/. Godec: Vintgar.
241
Ž um rova  galerija.
Ko pa prideš do „Velike drasle", kjer se končuje Vintgar, ozreš se gotovo nazaj, da še jedenkrat pogledaš v to divjo, skrivnostno dolino, kjer gospodujeta samo voda in siva skala, kjer je na tako majhnem prostoru nagromadenih toliko čudes, toliko naravnega veličastva! Da, tako vpliva divja krasota Vintgarjeva na gledavca, da ga obide nekaka tesnoba, nekak strah, in da se oddahne, ko stopi zopet na prosti svet. Ob takih prizorih človek pač čuti, kako je slab in majhen v primeri z orjaškimi naravnimi močmi. Sicer si je človeška roka osvojila Vintgar, ki je bil sto in sto let nedostopen, kakor nepremagljiva trdnjava. A ta zmaga je le začasna in naravne sile bi v tej soteski hitro izbrisale zadnjo sled človekovega dela, ako bi jih ta vedno in vedno ne oviral in se ne bojeval proti njim. Naravne moči so podobne sovražniku, čegar sile so neizcrpljive, katerega je sicer mogoče začasno premagati, nikakor pa ne pobiti.
Gorjanska okolica.
Od Žumrove restavracije ob zgornjem izhodu iz Vintgarja vodijo pota, rekel bi,  na
„Dom in svet" 1899, št. 8.
vse štiri vetrove; kreneš lahko skozi Podholm ali skozi Spodnje Gorje na Bled; greš lahko čez Pokljuko ali tudi po bližnjici čez Bohinjsko Belo v divni Bohinj; napotiti se moreš čez Poljane na Jesenice, ali pa, ako si hribo-lazec, kreneš lahko po dolgi radolniški dolini proti Triglavu. Poprej pa si oglej zanimivosti,   katere
hrani gorjanska okolica! Svetoval bi ti, da greš v visoko Krmo,   kjer   se  je menda    že    marsikomu posrečilo, da je izkopal skrinjico samega denarja,   a bila je pretežka,   in  je  ni mogel odnesti;  a  ko je prišel  ponjo   z živino, bilo je ni nikjer. Morda bi bil ti razumnejši in bi vsaj nekaj denarja vzel s seboj, če bi bila vsa skrinjica pretežka.
Lahko pogledaš tudi pod skalo „ Gradišče" v radolniški dolini, ali je še tam ona več komolcev dolga in kakor človeška noga debela kača, katero so v starih časih ondi videli. — Prav blizu Gradišča je širok travnik, na katerem ni skoro za ped ravne zemlje, ampak vsa se-nožet je posejana z nizkimi hribčki, kakor
bi bila posuta           P o t  skozi Vintgar.
16