PoStnlna plačana т gotovtnL Leto XVI.. št. 202 upravuiStvo: U)"" 3 Ljubljana, Knafljeva Telefoo fit. 8122, S123, 1126, lnsi;ia... .aeai Ljubljana, fielen« burgova ш. tt. — Tel 8492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica fit. U. —. Peieion St_ 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 3. — Telefon St. 19a Računi pri pošt. бек. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga üislo 78.180, WiPn St. 10^.241. Ljubljana, nedelja 1. septembra 1935 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif L Blejski sklepi Blejsko zasedanje stalnega sveta Male antante je končano in kakor običajno so ministri javnosti sporočili zaključke v posebnem komunikeju, ki je letos še prav posebno izčrpen. Komunike v polni meri potrjuje pričakovanja in tudi glede odločnosti, s katero se zastopajo zavzeta stališča, se javnost ni motila. To je pač znamenje, da o sodobni mednarodni situaciji dejansko vlada jasnost in da se svet jako dobro zaveda, v kako napetih razmerah živimo. Izjava o popolnoma soglasnem gledanju na sodobne mednarodnopolitične probleme, pa poudarek trdne povezanosti vseh članov Male antante v neraz-družno celoto sicer nista nova, toda svojo veljavo imata letos mnogo bolj nego običajno. Ne smemo izgubiti izpred oči, da so se zlasti letos z raznih strani prenašale vesti o projektih, ki stremijo po razkolu Male antante. Saj se je ponovno naglašalo, da se Nemčija približuje naši kraljevini in Rumuniji, želeč ju oddaljiti od Češkoslovaške, ta pa da hodi svoja pota v avstrijskem problemu. Tudi te in podobne domneve in želje niso bile deležne drugačne usode kakor neštete njih predhodnice. Enotnost Male antante je preveč trdno zasidrana v položaju naših državnih teritorijev in politični situaciji, ki stojimo v njej, da bi jo mogli omajati tako slabo fuv.dirani projekti, ki stoje za njimi samo tuji interesi. Da se je Maia antanta izjavila tudi o vzhodnem paktu, katerega usoda je postala negotova spričo vztrajne opozicije z nemške in poljske strani, je na prvi pogled nekoliko presenetilo. Vendar je ravno ta poudarek prepričajoč dokaz enotnega gledanja na velike probleme, ki se vozla jo okrog prizadevanja za vzhodni pakt, in dokaz, da stoje tudi tu vse tri članice na isti črti. Z drugimi besedami se pravi, da stoji Mala antanta trdno za politično smerjo, katere poglavitni predstavnik je danes Francija. Omemba vzhodnega pakta bi se mogla tedaj do neke mere smatrati za poudarek enunciacije o enotnem političnem nazi-ranju naše zveze. Osrednji del blejskega komunikeja pa je posvečen srednjemu Podunavju, kakor pač drugače biti ne more. Da se je konferenca izjavila za projektirani podu navski pakt, je samo ob sebi umijivo. Toda poudarek je tu na posebnih ugotovitvah, ki so danes še prav posebno aktuelne. Podunavski pakt je mogoč le, ako se v njem zares v enaki meri zavarujejo nacionalni interesi članic Male antante kakor drugih v poštev prihajajočih držav. Kar je posebno važno, je cbnova naglasitve, da z nemško oborožitvijo nikakor ni nastopila svoboda za oborožitev držav v Podunavju v neomejenem smislu, marveč da stoji Mala antanta trdno na stališču, ki se je sprejelo v Ženevi in ki ga zastopajo Velika Britanija, Italija in Francija, da se namreč morejo vsakršne spremembe v tem po-gl<;du izvesti samo v popolnem soglasju z mirovnimi pogodbami in le s predhodnim pristankom ženevskega foruma, pa s povsem konkretnimi garancijami varnosti za sosede. Habsburške želje po povratku so znova sprožile povsem jasne in odločne izjave v tem pogledu. Znano je, kako trdovratne borbe se vršijo za kulisami o tem, ali na pride določba glede prepovedi za povratek Habsburžanov v podunavski pakt, ali naj se obide. Saj so s hitlerjevske strani agitirali zoper pakt zlasti tudi z naglašanjem navideznega nasprotstvav med določbo o nevmeša-nju v notranje zadeve držav podpisnic in določbo o prepovedi povratka Habsburžanov. Blejski komunike je v tem pogledu popolnoma jasen. Mala antanta ne mara predpisovati vladavinske oblike Avstriji ali Madžarski, smatrajoč to vprašanje za popolnoma interno vprašanje. Monarhija se more obnoviti kadarkoli in kakorkoli, toda — Habsbur-žan ne more priti na kak prestol v Podunavju. Habsburžani niso zasebna ali notranja zadeva katerekoli države, marveč so mednarodno vprašanje, o katerem odloča mednarodni forum. Mala antanta bo vedno in dosledno zoper kakršnokoli obliko habsburškega povratka in je pripravljena za preprečitev porabiti prav vsako, tudi najskrajnejše sredstvo. Ta del komunikeja ni le najvažnejši, marveč ima izredno aktualno veljavo. V habsburških prizadevanjih se običajno ne da prav dobro presojati, kam vse so se ugnezdili pristaši in agenti te reakcionarne akcije, toda vedno je znano, da spretno izrabljajo kolebanje v pojmovanju tistih, ki želijo za vsako ceno preprečiti anšlus. Stara zabloda, da bi bili Habsburžani na Dunaju najzanesljivejši jez zoper združitev z Nemčijo, straši neprestano po evropskih političnih zaku-lisjih. Kolikokrat se ovrže, vedno znova oživi in se vrne po novih potih. Sedaj jo vabijo komplikacije v Abesmi-ji. V reakcionarnih avstrijskih krogih se igrajo z drznimi načrti, da bi morda izrabili ©kupiranost velesil, pa. svet postavil pred izvršeno dejstvo, če ne drugače, pa morda vsaj v oblild kakega državnega upravitelja, ki bi mogel biti identičen s Habsburgovcem. Zato se je Mala antanta na Bledu še enkrat iz j a- PO KONFERENCI MALE ANTANTE TUDI KONFERENCA BALKANSKE ZVE Po prihodu turškega zunanjega ministra so se včeraj na Bledu sestali k posvetu še predstavniki vseh štirih držav Balkanske zveze — Pot predsednika vlade v Bled, 31. avgusta. Zgodovinski dnevi na Bledu so končani. Danes so dobili še nov poudarek v tem, da je včeraj zaključeni konferenci Male antante danes sledila konferenca Balkanske zveze. Kakor je bilo že napovedano, je z dopoldanskim brzovlakom prispel na Bled turški zunanji minister g. Ruždi Aras. Na Bledu se mudi ves čas že tudi gršlki poslanik g. Mellas, ki je bil od grškega zunanjega ministra pooblaščen, da ga zastopa. Svoj odhod je odgodil rumiunski zunanji minister g. Titulescu Ln tako so bili na Bledu danes zbrani predstavniki vseh štirih članic Balkanske zveze. O njihovem posvetovanju im o prihodu turškega zunanjega ministra je bil izdan poseben komunčke. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš se je odrveljal z Bleda že davi na vse zgodaj. Šel je še najprej v Prago, od tam pa bo šel v Ženevo na zasedanje Društva narodov. Rumunski zunanji minister g. Titulescu je z brzovlakom ob 17.40 odpotoval čez Jesenice v Bad Gastein, kjer pa bo tudi ostal samo par dni, ker se bo tudi on napotil v ženevo. Na Bledu sta ostala še naš predsednik Vlade dir. Stojadmo-vič in turški zunainji minister. Oba bosta odpotovala jutri, Razhod Danes dopoldne je predsednik vlade g. dr. Stojadinovič sprejel vse člane novinarsike Male antante. V ostalem so na Bledu zbrani diplomati in novinarji porabili današnji, idealno lepi dan, za podrobnejši ogled Bleda in njegove okolice. Mnogi so šli v Vintgar, drugi so pohiteli še v Bohinj ali na Pokljuiko; nekateri pa naredili tudi izlete proti Kranjski gori. Piroti večera pa se .ie začeli Bled prazniti. Sikoro vsi novinarji in veffiik del diplomatov so se odpeljali z brzovlakom proti Beogradu. Vlaku so pri-Klopili več vagonov, a je M kljub temu še prepoln. Rumiunski in češkoslovaški novinarji potujejo v Dalmacijo, člani obeh dnroflomatsikih delegacij pa so se po večini vrnili naravnost v Bukarešto, odnosno Prago. Slovo v LJubljani Ljubljana, 31. avgusta. Nocoj so potovali skoz Ljubljana člani rumunske in češkoslovaške novinarske delegacije, ki sta se udeiežili konference novinarske Male antante na Bledu. Rumunski in češkoslovaški novinarji so odpotovali na Jadran, кјет si bodo ogledali Split, Dubrovnik in Cetinje. Na glavnem kolodvoru ©o se poslovili od njih ljubljanski novinarji s predsednikom Virantom na čelu. Gostje so neprestano zatrjevali, kako lepe in nepozabne vtise odnašajo iz Slovenije, kjer so ее jim kratki dnevi bivanja zdeli kakor opojen sen. Predsednik vlade potuje v Pariz Bled, 31. avgusta. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič se je odzval vabilu predsednika francoske vlade in zunanjega ministra ter bo jutri, v nedeljo, odpotoval naravnost v Pariz. Predsednika vlade bo na njegovem potovanju v Par-riz spremljal njegov kabinetni šef dr. Dragan Protič. o seji zveze Bled, 31. avgusta. AA. Davi ob 8.30, se je pripeljal na Bled zunanji minister turške republike dr. Ruždi Aras. Z njim je prispel njegov šef kabineta. Na blejski postaji ga je sprejel turški poslanik na našem dvoru g. Hajdar Ali, v imenu našega zunanjega mini stra ga je pozdravil tajnik zunanjega ministrstva g. В га nisi a v Popovič. G. Buždi Aras ostane na Bledu danes in jutri, jutri zvečer se pa odpelje v Ženevo na zasedanje sveta DN. Ker se njegova gospa nahaja na Bledu v gosteh pri turškem poslaniku g. Hajdarju Aliju, so je Ruždi Aras odpeljal s postaje v hotel Belvedere. Ob 10.30 je obiskal predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča ter se zadržal z njim v daljšem razgovoru. Ob 13. sta dr. Stojadinovič in njegova gospa priredila Ruždiju Arasu in njegovi gospe na čast kosilo, ki sta se ga med drugimi povabljenci udeležila tudi rumunski zunanji minister g. Titulescu in njegova gospa. Po kosilu se je konferenca zunanjih ministrov ob 16. nadaljevala. Prisostvovala sta ji razidn dr. Stojadinoviča in Ruždi Arasa tudi zunanji minister Titulescu in grški poslanik na našem dvoru Mellas kot zastopnik grškega zunanjega ministra. Ta konferenca je bila zato konferenca držav Balkanske zveze. Na njej so proučili vsa vprašanja, ki Balkansko zvezo interesirajo. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič je. obvestil turškega zunanjega ministra o delovanju in zasedanju Male antante. Zastopniki držav Balkanske zveza so se sporazumeli glede nadaljnega svojega dela in akcije v popolnem soglasju; zlasti so se sporazumeli glede svojega nadaljnega dela v Ženevi. Novinarji pri predsedniku vlade Bled, 31. avgusta. AA. Danes ofo 10. je sprejel predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič na terasi hotela »Toplice« vse člane odbora tisikovne Male antante, v katere imenu ga je pozdravil g. Svfhovslkv ter mn izrekel zahvalo novinarjev držav Male antante za prisrčni sprejem in izrazil obžalovanje, da gg. ministri Male antante zaradi svojih konferenc niso mogli prisostvovati zasedanju novinarske Male aotarrte. Kot znak svojega posebnega priznanja, je rekel g. Svihovsky, vas je odbor novinarske Male antante izvolil za svojega častnega predsednika. V odgovoru na pozdrav g. Svihovslkega se je predsednik vlade in zunanji minister g. Stojadinovič zahvalil novinarjem za to priznanje in izjavil, da je že od nekdaj visoko cenil delovanje tiskovne Male antante za medsebojno zbližanje. Kot ddk«iz tega razpoloženja je predlagal kr. namestni-štvu likaz o odlikovanju članov odbora novinarske Male antante. Govor predsednika vlade in zunamjega mi nistra g. dr. Stojadinoviča so vsi prisotni Belgija v žalosti Tisoči ljudstva se poslavljajo od kraljice Astride — Delegacije tujih držav na poti v Belgijo Bruselj, 31. avgusta, k. Danes so se tisoči belgijskega naroda poklonili pokojni kraljici Astridi, ki so jo pretekle noči položili na mrtvaški oder v dvorani »mislecev* v kraljevskem dvoru. Obraz pokojne vladarice je ohranil vse svoje značilno lepe poteze, čeprav je dobila pokojnica hude poškodbe na glavi in jo ima povezano. Mimo mrtvaškega odra je korakalo danes zlasti mnogo žena in otrok. Niliče se ni mogel braniti solz, ko je zadnjič pogledal v lice svoji ljubljeni kraljici. Med tem so pričeli prihajati v Bruselj ožji člani kraljeve rodbine in dvora. Dopol- vila proti vsaki obliki restavracije in proti vsem ukrepom, ki bi jo pripravljali Danes ni položaj tak, da bi se mogli iti slepe miši. Nie še ni gotovo, kake dimenzije bodo zavzele homatije, ki so se sprožile s spopadom pri Ualualu. Eno pa je gotovo: Mala antanta je jamstvo, da se ne bodo posrečile reakcionarna restavracija in opaanoeti, ki so z njo v zvezi. dne je prispela iz Italije kraljica-mati Elizabeta v spremstvu soproge italijanskega prestolonaslednika. Nasproti se jima je odpeljal kralj Leopold. Kraljica-mati Elizabeta je ostala dolgo ob odru pokojne kraljice Astride. Ministrstvo dvora je prejelo ta čas že na tisoče sožalnih brzojavk. Pri pogrebu bodo zastopali angleškega kralja princ YorškL bolgarskega kralja pa princ Kiril, ki je nocoj že zapustil Sofijo. Napovedano je še veliko število drugih delegacij. Predsednik vlade van Zeeland je imel sno-či po radiju govor o pokojni kraljici Astridi. Poudaril je, da se со ves belgijski narod še tesneje oklenil svojega vladarja. Njegova izvajanja so napravila na vse poslušalce globok vtis. Na vest o tragični smrti kraljice Astride so hoteli zastopniki tujih držav na bruseljski razstavi v znak žalosti za nekaj dni zapreti paviljone svojih držav. Pristojne belgijske oblasti pa so se jim zahvalile za pozornost in jih prosile, naj paviljonov ne za-pro, ker so namenjeni pospeševanju gospodarskega sodelovanja med Belgijo ln tujimi državami. Pač pa bodo na dan pogreba kraljice Astride zaprta vsa civilna letališča v državi. novinarji pozdravili s ploskanjem m z vz- | vanju domačih ter češkoslovaških in ru-kliki. Nato je šef Centralnega presbiroja . munskih novinarjev, ki se udejstvujejo v dr. Kosta Luikovič prečital ukaz o odliko- I Mali antanti tiska. Odmevi blejskih skle Italijanske informacije Rim, 31. avgusta. AA. Današnji rimski listi poročajo z Bleda, da je bilo zasedanje konference Male antante zaradi teragiöne smrti belgijske kraljice včeraj prekinjeno. Vatikanski »Osservatore Romano« pravi, da je konferenca Male antante razpravljala tudi o abesinskem sporu in o vprašanju odnošajev med Malo ananto in Sovjetsko Rusijo. Po informacijah lista je dalje Mala antanita sprejela italijansko-francoske predloge o podunavskem paktu, o nepose-ganju v tuje notranje zadeve in o medsebojnem posvetu. Glede spora med Italijo in Abesinijo ini bil sprejet noben sklep, pač pa je Mala antanta samo poudarila načelo Društva narodov. Francoski komentar Pariz, 31. avgusta. AA. Pariški listi se ta-di danes obširno bavijo z blejskim sestankom Male antante. Vsi listi pripisujejo njenim sklepom velik pomen. »Petit Parisien« poudarja, da se je Mala antanta ponovno izrekla za ohranitev statusa Quo v srednji Evropi. Med drugim pravi list: Stalni svet Male antante je snoči končal svoje delo. Blejsko zasedanje je bilo eno najplodovitejših, kar se tiče pozitivnih rezultatov. Predvsem je treba poudariti duha, v katerem so se vršili razgovori. Od prvega trenutka, ko so stopili v stike, so si bili vsi trije zunanji ministri edini in prav tako soglasno je bilo njihovo sodelovanje, ki ga karakterizira odličen optimizem. Svet Male antante je v svojem komunikeju posebno podčrtal momente, ki se tičejo podu-navskega pakta. Znani so že sklepi, ki бо jih sprejele te tri države glede morebitnega poskusa restavracije Habsburga ali An-schlussa. Odločnost te skupine, da z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, prepreči iz-premembo sedanjega stanja v srednji Evropi, se je pri tej priliki še bolj utrdila. Prvi rumunski o&mevt Bukarešta. 31. avgusta. AA. Listi komentirajo blejske sklepe Male antante in poudarjajo njihov velik pomen. »Universuk pravi med drugim, da poslej Mala antanta vsekakor ne bo imela več potrebe kaj izjavljati o habsburškem vprašanju., ker je topot tal^o jasno in nedvoumno sporočila, da se ji zdi restavracija nemogoča, in napovedala, kako bo na vsak tak poskus odgovorila. >Dimineatsa« pravi med drugim, da je sinočni sklepni komunike Male antante odločnejši od kateregakoli dosedanjega uradnega sporočila o konferenci Male antante. >Cuventuk posebno obširno komentira tisti del komunikeja, ki govori o stališču Male antante do podunavskega pakta. Hitlerjev glas ВегЕп, 3L avgusta. AA. »Völkischer Beobachter« prinaša obširen izvleček iz komunikeja Male antante in ga simpatično komenitira. List med druarim posebno poudarja odločnost stališča tega komunikeja, ki govori o obnovi НаЬз-burigov, in izreka priznanje Mali an-taratL List tudi omenja, da .ie v komunikeju omenjeno razmerje z Nemčijo, in izraža svoje zadovoljstvo s tem. Dalje podčrtava tisto mesto v komunikeju, iti govori o zvestobi Male antante Društvu narodov. Pred ženevsko odločitvi!® Pesimistično presojanje položaja pred sestankom sveta Društva narodov Pariz, 31. avgusta. AA. ČSm bolj se približuje sestanek sveta Društva narodov, tem bolj prevladuje vtis, da tudi ženevska pogajanja ne bodo mogla zadržati dogodkov Vsa pozornost v Ženevi bo posvečena v prvi vrsti omejitvi vojne in preprečenju morebitnih posledic te vojne v Evropi. Sikoro gotovo je že tudi, da Francija ne bo pristala na morebitni angleški predlog o sankcijah, pač pa bo delala na to, da se abesinski problem reši v duhu pravičnosti in v vsestransko zadovoljstvo. »Figaro« piše: Francija mora v Ženevi storiti vse, da doseže soglasje med nasprotnimi si stališči in prepreči najhujše, toda poudariti moramo, da so v tej smeri začrtane meje, katerih prekoračenje bi pomenilo opustitev nekaterih glavnih temeljev, na katerih sloni francoska zunanja politika. Francija mora predložiti izvedljive in častne solucije, ki bodo ustregle upravičenim italijanskim zahtevam, ne da bi ogrožale sedanji mednarodni položaj. »Oeuvre« misli, da bo Francija, preden bi morda podprla britansko tezo v Ženevi, na vsak način zahtevala od britanskega zunanjega ministrstva poroštvo, da bo Velika Britanija prav tako odločno zahtevala sank- j cije na podlagi pakta DN, če bi tudi v Evropi kdaj prišlo do njegove kršitve. Rim, 31 avgusta. w. Ob zaključku manevrov v severni Italiji je bila danes velika parada pred kraljem. Pri paradi je sodelovalo osem divizij, ki so se zbrale v dolini okrog Rocone. Pri tej priliki je Imel Mussolini na zbranih 100.000 mož nagovor, v katerem je med drugim dejal: V drugih časih bi sedaj po konfanih ma-ne>rih odšli na dopust, danes pa to ni mogoče. Nasprotno bomo še v teka meseca sep- tembra vpoklicali pod orožje nadaljnjih 200.000 mož, da bomo na ta način spravili efektivno stanje italijanske armade na en milijon mož. Svet naj še enkrat zve. da 'talija tako dolgo ne bo poslala na dopust niti enega vojaka, niti enega mornarja in letalca, dokler se bo razpravljalo in govorilo o absurdnih sankcijah. 'talija je odločena dvigniti svojo oboroženo silo na najvišjo dosegljivo stopnjo. Preizkušnja, ki ste jo te dni prestali, zlasti pa visoka morala, ki se je opažala na vsakem koraku, je jamstvo, da boste vselej, kadar vas bo klicala domovina na še bolj trdo delo, storili svojo dolžnost z navdušenjem, hrabro, dostojno in odločno. Šahovska olimpiada Zmaga Amerike — Poljska evropski prvak Varšava, 31. avgusta. AA. Po 18. kolu, ki se je včeraj vršilo, je bilo končno stanje naslednje: USA 51 in pol, Poljska 50 in pol Švedska 49 in pol, Madžarska 48, Češkoslovaška 46 in pol, Jugoslavija 43. Avstrija 42, Argentina 40 in pol. Danes se je odigralo zaključno kolo: Svetovno prvenstvo si je priborila Amerika, ki je dosegla 54 točk. Drugo mesto in s tem evropsko prvenstvo je zasedla Švedska z 52 in pol točke, na tretjem mestu je Poljska z 52 točkami. Nato slede: Madžarska 51, Češkoslovaška 49, Jugoslavija 45 in pol, Avstrija 43 in pol Argentinija 42, Latvija 41, Francija 38, Estonska 37 in pol, Amglija 37, Finska 35, Litva 34, Palestina 32, Danska 31 in pol, Rumunija 214, Italija 22, Švica 21, Irska 12 točk. Novi poštni direktor v Ljubljani Beograd, 31. avgusta. A A. Z ukazom кт. naimestništva je na predlog prometnega ministra imenovan za ravnatelja v 3. skupini 2. stopnje pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani dr. Anton Vagaja, višji svetnik v 4. skupini 1. stopnje pri istem ravnateljstvu. froslava kraljevega . rojstnega dneva v Ljubljani \ Akcijski odbor za proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. pod predsedstvom župana g. dr. Vladimirja Ravniharja poziva vsa društva, da prijavijo svojo udeležbo za sodelovanje do torka, dne 3. septembra opoldne mestnemu poglavarstvu na naslov župana dr. Ravniharja. Ob enem naj tudi vsako društvo javi po dva člana v re-diteljski odbor. Velike koncesije Angliji v Abesiniji Abesinska vlada ]e sklenila za 75 let z velikim angleško-ameriškim konzorcijem pogodbo o izkoriščanju petro* lejskih vrelcev v Abesiniji London, 31. avgusta, č. »Daily Telegraph«, k.j ima tesne zveze z angleškim zunanjim ministrstvom, je danes objavil senzacionalno poročilo )Z Addis Abebe, da je bjla včeraj podpisana pogodba med abe~ ejnsko vlado in angleško-amcriško družbo »Africa Exploatation & Devclopement Corporation« za dobo 75 let, po kateri dobi družba izključno pravico eksploatacije petrolejskih vrelcev in drugih surovin v Abesiniji. Konces;jsko področje se razprostira vzdolž severne ltalijansko.abeainske meje sporedno s 40° dolžine, vzhodno od üreenwicha, in nato v ravni črti do Hudol-lovega jezara na meja s Kenio ter vzdolž železniške proge v dolini Panos. Koncesija velja za vsa petrolejka polja, kj so b;!a po nalogu italijanske vlade premer je-IIa v okolici Anse m Sigziga in katerih vrednost cenijo enako kakor pe.trolejska polja v Iraku. Do te pogodbe, s ka-tero je Abe-sinija opustila svojo politiko izolacije, je prjšlo po dolgotrajnih pogajanjih s samim cesarjem. Pogajanja so trajala od četrtka ves čas do podpisa. Pogodbo sta podpisala novi abesinski minister za rudnike jn kct zastopnik družbe neki Rickett, oseba, ki je nedavno sodelovala tudi pri pogajanjih za sklenitev pogodbe o izrabi petrolejskih vrelcev v Iraku. Velike investicije za eksploatacijo »Daily Telegraph« poroča dalje, da se bodo na področju Sigz;ga pričeli petrolej-skij viri takoj eksploatirati. Središče operacij bo v Gel udi blizu Hararja, kjer bodo j zgradili tudi velike moderne rafinerije. Ge-luda leži v južni Abesiniji v neposredni bjjžinj italijanske Somalije. Pričeli bodo lakcj polagati cevi za odvod petroleja, ki jih bodo napeljali bržkone v eno izmed luk angleške Somalije. Proračuni za vsa ta dela so že dovršeni in bo napeljava petrolejskih cevi stala 3 milijone, naprave v ek-fcploatacijskem področju pa okrog 10 mili. jonov funtov šterlingov. Rickett je izjavil poročevalcu »Daily Te. legrapha« v Addis Abebi, da se bodo gradnje pričele takoj in ne glede na morebitno italjjansko-abasinsko vojno. Računa s tem, da bo Musselin; spoštoval angleške pravice. Na vprašanje, ail je določenoi da se Italiji pozneje odstopijo kake koncesije, je izjavil Rickett, da je v gostoljubni Abesiniji še mnogo prostora in možnosti za delo, ki ga je lahko dossäj, ne da bi se uporabila oborožena sila. Pogajanja se vršijo tudi glede nadaljnib koncesij, zlasti glede zgraditve jeza in velikih sesalk na Canskem jezeru. Angleška vlada pogajanja odobrila Angleški politični krog- se sedaj vprašujejo, kakšno stališče bo zavzela angleška vlada napram pogodbi omenjene an-gleško-ameriške družbe z abesinsko vlado. Nekateri zatrjujejo, da so za Rickettom nedvomno vodilna petrulejska podjetja Standard Oil, Anglo Dutch in Anglo-Per-Eian. ki so še pred podpisom pogodbe nedvomno obvestila angleško vlado o svojih pogajanjih in jih je ta odobrila. Vsekakor bi moglo-službeno priznanje nove pogodbe v sedanjih razmerah dovesti do mednarodnih zapletijajiv. Pogodba bi se lahko tolmačila na ta način, da je angleška vlada kršila svoje obveznosti glede na pogodbo, po kateri si je z Italijo in Francijo razdelila interesne sfere v Abesiniji. Pogodba določa koncesije, ki spadajo v italijansko odnosno v francosko interesno afero. Dobro je pri vsej stvarj to, da Abesinija ita_ lijansko.francasko-anglcške pogodbe ni priznala in da ima zaradi tega pravico komurkoli podeljevati koncesije. Tudi »News Chronicle« priobčuje dopis svojega posebnega poročevalca v Addis-Abebi, da je cesar Haile Selasi v največji tajnosti sklenil z veliko angle-ško-ameriško skupino s sedežem v Londonu pogodbo o izkoriščanju petroleja in rudnih ležišč v Abesiniji. Razen petrolejskih koncesij so tudi posebno važna pogajanja, na podlagi katerih naj bi Anglija v Abesiniji popolnoma zavladala na gospodarskem področju. Gre pred vsem za izkoriščanje izvirov Modrega Nila. Nadzorstvo nad tem izkoriščanjem bi se imelo prav tako prenesti na Anglijo. V to svrho je že osnovan sindikat, v katerem bodo zastopani eksponenti Abesinije, Sudana in Egipta. Vloženi kapital bi znašal 10 milijonov funtov šterlingov. Med angleško ■n egiptsko vlado se že vrše pogajanja o tej zadevi. Italijanski protest v Londonu London, 31. avgusta, č. Italijanska vlada je že protestirala proti zaključitvi DOLENJSKE TOPLICE Radio-termalno kopališče 38 stopinj Celzija. Kopeli direktno na izvirkih, brez vsake-črpal jke, prirodno enakomerna temperatura, ogromen dotok vrelcev, zato izvrstno zdravljenje revmatizma vseh vrst, ženskih bolezni itd. Od 1. septembra dalje izredno znižano cene. Pavšalna penzija (soba-top!a in mrzla voda - centralna kurjava - prvovrstna hrana - kopeli - zdravniški pregled -vse takse in ves komfort) za 10 dni Din. 600.— za 20 dni Din. 1.100.—. Železniška postaja o-traža-Toplice. Autobusna zveza k vsakemu vlaku. Ug^ dnost za brezplačen po-vratek z ze'eznico se mora zahtevati že pogodbe o petrolejskih koncesijah v Abesiniji. Pričakovati je, da bo angleška vlada v odgovoru opozorila na zadnje Mussolinijeve izjave, da bo Italija spoštovala angleške interese v Abesiniji. Po italijanskem mnenju te koncesije niso v skladu s pogodbami iz 1. 1906 in 1925. šele sedaj ie postalo jasno, zakaj angleška vlada ni zavzela nobenega stališča glede na zadnje Mussolinijeve izjave. Anglija predlaga začasno odgoditev London, 31. avgusta b. Nocoj ob 20. je bil izdan uradni komunike, ki naglasa, da je dobil angleški poslanik v Addis Abebi nalog, naj v primeru, da so resnične vesti o sklenitvi eksploatacijske pogodbe, nujno nasvetuje abesinskemu cesarju, naj oddajo teh koncesij odgodi vsaj za tako dolgo, dokler ne bo rešen italijansko-abesinski spor. V Ameriki niso zadovoljni Washington, 31. avgusta. AA. Ameriški uradni krogi so zelo nezadovoljni zaradi udeležbe ameriškega kapitali pri veliki pe-trolej'ski koncesiji v Abesiniji. Vse kaže, da bedo uradno sporočili, da se ameriški državljani, ki bi tvegali svoj denar v nevarnih predelih, ne smejo zanašati na zaščito svoje vlade, če bi ga izgubili. Lojze Slaisovec f , Ljubljana, 31. avgusta Umrl jje Lojze Sianovec mestni arhivar. Naglo se je proti večeru razširila žalostna novica. Zadela ga je kap. Resj kdor ga je natančneje pcanaL, je moral računati z možno®tjo> da bo Sianovec nekoč naglo zaenul v večnost. Nikdo pa ni pričakoval, da mu bo nit življenja pretrgana tako naglo) saj je bil v najlepših leti'h, etar komaj nekaj čez 40 let. še preteklo nedeljo je kot predsednik »Jadrana« kakor vedno z napetim zanimanjem sledil nogometni tekmi med Ilirijo m Jadranom v Trnovem. Nekaj dni nato pa ga je začela obhajati slabost. Legel je — in danes je bilo z njim končano. Bil je iz ugledne ljubljanske družine in se je od študentovskih let dalje z živo vnemo udejetvoval v javnem življenju. Bilf je temperamentne narave^ vendar dobrična, ki je vsepovsod užival simpatije da menda res ni imel nobenega sovražnika.'V svetovni vojni se je kot častnik boril na fronti, sedaj je bil kapetan v rezervi. Po prevratu se je Sianovec posvetil novinarstvu in njegovi članki so vedno razodevali socialno čustvovanje, v polemiki pa tudi v časih najhujših strankarskih borb ni kazal kakšne strapene politične osti. Z njegovo prirodo je bilo v najlepšem skladu umetniško čustvovanje navdušenje za umetnost in kulturne tvorbe, še posebno pa mu je bila pri ercu rodna Ljubljana s evojimi starimi baročnimi umetninami in s svojo zanimivo kroniko. Ko je pred leti bilo izpraznjeno mesto arhivarja na magistratu, je bilo ustreženo njegovi iskreni želji; z ljubeznijo je vršil službo v mračnem arhivu. Vprav zadnja leta je trpel zaradi etalne močne utrujenosti, zato je zaslužil tem večje priznanje ker je z znnagövanjem vseh telesnih in 'duševnih naporov pridno vršil elužbo urednika revije »Kronike«, ki se je rodila na njegovo pobudo. Res dobro je urejeval to revijo, skrbel za njeno krasno opremo in dotok dobrih rokopisov, trudil se je za njo v uredništvu, okrog avtorjev in v tiskarni, še posebno pa ее je prizadeval, da je »Kronika« postala glasnica ne samo Ljubljane, marveč vseh slovenskih avtonomnih mest. šele pred nekaj meseci si je z ženitvijo ustvaril družinsko gnezdeče, in obetal je tudi v današnji kritični dobi storiti še marsikaj dobrega za sloves Ljubljane-Usoda je žal hotela drugače. Ob njegovem mrtvaškem odru žalujejo soproga gospa Pavla, mati, bratje in sestre, z njimi pa sočuvstvuje širok krog • prijateljev, ki so radi imeli dobrega Lojzeta. V ponedeljek cb 17.30 bo nastopil iz hiše žalosti na Lončarski stezi 10 poslednjo pot k Sv. Križu. Zemlja bo vzela, kar je njenega a Ljubljana in širok krog njegovih prijate. ljev bosta Lojzeta Slanovca ohranila v častnem spominu. Otvoritev Zagrebškega zbora Zagreb, 31. avgusta, n. Danes ob 11. je bil evečano otvorjen Zagrebkši zbor. K otvoritvi so prišli ban savske banovine dr. Kostrenčič, ki je zastopal tudi ministra dr. Vrbaniča, zastopniki vojske in mesta, nemški poslanik Heeren, španski poslanik conte de Torrcs, italijanski generalni konzul Unita in drugi.. Poz-jiav. ni govor je imel mestni načelnik Erber- Žrebanje razredne loterije Beograd. 31. avgusta, p. Danes se je vršilo žrebanje 5. razreda 30. kola državne razredne loterije. Za premijo 1.000..000 Din je bila izžrebana srečka št. 62.nc9, za premijo 5a5 000 Din srečka 96.009. za glavni dobitek 400X00 Din pa srečka 4.794. Četrtino naslednjega dobitka je zadel siromašen rudar v Preki. Krožna vožnja v Rumuniji Bukarešta, 31. avgusta. AA. Včeraj so dirkali na 5. etapi kolesarske krožne dirke po Romuniji. Proga je vodila od Arada do Orade in je bila dolga 120 km. Splošna kvalifikacija po tej etapi: Grgac (Jugoslavija) 26:6:54, Davidovič (Jugoslavija) 26:22:23, Mormoca (Romunija) 26:25:45, Danijel (Poljska) 26:26:1; kvaliii- Beležke Narodno edinstvo in hrvatsko vprašanje V odlični beograjski reviji »Javnost« jc napisal njen glavni urednik Niko Bartu-lovič zanimivo razpravo »Državni problem in arodno edinstvo« Bartulovič med drugim izvaja: »So ljudje ki so bili 1918. toliko »integralni«, da so zahtevali aretacijo pokojnega Stjepana Radiča zato. ker je zahteval neko postopnost v zedinjevanju; isti ljudje so danes ideologi samohrvabstva. Tri četrtine hrvatske inteligence so ob sprejetju vidovdansike ustave preklinjale radikale, ker niso sprejeli jugoslovertskega imena, danes pa se je velik del od njih popolnoma odrekel tega imena. A v Sloveniji, kjer je po zedinjenju vse dobivalo ime »jugoslovansko« — tiskarne, knjigarne, tovarne in celo klerikalna stranka — postaja danes jugoslo-venstvo samo »državni pojem«. Dr. Maček ne prireja shodov in ne daje izjav za doma-č časopise,ali govori o Hrvatski kot o posebni politični enoti, a rešitev hrvatskega vprašanja si zamišlja kot neke vrste pogodbo med dvema narodoma... Pisec nato primerja dr. Mačkovo ' • stališče glede narodnega edin-stva in prihaja do zaključka, da sta obe stališči v bistvu enaki. Vendar pa pobijajo slovenski klerikalci svoje stališče že s tem, da so s Srbi napravili skupno in enotno straniko. A'bsurdno je namreč misliti, da bi pripadniki dveh posebnih narodov mogli imeti isto stranko na nacionalnem temelju, a z dvema nacionalnima ideologijama. Čim Obstoja ena stranka, pomenja to, da je tudi nacionalna osnova te stranke enaka, da smo torej en narod«. Članikar prihaja končno do zaključka: »Snbijanska inteligenca mora ne glede na te ali one ugovore vztrajati na stališču narodnega edinstva... Nardno edinstvo je temelj za vse solucije. Rešitev hnatskega vr>rs>šanja na podlagi treh narodov bi porušila tudi oni temelj, na katerem je v mednarodnem spoiu nastala naša država. Temu nasoroti pa rešitev hrvatskega vprašanja na podlagi narodnega edinstva ne povzroča nobene težkoče, a Hrvatom daje možnost, da dosežejo vse, kar žele v upravnem, kulturnem, gospodarskem in političnem pogledu«. Imenovanje nove uprave za razlaščene gozdove Včerajšnjo vest o imenovanju nove državne uprave razlaščenih gozdov v dravski banovini izpopolnjujemo v toliko, da so imenovani v to upravo šumski direktor inž. Cvetko Božič za predsednika, za pravnega referenta uradnik banske uprave dr. Logar, za odbornike pa župani Martin Steblovnik iz Šmartnega, Keržič iz Starega trga in Vrečko iz Žegarja. Takisto ugotavljamo, da pravilnik poljedelskega ministrstva sicer dopušča članom drž. uprave razlaščenih gozdov stalne mesečne prejemke do 2500 Din, ako so uradniki, m do 3600 Din, ako so ne-uradniki, razrešena državna uprava pa je dobivala manjše plače, ker je ministrstvo odobrilo stalno plačo predsedniku Valentinu Babniku po 1500 Din, ostalim članom pa po 1000 Din mesečno. Znižana voznina za kongres agronomov Beograd. 31. avgusta. A A. Z odlokom prometnega ministra je dovoljena za kongres ju?oslovenskih aeronomov četrtinska vozni-na^ na podlagi uradniške legitimacije vsem članom združenja jugoslovenskih agronomov, polovična voznina pa vsem drugim članom združenja, ki niso državni nameščencu ter članom njihovih družin. Popust velja od 3. do Ю. septembra v vseh razredih in vlakih, razen ekspresa. Na pod'agi dovoljenja Jadranske in Duhovniške plovidbe bodo udeleženci imeli na podlagi legitimacij združenja popust četrtinske voznine na vseh ladjah za prihod v Split z izleti in povratek domov Legitimacije bodo udeleženci dobili v Splitu izjemno pa tudi preko združenja. Abesinija mrzlično utrjuje svoje meje Cesar poziva vsa plemena k edin ss 11 — Obširni obrambni ukrepi proti tankom in letalom — V severni Abesiniji je zbranih 400 tisoč mož Addis Abeba, 31. avgusta, d. V me-rodajjiih abesiaskih krogih so izSubili vsako upanje v mirno rešitev spora z Italijo. Prebivalstvo je sicer mirno, vendar pa so poslednje cesarjeve odredbe za obrambo proti napadom iz zraka zbudile skrbi. Dela za zgraditev zavetišč proti letalskim napadom so se že pričela in v bližini Addis Abebe je skoraj že urejeno taborišče, v katerem se bodo zbirali pod zaščito Rdečega križa otroci, žene in starci. Na mnogih krajih kopljejo podzemska zavetišča. Vojska v severnih krajih države je bila v zadnjem easu pomnožena na 400.000 vojakov, ki zidajo trdnjavske okope, kamenite zidove, in jarke, da bi preprečili prediranje tankov. V pokrajinah Ogaden in GerloSubi so zgradili IS manjših trdnjav, ki naj olajšaio osredo-točevanje čet. Gamizije v Džidžigiju, Gerlogubiju, in Gabum so bile pomnožene. Razpoloženje čet je odlično, vendar pa priznavajo, da razpolagajo čete samo z municijo za manjše bitke. V vladnih krogih upajo, da bo po izbruku sovražnosti lažje nabaviti municijo. ne vedo pa še, kako naj bi financirali nakup milijarde nabojev, ki je potrebna za daljšo vojno. Sedanje zaloge municije bi zadostovale v primeru prave bitke komaj za tri dni. Cesar je izdal poziv abesinskim plemenom, naj v sedanjih resnih časih pozabijo na vse medsebojne spore, zaupajo v Boga ter se združijo v skup*4 obrambi domovine. SUZOE dafe občinam hipotekama posojila Na poslednji seji ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu (iSuzorja). ki se je vršila 27. in 2&. avgusta, je ravnateljstvo razpravljalo o predlogih poeebne komisije, ki je bila postavljena, da izda nač?t spremembe sta tutov v svrho poenostavljenja in pocenitve volitev delegatov za glavno skupščino okrožnih uradov in društvenih boiniškin blagajn. Predlog komisije je bil na seji sprejet z večino glasov i.i 'ю predložen ministru za socialno politiko v olobr.rev. Predstavniki delodajalcev v ravnateljstvu so še pred razpravo o predlogih komisije podali skupno izjavo, ki poudarja potrebo volitev za delavsko zavarovanje iti potrebo spremembe zakona ter statuta o delavskem zavarovanju na ta način, 6a bi predstavnike delodajalcev v delavskem za varovanju delegirale gospodarske zbornice, Ravnateljstvo Suizorja je sklenil0 na prositi ministra za socialno politiko, da bi omogočil pri krajevnih organih Suzorja v početku decembra t. 1. Nadalje je ravnateljstvo na tej seji 6prejelo na znanje poročilo uprave, da je minister za socialno politiko odobril pra. viinik o dajanju dolgoročnih hipotekarnih posojil v smislu § 244 statutov. Ta pravilnik, ki ga je ravnateljstvo sprejelo že lani v decembru, določa, da -bo \Suzor dajal občinam, mestom in banovinam iz sredstev panoge za zavarovanje proti ne. sreči in rz s'redstev penzijskega fonda dolgoročna hipotekama posojila in posojila na obligacije z vknjižbo zastavne pravice na prvo mesto in sicer za javne investicije. Pravilnik nadalje določa, da lahko Osrednji urad zaradi varnosti teh posoj'1 zahteva po potrebi od posojilojemalcev zastavo občinskih, mestnih ali banovinskif doklad ali dohodkov podjetij. Posojila ne emejo presegati polovice cenilne vrednosti pri zgradbah odnosn0 tretjino cenilne vrednosti pri zemljiščih. Amortizacija takih posojil sme trajati največ 40 let v enakih polletnih anuitetah, obrestna mera pa znaša 8%, kolikor ravnateljstvo ne odobri druge obrestne mere. Obresti se plačajo polletno v naprej. Ravnateljstvo ibo v začetku septembra dostavilo pravilnik vsem interesentom, ki so že predložili prošnje za taka posojila, da v smislu odredb pravilnika ponovno sestavijo prošnje in jih dostavijo osrednjemu uradu. O vseh teh prošnjah bo sklepal upravni odbor osrednjega urada na prihodnji seji meseca oktobra. Kakor doznavamo, ima Suzor za dajanje hipotekarnih posojil na razpolago okrog 40 milijonov Din. Med in teresenti za posojilo pri Suzor.ju je tudi ljubljanska mestna občina, ki potrebuje nekaj milijonov Din za dograditev bežigrajske šole. Kispufte domače blago! Problem zaposlitve mornarjev Sušak, 2S. avgusta. Knkor je >Jutro« že poročalo, se je v soboto in nedeljo vršila na Sušaku konferenca, ki je razpravljala o raznih eksistenčnih zadevali naših mornarjev, predvsem pa o vprašanju evidence in zaposlitve. Ta konferenca je bila zelo potrebna in važna, zakaj naši mornarji ne uživajo prav nobene zaščite zakona v socialnem pogledu. Za njih službene odnošaje veljajo, kakor znano, še vedno edikti iz dobe cesarice Marije Terezije. Konferenca je sklenila, naj se vse zaposlitve mornarjev izvršujejo i>o centralnem uradu za posredovanje služb, ki naj ima svoj sedež na Sušaku. Ta urad bo vodil evidenco vseh pomorščakov in ho uvedel tudi evidenčne knjižice za vse kategorije ladijskih uslužbencev. Mornarske delavske knjižice obstojajo že doslej, izdajajo jih občine, potrjujejo jih pa pristaniška oblastva. Te knjižice pa nimajo nobenega pomena in koristi. Na konferenci je bilo ugotovljeno, da je v naši državi okrog 42.000 mornarjev, a da je med njimi mnogo takih, ki nimajo prave kvalifikacije za službo na ladjah. Mnoge občine so vsem ljudem, ki so se prijavili, izdale mornarske knjižice samo zato, da se jih iznebijo. Posledica tega je bila ta, da so službo na ladjah in v pristaniščih dobili po naključju tudi nesposobni ljudje. Po mnenju strokovnjakov, ki so se udeležili konference, pa bo pravih aktivnih mornarjev okrog 24.000, zaposlenih pa jih je od njih samo polovica. Posredovalni urad na Sušaku bo moral takoj po ureditvi evidence razmišljati tndi o tem, na kak način bi se dali v turnusih zaposliti brezposelni mornarji. Teniški dvoboj Italija — Jugoslavija •talija vodi 1 :0J- Zagreb 31. avgusta. Danes popoldne se je pričel na igrišču AT K na Šalati revanžni teniški dvoboj Italija — Jugoslavija pred približno 500 gledalci. Prvi dan tekmovanja vodi Italija z 1:0. Rezultati: Rado — Punčec 4:1, 6:4, 3:6, 2:6, 6:2. Punčec je igral v prvem in drugem setu zelo dobro in ostro, vendar je Rado pokazal še toljšo igro. Punčec je imel smolo, da ga je prijel krč in je zaradi tega znatno popustil ter tudi izgubil. Druga igra Palmieri — Pallada je bila pri stanju 6:3, 6:1, 4:6 prekinjena ln se nadaljuje jutri. Novosadska vremenska napoved za danes: Prevladovalo bo jasno vreme po vsej državi. Temperatura se ne bo mnogo izpreme-nila. Mestni pop-ebni zavod Občina Ljubljana pri dohodni železniški postaji. Pojasnila in i kacija po narodih: Jugoslavija 82:14:8, Ro-prospekte daje uprava. I munija 83:17:26, Poljska 86:26:1, Turčija. Naznanjamo vsem svojcem, prijateljem in znancem pretužno vest, da je danes, dne 31« avgusta 1935 umrl naš nadvse ljubljeni soprog, sin, brat, stric, svak, gospod LOJZE SLANOVEC mag. uradnik in rez. kapetan. Pogreb se bo vršil dne 2. septembra 1935 ob pol 18. uri iz hiše žalosti, Lončarska steza 10, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 31« avgusta 1935* Žalujoča soproga Pavla in rodbine Hohn, Sianovec, Dragan in Stonek. t (.' • Maši krafi in B|udi|e V avdljenci pri Nj. Vis. knezu Pavlu Od leve na desno čsl. poslanik dr. Girsa, minister dr. Beneš, Nj. "Vis. knez Pavle, minister Titulescn in romunski poslanik Guranescu. Od leve na desno stoje minister dr. Beneš, Nj. Vis. knez namestnik Pavle, minister Titulescu, ga. Beneševa, poslanec Guranescu, Nj. Vis. kneginja Olga, ga. Stojadinovičeva, ga. Girsova, ga. Guranescova, predsednik vlade dr. Stojadino-vic, ga. Titulescova in čsl. poslanik dr. Girsa. Odhod konzula inž. ŠevHka Z včerajšnjim dunajskim brzovlakom sta ga. in g. inž. Ševčik zapustila Ljubljano. Kmtka beležka v listih je zadostovala, da se je zbralo na postaji izredno mnogo prijateljev in častilcev odhajajoče dvojice. Poleg številne druge gospode so prispeli: ban dr. Puc z gospo, župan dr. Ravnihar, novi češkoslovaški konzul Minkovsky z vsem osob-jem konzulata, nekateri drugi ljubljanski konzuli in predstavitelji raznih otlastev, korporarij in društev. Posebno častno je bilo zastopano naše ženstvo. Predstaviteljice ženskih društev so gospo Ševeikovo obdarile z mnogimi šopki kot zadnjim pozdravom slovanske zemlje, ki se ji je tolikanj priljubil.). Odbor Jugoelovensko - češkoslovaške lige se je zbral skoro korporativno, prav tako lc-po je bila zastopana Češka Obec.. Slovo je bilo prijateljsko presreno in je znova pokazalo, kako iskrene simpatije je užival odhajajoči češkoslovaški konzul. Tik pred odhodom je g. inž. Sevčik prosil našega urednika» naj še enkrat sporoči široki javnosti njegovo zahvalo za vse simpatije, ki jih je bil deležen; oni znanci, ki jim ni utegnil pred odhodom stisniti roke, pa naj mu opro-6te. Ob vzklikanju odlične množice in živahnem mahanju z robci je brzi vlak zapustil postajo in odnesel prikupno dvojico novim eiliftm naproti. Novi češkoslovaški konzul v Ljubljani, g. inž. Stanislav Minkovsky, je včeraj nastopil službo. Doslej je bil svetnik v zunanjem ministrstvu v Pragi. Zadnje dni se je mudil na Bledu, kjer ga je fotografiral fotograf »Jutra« Zgledno delo ©bmefnega gasilstva Logatec, 30. avgusta Z zam o gasilstvu je gasilstvo obmejnega sreza Logaškaga postalo eno izmed najbolj dobro organiziranih organizacij tega sreza. Nova mLida župna uprava pod vodstvom starešine Antona Rusa in imtd vse požrtvovalnega tajnika Gučka J<ünka je reorganizirala vse obmejno ga-«itetvo, M je danes kos svoj; težki nalogi. Po obsegu je logaška gasilska župa ena jzmed najbolj obširnih, saj meji kar s štirim^ srezi na eni strani, na drugi pa z Itaiii jo. Prostovoljnih gasilskih čet je v srezu Зсз-г 23, kij imajo nad 1200 rednih članov. Delo gasilskih čet pa nj omejeno le na reševanje, temveč so baš te edinice več ali xrianje glavne nosjlke nacionalne in prosvetne zavesti, saj se je v dobi enega leta ggra-o na raza-h gasilskih odrih nad 120 raznih iger, vršilo nad 60 raznih strokovnih in prosvetnih predavanj, da ne ome- nimo nešteto raznih drugih narodnih proslav. Da pa bo obmejno gasilstvo kos svoji težki nalogi, je organizirala gasilska župa sreza Logatca dvodnevni strokovni gasilski tečaj, ki bo to soboto in nedeljo. Prijavljenih je nad 60 tečajnikov vseh gasilskih čet in to poveljnikov in vodiij sa-maniitanskih odsekov. Rade vel je predavajo sami strokovnjaki na gasilskem in kulturnem poprišiu: gg. sreski načelnik dr. Levičniik, gasilski inšpektor ;nž. Fran Dolenc, sresiki sanitetni referent dr. Perpar Stane sreski šolski referent štraus Karlo, sreski strokovni referent -Pečovnjk Konrad, poveljnik poklicnih gasilcev mesta Ljubljane Emil Gostiša, župrai starešina Anton Rus in župrti tajnik Janko Guček. Po vsebini predavanj bo to tečaj, kakršnih je treba mnogo želeti. Sicer pa je to prvi pnimer v naši kraljevini, da se bo vr- šil gasülski tečaj v tako veJjkem obsegu in veljajo gasilski župi Jogaski čestitke. Treba je priznati, da je obmejna gasilska župa sreza Logatca ena izmed najbolj marljivih, da je obmejno gasilstvo kos svoji teški nalogi želimo, da napreduje še . dalje da bo naše obtme^no gasilstvo vzor i ostalim gasiilcem tn tako v ponos našega j obmejnega kraškega prebivalstva. Uspeh in napredek domačega podjetnika Sirom Jugoslavije poznana tovarna ž;me Franca Ješeta v Stražišču pri Kranju je najstarejša tvrdka svoje vrste pri nas, saj obstoja že nad 160 let. Po svojih najrazličnejših priznanjih je bila pravkar odlikovana na pariški »Exposition d'£conomie domestique« z diplomo, častnim križcem, zlato kolajtao in pokalom. Dejstvo, da je bala tvrdka tako visoko odlikovana ravno v Franciji, ki ima tako bogato pohištveno in tapetniško tradicijo, dokazuje, da naša žima popolnoma ustreza vsem zahtevam sodobnega tapetništva. V nadaljno izpopolnitev naše žimarske industrije si je lastnik tvrdke skonstruiral nov stroj za tkanje žimnate jute (ju tapeta) za takojšnje tapeciran je. Izdelek bo patentiran jn razstavljen že na jesenskem velesejmu. G. Ješetu, zvestemu delavcu za napredek domače industrije, želimo še mnogo uspehov. Radi stavke tiskarn у dravski ban vin izide bogato kolorran cenik z zadnjimi moda:mi novrstrni šele v prvi polovici septemora. Prosim vsakega, da v lastnem interesu z naročili počaka. Temelj Sokolskemu domu ob severni meji Gornja Radgona 31. avgusta. V Sodarski ulici v bližini železniške postaje v Gornji Radgoni poseduje trška občina 1 oral obsegajoč travnik, ki je glede na krajevno lego našega trga za telesno vzgojne svrhe naravnost idealen. Le ž; izven glavne prometne ceste, vendar pa v neposredni bližini sredižča trga. Po uve-ljavljenju zakona o telesni vzgoji, s katerim je naloženo občinam oskrbeti primerne in krajevnim potrebam odgovarjajoče telovadnice, je tudi za tukajšnjo trši«) občino, kjer ni niti ene primerne telovadnice prešlo to vprašanje na dnevni red. Na tem travniku namerava zdaj postaviti Sokolsko društvo svoj dom s primerno telovadnico, katera bo na razpolago tudi občini za tei^sno vzgojo naroda v smisüu zakona. To važno vprašanje so znali ceniti na Si občinski očetje ter so ga rešili na ta način, da se proda travnik Sokolskemu društvu jn sicer po povpre&ni ceni 2 Din za kvadratni meter. S te.m so položili temelj bodočemu Sokolskemu doimu na naši skrajni severni meji. Izjd pismenega glasovanja na seji v srado je bil ta, da je za prodajo glasovalo 13 odbornikov, med tem ko je bil tudi opozicionalni odbornik g. Dr. ВгеапЉ Franc v "bistvu za odstop zemljišča Sokolskemu društvu, toda s spremembo zamenjave to ne prodaje. • V prijazni vasi Ljubnem na Gorenjskem so obujali spomine na 401etnico učiteljske mature pri tovarišu Edvardu Mar-košku, kjer v prijazni vili uživa v pokoju sad svojega dela (od leve na desno) zgoraj: Franc Zupančič, Rudolf Zore, Keininger Ferdo, Robert Plavšak in Matej Jug, spodaj Kvi-rin Pertl, Konrad Barle, Edvard Markošelt, Kari Miklitsch in Jože Tratar. 25 letnico gimnazijske mature v Novem mestu (1910—1935) so nraznovali (od desne na levo): Ladislav Mlakar, gimn. prof., Maribor; Nace Perko, mestni višji gradbeni svetnik, Ljubljana; dr. Jože Rus, knjižničar Drž. biblioteke, Ljubljana; dr. Pavel Brežnik, gimn. prof., Ljubljana; dr. Lev Vučina, šef pravnega odseka prometnega ministrstva, Beograd; Miško Beljan, sodnik okr. sodišča, Novo mesto; Anton Medved, gospodar banov, vinarske in sadjarske šole, Maribor; dr. Robert Zalokar, višji svetnik direkcije drž. železnic, Zagreb; dr. Niko Sever, zobni zdravnik, Zagreb; dr. Joso Jurkovič, izr. prof. pravne fakultete, Ljubljana. Odsotna sta bila: J. Lovrenčič, uradnik Gospodarske zveze, Ljubljana; Vladimir Vavpotič, uradnik direkcije drž. žel., Zagreb. Umrl je: Lojze Petric (kot abiturijent 1910). Pogrešan iz svetovne vojne: Ivan žganjar (Preporodovec iz Mokronoga) Ali ste že razmišljali o tem — — kaj morajo zdržati Vaši zobje? V teku enega leta jih čistite 36 ur - napravite 15.000 potegljajev s ščetko! Koliko morajo šele zdržati Vaši zobje celo življenje! Ali se torej ne mora storiti vse, da bo čiščenje zob čim pri-zanesljivejše ? 3 PREDNOSTI jamčijo za Sargov Kalodont: 1. blaga pena specijalnega ustnega mila temeljito čisti zobe tudi tam, kamor ne doseže ščetka. 2. izredno fina sestavina prizanesljivo čisti zobno _ sklenino. == 3. sulforicin-oleat Dra Bräun- ЕЁ licha odpravi polagoma = nevarni zobni kamen in = prepreči, da se ne naredi == drug. ZATO VZEMI Г SARGOV KÄL0D0NT PROTI ZOBNEMU KAMNU DOMAČI IZDELEK Slovenski javnosti Akcije Kluba prekmurskih akademikov za vpostavitev popolne državne gimnazije v Murski Soboti do danes še ni rodila nika-kega uspeha. V akciji KPA so najboljši poznavalci razmer v Slovenski krajini, to je razen prekmurskega ljudstva samega kulturni in verski predstavniki slovenskega naroda in slovenske osrednje korporacije in organizacije, v pikrih besedah in tako vsestransko razsvetlili potrebo po državni popolni gimnaziji v Murski Soboti, da je moral odpas-ti sleherni ugovor in sleherni dvom. Odgovor na to akcijo je bil večinoma — molk. Ko pa ni bil to, je naravnost presenečal, ker je pričal dobesedno ali o zavestnem ignoriranju argumentov ali o tem, da le-t-i niso bili prebrani. 0 tem hrani arhiv KPA dokaze. Kredit, potreben za otvoritev 5. razreda, obstoji v plači dveh ali celo samo enega profesorja, ki bi ga bilo treba v ta namen nastaviti. To je kredit, ki ga je lahko iztakniti, če že enkrat ni predviden v dva-najstinah, v kateremkoli dispozicijskem fondu. Kje je potemtakem vzrok, da se je vsa Slovenija doslej zaman borila za ta smešni začetni kredit — to prepuščamo v premislek slovenski javnosti, ki naj nam oprosti, če mora vsled naše akcije deliti z nami razočaranje. KPA nadaljuje akcijo v tej smeri, da ministrstvo prosvete s tekočim šolskim letom otvori 5. razred na državni gimnaziji v Murski Soboti s sredstvi iz kakega dispo-zicijskega fonda in da se redni kredit vnese pozneje v državni proračun. V tem smislu so v minulem tednu odposlale vse prekmurske občine in občine v ljutomerskem okraju g. prosvetnemu ministru brzojavne zahteve. Prav tako zahtevo je odposlalo 25 društev v M. Soboti in prekmurska podeželska društva. Slovenske organizacije in korporacije, ki so doslej z nami sodelovale, so se na našo prošnjo znova pridružile borbi prekmurskega ljudstva, in nam stoje z občudov. vredno žilavostjo ob strani. Naprosili smo za nebroj osebnih intervencij , razposlali na merodajna mesta nove spomenice in v želji, da naj bi imela vsaka stvar svoje meje, pričakujemo, da bo vendar enkrat napočil oni veliki, a cenen dan, ki ga Slovenska krajina pričakuje z nestrpnostjo že 16 let. Klub prekmurskih akademikov ▼ M. Soboti. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čaSo porodne Frsnz Joscfove grenčice Registrirano od ministrstva za soc. politiko tn nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Velik vlom v Pišecah Pišece, 31. avgusta V torek ponoči so bfle prijazne Pišece na Bi-zeljiskem deležne tatinskega obisika, kakršni so tudi v naših krajih redki, pa čeprav eta blizu tod doma oba velika razbojnika, Omerza in Urbane. Neznani tatovi, ki jih je bi'lo vsekakor več iai ki so imeli očitno cel voz s seboj, so vlomili v hišo uglednega trgovca Josipa Kos lepe pri-rode, ki naj bo voditeljica v naši prihoa-njosti. Novo Spicarjevo delo jc op »min k slogi. Dokler so godci godli vsak svo.'o, ni bila prijetna. Ko so zagodli skladno, je godba bil«, lepa. Enako je s pevci in z mladino iz trA vasi, ki skladna v trc.n barvah tvori našo državno trobojnic}. V reviji jc prikazana dušivna in telesna lepota sokolske vigoje. S telovadnimi *n plesnimi točkami so sodelovat: Jeseničani kot favni, cvetke, metulji in Sokoli, Ja-tomičani so bili mladi vojaki, Radcv'j čmi pa grški borci. Kmečki ples 90 izvajali Blej-ci. Godbeni aranžman je priredil brat Kleč, ki je tudi vodil jeseniško sokVsko godba Obisk je bil povoljen. —s. Vranske skrbi z elektrifikacijo Vransko, 30. avgusta Dopisniku »Slovenca«, ki dremlje v vranskem kotu, svetujemo, da si ob pisanju člankov zaradi elektrifikacije, ob slabi električni luči nikar več ne kvari oči, dokler ne bo o stvan dobro poučen. Gotovo je spal, da ne ve o de? lu Električnega odbora, kakor ga ime j nuje, če tudi ne veruje v trdno spanje nekaterih ljudi. Mi, ki ne maramo bi« ti nikomur krivični, vemo, da Električ» ni odbor ni kos v sedanjih razmerah spraviti skupaj samo od tršk;h prebi« valcev nad Din 350.000, kolikor bi bis lo potrebno, če bi se trg priključil na velenjsko elektrarno. Kaj bi reklo pre* bivalstvo, ki bi moralo v kratkem času spraviti skupaj tako ogromen znesek in to še sedaj, ko se obetajo nove org* le, ki bodo stale menda čez 100.000 Din! Tega dopisnika gotovo ni pomis* lil, ker izhaja menda iz vrst onih, ki neposrednih davkov ne plačujejo in se tako izognejo marsikaterih ,->nspev* kov. Da pa bi dopisnik dolžil E'ektric* ni odbor, ker enostavno ne priključi žice na mimo vodeči vod velenjske elektrarne, tega kljub navedeni egip* tovski temi in kljub poletni vročini nc moremo verjeti. Ker pa se v tem, da imamo slabo električno luč, z dopis* nikom povsem strinjamo, mu svetuješ mo, naj vendar brez nadaljnega stopi v stik z Električnim odborom ter mu da potrebna strokovna navodila zla* sti pa še glede na finančno sitran! Saj menda odbor ne bo tako zakrknjen, da bi tega ne sprejel, ker bo sicer čutil sovražno razpoloženje tudi od ni> ki danes še cenimo njegov trud. gozdu dišečo „ "fe kar * S"0-, Senovo Mll0 ■ gazela Zares čisto govaJkam lepa In okusna pnaktiöna darila. Istočasno se je izvršilo tudi odlikovanje treh najboljših strelcev domžalske-streleke družine gg. Juvana, Paternosta m Pavliča, katerim je bila z odlokom g. ministra vojske in mornarice podeljena kalajtna »Dobremu etrelcu«. Prireditvi so prisostvovali poleg odličnih predstavnikov krajevnih oblasti tudi sreski načelnik g. Anton Kosi iz Kamnika, komandant mesta Kamnika podpolkovnik g JMilojko Радиюvič, zastopnik kamniške srcnodnišniee kapetan I. ki. g. Drago čižmek, zastopnik uprave strel- skega okrožja( predsedniki okoliških obči^ kakor tudi zastopniki raznih društev. Strelska družina v Domžalah je ena naj-agilmejših v naši banovin^ ki je znala med najširšimi sloji ljudstva vzbuditi zanimanje za viteški šport KaJto silno je zanimanje, nam priča dejstvo, da se je tekmovanja udeležilo nad 200 tekmovalcev in da je bilo izstreljenih nad 3000 strelov, kar so za Domžale na vsak način zelo lepe številke. Ajgilni družini in njenemu odboru gre vse priznanje za lepo organizirano prireditev in Ji želimo se mnogo uisipeJiov. Nova cesta v Slovenskih goricah Sv. Benedikt, 31. avgusta. Težko pričakovana banovinska cesta, ki veže po najkrajši poti Sv. Benedikt z Gornjo Radgono, je dovršena in bo jutrišnjo nedeljo najslavnejše izročena prometu. Ob 9. bo sprejem in pozdrav odličnih gostov pri Sv. Benedi* ktu, ob pol 10. pa bo opravil g. knezo* škof dr. Ivan Tomažič sv. mašo pod milim nebom pri društveni dvorani, v primeru neugodnega vremena pa v župnijski cerkvi sv. Benedikta. Ban dr. Pue bo nato cesto slovesno otvoril. Ob tričetrt na 12. bo zakuska v društveni dvorani in pogostitev delavcev v gradbeni pisarni. Ob pol 13. bo odhod z avtomobili po novi banovinski cesti v Gornjo Radgono, kjer bo ob pol 14. sprejem in pozdrav gostov pred občinsko hišo in slavnostni obed v ob« činski dvorani gornjeradgonski. Nova cesta je v primeri z ono preko Ivanjeev v Gornjo Radgono za 3-70 km krajša. Ima le dve mali višini, sicer pa teče po ravnem svetu, dočim je treba na cesti od Sv. Trojice preko Ivanjceiv v Gornjo Radgono preiti celo vrsto bregov. Ko bo še črta Sv. Benedikt — Sv. Lenart urejena, bo nova cesta tvorila najkrajšo zvezo Maribora z Gornjo Radgono in Prekmurjem. No« va cesta je v prometnem in v vsakem drugem pogledu največjega pomena za obmejne kraje. Radovljica, 31. avgusta «K radosti in bratstvu« to je naslov najnovejšega, največjega dela brata Spicerja, vsaj s sokoLskega in nacionalnega v;dika. Popularni dramatik Jaka špicar, ki nam je napisal že več prav dobrih stvari, je to pot izlil svoja najgloblja čustva. Kot sin zelenega Korotana je iimel že v mladih letih priliko gledati, kako se tujec polašča slovenske zemlje. In spoznal je, da je to mogoče preprečiti le z združenimi moči vseh bratov Jugoslovenov, ki so se borili že pod Avstrijo pod sokotekim praporom. Prav zato je tu
  • Veliki praznik Notranjske«, kakor so napovedovali prireditelji proslave 4<)letnice »Katoliškega prosvetnega društva« v Cerknici. Povedati moramo, da smo bili na ta »praznik* silno radovedni, saj je to bila po letu 1929 prva prireditev te vrste in teh ljudi. Uvod v to proslavo je bila akademija v cerkveni dvorani dne 18. avgusta. Po govoru kaplana Kovačija, ki je ugotovil takoj spočetka, da je »krivica popravljena*, je imel glavni govor abiturient g. Mirko «Ta-voinik. Premalo je povedal o dolgi dobi 40 K't društvenega delovanja, tem več pa o delovanju društvenikov v zadnjih letih, ko je bilo društvo razpuščeno. Jezil se je na domače »oblastnike in tribune« in jih spravljal v zvezo s svoječasnim razpustom ceio-tne Prosvetne zveze. Kako mogočni so bili ti oblastniki v Cerknici! Prišel je nato toliko pričakovani 25. avgust. Na predvečer je prispel iz Ljubljane g. dr. Marko Natlačen. Zvečer je bila ilu-minacija glavnega trga v Cerknici, poslop-e posojilnice pa je bilo v zelenju. V zapr-!ih prostorih cerkvene dvorane je bil zaupni sestanek pod predsedstvom dr. Natlačena. Glavno proslavo v nedeljo je otvorila slavnostna povorka. Videli smo 9 jezdecev, nekaj narodnih noš, nato so stopali odlič-niki z ostalim občinstvom. Med odlični ki smo opazili gg. kaplana Kovačiča, župnika Hafnerja, šolskega upravitelja Hladnika. abiturienta Javornika, posestnika Blaža Pavlica itd. Nismo pa opazili v sprevodu g. dr. Natlačena in drugih gostov iz Ljubljane. Ko smo stali na oglu Zgončeve gostilne je šel sprevod mimo nas 11 minut. Udeleženci povorke so vzklikali svobodi, dr. Korošcu. Na ulici se je nabralo precej radovednežev, ki so tiho in mirno motrili slavnostno po-vorko, le na oglu hotela Zumer je stala gruča kmetov, * ' ' ' ■ ček! Po povorki je bila sv. maša za umrle člane društva, po maši pa javen shod pred cerkveno dvorano. Dr. Natlačen je govoril s početka o 401etnici društva, nato o praktičnem katoličanstvu, nato o ovaduštvu, preganjanju, korupciji in o nastopu novega odrešilnega časa. Rekel je, da je največje začudenje med njihovimi nasprotniki, ker jih režim ne preganja. Slovesno je izjavil: »Mi se ne bomo maščevali, storjene krivice bomo pa popravili. Udeležbe je bilo na glavnem trga od začetka shoda največ 300 ljudi, med govori so pa začeli ljudje uhajati. Popoldne je bila vrtna veselica v Zajfenci. Oficielno je bila veselica zaključena ob 9., udeleženci so se pa navduševali po ulicah in lokalih pozno v noč. Proslava je minila brez večje nesreče. Nedeljski »Slovenecc je prinesel izpod peresa nekega «jc daljši članek z naslovom »40 let prosvetnega dela v Cerknici«. Članek nosi kot moto baje odlomek iz društvene kronike, ki se glasi: »Izobrazbe je res zelo treba, zlasti fantom. Biez nje človek danes ne pride do veljave. Zakaj v Cerknici vsa važnejša mesta v javni upravi in trgovini zavzemajo izključno le tujci? Zato, ker so se pravočasno potrudili га izobrazbo. In tako nadvladujejo domačine.« Ugotovitve te kronike, ki so imele mogoče v časih pod Avstrijo svojo podlago v dejanskih razmerah v Cerknici, skuša člankar uveljaviti tudi za razmere po osvobojen ju, posebno še v zadnjih sedmih letih. Med drugim pravi: »Leto 1894, ko se je v Cerknici po idealizmu nesebičnih in po pritisku krvave potrebe rodilo društvo, je našlo Cerknico tako, kakor so bila vsa podeželska središča: tabor kersnikovske trške, napol ponemčurjene, priseljene uradniške inteligence in gospode, ki je živela na račun ljudskega spoštovanja in nevednosti. Duševni obraz teh lokalnih ljudskih gospodarjev in tribunov je tak, kakršen je še dandanes: koristoljubski, nenačelen, Ijndstvn po bistril sovražen, v politiki brez hrbtenice in zmeraj proti večini usmerjen«. Ste prečitali, gg. ljudski gospodarji in tribuni Cerknice, g. župan pred vsem, občinski odborniki, javni uredniki, predsedniki nacionalnih društev in organizacij, trgovci in gospodarji, kako je označi Vas in Vaše delovanje gospod >js v »Slovencu« v času velikega pomirjenja? Da bi gospod »j« iz-nesel te gorostasnosti na kakem političnem izliv sovraštva proti vsemu narodnemu živ-Iju natisnil »Slovenec«, mu na kratko plavimo: Vsi, katere hoče doseči neodgovorni napad, so si ustvarili svoje zasebne in javne pozicije s trdim življenskim bojem sredi cerkniškega ljudstva in bijejo ta boj naprej v današnjih težkih, razruvanih časih. So med njimi osiveli Sokoli, ki so bili ravno v tistih časih, o katerih govori kronika, ravno tako naprednega in sokolskega duha, kakor so danes. Ali so tisti koristoljubni, ki so dokončali redno svoje študije, pravilnim potom bili postavljeni na svoja službena mesta v Cerknici in vrše vestno svojo službo? Niso obesili svojih študij na klin, ne pohajkujejo po svetu, temveč vrše svoj solidni poklic. So med njimi solidni trgovci in gospodarji. ki so si v dnevnem delu osigurali svoj in svoje družine obstoj, ker so naprednega duha, jih proglašajo za sovražnike ljudstva. Ponos Cerknice je, da je imela v svobodni državi vedno napredne župane, napredno večino v občinskem odboju in vendar si drzne trditi gospod »j«, da so ljud- ski gospodarji Cerknice proti večini usmer- , j. študira. Za dijake naj bi bil jeni. Naj išče in graja koristo jubee raje v I >ehj p^ben vagon, k jer bi se v< n I vL U Э V vi 1 *1 K * J1* J • 4 M *1* 1 _ ? ___ ^ £ ** i- m л ш a« J r>l -1 <•■ . 4- a». ПСЭС1 1С VA5 » nra папгш pviiuvuvu« * j'v«"« shodu, mu ne bi odgovarjali. Ker je pa ta { li j. krogu svojih prijateljev. Tudi ljudi politiki brez hrbtenice, bo našel dovolj ob svoji strani. Se imamo članske sezname naših društev in organizacij, še njihove zapisnike _ Od urednika »Slovencat bi želeli v bodoče mak» več previdnosti in smisla za veliko pomirjenje, da ga ne bo potegnil zopet ma- sikateri nenadarjeni dijak, ki je do* ma v mestu, študiral in rinil dalje. Razlog, ki je privedel ministrstvo prosvete do tega, da je izdalo gornji odlok, nam ni znan. Morda je s tem hotelo zavreti naval mladine na srednje šole, ali pa so bile ponekod v državi prometne prilike take, da je hudo trpel pouk. Sodba gotovih kros gov, da se dijaki pri vožnji kvarijo ne drži vedno. Skušnje so pokazale, da so otroci, ki se vozijo, bolj pazljb vi, kakor oni, ki stalno žive v šo>lskem okolišu. Materine ljubezni ne more nadomestiti nobena tuja, še tako do« bra gospodinja. Budno materinsko oko vedno bdi nad lastnimi otroki: kadar pridejo iz šol, se doma učijo, ne hodijo v slabo družbo in ne preti« ravajo v športu. Vse tisto, kar je kvarnega v vlakih, daleč nadkriljuje pažnja staršev nad otroki v rodbin* skem okolju. Otroci, ki se vozijo, pri* hajajo sveži v svoje učilnice, enourna vožnja po železnici jih ne utruja, — nasprotno, v kupejih drug drugemu pomagajo reševati naloge, med tem ko bi pri tujih ljudeh ne imeli te pri» like. Dandanes je študij mlademu poko» lenju bolj potreben kakor kedaj prej. Tisti zlati časi, ko je mladina s 14. les tom taikorelooč avtomatično dobila službo so minili. Sodobni čas zahteva izobraženih ljudi. Le mladina, ki ima zadostno šolsko izobrazbo, se bo laže prebila skozi življenje, pa naj bo pri ročnem ali duševnem delu. Vedno je bolje zanjo, da si v srednjih strokov* nih šolih bistri um, kaikor pa da se do* ma več let potepa brez dela in cilja okrog in kolne družbo, ki ji je one* mogočila študije. Že z uvedbo šolnine in raznih taks, ki so za otroke bogatih kakor siroma* snih staršev sikoraj enake, je bil mno« gim siromašnim, a pridnim in nadar* j en im otrokom vstop v srednje šole onemogočen. Če je pri nas res pre* več izobražencev, naj se zapro vrata srednjih šol vsem nenadarjenim brez razlike, — nadarjenim pa naj se pusti in omogoči, da bodo uveljavili svoje duhovne sile, sebi in državi v pr;d. Če bo šlo tako naprej kakor zdaj, bo po* stal študij na srednjih in visokih šolah privilegij bogatih rodbin in on;\, ki stanujejo v mestih. Izločila pa se bo po nenaravni poti iz srednjih šol in uni* verza darjena mladina z dežele, iz kate re so izšli geniji, najboljši narodni vo» ditelji in gospodarji. Nekaj več kilometrov in minut vož* nje bi tu ne smelo igrati odločilne vlo* ge. Vsakemu človeku naj bo na pr-vsto dano, kako si bo utiral pot v življe* nje. Ne ovirajmo mladine na pohodu v življenje, nustimo jo, da bo po svo* jem uveljavila svoje sposobnosti, svoja hotenja Pri dobri volji se da vse tako urediti da studii nadarjeni mladini ne bo ovi* ran. V Sloveniji so že tako dobre že* lezniške zveze, da je mladina lahko v eni uri vožnie ali še prej v kraju, v o* žili ločeno fantie in dekleta in, če tre* ba, tudi pod strogim nadzorstvom. Gospodje narodni poslanici in sena* torji naj blagovolijo zastaviti na pri* stojnih mestih besedo, d я se öornii od* lok prekliče aH vsaj omili tako. da bo pridnim učencem omogočen stndii na srednjih šodah. AL S. DežeLin ČRKOSLIKAR ŠPECIJALIST BRICELJ FRANC SOLASTNIK BIVŠE FIRME PRISTOU & BRICELJ sedaj ŠELENBURGOVA UL. 6. »ШШВЧ"» TELEFON 38-58 SE PRIPOROČA V IZVRŠEVANJE VSAKOVRSTNIH NAPISOV, GRBOV, REKLAMNIH SLIK ETC. IZVRŠITEV TOČNA, SOLIDNA, V NAMODERNEJŠI IZVEDBI PO KONKURENČNIH CENAH. ♦ Naši zastopniki na mednarodnem kon. ß-esu bivših bojevnikov in vojnih žrtev. V petek je odpotovala iz Beograda v Bru-jugoslovanska delegacija , ki bo pri. eoetvovala kongresu mednarodne organizacije bivših bojevnikov in invalidov, ki je splošno znana pod skrajšanim imenom svojega naziva Fidac. Jugoslcvenski delegati 6o predsednika zveze rezervnih častnikov in vojnih invalidov, za zvezo <1< brovoljcev podpolkovnik Lujo Lovrič 1er g обр a Agatonovičeva, predstavnica ju-£o slovenske žnske sekcije Fidaca. ♦ Jubilej Društva za srbsko gledališče v Novem Sadu. Na kraljev rojstni dan 6. t. ш. bo Društvo za srbsko narodno gledališče v Novem Sadu proslavljalo 75-let. r,ic»o svojega obstoja. Proslave se bo-1o udeležili zastopniki vseh narodnih gledališč Jugoslavije, da tako počastijo požrtvovalno društvo. ki je uspešno delovalo v najtežjih razmerah. * Otvoritev banjaluškega letališča. Barja luško letališče je urejeno in dovršeni So tudi vsi potrebni objekti tako. da bo slovpsna otvoritev letališča že 15. t. m. Z otvoritvijo bo združena tudi propagandi stična letalska prireditev, na kateri bodo sodelovali piloti zrakoplcvnega polka iz Sarajeva. Samo 25 par za kilogram so Pekatete v novih paketih dražje od blaga, ki ga odprtega v zabojih prodajamo. Gospodinje, koristno in higijenično je, če kupujete makarone, špagete in jušne za kuhe v paketih. Pazite pa na napis »Pekatete«. * Opozorilo državnim upokojencem. Prijave za prejemanje dravinjskih doklad se iiioraio predložiti finančni direkciji v prvi polovici meseca oktobra. Opozarjamo vse drž. upokojence, naj ne predlagajo prijave pred 1. oktobrom. Pred tem terminom predložene prijave namreč niso veljavne. Člani podpisanega društva bodo dobili prijave s potrebnimi navodili pravočasno brezplačno dostavljene. Društvo drž. upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani. + Službeni list bartske uprave od 31. avgusta objavlja navodilo za sestavo ba-novinskega proračuna z izvršilno uredbo za leto 193S—37, odločbe o pridobivanju patočnetra olja, objave banske uiprave o pobiranju občinskih davščin ter razne objave iz »Službenih novin«. Radiotermalne, znano za vse bolezni priporočljive ŠMARJEŠKE TOPLICE (27° R) sprejemajo v posezoni od 1. septembra naprej na iOdnevno penzijo, 3krat dnevno dobra hrana, stanovanje in kopeli za osebo Din 400.—. — Uprava kopališča Novo mesto, Ljubljanska cesta 21. * Fotoamaterji! O albumu »Naši kraji« je napisal v »Jutru« g. Karlo kocjančič med drugim: з-Ljubezen in vživetje v rodno grudo dihata iz večine teh slik in nemalo je med njimi mojstrovin, ki jo kažejo v njeni najvrednejši obliki, škoda, da albumu speci jalno za fotoamaterje niso pritaknili še kratkih tehničnih podatkov k posameznim slikam. A baš zato, ker prikazuje album neko minu!0 in takore-kcč junaško dcbo v naši fotografiji in ker je pri tem v dostojni meri vpošteval najboljše predstavnike, pomeni dragoceno, dokumentarično pridobitev za knjižnico vsakega slovenskega fotoama terja«. A3" bum prinaša 87 slik v bakrotisku (gg. KVašovca, Ravnika, Planinska. i. t. d-) (Cena 30. na Tnejšem papirju 40 D;n). Pr. prevzemu 3 izvodov naravnost od založnice: >-Razpečpva!niea Tiskovne zadruge«, Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 16.1., 2in'n popusta. Šolajte se doma sami! Dopisnv&ini pouk Vam to omoeoči na najboljši nainrenroptejši način; rovr-h tega Vam hrani čas, živce in denar. DOPISNA TRGOVSKA ŠOLA V LJUBLJANI, Kongresni trg 2/П. Vas izobrazi temeljito in hitro v vseh predmetih, kste^e poučuje; ^vovnja- nouk vodilo pt ki. Predmeti: A. Trerovski in zadružni: knjigovodstvo. slovensko dopisie. srbohrvaško dopisje. nemško dopisje trgovsko računstvo. reklama, nauk o trgovini, trg in menično pravo, zadružništvo, zadružno pravo, vodstvo kreditnih zadrug, vodstvo pridobitnih zadrug, zadružno knjigovodstvo B. Znanstveni: Slovenščina, srbohrvaščina. nemščina, francoščina, italijanščina angleščina, gospod, zemljepis. zgod. trgovine, narodno gospodarstvo. C. Realni: Poznavanje blaga, slovenska stenografija. lepopis, strojepisje. Začetek redneea šolskega leta 1. oktobra. Šolnina nizka. Pišite po podrobna pojasnila! Va stotine hvaležnih absolventov! * Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda opozarja vse podružnice, da se udeleže vsi delegati in kolikor mogoče veliko število članov jubilejne skupščine, ki bo 15. t. m. Skrb vseli pravih rodoljubov bodi. da dostojno proslavimo 50 letni jubilej družbenega dela za svobodo in kulturni napredek našega naroda. DOBRNA PRI CELJU je odlično zdravilišče za srčne, živčne in ženske bolezni, počitka potrebne! Od 15. aprila do 30. junija in od 1. septembra do 31. oktobra dvajsetdnevno pavšalno zdravljenje (avtobusna vožnja iz Celja in nazaj, stanovanje, prvovrstna hrana, kopeli, zdravnik in takse) za skupno ceno 1.100.— Din, 1.250.— Din in 1.450 Din (trije razredi) za državne nameščence itd., oziroma 1300.— Din, 1500.— Din, 1650 Din (trije razredi) za vse ostale. Prospekti na zahtevo ♦ Nov načrt 3. kola državne razred, ne loterije bo prinesel vsem, ki sodelujejo, veliko in prijetno presenečenje. Mnogi 60 se pritoževali, da je težko doseči kak večji dobiček, uprava razredne loterije jim je sedaj ustregla na edino mogoč, pri tem pa izdaten način, ko je trikrat povečala količino dosedanjih glavnih dobitkov. Poleg dosedanjih glavnih dobitkov in premij bo izžrebanih še 48 novih velikih diobitkov, med njimi celo ena premija za dva milijona dinarjev. Г^е podrobnosti vsebuje današnji nakladi li-eta priloženi prospekt znane glavne ko-lekture državne razredne loterije A. Rein in Drug v Zagrebu ki ga priporočamo pozornosti čitateljev. Smučarski dom S. K. Ilirije v Planici Od 1. septembra posezijske cene od Din 45.— do 50.—. 1000 m nad morjem, krasni izleti v okolico. Vsa pojasnila daje: Janez Bitenc, Rateče - Planica. » Znižanje šolnine! Vpoštevajoč težke gospodarske razmere je Legatova šola v Mariboru vnovič znižala šolnino in je sedaj vsakemu mogoče, obiskovati Legatov Enoletni trgovski tečaj, ki je radi vzor. ne organizacije in odličnih uspehov na najboljšem glasu, šolski program brezplač no. Vpisovanje vsak dam od 10. do 12. ea-mo v šolski pisarni, Maribor. Vrazova uli. ca 4. Lastni dijaški internat. Ustanovljen 1913. Začetek dne 9. septembra. * V sedmih urah Iz Beograda v Dubrovnik in nazaj. Te dni 60 zabeležili v Dubrovniku prvi primer, v katerem je prišla do izraza korist zrakoplovnih zvez primorskih krajev s središčem države. Beograjski zdravnik-specialist dr. Arnovlje. vič je z letalom prispel iz Beograda v Dubrovnik, da izvrši neko nujno operacijo. Se istega dne ее je vrnil z letalom v Beograd in je za potovanje 6 konzultacijo vred rabil samo 7 ur. Cenen odmor na otoku Rabu. Penzija »Keko« na otoku Rabu daje od 1. septembra t. 1. dalje kompletno penzijo po Din 40.—, oziroma po Din 35.— dnevno v de-pendanci, ob najmanj 10 dnevnem bivanju. Za društva in skupine po najmanj 12 oseb so na razpolago skupna ležišča in se plača dnevno Din 25.— od osebe ob najmanj 14-dnevnem bivanju. Informacije daje uprava penzije »Keko« na Rabu. • Ljubitelji lepe knjige! Kadar Vas pot zanese v Ljubljano, ne zamudite stopiti v knjižnico »Tiskovne zadruge«, na Mi-kloo.čevi cesti štev. Ъ6.Л., kjer si lahko ogledate vse njene edicije. Tu dobite na vpogled njene ljudske romane, mojstre in sodobnike, slovenske pisatelje,' knjige Slovenskih ipotov^ mladinske knjige i. dr. Obenem izveste vse podrobno glede popustov in izrednih ugodnosti, tak0 da si lahko umislite tuidi najrazkošciejšo biblioteko za svoj dem. NAŠA GOSPODINJA in naša slovenska perica pereta le z dobrim domačim milom, ki je izdelano tu pri nas. To je HUBERTUS milo, kvalitetni izdelek slovenske industrije. Svoji k svojim ! -Д- »Putnikovi« izleti v inozemstvo. Poleg obiska Dunaja in dunajskega velesej-ma prjreja »Putnik« v začetku septembra še naslednje izlete: Obisk bruseljske razstave od 5. do 14. t. m., pri Katerem stane vovžnja z železnico od Jesenic do Bruslja z vso osikrbo v I. razredu 4.600 v II. pa 3.600 Din. Vračunana so tudi prenočišča v hotelih, kakor tudi prehrana v železniških restavracijskih vagonih Drago potovanje bo jz Zagreba in Ljubljane 6. t. m. v München, Nürnberg jn Bavarske Alpe. To potovanje stane tja ;n nazaj v П. železniškem razredu 2.885 Din, v 3. razredu pa 2.450 Din za osebo. Vse vizume nabavljajo »Putnikove« biletarnice. Potovanje za obisk sejma v Bari z obiskom Rima, N a-pulja in Pompeja pa bo prirejen od 8. do 17. t. m. Vožnja v 3. razredu železnice in ladij stane z vso oskrbo 2.750 Djn, v 3. razredu pa 3.100 Din. Prijave z vsa ta potovanja sprejemajo »Putuukove« biletarnj-ce še 2. t m. * Za posestnike novih hiš! Nedavno ее je v Ljubljani ustanovilo novo društvo z naslovom »Društvo posestnikov novih hiše, ki je imelo tudi že evoj dcbr0 obiskani ustanovni občni zbor 10. avgusta v hotelu štrukelj v Ljubljani. Clan tega društva je lahko vsak posestnik nove hiše, to je hiše^ zidane po letu 1918. To društvo ima sicer svojo centralo v Ljubljani, toda področje njegovega delovanja je vsa dravska banovina. Zato bo društvo ustanavljalo podružnice v vsaki politični občini, ako se bo iz nje prijavilo zadostno število članov po točki 20 društvenih pravil. Ker je v prvi vrsti treba, da društvo pozna težnje posestnikov novih hiš v vsem svojem področju, zato sklicuje na dan 15. t. m. ob 10. dopoldne v dvorani hotela Uniona v Ljubljani zborovanje. ka_ terega bi se moral udeležiti v evojem lastnem interesu vsak lastnik nove hiše v dravski banovini. Ako iz te ali one občine ne bi mogli priti vsi posestniki novih hiš na to zborovanje, naj določijo enega ali dva delegata da jih zastopata in tol. mačita njih težnje, ki so morda krajevnega značaja. Sicer bi bilo zelo na mestu, da bi se iz vsake občine pismeno javil na spodnji naslov vsaj eden posestnik nove hiše, ki bi se za to akcijo zanimal, da mu damo vsa potrebna pojasnila in tozadevne nasvete. Naš program ki stremi za izboljšanjem položaja posestnikom novih hiš, je zelo obširen in bo treba napeti vse sile, da ga izvojujemo. Da je bilo društvo potrebno, nam dokazuje največje zanimanje lastnikov novih hiš iz Ljubljane in okolice. Tudi nekateri oddaljeni •industrijski kraji so že stopili pismeno z nami v stik. Društvo posestnikov novih hiš v Ljubljani. Postojnska ul. 14. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI TELEFON 33-87 Hans Albers Brieita Hehn v filmskem veledelu ZLATO V dopolnilo Paramountov zvočni tednik. Predstave: v soboto ob uri v nedeljo ob б., 7. in 9. uri v ponedeljek ob 7. in 9. uri umauLii—ii umu 111111 mi 11 Pride! Kraljica podzemlja. •fc Redni vpis v dopisno trgovsko šolo v Ljubljani, Kongresni trg 2 П., se vrši od 15. do 25. septembra 1935, Predvpis se vrši ves mesec avgust. V DTš se lahko vpiše vsakdo. Pri Dopisni trgovski šoli se naučite doma, potom dopisovanja moderne jezike, kakor: nemščino, francoščino, italijanščino itd dalje vse trgovske predmete kakor: knjigovodstvo, dopisovanje, stenografijo, računstvo itd., vse zadružne predmete, ki so potrebni za vodstvo zadrug. V svoji Dvoletni trgovski šoli pripravlja hkrati svoje učence za privatni izpit na Državni trgovski šoli. — Cene so znatno znižane. Začetek rednega šolskega leta 1. oktobra. » »CROAT'A« zavarovalna zadruga, podružnica Ljubljana, išče zastopnika za' Brežice in okolico. Ponudbe je poslati na omenjeno podružnico. njOUflOflj&čriMŠb štodjjZnih- Okusen štedljiv а poceni izdelek Osješke livarne železa in tovarne strojev d- d- Osijek -Д- Enoletni trgovski tečaj v Ljubljani, Kongresni trg 2.-П. (Trgovski učni zavod) je dosegel v preteklih letih najboljše uspehe. Zavod razpolaga z najmodernejšim programom, ki ga izvajajo samo prvovrstne učne moči. — Is to tam se vrše razni večerni, jezikovni, strojepisni, stenografski in drugi specialni tečaji. Zavod daje ustno ali pismeno vsa pojasnila brezplačno. — Priporočamo! * Res strokovno trgovsko izobrazbo Vam nudi »Hermes«, enoletni trgovski tečaj, Maribor. Zrinjskega 1, kjer poučujejo profesorji državne trg. akademije. Lastnik: Slovensko trgovsko društvo ima nesebične namene in je zato šolnina minimalna. Prospekti! Vpisovanje dnevno. * Darujte podpornemu društvu slepih v Ljubljani, Pod Trančo 2/1II. Iz pisem zadovoljnih odjemalcev Tovarni Tivar cblek! — Primer, ki ga človek ne dož:vj vsak dan, vam javljam: Danes zgodaj poopldne. ko je lilo kakor iz škafa, sem se znašla na cesti brez dežnika ter se zatekla pod kap poleg vaše trgovine. Tedaj je prišel od glavne pošte protj vaši trgovini simpatičen gospod in mi ponudil svoj dežnik. Seveda sem se začudila, da mi je kot neznanki zaupal svoj dežnjk, pojasnil pa mi je. da je pošlo, vodja v vaši trgovini :n da bi mi prav rad posodil tudi nepremočljiv Hubertus plašč. Domenila sva se. da bom dežnik vrnila v trgovini. Veliko uslugo mi je storil ter mi pomagal iz precejšnje neprilike. Zanimala sem se za vljudnega gospoda in izvedela, da se piše Brumec. še istega dne sem vrnila dežnik, kupjla pa sem tudi Hubertus plašč. Moram vam čestitati, da imate tako vljudnega poslovodjo, in prepričana sem, da služi v polni meri v povzdigo vašega cenjenega podjetja. Javljam vam to v prepričanju, da je treba primere tako redke postrežljivosti razglasiti, kar bom rada storila ob vsaki priliki. Z odličnim spoštovanjem Geni Hohrer, 1. r. J * Starši in učenci pozor! Temeljita strokovna izobrazba je izborno orožje v boju za eksistenco. Pošiljajte radi tega svoje otroke v Legatov enoletni tečaj v Maribor! Lastni dijaški internat Najboljša prilika za nemško konverzacijo. Vpisovanje vsak dan od 10. do 12. v šolski pisarni, Vrazova ulica, 4. šoski program brezplačno. Znižana šolnina. Začetek dne Cenen odmor na otoku Rabu. Penzija »Keko« na otoku Rabu daje od 1. septembra t. 1. dalje kompletno penzijo po Din 40.—, oziroma po Din 35.— dnevno v de-pendanci, ob najmanj lOdnevnem bivanju. Za društva in skupine po najmanj 12 oseb so na razpolago skupna ležišča in se plača dnevno Din 25.— od osebe ob najmanj 14-dnevnem bivanju. Informacije daje uprava penzije xKeko« na Rabu. • Ukradena »corpora delicti« V sreskpm sodišču v Bosanski Duibici so v posebni shrambi hranili razna »corpora delicti«, med njimi 12 samokresovi 14 nožev in bodal ter še razne druge take zločincem odvzete stvari. Pred nekaj meseci pa je bil v shrambo izvršen vlom in so vlomilci vse odnesli. Orožje in drugo so prodajali kmetom v okolici. Na sumljive prodajalce so postali pozemi orožniki, ki so vse zaprli. Pred okrožnim sodiščem v Banja, luki so bili sedaj štirje vlomilci in prodajalci ukradenega blaga obsojeni na zapor od 5 mesecev do 2 let. Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franc Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveba duševno in telesno sposobnost. Regist. od ministrstva socialne politike in narodnega zdravja C. br. 154S5 od 25. maja 1935. * Sleparsko izkoriščanje dobrodelnosti. V Beogradu s0 v zadnjem času hodili okoli premožnejših ljudi čedno oblečeni moš. kit ki so z nabiralno polo nabirali prispevke za sZajednico intelektualcev«. Ljudje so dajali večinoma znatnejše prispevke in so bili med darovalci tudi ugledni javni delavci in nekateri ministri. Darovalci so dobivali pobotnice, na katerih je stal društveni pečat in podpis: dr. M. Simič. Vse to pa je bilo prevejano sleparstvo Take zajednice sploh ni. Sleparji so si jo izmislili, dati tiskati pobotnice in sami napravil lažni društveni pečat. Lažen je bil seveda tudi podpis dr. M. Similia. V kakih 10 dneh so sleparji nabrali okoli 30.000 Din. Naposled je na nje le postala pozorna policija in sedaj imajo pod ključem šest sleparjev> ki so svoje dejanje priznali. V s a k fe svoj neprlja telj ki v svoji hiši še nima »HERKULES« obročkov za štedilnik, ki so patentirani! Kolosalen uspeh pri kurjavi ! Ogromen prihranek na kurivu, t. j 50% I Dobiva se pri tvrdki D. K A K U S С II, Celje ! • Eno srce — ena radenska ! ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane u— Otvoritev razstave slikarja Eda Der žaja. Mladi slikar Edo Deržaj se je včeraj predstavil naši javnosti s kolektivno razstavo svojih del. V vseh proetorih Jakopičevega paviljona prirejeno razstavo je otvoril ob navzočnosti številnega občinstva ljubljanski župan dr. Vladimir Rav. nihar, ki je prevzel nje pokroviteljstvo. G. župan je v svojem govoru poudarjal, koliko stori mestna občina za slovensko umetnost, zavedajoč se naloge, ki jo ima Ljubljana kot kulturno središče slovenskega ozemlja. Po otvoritvenem govoru je povzel besedo mladi umetnik in s kratkimi besedami izrazil svoj umetnosti čredo. Nato je vodil goste po razstavi ter opozarjal na postanek in značilnosti posameznih slik.— Razstava slik Eda Derža ja preseneča po raznovrstnosti motivov in umetnostnih tehnik ter daje s svojim zelo obilnim gradivom obsežen vpogled v elikarjfva stremljenja in sposobnosti. Po sebno pozornost vzbujajo pokrajinski motivi iz Velike Britanije, zlasti slike iz Londona. Zelo obilno je v umetnikovem celotnem delu zastopan lesorez. Posebnost razstave so slikane karikature nekaterih elovenekih vodilnih slikarjev (Vesela, Jakopiča, Jame. Vavpotiča. Gasparija i. dr.). Ne' dvomimo, da bo Deržajeva razstava vzbujala pozornost vseh prijateljev likovne umetnosti in tudi širšega občinstva, ki ga utegnejo zanimati motivi iz domovine in tujine. Ceneno bivanje in odmor v Crikvenici. 14dnevno bivanje 990 Din pavšalno. Soba s hrano (trije obroki), postrežba in vse pristojbine. Soba z eno posteljo in balkonom na morje dnevno 10 Din več. Cena pensiona Din 60 do 75. Zahtevajte prospekte: hotel »Dom dr. Seidl«, Crikvenica. Vse leto odprto. (□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D u_ Odkritje spominske plošče na Vidov dan ponesrečene tov gdč. Mire Zupančičeve bo 8. septembra ob 10 uri dopoldne pri Češki koči pod Mlinarskim sedlom. Planinci in planinke vabljeni! u_ Abiturientski tečaj Zbornice za TOI na drž. trgovski akademiji v Ljubljani. Vpisovanje na abiturientski tečaj se vrši vsak dan do 30. t. m. od 8. do 12. v rav-nateljevi pisarni trgovske akademije. «Isto tam se dobe vse potrebne pismene ali ustmene informacije in prospekt. Predavanja prično dne 1. oktobra ob 8. zjutraj u— Akademska založba posluje od 1. t. m. v novih prostorih na šelenburgovi ulici št. 6-1. u— Jubilejni 20. nastop S°kola Moste— Ljubljana. Moščansko sokolsko društvo, katero prištevamo med najpožrtvovainejše sokolske edinice. priredi danes točno ob 3. popoldan pred narodno šolo vel-ki letni javni nastop s sodelovanjem vseh domačih oddelkov m vzorne vrste članov Sokola Tabor. Sokol Moste, k; cbhaja prihodnje leto 25-letnico svojega obstaja, proslavlja z današnjo prireditvijo svoj jubilejni 20. nastop. Na sporedu je poleg telovadbe velika sokolska veselica s piesom, bogatim srečolovom, šaljivo pošto in drugimi presenečenji. Poleg prvovrstne vojaške godbe dravske divizije se bomo zabavali ob zvokih priznanega šramsl kvarteta. Letošnje velike priprave nam dokazujejo, da bo prireditev res veličastna in dostojna svojega imena. Dolžnost naša je, da podpremo po. žrtvovalne Moščane s čim večjo udelžbo in jih nagradimo za njihovo veliko delo. __ Zvočal liino Ideal _ Danes ob 3., 5., 7. in 9Ц uri premiera sijajnega filma smeha, zabave petja in šale Evino orožje Vstopnina: Din 4.50, 6.50 in 10.— u— Zaradi bednega položaja nižjih državnih uslužbencev so se v zadnjem času v javnosti oglasi'! nasveti o načinu samoobrambe. Jedro teh nasvetov je ustanovitev samostojne organizacije nižjih državnih uslužbencev. Kot imajo državni uradnik.] svoja strokovna društva, tako bj se moral- tudi nižji državni uslužbenci organizirati v svoji lastni organizaciji. Ta organizacija naj bi združila vse nižje državne uslužbence brez razlike panog službe, ker itak druži vse v največji meri skrb za eksistenco in ker so vsi, ne glede na stroko, v kateri službujejo, že dovolj izenačeni z nizkjmi prejemki. Eksistenčne skrbi zahtevajo, da se vsi nižji ciržavn-i uslužbenci, za enkrat v vsej dravski banovini, pozneje pa tudi v vsej državi, združijo v enotni stanovski organizaciji. K. u— Barjani razstavljajo. Danes bo podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva na Barju razstavila v šoli vse pridelke, ki so za Baii'je uspešni. Otvoriena bo ob 15. Šolski upravitelj g. Tit Grčar je s pomočjo mestne vrtnarije poskrbel, da bo razstava učinkovita in poučna. Z razstavo je združena tudi tekma barjarskih kolesarjev. Ш)А DEtMÖVA ŠOLA ZA RITMSČMO GSNftASTIKO IN UHKTNSŠSCI PLES. ,vm £>*fgVH© 0010-14- PRIČETEK TEČAJEV 2. SEPTEMRA u— Ljubiteljem lepega domačega dela. Poslovalnica primorske banovine prireja tudi letos razstavo splitskih preprog, ki je nameščena v mestnem muzeju v Gosposki ulici 15 (bivša Auerspergova palača) ter bo otvorjejna do 20. t. m. vsak dan od 9. do 12.30 in od 15. do 19. Obisk j; bret vstopnine in brez nakupne ob_ veznosti. Narcčila se sprejemajo na 24 mesečna odplačila brez naplačil. ZOBOZDRAVNIK SPECIALIST Dr. Egon Bassin ordinira od 9. septembra dalje Gledališka ulica 4, telefon 28-98 nasproti opere. Dr. Mira Fink ne ordinira od 1. do 16. septembra 1 ^оппппппппппппппппппппппооп. Primarii Dr. Ješe zopet redno ordinira Med. untv. DR. ADALBERT HOMAN od Z. septembra zopet redno ordinira u_ Prostovoljna gasilska četa Vič.Glin. ce priredi danes običajno vrtno veselico na vrtu in v prostorih gasilskega doma. Prijatelji Vičanov in požrtvovalnih gasil-iev so vljudno vabljeni od uprave čete. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA CENA SREČKAM NI ZVIŠANA, DASIRAVNO JE DOBITEK PO NOVEM NAČRTU DVAKRAT VEČJI. Zato za novo 31. kolo prav vsi kupujte in naročajte srečke, in sicer iz znane slovenske kolekture Hit.ANA LAVRIČA, BEOGRAD, postni predal 450 Prodajalnica: Poenkareova ulica 25. Telefon 24-815. Kolektura je v kratkem času izplačala več premij in mnogo večjih dobitkov, ter posluje na splošno zadovoljstvo svojih cenjenih odjemalcev. Žrebanje I. razreda začne 9. oktobra 1.1. ^^ čokolada какао bonboni - Podučen izlet hotelirjev in gostilni-čarjev obsega najlepše kraje Avstrije in Cehoslovaške. obiskala se bojo svetovno-znana čehoslovaška kopališča. Odhod 14. t. m. z avtobusi. Skupni stroški znašajo 19S0 Din. in se prijave sprejemajo še do 5. t. m. pri Zvezi gostilničarjev v Ljubljani u— Začetek vpisovanj na državnem konservatoriju in v šolo Glasbene Matice bo v ponedeljek, dne 2. t. m. ob 9. uri. Vpisovanja v Matično šolo bodo v ponedeljek, torek in sredo vsak dan od 9. do 12. in od 15, do 17, v četrtek 6. t. m. ob 15. pa bo razdelitev učencev posameznim učiteljem in določitev umika Koden pouk se začne v veeh razredih v soboto 7 t. m. Na državnem konservatoriju pa bo vpisovanje od 2. do 7. t, m, od 9. do 12.^ potem pa bodo sprejemni izpiti, začetek rednega pouka pa 16. t. m. Vpisovanje bo v pisarni Glasbeine Matice v Gospe« k i ulici št. 8. Naj etarši pravo. časno vpišejo gojence, da bo omogočen r«.'ni začetek pouka. Vse podrobnosti na ra glasni deski v veži zavoda. Г1' •• jnovejši jesenski in zimski plašči in ko tumi Vas že čakajo pripravljeni v damski konfekciji PAULIN, LJUBLJANA KONGRESNI TRG 5 u— Kulinarična razstava preložena. Za- r;!'ii prireditve Jadranske Straže v ka. z:;\slci dvorani se kulinarična razstava, katero priredi Zveza ugostiteljskih name-6» :ieev v Ljubljani preloži na 12. do 16. septembra. Razstava bo istotako v dvorani Kazine ter bo dnevno odprta od S. do 18. ure. Pcleg razstave bo prirejen bogato založen bu+et. Tu bodo na razpolago pesebne specialitete razstave. Prijavilo se je mnogo razstavljalcev> da bo razstava res zanimiva. Za vsakega bo pripravljeno pcsebn0 presenečenje, posebno naäo skrbne gospodinje bodo zadovoljna zii.puščale razstavo. Ker je vstopnina Ee-Io nizka, vabimo na ogled vse ki ljubi ?o dobro domačo jed in posebnosti. — ilaizstavni odbor. Najugodneje kupite pri | „TEHNIK" J. В AN J Al Ljubljan-i M ki šičeva cesta 0 I Tovarniška zaloga: koles, ra-uloaparatov, gramofonov, pihalnih strojev ter športnih oredmetov. u— Uspeh sinočnje premiere v Elitnem kinu Matici je bil za Ljubljano izvanreden Filmska opereta >2ena, ki ve, kaj hoče« je ljubka in vesela stvar. Naj si to delo ogleda vsakdo, ki se hoče malo pozabavati ob veseli pesmi in ljubki godbi Oskar ja Strauesa. Lil Dagover in Adolf Wohl. bnk-k žanjeta uspeh in vse simpatije gle-d v-ev. ^ i — Vsi odborniki in odbornice ljubljanskih CM. podružnic se vabijo na sestanek v ponedeljek 2. t. m ob 5. popoldne v družbeno pisarno, Beethovnova 2. METE VIDMAEJEVE ŠOLA MODERNE PLESNE UMETNOSTI za poklicne — za lajike Vpisovanje vsak dan od 17. do 19. ure, Gaieva 9, Ljubljana. Začetek šole 2. septembra. n— Dijaki! Obiščite neobvezno knjižni Со »Tiskovne zadruge« na Miklošičevi c. štev. 16.1. Tu si lahko ogledate številne edicije te založbe in dot?ve vsa podrobna pojasnila o izrednih popustih in drugih olajšavah, tako da si boste tudi Vi nabavili lastne knjižnice. u— Prijave za Putnikov posebni vlak na Dunaj s sprejemajo samo še v ponedeljek 2. t m. Da ее gre na roko interesentom, sprejema Putnikcva biljetai-nica> prijave za posebni vlak na Dunaj še v ponedeljek, 2. t. m. dopoldne. Odhod iz Ljubljane v četrtek 5. t. m. ob 20. v Zidani most, kjer se izletniki priključijo Posebnemu vlaku. Povratek v Ljubljano 10. t_ m. zvečer. Cena vožnje iz Ljubljane na Dunaj in nazaj v III. г. Din 302__> v II. r. Din 400.—. Za nabavo potnega lista ni potrebno potrdilo o plačanih davkih, avstrijski vizum je brezplačen. Poleg dul najskega velesejma bodo izletniki obiskali eemmering) Kobenzl Baden in Rax. Prijave sprejema »Putnik«. SITAR & SVETEK — Siampilje - Etikete Graverstvo — sedaj na Marijinem trgu 8 POZOR! POZOR! V KAVARNO CENTRAL je dospela nova darnska kapela. DANES ODPRTO DO 4. URE ZJUTRAJ. u— Prva slovenska enoletna trgovska šola, »Christof o v učni zavod«, Ljubljana, Domobranska c. 15.. vpisuje dnevno. Lastno najmodernejše poslopje, zato šolnina ea.mo 120 Din, Odlični predavatelji ;n najboljša uspehi. Vsa pojasnila brezplačna, slikani prospekti. u— Zobozdravnik specialist dr Kailay Jura j ne ordjnira do 16. t. m., potem pa Ъэ ordinjral v palači Dunav, vogal Aleksandrove in Beethovnove 14/1. u— Banes in jutri vsi na žegnanje k Gradu v Kašelj! u— Emigrante in prijatelje vabimo, da se polnoštevilno udeležijo svečanosti, ki jih priredi Jadranska straža na kraljev rojstni dan 6. t. m. ob pod 11. dopoldne na Kongresnem trgu. Za narodne noše \z Trsta, Gorice in Istre ter za emigrantska društva je določen poseben prostor. Manifestirajmo za naše morje! — Organi-zatorno-propagandnij odsek Zveze ju gosi o-venskih emigrantskih društev. Modni steife BAZANELLA, Gajeva 6. I. zopet red220 dela« u— Danes vsi na vrtno prireditev dru. štva »Tabor«, ki bo na vrtu restavracije pri »Levu«. Poleg društvenega pevskega zbora sodelujeta pevska zbora »Soče? in »Bežigrajskega pevskega društva«. Ples, srečolov, prosta zabava in drugo. u— Zobozdr avnik dr. Iiodoschcgg zopet ordjnira. Iz Celja e— Okoliški občinski odbor je imel v petek zvečer sejo Zupan Kukovep je poročal o združitvi. V debati so občinski odborniki izražali mnenja, naj okoliška občina sama porabi razpoložljivi denar, da bo občinski odbor opravljal svoje posle do razrešitve, da naj nova mestna občina prevzame vse uslužbence okoliške občine, da naj se obveznosti obeh dosedanjih občin o komasaciji primerno razdelijo. G. Gologranc Je pripomnil, da je bil ravno okoliški občinski odbor za združitev celotne okoliške občine z mestno in da bo morala nova občina prevzeti vsa aktiva in pasiva obeh dosedanjih. Sklenjeno je bilo, da bo okoliški občinski urad izdelal elaborat o komasaciji, katerega to preštudiral gospodarski odsek, nato^ pa bo sklicana občinska seja. Okoliška občina je poslala letos 8 otrok na Pohorje. Otroci so imeli dobro oskrbo in so se zelo okrepili. Občina bo prispevala Maksu Zumru za razširjenje ceste in napravo škarpe 3000 Din. Občina prevzame plačilo takse na prejemke svojih uslužbencev. V domovinsko zvezo je bilo spreietih 38 oseb. б pa je bilo odklonjenih. Občina l o poslala banski _ upravi prošnjo, naj ostane dosedanja okoliška šolska občina še nadalje samostojna. Občina je predlagala, da bi se s pomočjo brezposelnih tlakovali mariborska cesta v Gaber-ju in Krekova cesta ter reguliral potok Lož-nica, a ni na razpolago sredstev iz bedno-stnega sklada. Ob zaključku seje je župan očital delo okoliške občine v zadnjih letih. Zgradila je novo veliko šolo, uredila ceste, pripomogla k gradnji mnogih večjih in manjših stavb, sodelovala pri regulaciji Savinje, izvedla regulaciio Koprivnice in zdaj regulira Sušnico. Zahvalil se je odbornikom za trajno sodelovanje in izjavil, da odbor lahko z mirno vestjo izroči občino. Odvetnik Dr. MI&ULETIr mat se fe preselil s na Cankarjevo cesto 9? Celje. e— Redni letni občni zbor Francoskega krožka v Celju bo jutri v ponedeljek 2. t. m. ob 6. popoldne v krožkovem lokalu v Narodnem domu. Za številno udeležbo prosi od i юг. e— Obsodba bivšega glavnega blagajnika Rogaške Slatine, Pred malim senatom se je v petek zagovarjal 83 letni v Trstu rojeni Viktor Gračnar, ki je bil glavni blagajnik zdravilišča v Rogaški Slatini. Obtožen je bil, da se je v času od 24. do 30. junija letos prisvojil 65.000 Din. Tajil je krivdo, vendar je bil obsojen na 2 leti robije in na izgubo častnih pravic za dobo б let. e— Kino Ur,ion. Danes ob 10.30 matineja. ob 16.15. 18.30 in 20.45 in jutri ob 16.30 in 20.30 opereta »Kneginja Cardaša« in dve zvočni predigri. a— Poziv nahiralccm za spomenik! Ker mora spomeniški odbor za postavitev spomenika kralju Ujedinitelju v Mariboru v najkrajšem času zaključiti nabiralno akcijo, se jx>zivajo vsi, ki so prejeli nabiralne pole ali bloke, da iste odboru najkasneje do 15. t. m. vrnejo. Pričakuje se, da bodo vsi storili svojo dolžnost. V kolikor pa ne bi mogli izkazati uspeha, naj se nabiralne pole in bloki vrnejo eventuelno tudi prazni. Vsekakor je neobhodno potrebno, da se zbirka točno zaključi ter se tako odboru prihranijo nepotrebni stroški za ponovno osebno reklamiranje nabiralnih pol in blokov. a_ V tukajšnji stolnici bo na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra H. ob 8. zjutraj slovesna služba božja. a— Novi krasni stadion SK Železničarja bo blagoslovil v nedeljo 8. t. m. škof dr. Ivan Tomažič. a— Krasen poslovilni večer je bil včeraj v Narodnem domu na čast neutrudne so-kolske sestre Marjete Lešnikove, ki je premeščena k Sv Joštu. Na poslovilnem večeru je prišlo do izraza toplo priznanje za njeno vzorno in požrtvovalno večletno so-kolsko delovanje. a— Glasbena Matica Maribor. Redni občni zbor za poslovno leto 1935-36 bo v ponedeljek 9. t. m. ob 19.80 v društveni pevski dvorani. Na dnevnem redu so običajna pomočila o društvenem delovanju v preteklem poslovnem letu, volitev novega odbora in slučajnosti. a— Iz finančne službe. Preglednik tukajšnje finančne kontrole Karel Krištof je premeščen v Kaeanik. Delavnemu članu in vnetemu pevcu so Jadranaši priredili v Narodnem domu prijateljsko odhodnico. Državna razredna loterija Žrebanje 29. avgusta 1935. F!?n 6 000.— št. 75.662. Din l!000.— št. 5.815, 5 899, 10.895, 17.406, 24.805, 24.857, 33.031, 46.152, 75.675, 89.864, 95.780. Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 1J a— Predsednik okrožnega sodišča g. dr. Žiher se je vrnil z dopusta in spet prevzel predsedstvene posle. a_ promenadni koncert v mestnem parku to danes od 11. do 12. Svira vojaška godba pod vodstvom kapelnika Svobode. Specialist za ženske bolezni in porodništvo Dr. Fran Toplak zopet redno ordinira od 9. do 11. in od 15. do 16. ure. Maribor, Glavni trg štev. 18, telefon 27-32. a— Nova tujsko-prometna postojanka. Vzorno delujoča tukajšnja Tujsko-prometna zveza otvori danes v Dravogradu, hotel Ko-maver, samo nekaj korakov od postaje, svojo sedmo podružnico, ki bo služila vsem potnikom s pojasnili in nasveti. Tej podružnici je priključena tudi menjalnica. Mariborski tujsko-prometni zvezi k temu novemu pionirskemu delu čast in priznanje. Vse šolske potrebščine, katerekoli potrebujete, kupite v knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. a— Vpisovanje gojencev v subvencionirano muzičko šolo Glasbene Matice v Mariboru, Aleksandrova cesta 19, (nasproti Cvetlične ulice) I. nadstropje levo, so od 1. t. m. dalje, dnevno od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Vsa nadaljnja pojasnila pri vpisovanju. Redni pouk se prične v četrtek, 5. t. m. Advokatsko pisarno je otvoril Dr. Danil® STEFANOVIČ, v Mari^oni, Aleksandrova ' c. 11/3, telefon št. 22-26. a_ Sprejem decc v mestno zavetišče. Tiskovine za prošnje v svrlio sprejema se dobijo pri mestnem socialno-političnem oddelku na Rotovškem trgu 9. Sprejeta deca pride v zavod 16. t m. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D» Glasbena šola Glasbene Matice Maribor. Vpisovanje za šolsko leto 193536 se vrši od 2. do 6. septembra od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Na glasbeni šoli poučujejo: Bajde Oton, Druzovič Hinko, Finžgar Marija, dr. Klasinc Roman, Kozina Marjan, Pahor Karel, Serajnik Li-za, Skapin Sonja in Vrabec Ubald. Za gojence od 6. do 8. leta se uvaja posebni mladinski pevski tečaj kot priprava za pouk v glasbilih. Ob poznejšem vpisu si starši ne bodo mogli izbirati učiteljev. 1ГППППППГ 7ПГ lnnnmnnnniXDDDDDGL a— Truplo neznane ženske je naplavila Drava pri Sv. Janžu. Ženska je stara okoli 60 let, ima na sebi sivo obleko in sive nogavice, v vodi je bila kakšne tri tedne. Obstoja domneva, da je iz mariborske okolice. a— TO'/» popust za izletniški vlak na dunajski velesejem. 6. — 10. t. m. Prijave za izredno ugodni kompenzacijski izlet sprejemajo biletarnice Putnik-a v Mariboru, Celju, Rogaški Slatini najkasneje do ponedeljka 2. t. m. ob 12. uri Brez davčnega potrdila, brezplačni avstrijski vizum. Bogati sporedi na izletu itd. Gg. železničarji! Zahtevajte pri svoji nabavljalnl zadrugi nakaznice za nakup šolskih potrebščin, glaseče se na knjigarno Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. Z Jesenic s— Kino Radio predvaja danes v ne- deljoi ob pol 9. uri zvečer (ob 3. popoldne samo ob slabem vremenu) filmsko komedijo »Ljubim Te«. Dojatek običajni. Sledi »Prodana Venera« za otvoritev sezone. Iz Novega mesta n— Kino »DOM« V Sokolskem domu Ъо danes ob 16., 1S.30 in 20.30 zvočni film »RUMENI PEKEL«. Predigra: kolorjna »POREDNI BOŠKO« in Paramountov zvočni tednik. Iz Kranja r— Oddaja kopališča. — Občina v Kranju razpisuje v skrajšanem roku oddajo gradbenih del za letno kopališče. Dražba bo 17. t. m. ob 11. v občinski posvetovalnici. Podrobnosti je posneti iz sSlužbenega lista« št. 69. Iz Trbovelf t— Tatvina pisalnega stroja. Iz pisarne vzhodnega okrožja rudnika Trbovlje je bil v noči med 29. in 30. avgustom ukraden dobro ohranjen pisalni stroj znamke »Triumph«, model 10, it. 69609 s 45 cm dolgim vozom in decimal tabulatorjem. Za tatovi poizvedujejo orožniki. Svarimo pred nakupom. t— Obča obrtna nadaljevalna Sola v Trbovljah — Vode. Vpisovanje bo v torek 3. septembra, za vajenke pa v sredo, vselej od 17. do 19. Vpisovanje trgovskih vajenk in vajencev za oba razreda to v torek od 18. do 20. Začetek pouka se bo objavil pri vpisovanju. Iz Hrastnika h— Trelja žrtev krvave tragedije v Plazni-kovi hiši, mali Branko Plaznikov je že toliko okreval, da so ga vzeli domov iz celjske bolnišnice. Deček je izven nevarnosti. Četrta žrtev, njegov 6-letni bratec Stanko pa še vedno leži v celjski bolnišnici. Hrano sicer že uživa, a še vedno nikogar ne pozna, tudi svojcev ne. Zaradi hudih udarcev po glavi bo nesrečnemu dečku najbrž ohrome-desna stran telesa, h— Naknadno vpisovanje v osnovno Solo in otroški vrtec bo jutri 2. t. m., služba tožja v torek, začetek rednega pouka pa v sredo. Deška šola je v počitnicah dobila vodovod in stranišča na izpiranje. Podmladek Jadranske straže na dekliški šoli ima svoj prapor, ki bo razvit danes po drugi maši v Hrastniku. ★ RIBNICA. Danes b0 predvajal Sokolski zvočni kino velefilm »Madame Butterfly«. Dodatek nov Paramountov zvočni tednik. Predstave db 1545 to 20. uri. VOJNIK. Na lepem poslovilnem večeru smo se poslovili od g. Rada Prelovca, ki nastopa novo službeno mesto v Ljubljani. Bil je duša sokolsikega društva, tajnik jn načelnik, ter sploh zavedaj narodnjak, ki ga bomo vsi težko pogrešali. Na novem službenem mestu mu želimo največ uspehov. — Poročila sta se g. inž. Stane Pire in gdčna Cvetka Bačnarjeva jz ugledne ljubljanske rodbine. Mladi sokolski avojioi iskrene čestitke. — V lastaj hiši otvarja danes Rozalija Pocajt moderno urejeno točilnico, v kateri bo nudila prvovrstna vina ,jn okusna mrzla jedila. V razvedrilo bo na dan otvoritve igral velenjski šramel. Za obisk se lastnica toplo priporoča. I ŠOLSKE VESTI Na državni učiteljski šoli v Ljubljani bo vpisovanje za 4. in 5. razred kakor tudi za 2. do 4. razred obeh vadnic 5. septembra od 9. do 11. Popravni in razredni izpiti bodo 2. septembra od 8. naprej. Vsi vpisani učenci jn učenke naj pridejo 6. septembra ob tričetrt na 10. v svoje šolske prostore, od koder odidejo na Kongresni trg k zahvalni službi božji o'o prilikj kraljevega rojstnega dne. Razglasitev urnikov v razredih bo 7. septembra ob S., potem skupen ogled velesejma. Začetek rednega pouka bo 9. septembra v vseh oddelkih. V prvi razred učiteljske šole bo po ministrskem odloku sprejetih 25 učemcev in 10 učenk k.j morajo bit; popolnoma zdravi z dobrim posluhom to ki ne bodo do konca tega leta stari nad 17 let. Pogoj je nižji tečajni izpit na gimnaziji z odličnim ali prav dobrim uspehom, v primeru, da predpisano število ne bi bilo dosežemo, pa pridejo v poštev tudi učenca z dobrim uspehom nižjega tečajnega izpita. Prjglašenci, ki izpolnijo vse te pOgoje, a bi bili odklonjeni kot prekoštevilni, se morejo javiti za vpis v kako drugo uöiteljsiko šolo, kjer še ne bj bilo doseženo predpisano število učencev Absolventi meščanskih šol ne pridejo v poštev. Prijavijo naj se tudi taki, ki imajo nižjfi tečajni izpit z odličnim ali prav dobrim uspehom, a so že prekoračili predpisano starost, da bi izdalo ministr-stwo proevete o tem načelni odlok. Pri-glaševanje v prvi razred bo 7. septembra od 8. do 10. Državna narodna Sola v Mostah vpisuje novince 2. septembra od 9. do 12. v šolski pisarni. Dne 3. septembra ob 9. bo začetna šolska maša, nato redna seja učiteljskega sveta. Na Glasbeni šoli v Kranju bo vpisovanje od ponedeljka dalje vsak dan od S. do 12. ure v veži realne gimnazija. Občni zbor se bo vršil 25. septembra. Glasbena matica v Ptuja ima vpisovanje učencev v glasbeno šolo 2., 3. in 4. septembra dnevno od 8. do 12. Starši, ki žele znižanje ukovine, naj vložijo nekolkovano prošnjo na odbor Glasbene matice. Komur se ukovina zniža, mora postati član Glasbene matice. Septembra se začno tudi pevske vaje matičnega zbora. Pričele se bodo takoj priprave za jesenski koncert. Glasbena šola v Ljntomern vpisuje gojence v ponedeljek 2. septembra od 9. do 12. ^^ Sjßs TT Današnji nogometni spored V LJUB U AN I: igrišče Reke ob 9.15 Reka - Hermes, ob 1030 Ilirija - Jadran; igrišče Mladike ob 9.15 Korotan - Mladika, ob 10JO Slavi ja -Primorje. Prvenstvene tekme ljubljanskega nogometnega naraščaja, ki zaslužijo vso pozornost. Igrišče Pri mor j a ob 14.30 Hermes - drugi razred, ob 16.15 Primorje - Ilirija Obvezni tekmi za podsavez, ki bosta gotovo vzbudili zanimanje najširših krogov športne publike. Hermežani bodo imeli gotovo dovolj opravka z najboljšo enajsto-rico drugega razreda in je vprašanje, če ji bodo sploh kos. Srečanje med Ilirijo in Primorjem pa je itak vedno dogodek sezone. V OSTALIH KRAJIH: Mengeš - Slavija v Mengšu, Svoboda-Slovan v Tržiču, Domžale - Radomlje in Disk - Kamnik v Domžalih, Brod - Sora v Št. Vidu, Č. S. K. - Hašk v Čakovcu, reprezentanca delavskih klubov iz Ljubljane proti DASKu v Trbovljah, Ptuj - Rapid v Ptuju. Kovinar - Gorenjec na Jesenicah. V MARIBORU: Železničar - Maribor, juniorska prvenstvena. V ZAGREBU: Gradjanski - BASK, za državno prvenstvo. Belo * zeleni v Dubrovniku I&rijanski plavači na poti na seniorsko državno prven- stvo Dubrovni^ 29. avgusta. Majben je bil. ker Zagreb za to tekmovanje postavlja večinoma le funkcionarje. starejši iščejo žrtve, mladi eti kajo za vodo in hladili, vsi imajo opravka kot na vse zgodaj. Potem gre pot v lepo neč v istem vagončku. Nekam mrke eo postale zagorele postave ilirjanskega kopališča, po tleh in pod stropom so zvile telesaf in od Karlovca dalje se čuje le še zdaj in zdaj pritajen vzdih ali bridko pomilovanje. Tudi v Karlovcu in Oštarijah, kjer bi bili morali vstopiti Karlovčani ali Sušačani, ni nikogar. Slabe prognoze; zdi ее, da bo tekmecev v Dubrovniku prav malo in bosta glavno borbo imela sama — Ilirija in Jug. Toda to za takrat ni bil problem za plavačet želeli smo jim le, da bi čimprej zasijalo sonce. V Kninu so že vsi na nogah; pred vodnjakom se je ustavil lični vagonček in kot eden so vsi — kaj bi ne plavači — planili nad vodo. Ta bežna toaleta je eliko spremenila popolnoma. Zdaj eo spet oživeli; raz vagenčka plapola belo-zelena zastavica, zdaj pa zdaj se čaje pesmica. Ob progi, ki gre od Perkoviča krepko navkreber epremljajo vagonček otroci i-n pridno' pobirajo dinarje ali tudi bonbone. Saj jih tako radi dajemo pred prvenstvom STedi opoldneva smo v Splitu, živahno je tam na pomolu kot vso sezono, toda kljub temu se opazi, da so prišli plavači. Zdaj jih obkolijo Jadranaši ln glasno — naši južnjaki znajo to temeljito — vte-meljujejo, zakaj nočejo v Dubrovnik. Split je zapostavljen in zato jih nič ne brigata prvenstvo niti savez. Dokler ne bo drugače. ne gredo nikamor... K večjemu v inozemstvo ali na dvoboj s klu'bom, k? bi jim bil zaveznik... Morda kar Ilirija! Prekratek je čas za razplet vseh teh vprašanj, kajti treba je na »Dubrovnik« Uslužna'je družba; vse je etorila. da bi družba prišla čim bolj čila na cilj. Na ve- lik kup 6o zmetali prtljago, potem pa se je začel splošen naskok na ladijske prostore. Uvidevni бо trdi pomorščaki ln nikomur ne branijo, če hoče pocepati baš v vsak prostorček. Razen enega, ki odvaja po 10 Din ležalne stole, in neumorno do večera preganja vsakogar, ki hoče ležati — zastonj. Da tiudi rekorderje, sedanje m bodoče! Sicer pa je bilo vse kot doma. Razen morja in sonca) 1ГГ ga je bilo mnogo da naposled že ekoraj preveč.. Dubrovnik nas je sprejel ▼ mraku in lučih — Toda nič oficijelno. Presenetila nas je vročina, kj emo se doma že skoraj poslovili od nje. Tukaj je glede tega konjunktura še na višku in obeta se nam poleg prvenstva — tudi bogata kopalna sezona. Glavni stan emo zavzeli v hotelu »Galebu«, nekaj korakov nad starim mestom. Zal so prostori nekoliko pretesni in trojica tekmovalcev je morala v bližnjo »podružnico«. Pravijo, da jim ni vse prav to bodo jutri priredili demonstracijo. Ce ne bo že vse dobro.., O ostalih tekmoval ci.h in klubih za zdaj tod še ni nobenega sledu. Jadrana ne bo. to je gotovo... O Viktoriji tudi še ni nobenega sledu in bo menda že precej res, da se bosta doli v mestnem kopališču. tepla samo dva skrajna rivala — Ilirija 6 skrajnega severa in Jug s skrajnega juga. Jutri je trening — na veliko! Lav. Struna Tenis sekcija SK Ilirije. Z mesecem septembrom se nadaljujejo mladinski tečaji zopet redno vsako sredo in soboto od 16. dalje. Tečaj bodo vodili najboljši klubski igrači. Prijave se sprejemajo vsakokrat ob pričetku tečaja. V kratkem se bo vršil tudi poseben mladinski teniški turnir. S. K. Svoboda. Igralci, ki so določeni v reprezentanco za Trbovlje, naj bodo oib 7. zjutraj na gl. kolodvoru, dočim igTa kamb. moštvo ob 9.30 na Rakovniku. SK. Slavija. Juti ionsko moštvo naj bo ob 9. na Mladiki, igramo proti juniorjem Primerja. Prvo moštvo pa ob 13JO na gl. kolodvoru. Gostujemo v Mengešu. Orehek, Gestrin sigurno! ALI VESTE, da si tudi vi lahko nabavite najlepSo knjižnico ln da si ustvarite tempelj najglobjih slovenskih in tujih duhov, s katerimi se boste lahko v tihih urah po mili volji raz-govarjali? ALI VESTE, dasis knjižnico najboljših slovenskih in tujih sodobnih pisateljev okrepite duha in izpopolnite svojo osebnost? ALI HOČETE svojim otrokom preskrbeti najlepše mladinske knjige in jih s tem že v zgodnji mladosti usmeriti k notranjosti, k vedrini, k idealu močnega in življenje premagu-jočega človeka? NE ZAMUDITE zaradi tega prilike in zglasite se ▼ RAZPEČEVALNICI TISKOVNE ZADRUGE Miklošičeva cesta Stev. 16, I. nadstropje, kjer si ogledate neobvezno najlepše zbirke domačih pisateljev in tujih sodobnih književnikov. Pri odvzemu zbirk dobite Izredne popuste M plačilne olajšave. . r— « >"fne Za odras'e in male. шепег in učenke, s u-dante in študentke imamo pripravljene lepe in poceni obleke Veselo v šolo v Ttear obleka J NAZNANILO PRESELITVE Ker je bila hiša na Tyrsevi (Dunajski) cesti 21 prodana, se moram prihodnji mesec preseliti na TYRSEVO CESTO ŠTEV. 12 (dvorišče) in bom med tem časom MVOiM 61A5BIL' MARIBOR št. с t različno blago kakor kolesa, pnevmatike, gumijeve cevi, svetiljke, sedla, kakor tudi pribor za avtomobile po znatno znižanih cenah. VIKTOR BOHINEC, LJUBLJANA ^ahvata Za vsa izražena sočustva ob smrti naše preljube tetke, gospodične Bohinc Ivanke, učiteljice v pokoju, za poklonjeno cvetje ter za številno častno spremstvo na njeni zadnji poti se najprisrčnejše zahvaljujemo. V Ljubljani, dne 30. avgusta 1935. LEHPAMER IVA in ostalo sorodstvo. Ob smrtni nesreči najine hčerke ve se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so naju tolažili v najini nepopisni žalosti in darovali najini ljubljenki obilo cvetja ter jo v obilnem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujeva g. župniku Bervarju za ganljivi govor ob odprtem grobu, ki naju je najbolj potolažil v najini neizrekljivi žalosti. Torej še enkrat najprisrčnejša hvala vsem. JOŽE IN ANICA KOVACIC. 7367 ZAHVALA Vsem, ki ste našemu predobremu soprogu in pa- равп, gospodu FRANCETU СЮЕJU, pis. ravnatelju v pokoju lajša i trpljenje in mu nudili duhovne tolažbe, vsem, ki ste ga zadnjikrat spremili na zadnji poti, vsem, k ste darovali le >ega cvetja ter vsem njegovim številnim prijateljem in znancem, katerim ni bilo mogoče, da bi ga spremili tia zadnji poti, a so nam izrazili sožaHe in so z nami sočustvoval — se najiskreneje zahvaljujemo. Bog povrni! Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek dne 2. septembra t. 1. cb 6 uri zjutraj v farni cerkvi sv, Janeza Kcstnka v Trnovem. V Ljubljani, dne 1. septembra 1935. ŽALUJOČI OSTALI. Novodošlo талги-fakturno blago za jesen, Vam nudi ugodno (drž. uradnikom tudi na obroke) Oblačiinica za Slovenijo, Ljubljana, Tyrseva cesta 29, hiša Gospodarske zveze. Do preklica prodajamo tudi na hranilne knjižice članic Zadružne zveze. 7364 Lepa jabolka že v zalogi pri Gospodarski zvezi Ljubljana, Tyrševa 29 Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da je naš blagi soprog in oče tepišnik Dra; magistratni oficijal v soboto, dne 31. avgusta, po daljšem trpljenju, preminul, previden s tolažili sv. vere. Pogreb bo v ponedeljek, dne 2. septembra ob 16. uri iz mrtvašnice na pokopališče k Sv. Križu. MARIJA, soproga, DEAGO, MIRKO, MILAN, sinovi. * 3V" у - ■ f.:.'- Brez posebnega obvestila + Umrl nam je, previden s tolažili svete vere, naš nepozabni осе, soprog, brat, stric in svak, gospod zobozdravnik v Sevnici ob Savi Pogreb se vrši v ponedeljek, dne 2. septembra 1935 ob V23b izpred mrtvaške veže, Stara pat št. 2. na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušn''ce se bodo brale v cerkvi sv. Petra v Ljubljani in v Sevnici. Ljubljana, Sevnica ob Savi, dne 31. avgusta 1935. Konja, soproga - №mf in Silva, hčerki ter ostalo sorodstvo. Priljubljen čevelj za dijake. 26—30 Din 75'— 31—35 . 95'— 36-39 „ 125-— Izborno gornje usnje, dvojni podplati, nsnjena podloga« 31-35 Din 125*— 36—39 . 155'^ LEKSIKON MINERVA ADMINISTRACIJA I> \ls/*4\\//YV \»/-Vv \ I /. m 1Ш m ш i? ш Щ m щ щ m m* Ш) Щ ЙЖ жС ШЙ щ Щ Щ Щ ш V/ •ч " m т щ щ m m цЏ Ш) m mi S&B j&ß ш Ш rl^ž 5o.f/ i Ш Ш POROČAMO m "•j. našim naročnikom, da bo Leksikon Minerva gotov konec tega meseca. Z ozirom na veliko število naročnikov bomo odpošiljali leksikon po vrsti, kakor so nam prihajala naročila, in to: 1. Naročnikom, ki so leksikon subskribirali v gotovini in pravočasno plačali ves prispevek. 2. Naročnikom, ki so leksikon s'jb':I rK.iraii in pogojeno predplačilo izplačali v obrokih. 3. Naročnikom, ki so leksikon naročiii za pogojeno predplačilo, ga deloma izplačali ter žele ostanek plačati pri dostavi, odnosno po povzetju. 4. Naročnikom, ki so leksikon naročili po zaključku subskribdj-" no ceni 360 Din in plačali vsaj dva obroka. 5. Naročnikom, ki so leksikon naročili po zaključku subskribcije po ceni 360 Din in plačali nekaj na račun (prvi obrok), a drugi obrok žele plačati pri dostavi, odnosno po povzetju. 6. Naročnikom, ki so leksikon naročili pod pogojem, da ves znesek plačajo pri dostavi, odnosno po povzetju. Naročnike, ki žele pospešiti odpravo naročenega izvoda» prosimo da nam pred izidom nakažejo ostanek ali da nam sporoče, kolikor tega niso prej storili, da-li žele prejeti leksikon, in ostanek plačati po povzetju. Vplačila naj se vrše na čekovni račun Leksikon Minerva št, 37404, pri naši centrali v Zagrebu, Gunduličeva ul. 7. pri podružnicah v Beogradu, Knez Mihajlova 28, in v Splitu, Bosanska tO, ter po stalnih naših inkasantih, ki so za sprejemanje vplačil izrečno pooblaščeni. Za hitro odpremo leksikona smo se potrudili s posebno organizacijo. Računamo z odpremo 1000 izvodov dnevno. MINERVA NAKLADNA KNJIŽARA D. D. Щ m w\ v&vč щ m ш i Щ š$ 7Ž02 Щ m m m щ hš m m nt. Naša vojna mornarica na mornarski razstavi Vdla pomorska razstava, ki bo po sko-ro enoletnih obsežnih pripravah otvorjena X četrtek 5. septembra т okvirju jesenskega velesejma, je v glavnem že pripravljena in urejena. Vee kaže, da bo ta razstava za naj-šinSe sloje našega prebivalstva pravo presenečenje m obenem ogromna privlačnost za velesejem. Na razstavi bosta zavzela največji ofcseg oddelka, ki jih pripravljata naša vojna mornarica in Jadranska straža, zato bo našo javnost gotovo zanimalo, kaj ▼se bo tu razstavljeno. Prvi oddelek: Jadralska straža (zgradba J), prikazuje zgodovino, razvoj, današnje stanje in cilje naše važne organizacije Jadranske straže. Ta oddelek je nameščen levo in desno ob glavnem vhodu v paviljon-•ko zgradbo J. Glavni razstavljalec je iz-vrSni odbor Jadranske straže v Splitu s svojimi oblastnimi odbori in krajevnimi organizacijami. V preglednih grafikonih prikazuje Jadranska straža zlasti stanje in razvoj članstva, pomladka, njenih ogrankov, ter organizacijo Jadranske straže v inozemstvu. Poseben oddelek je posvečen domovom dblastivb odborov Jadranske straže na morju. Odbor Jadranske straže razstavlja svoje prapore. Tem praporom se bo med razstavo pridružil prapor ljubljanskega oblastnega odbora, kateremu kumuje naš miadi kralj Nj. Vel. Peter II. V posebnem reprezentativnem oddelku so razstavljene krasne oljnate slike Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in kralja Petra II., kip m slika ustanovitelja m dosmrtnega predsednika J;wiranske straže Jura j a Biankmija. Ta prostor krase tudi Številne originalne slike domačih umetnikov, ki poveličujejo krasote našega Primorja in Dalmacije Med njimi kraljujeta ogromni sliki Dubrovnika in Splita v velikosti po 8 in 12 m*. Tem slilkam-ori-ginalom se priključuje veliko število povečanih fotografij, sami motivi t našega Jadrana. Tudi nekaj reliefov bo videti v tem oddelku J. 5., zlasti relief otoka Visa, Boke KotorAe, Primorske banovine in Biševa. Razstavljeni so modeli ribiških čolnov jalr-nic. posebno lepa sta modela šolske jahte »Velebrta« m vojnega broda »OiArovnik«. V okviru razstave Jadranske straže je poseben prostor posvečen tudi ljubljanski mornarski sekciji Jadranske straže. Nje člani razstavljajo prekrasni model vojnega broda »Dalmacija«, ki voai po morju; v ozadju je svetilnik. Tudi vojni brod »Jadran« je lep in pa model parnika Sava jadrnice, minonoeca itd. Prav zanimivi so mornarski vozli, eekstant, kompas, signalne zastave, zgodovinske zastave, umetniške slike, i**ne školjke, pregled razvoja jadrnic od leta 1500 do danes m drugega mnogo. V isti zgradbi je namedčen trudi drugi oddelek: kraljevska vojna mornarica. S svojim sodelovanjem želi podati etiko o razvoju riaie mlade mornarice ter možnost prikazati poedme vrste orožja, ladje, avijone i t. d. Foyer krasijo zastave naših vojnih l.i i5 j. Vojna «astava je najvišja svetinja vsake vojne ladje, ravnotako kakor polkov-ne zastave pri drugih vrstah orožja. V prvem odseku te raestave se vidi takoj na levi strani aparat, takozvana lansirna cev. ki služi za spuščanje torpeda. Na desni F-treni je model torpeda v prerezu, ki prikazuje ves komplicirani m precizni mehanizem te naprave. Torpedo ima kot orožje velik učinek, proti kateremu so bile vojne Sadje v prejšnjih vojnah zavarovan« s takewrv-animi protipodmomičnim! mrežami. Vzorec take protipodmornicne mreže le tudi na ogled. V drugem odseku je razstavljen hidro-Ыал tipa Ikarus, ki znači spomin na polet, ki ga je napravil N9. Vel. blagcxpokojni vi-treški kralj Aleksander I. nad Boko Kotor-«ko se 1925 leta. Okrog tega hidraplana se nameščeni гадал i drugi modeli hidroplanov, tako DOX. največji do zdaj c*»stoječi hid-•roplan z 12 motorji konstrukcije Dornier, Iki je v stanu, da se dvigne s skupno tovorom približno .SO ton. Tu je tudi model dvomotornega hidroplana tipa Dornier Wal *in pa model enomotornega hidroplana tipa Domier DOD. Razen teh modelov je raz-«tavljenih še nekaj drugih najbolj znanih •bidroplanov mednarodnih mark, tako Cams, Savoja, Lacetoere, Caproni, Breguet i t. d. Tretji odsek seznanja gledalca z raznimi modeli naših vojnih in šolskih ladij. Posebno zanimivi so modeli kraljevskega broda »Dubrovnik«, podmornice tipa »Smeli«, kraljevskega broda »Dalmacija« in šolske-ladje »Jadran«. Podmornica je tip vojne ladje, katere značilnost je v tem, da le lahko plove pod vodo in se tako neopaže-no približa sovražniku ter mu zada smrtonosen udarec s torpedom, ki je glavno orožje podmornice »Jadran« je šolska ladja vojne mornarice. Ta ladja služi izobrazbi gojencev pomorske vojne akademije, ter napravi vsako leto kako večje potovanje po Sredozemskem morju. Razen teh modelov je razstavljen tudi model doka. Doki imajo namen, da se v njih popravljajo ladje. Na razstavi je tudi zelo lep model kuterja, to je čolna za 12 veslačev. Na takih kuterjih so naša moštva premagala vsa moštva tujih mornaric, ki so se doslej upala tekmovati z našimi posadkami. V četrtem odseku so nameščeni najrazličnejši instrumenti, ki jih pomorski oficirji rabijo za vodstvo navigacije ladje in za medsebojno sporazumevanje ladij. Med drugim je tam tudi sekstant, ki služi navigatorju za merjenje višine ozvezdja ter omogoča ugotavljanje pozicije ladje na odprtem morju. Slično vlogo ima tudi smerna plošča, samo da se ugotavljanje pozicije vrši s pomočjo zemeljskih objektov, to je predmetov na kopnem. Telemeter, katerega model je tudi razstavljen, služi za določanje oddaljenosti od poedinih objektov. To je zelo važen instrument za artilerijo. Heliografi, reflektorji, Aldis svetilke služijo za medsebojno sporazumevanje ladij. V petem odseku razstavlja hidrografski urad kr. mornarice razne diagrame in grafikone meteorološke centrale, pregledne meteorološke karte, na katerih se točno vidi mreža meteorološke službe v kr. mornarici za vzhodno obalo Jadrana. Grafikoni nam kažejo povprečene mesečne temperature, povprečne maksimalne in minimalne temperature, oblačnost, temperaturo morja i t. d. Poleg tega imamo v tem odseku tudi še razne priprave za fotografsko m hidro-grafsko merjenje, ki služijo za sestavljanje pomorskih kart. Šesti odsek nam kaže razne uniforme naših mornarjev in mornariških podčastnikov. Zdravniška posvetovalnica J. S. v Z. Zaikaj taikoj misliti na naj* najhujše? Verjetno citate zdravstvene knjige? Trpite na močni zlati žili, od* tod Vaše bolečine in krvavitve. Če ta nadloga traja že toliko časa, je naj* boljše, da se odločite za operacijo, ki je lahka, Vam pa odstrani mahoma vse težave. Tudi iztrebljevanje se bo uredilo. Po opisu sodeč, Vam tudi danka delno izpada, kar je čest po* jav pri hemoroidih. Torej edino uspe* šno sredstvo je operacija. Potem se boste tudi dtiševno umirili. Fr. Ž. pri Mariboru. 1. Oteklina pod koščico bo minila, če boste nogo ko* pali v toplem čreslovem odcedku, nato pa namazali dotično mesto z vazeli* no. Nekaj časa bi bilo dobro, da orne» jite hojo na minimum. Ponoči pod« ložite nogo v celoti, tako da bo ime* la višjo lego. 2. Srbenje okoli rane in temnosimja barva v njeni okolici izra* ža samo ta, da -je otežkočen odtok krvi. Imate li krčne žile? Vsekakor ne smete masirati! Če je rana zaceljena, potem si ves prizadeti predel naanaži* te z mentolovo vazelino, ponoči pa si jo povijte, da je ne boste spraska* 1L Če pa je rana odprta, uporabite la* pisevo vazeÜno, ali mazilo pellidod. Če ni odprte rane, dobro de kopanje v čreslovem odcedku in pudranje. Če pa imate krčne žile, potem si ud povi* jajte z elastičnim povojem in sicer leže, preden vstanete. Istra. To je nervozen pojav. Pazite, da ste dovolj oblečeni pod obleko. Če W. E. ffintz: 28 Lepa z ena, kdo si? »A — gospod komisar —!« je osuplo vzkliknila Marion. ЭроипаДа je bila Hervierrja. Taikoj nato je umolknila, Onfle tam zadaj — v kockasti športni obleki, e kratko pipdco med zobmi — ali ni hM to Jeremy Jerome? — »Pardon, gospa de Corsignac —« Hervier se je lahno priklonil, na pol njej, na pol Cheefcru Lyraneu. »Neskončno mi je žal, da vas moram zdajle motiti — a razumeli boste-- tista reč z biserno ogrlico — in z mi-strom Jeromom — ——« »Seveda, razumem —« je tiho rekla Marion. Komisar se je oddahnil. »Potem boste gotovo tako ljubeznivi, da se v naši družbi vrnete v Nizzo!« »Ce vam je toliko do tega, gospod komisar —« ehester Lyme je stal kakor prikovan. Iz vsega, kar sta govorila, ni razumel niti besedice. »Avtomobil čaka na cesti pred resto-ranom —« Z vljiudnim gibom roke je Hervier povabil lepo ženo, nag gre naprej — in Marion je ubogala ta poziv. V naslednjem trenutku je stal Lynne zraven komisarja. »Samo trenutek, gospod! — Kaj naj to pomeni?« »Oh, nič posebnega —< je зтеЦЈаје se skomignil Hervier. »Samo — nujno je potreba, da se gospa de Cors'gnac wne v Nizzo!« »Tedaj dovolite, da se vam pridružim!« »Na žalost! — V vozu je prostora samo za štiri!« Komisar je malomarno pozdravil m krenil mimo njega. Chester Lynne je prepaden strmel za njim. Marion? — Kaj je bilo to? 24. poglavje Kazalec velike ure nad vratarjevim okencem se je pomikal na sedem. Veža »Gigantic-Palacea« ob tem času ni bila več zelo obljudena. Večina gostov je bila v sobah, kjer so se oblačili za večerjo ali pa počivali po tenisu. Vratar je vestno sedel v svoji loži in varovail sobne ključe, ki so mu bili za-uipani. med tem ko se je poslovodja okoriščal s tem odmorom in pregledoval časnike, češ, kaj je spet narobe po svetu. »Glavo bi si izruval!« je danes že stotič zastokal Paul df> Corsignac. Gregor je sočutno skremžil obraz: »Morda pa vendar še pride ugoden trenutek --!« »Videti je, da ste poklicni optimist!« je nejevoljno zarenčal gospodar. »Sko- se pojavi ta nadloga, vzemite brom po noževih konicah ali pa ekstrakt bella* done v svečkah. Novoporočena V. K. Po vsej priJi« ki ste zanosili. Moti Vas krvavitev. Vprašanje je pa, kakšna krvavitev je bila to. V takšnih okoliščinah pač ni treba iskati drugega vzroka. Zdravje. To je precej pogost pojav, ki ima svoj izvor v duševnem ustroju. Zato je predvsem potrebna vzgoja, odnosno samovzgoja, da se ta nepri» jetnost odpravi. Pomagala Vam bo pri tem še uporaba tinkture Chinae сотр. in tinktura strychin aa, trikrat po 15 kapljic dnevno z vodo ali sladkorjem. Opustite alkohol in druga dražilna sredstva. Kar se opreznosti tiče, imate sicer popolnoma prav, vendar način ni priporočljiv, posebno ne za Vas, ker se Vam utegnejo stopnjevati orne« njene težave, razen tega pa je to vse» kakor kvarno za živce. Saj je na raz* polago toliko zaščitnih sredstev! Z malo več samozavesti in pameti se bo vse uredilo. Ekcem. To je zelo težko vprašanje v medicini. Kajti razni ekcemi različno reagirajo na tozadevna zdravila. Zato se ne smete čuditi, če Vam eno ali drugo sredstvo ne koristi. Želeti bi bUo, da pazite na vzrok, da ugotovite, zakaj se Vam ponavlja. Vzroki so prav različni. Naj omenimo le nekate» re. Tako n. pr. hraniva: jagode, raki itd. Tudi zdravila, n. pr. jod, sublimat L dr. Pa tudi perilo iz raznih tkanin ter obleka. Morda se Vam posreči po vestnem opazovanju dognati vzrok, ki izziva Vašo bolezen. Rok si ne umi» vajte z vodo, marveč uporabljajte za umivanje glicerin, vsaj za obolela me» sta. Mazil je na razpolago nebroj paten tiranih in nepatentiranih. Učinek je zdaj večji, zdaj manjši. Priporočamo Vam za enkrat sledeče mazilo: zinci oseyd. puriss. calc. сатЬоп aa 15.0, aqu. cailcis, ol. jecoris aselli aa qu.s. u. f. pasta mollis. S tem se mažite, nato pa prizadeta mesta povijte. Pri pre« vi j an ju odstranite ostanke mazila s či* stim oljem, §e bolje z glicerinom. Za notranjo uporabo arzen v kroglicah ali kapljicah. Pomnite pa, da traja zdravljenje z arzenom dolgo ter za« hteva mnogo potrpežljivosti in vztraj* noeti. Skrbite tudi za redno odvaja« nje! Zdravje. Točno pravite, da gre za star katar, kar se nelahko ozdravi To je tuda vzrok Vašega splava. Na« svetu, da pojdete v Dobrno, se popol« noma pridružujemo, ker Vam bo to le koristilo. Tako obupni izgledi pa ven* dar niso, da ne bi mogli zanositi, ozi* roma donositi! Zdravite se le naprej v tem pravcu! Priporočamo Vam tudi uživanje arzenovega ali železnega pre* parata. Žena v Srbiji. Oboje je kataralen pojav, posledica prehlada. Z domači* mi sredstvi ne morete doseči ničesar, izvzemši tople kamilčne obkladke. Morete pa popolnoma mirno počaka« ti, da pridc+e v L":bljano. S tem ne zamudite ničesar. Dotlej delajte top« le obkladke, pazite pa, da se ne pre« hladite! (Ostali prihodnjič.) RADIO Nedelja 1. septembra Ljubljana 7.30: Kmetijska posvetovalnica (inž. Sadar Vinko). — S: čas, porodila, spored. _ 8.15: Koroška pesem in beseda (govori g. L Albrecht — plošče). — 10: Odkritje to blagoslovitev posnetka knežjega kamna — prenos iz Mežice. — 10.30: Prenos službe božje iz Mežice (sodelujejo Hubadova to Ipavčeva pevska župa ter razne godbe). — 11.30: Smetanova simfonična suita Ma vtaat na ploščah. 12.45: Cas, obvestila, spored. — 15.30: »Zadnje ustoličen je na Gosposvetskem polju« (pre. nos iz Mežice). — 16: Mav čez izarot m a v čez gmajnj с o... Sodelujejo g. Slavko Jan, g. Arnejc, Radio orkester jn plošče. — 19.30: Nac. ura. — 20: čas, obvestila, spored. — 20.15: Gosposvetski sen. Sodelujejo Tone Petrovčič, radijski dramski studio in Radio orkester. — 22: čas, poročila, spored. — 22.15: Radio orkester Beograd 16: Violinske skladbe. _ 16.30: Jazz. — 20: Srbski večer. — 22.20: Lahka glasba. — Zagreb 12: Plošče. — 17.15: Ciganski orkester. -- 20: Kitare. _ 22.15: Zabaven program. — Traga 19.15: Praznik žetve. — 20.35: Orkester. — 21: Igra. — 21.40: Ples. — V aršava 20: Orkestralen koncert. — 22: Plesna godba in pesmi. — Dunaj 12: Simf. orkester. — 15.40: Komorna glasba. _ 17.20: Lahka glasba. — 19.50: Dramski večer. — 22.25: Pesmi. — 23.05: Plošče. — Berlin 20: Orkestralen koncert. — 22.45: lz Mlinehena. — 24: Ples. — München 20: Iz Stuttgarta.. — 22.30: Plesni orkester. — Stuttgart 20: Iz opernjh del Wagnerja in Verdija. — 21 20: Zvočna igra. — 22.45: lies. — 21: Komorna in operna giasba. - Ponedeljek 2. septembra Ljubljana: 12: Naši Američanki! (Udo. vičeva in Lovšetova na ploščah) — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, obvestila, spored. — 13.15: Baletna godba na plo-§2ah. — 14: Vreme, borza. — IS: Radio orkester igra uverture. — 18.40: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Prenos BorKdaj mislite, da se mister Lynne in vaša — hm — gospa soproga vrneta z izleta?« je previdno vprašal Gregor. »Vsak trenutek utegneta priti! Tamle pa leži piismo, ki ga moram prej brezpogojno dobiti v roke — oh, človek bi znorel!« Paul de Corsignac res ni več vedel ne kod ne kam. Drobne znojne kapljice so mu pokrivale čelo. »ölovek ne sme nikoli vreči puške v koruzo!« je modro menil gospod Gregor. CoTsšsrnac se je poigraval s svojim enoočniikom. »Rad bi vedel, na kaj naj se še zanesem! Samo potres bi naju moerel rešiti — —« Ta mah so se odprla široka vrata, ki so vodila s terase v vežo. Trije moški so vstopili. Med n%ni je bila ženska v beli platneni obleki. Corsignac je vstal iz naslanjača, in oči so se mu razširile Ali — to je bila-- »Ali, dete — kako si prišla v to družlbo ? — Mnsffl sem, da sta z mistrom Lynmeom--« Marion ga je premerila s pogledom, ki si ga ni znal razložiti. Komisar Hervier je r>rvi izpregovori1. »Pardon, gospod de Corsignac — mislim, da se poznava že od davi--?« Njegov smehljaj je bil ljubezniv da nikoli tega. Corsignac se je lahno naklonil, toda v njegovem desnem očesu za enooč-nikom se je pokaza-1 čuden izraz. »Res— kakopak, spominjam se, gospod komisar ! Vendar — ali mi ne bi hoteli povedati, kaj se je--?« »Če vam je prav, sitopimo v onilekot! Tam bomo najbolj nemoteni, gospod de Corsignac !« »Drage volje, ako želite,« je osuplo zamrmral Corsignac in se pridružil komisarju; Jeremy Jerome in monsieur Anatole sta z Mariono krenila za njima. Spotoma se je Corsignac zaman vpraševal, kaj naj pomeni ta čudni dogodek, ob katerem je bil — vsaj za nekaj minut — pozabil celo svojo skrb zastran pisma iz Rumunije. Pa ne da bi bila Marion--? A ne, to je bilo nemogoče. Konec koncev ji je moralo biti sami največ do tega, da njena i?ra ne pride na beli dan. Posledice bi bile zanjo več ko mučne. A kaj potem ? V mirnem kotičku veže so se zbrali vsi štirje možje okoli Marione. Corsignac ni mogel delj brzdati svoje nestrpnosti. »Morda smem zdaj vendar že zvedeti, kaj pomeni vse to, gospod komisar ?« se je razburjen obrnil k Hervierju. Ta se je nasmehnil in pokimal. »Pravkar sem vam hotel postreči s pojasnilom, gospod de Corsignac ; Na žalost gre spet za tisto nesrečno zadevo z biserno ogrlico, ki so me zaradi nje ae davi poklicali v hoveliki dobavitelj smrti«, kakor ga imenujejo ljudje, ki so jim smrtonosne mahinacije tega moža znane. Bil je med tistimi, ki so imeli nevidno, toda odločilno ulogo okrog nastanka svetovne vojne in neštetih vojn in revolucij povojnega časa, sedaj pa spravljajo njegovo ime spet v zvezo z italijansko-abesinskim sporom. Govore o velikanskih dobavah strelnega orožja in municije preko angleškega ozemlja v Abesinijo. dobave, ki se vrše brez kontrole pristojnih oblasti, govore o velikanskih preložitvah kapitala na vzhod. Tudi razni drugi znaki kažejo, da pripravlja skrivnostni velemilijonar v svojem 86. letu svetu nove senzacije. Sir Basil Zaharov je izginil iz Pariza in ljudem izpred oči, toda v Londonu se je pojavil mož, ki govori perfektno sedem jezikov in se izdaja sedaj za Grka, sedaj za naturaliziranega Francoza, sedaj za armenskega begunca ali ameriškega državljana, kakršna je pač njegova misija. Sedaj hoče ta mož prodati šop akcij, ki so last Basila Zaharova _ baje za to, da bi Venizelosu in grškemu antirojalističnemu gibanju pre-skrbel novega kapitala Neki prijatelj bivšega grškega kralja Jurija je Zaharova nekoč silno razžalil. Odtlej se trudi z dvakratno silo, da bi preprečil restavracijo v Grčiji, ki je baje domovina njegovih očetov. Poleg tega pa ve povedati »gospod Zai-mis« tudi to, da je Zaharov zvedel za vse- ga upoštevanja vredne petrolejske vrelce v Abesiniji V svojem življenju je finansiral že lepo število >petrolejskih vojn«, dobljenih in izgubljenih, sedaj hoče voditi takšno vojno proti Američanom, ki se baje trudijo za vrtalne licence v raznih abesinsKih ozemljih in so nekaj ozemlja že kupili.^ Zato zbira Zaharov milijone iz četvero dežel, kamor jih je naložil v zlati valuti, iz Holand-ske, Anglije, Francije in Švice. Sedaj pa mu ne gre za to, da bi s tem denarjem podprl frank, kakor je to storil pred več leti, temveč je obljubil neomejen kredit in vsake količine orožja ter municije abesinske-mu cesarju. V zahvalo za to je baje dobil prednost za nakup in raziskavanje abesin-skega ozemlja, kjer se da pridobivati petrolej/Tako podpira Abesinijo v njenem odporu proti Italiji — toda na svoj_ način. Njemu je na zadnje vse eno. tudi če Italija zmaga v tem konfliktu, ker ve, da ji bodo tudi v tem primeru potrebne ogromne vsote za ureditev in izkoriščanje novo pridobljene posesti. Te vsote bi ji lahko dal na razpolago, a sedaj gre za to, da bi že v naprej pridobil neke po?estne pravice v Abesiniji, kar bi mu pozneje samo olajšalo njegove špekulacije. Vse to se sliši malo fantastično, toda razna znamenja kažejo, kakor smo že povedali, da bo na tem le nekaj resnice. V ostalem pa je mož takega kova, kakršnega je Zaharov, zmožen vsega. Najmanjšo skrb bi mu pri tem prizadevalo to- da bi bili v zvezi z njegovimi načrti potoki človeške krvi in tisoči človeških življenj. V nekaterih muzejih čuvajo čudno velike in oblikovane lobanje, edine zanesljive priče o bivanju človeškega redu pred deset tisoči let. Te lobanje govore vsakovrstne stvari tistemu, ki zna razbrati njihove skrivnosti. Tudi širši javnosti so znane takšne najdbe pod imeni »neandertalckega« in ^pekinškega čkj veka« ali »pitekantrepa«, veliko m a ti j pa se masa zanima za nič manj važne najdbe iz jame Spy v Belgiji aüi za lobanjo iz Woieeka v Livlandiji ali za pračlovekovo spodnjo čeljust iz Morav-akega. Baš nazadnje omenjena spodnja čeljust je zbudila med raziskovalci posebno zanimanje, ker so jo našli skupaj z ostanki raznih okamenelih zveri, kakor jamskega medveda, jamske hijene in jamskega leva. Iz raznih indicov je mogoče sklepati, da je moža, ki mu je ta čeljust pripadala, zadel prav žalosten konec—živali so ga bržkone požrle, čeljust je veiHkanska v primeri s čeljustma današnjih ljudi in nič manjSi niso njeni zobje, ki s<> pa precej obrabljeni— znamenje, da je bil njih lastnik že precej v letih, ко ее je na tako usoden način srečal z lačnimi zvermi. kdo bi potem veslal v čolnu? Čas ima krepko zobovje. Kar vedo trije, vedo vsi. Vse eno je, kakšni veri pripada slab Človek. KAKŠNO VODO PIJETE Poldrugo uro ob meji stratosfere Lobanje pračleveka. ki so jih našli na ozemlju naše domovine, v Krap in i, so posebno zanimive zavoljo tega; ker so na pol izoglenele in kažejo, da so postali njih lastniki žrtev—kanibalskih na" gonov naših davnih prednikov. TU; • ielod-ce po gorenjskem na-lt>iA2-iÖ Danes vsi k Ca rmanu ▼ dvorano na veselo zabavo. — Godba. — Se priporoča - restavracija Čarman 19633-13 Praktikantinjo za drogerijo, iepe zunanjo-bti, po шогпол z maturo trg. akaii.mij« ali gunna-uajiuauje pa trguvSKe bule, taKoj sprejmem, ro-suuire poa »l/iogistiiija« na Oiii. uda. Jutra. 19iS2-il Stenografinjo in strojepisko в perfektnim znanjem slovenske Ш ПСШоке =teilo- ! giaiije, išče za takoj ali s 2. be^ttinbiodii kemična tovarna v okolici Ljubljane. 1'onudbe г zaulevo piace na , o-družnioo Jutra na Jesenicah. 1Ö3G2-1 Pletilje dobro izurjene, dobe službo takoj v tovarni pletenin Jj.iib.0 Xovak, Kaüovlji^. iat./4-i Stalno službo dobi, kdor vloži v dobro i idoče podjetje l>in 15 do öu.lWO, za povečanje obrata. Ponudbe na ogl. odd. j Jutra [>od »Stalna služba ia obresti 30.0UÜ«. 19173-1 Prodajalko mešane stroke, za samostojno voustvo podružnice, sprejmem. Zaželjtno nekaj kavcij«, lahko tudi v hranilni knjižici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastop takoj 202«. 101374 Postrežnico za jutranje ure Skrabčeva ul. i iščem. 1Ö519-1 SJiižKejo i za vsa hišna dela, katera tudi sama okusno kuha. išče slovenska obitelj v Zagre- j bu. Vprašati Verstovškova | 37. lflöü-l ' Brivski pomočnik perfekten onduler in dober v moški stroki, se sprejme kot vodja podružnice takoj ali po dogovoru. Filipih Anton, brivec. Črna pri Prevaljah, podružnica Mežica. iaai4ÄHi Екопотгч absolventa kmetijske ?ole, mlajšega, izkušenega,, sprejmemo na posestvo 160 oralov njiv in travnikov. Do-ka.za.ti mora. dKo«tolac«, Požarevac. 10673-1 Pozor! Mlada gospodična. prikup-ljive zunanjosti, dobro izu-čena šivilja, lepega vedenja, pripravna za vsako delo. želi kakršnekoli zaposlitve. Gre v katerokoli mesto ali na deželo. Ima nerodno vožnio. On jene ponudbe ali pa naslov v ogl. odd. Jutra pod »Takoj služba«. 193S4-3 Manufakturist mešane stroke, izložbeni ! aranžer, vojaščine prost želi premeniti mesto s 1. okt. tobroin ali prevzame mesto potnika. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zanesljiva in dobra moč« I 104 50-2 i Trgovski pomočnik vojaščine prost, mešane stroke želi premeniti mesto. Cenjene dopise na ogl. odd. Jutra, pod »Dober prodajalec« lö4öl->2 Trgovski pomočnik perfekten železninar želi premestitve. Ponudbe pod šifro »Samostojen prodajalec« na ogl. odd. »Jutra«. 19453ч2 Služkinjo pridno, pošteno sprejmem k štirim odraslim osebam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19631-1 Magistra z dobro prakso sprejmem za dobo 4 do 6 tednov. Nastop takoj. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro. »Magister«. 19693-1 Za Din 15.000 gotovine nudim pred-delavcu stalno službo pri lesni Industriji. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju ped šifro: »Varno«. 19702-3 Inteligentno mlado da.mo, simpatično ter dobro gospodinjo sprejme taivoj mlad ločen veleposestnik. Dopise s sliko na-ogj. odd. Jutra pod šifro: »ljubiteljica otrok«. Ш264 Prodajalka za modno trgovino, se takoj sprejme. Reflektira se j t.i'Ti> La pivovrstno moč s p r. P'TU.'bt na ogl. odd. Jutra pod ».Prodajalka«. 195644 Pleskarja dobrega, poštenega in zanesljivega, sprejmem za etalno. Wolfova 4. 19670-1 Dekle pridno, vajeno malih otrok in pospravljanja sob sprejmem takoj. -Ponrdbe p~d »Zdrava« na ogl. odd. Jutra. 19263-1 Krojaškega pomočnika za korrpanjona v večjem mestu Dalmacije z nekaj gotovine iščem. -Zaslužek dober, mesto rtalno. Ponudbe poslati na ogl. o-Jd. Jutra pod šifro »Dalmacija«. 19177-1 Služkinjo mla.jšo, za vsa hi.šna dela, sprejme druiiria za Beo grad. £mht?viti se med urn'nim; uram: v Alomi Company d. z o. z., Ljubljana, Aleksandrova "'T. 195304 Natakarica z osebno pravico za gostilno in trgovino, želi mesta. Naslov v vseli posl. »Jutra« 18474-2 Postrežnica išče delo za vsak ponedeljek. ali gre prati na dom. Z. M. Mivka 213. pri Tratnik. 10329-2 Natakarica izvežhana v serviranju г letnim spričevalom^ želi mesta v boljši restavraciji ali hotelu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zmožna natakarica«. 110003-3 Trerovsld pomočnik manufakturne, galanterijske in konfekcijske stroke, vešč slovenskega in nemškega jezika želi premeniti službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vešč prodaje usnja«. |19Јп4г2 Prodajalka zmožna nemščine, izurjena v vseh panogah trgovine, želi mesta kjerkoli. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 19299-2 pod »Stanovanje«. Pisarna dvanajst let obstoječa, donosna, v vsej državi brez konkurence, ne veaana na stalno mesto, brez potrebnega strokovnega znanja, se lahko ugodno prevzame. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro vpeljana«. 19373-2 Bolniška strežnica. srednje starosti, vešča nemšilne išče zsposle-nja. Gre kamorkoli. — Cenjene ponudbe pod »Va5tna in sočutna« na ogl. odd. Jutra. 19606-2 Trgovski pomočnik 19 let star, iz dobre hiše. išče službo v kakšni večji trgovini z mešanim blagom, grem en čas tudi brezplačno. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19135-2 Pekov, pomočnik mlad, zmožen vsega dela, trezen in vojaščine P'ost, želi slu?bo za takoj. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 19700-2 Brivski pomočnik star 22 let vojašMne prest z znanjem nemščine. popo'noma ven*l-ran v mo"'ki stroki in bubl štucanju išče službo. Nastop s 1. ali 15. septembrom. Naslov se Izve v vssh poslovalnicah Jutra. 1969Э-2 Zastopnika marljivega, poštenega in dobro vpeljanega, išče podjetje za prodajo Margo-sla-da. namizne gorčice, sadnih sokov in želeja, za Ljubljano in okolico. Ponudbe z navedbo starosti, do&edanj. službovanja in referenc na naslov: »Margo«. Mariborska mlekarna in tovarna sadnih konzerv dr. z o. z., Maribor. 193:17-5 A silnega potnika upeljanega. iščem. Petod-stotna provizija. Metle, ščetke. Ponudbe reference: ■^Garantiram veliko prodati« na ogl. odd. Jutra. 19269-5 Kra jevne zastopnike za ob' sk privatnih strank z moškimi srajcami iščem. Plačam visoko provizijo. Ponudbe pod »4ПЛЈ0« na »publicitas«, Zagreb. 1901Й-6 Natakarica res dobra moč z daljšo prakso želi mesta v prometni gostilni. Vzame c-ostllno tudi да račun Ponudbe na podružnico Jutra v Cellu pod šifro: »Dobra gostilna«. 19392-2 &?ate»ic* (Ge) Učenca sprejmem v pleskarsko in Nemški otroški vrtec s 1. septembrom dnevno od 9—M. popoldanski tečaji konverzacije im gramatika za šolske otroke v nemškem in francoskem jeziku. Informacije dnevno od 2—J popoldne. G a.jeva ul. 1Л/ТП. desno. 195Э1-4 Tečaji nemščine v IV-lavski zbornici: zs-četniški. nadaljevalni in konverzacijskl; m lade ž po-dnerri. odrasli zvečer. Vpisovanje od pol 7 do 8 zvečer (gl. vhod desno). 191S0-4 Nemščino ... . - . . „ ansrleščino. francoščino, ita- sobnoshkarsko obrt. Genu- ,;inn5an0 in klavir poučuje ssi Ivan, Ljubi .lana, Gre- Kolodvor- gorčičeva ul. 1,7/c. 19387-44 Pek zmožen kavcije, bi Sel za poslovodjo ali sVupnega delavca ali za hišnika. Naslov v ogl. odd. Jutra, 19286-2 G. Th. Botman: EMfesife Jakca Такса Stricu Dirnku se je zdelo to zelo neusmiljeno, ker pa ni mogel pomagati, je samo skomignil z rameni. Kmalu je bil spet na ulici — in kakor nalašč se je tisti mah ulil dež. Tik pred njim je stopicala gospodična Čokoladkova, ki je prav danes razikazovala noyo obleko. Dekle vajena nekoliko kuhe, ši-va-nja in nročnih del želi službe pri manjši obitelji. Nastopi lahko takoj ali s 15 Marija Vrtačnik, Trbovlje I Loke 460. 104S7-2 Modistin 4 z znanjem nemščine, želi službe. Ponudbe pod šifro »•Tzurj^na-c na ogl. odd. Jutra. 3C&33-2 Pekovski pomočnik samec, miren in zanesljiv, dobro izurjen v vseh pekovskih delih, išče službe. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Trezen«. 10328-2 Upokojenec sodne stroke z majhno pokojnino, še popolnoma zmožen vsakega pisarniškega ali кькега t* ugega deia, išče službe v Ljubljani. Ponudbe pod »Vest»n št. 333« na ogl. odd. Jutra. ies20-3 Vzgojiteljica (vrtnarical z večletno prakso, vešča slovenskega, srbohrv., nemškega in francoskega jezika ter Tlasovirja. išče mesto pri boHši družini. Cenj. ponudbe na ogl .odd. Jutra pod »Dobra vzgojiteliiea«. 19570-2 Trg. pomočnica mlada, poštena, ma.nnfa.kt. stroke, želi meoto z vso oskrbo, v večio trgovino na Štajersko. Plača po dogovoru. Naslov v vseh posl. Jutra. 190-2-2 Vzgojiteljica Nemka, prvovrstna moč, z najboljšimi referencami, iz-borna za gospodinjstvo, prilagodljiva. solidna, išče mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nemka». 19030-2 Trgovski pomočnik in šofer z daljšo prakso izvežban v mešani stroki in sadju, pošten ln marljiv, želi premeniti službo. Naslov pove ogl oddelek Jutra. 19232-2 Mesto postrežnice išče starejša gospodična v Mariboru. Ponudbe ne pedr. Jutra v Mariboru pod »Frizerka«. 19237-2 Dekle pridna, išče službe pri dobri družini, gre tudi Izven LJubljane. Dolenc, Stožice 128. 19342-2 Blaga jničarka z daljšo trgovsko prakso, znanjem knjigovodstva in strojepisja, išče službo v mestu ali na deželi. Govori ! več jezikov. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra ' pod »Solidna in resna«. , 19278-3 "i. Brivski pomočnik mlad. dober delavec, išče nameščenia v večjem mp-st.ii. Naslov se izve v vseh poslovalnicah »Jutra». 19406-2 Mesto hišnika iiče zakonski par brez otrok. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Skrbna«. ÜÖS60-3 Gospodična z obrtno šolo 'n trgovskim tečajem š:e s-U žb? v pisarni, gre tudi k otrokom. Pod »zanesljiva 22« na ogl. cdcle'ek Jutra. 19241-2 Trgovska pomočnica dobro izvežba-na v špecerijski stroki, vajena gospodinjstva, gostilne, delikatese išče službe ; 1. ali 15. oktobrom. Naslov v v^eh poslovalnicah Jutra. 19250-2 Mesarski pomočnik z mojsterskim Izpitom želi premeniti službo s 15. septembrom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 19705-1 Kuharica perfektna z dobrimi letnimi spričevali, srednjih let, išče službo v boljši večji hiši, gre tudi na deželo. Cenj. ponudbe na c^l. oddelek Jutra pod »Perfektn'»«. 19472-; Knliarica želi službo kot samostojna kuharica in dobra gospodinja s 5 me-se"-no gospodinjsko šolo - Naslov v ogl. oddelku Jutra. 19686-2 Kuharica (orožniška) želi službo. Je TTcn:. ;n dobra gospodinja. gtefka Lnzar, pri g. Kocianu. Sv. Jerneja cesta 2Э, Ljubljana. a<»S7-3 Dobro računarko pošteno in agilno, hrana in stanovanje v hiši. sprejme v trgovino z m»š. blagom Marija Lopatec, Bianca pri Sevnici. 16SOO-44 Učenca pošteoe hiše, s primemo šolsko izobrazbo, sprejmem v trgovino mešanega blaira na deželi. Ponudbe je poslati pod šifro »Ugledna trgovina« na ogl. odd. Jutra. 10131-44 Krojaškega vaienca sprejme Elite, Prešernova ulica. 10573 14 ska ul. 11 pritličje. ЗОЗС Brivskega vaje-noa sprejmem z vso oskrbo. Ivan Prešeren, Radovljica. 20 £20-44 Zdravo dekle iz dobre hiše če mogoče s srednješolsko izobrazbo. sprejmem v učenje. Vsa o-krba v hiši, Vera Grobušek, modistinja — Brežice. 19253-44 Za mehanika bi se rad Izučil zdrav močan fant, star 15 let. Ponudbe prosim na Mlinar Miloš, 2iri. 19255-44 Pekovskega učenca sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra. 19300-44 Trgovskega vajenca z znanjem nemščine, v letoviškem kraju sprejmem. ponudbe Je poslati s sliko na oglasni odd. Jutra pod *i(K>«. 19181-41 Trgovski učenec kateri se Je učil eno leto, želi nadaljevati učno dobo še vnaprej v trgovini mešanega blaga (špeceri4). Fant je močan. zdrav, ima tri gimnazije in Je iz debre trgovske hi^e. Kdor želi Imeti učenca, naj pošlje ponudbo: Ivan Rahne trgovec, Moste. 19342 -M Vaienko za modistinjo sprejmem. Fatur, Stari trg 11, Ljubljana. 10CGS-44 Nemško konverzacijo ln pouk nudi izobražena gospa po Din 8.— za uro. Dve o-ebi skupaj Din 10.— za uro. — Kongresni trg 13-TT. 19433-4 Francoski otroški vrtec pod strokovnim vodstvom od 1. septembra od 9 — 12 dnevno. Isto-tam konverzacijskl tečaji za odrasle ln šolsko mladino v francoščini in angleščini. Ftiomobran-ska, vila Barborič, I. nad. 19010-6 Fotoaparat 9x12, kompur zaklop. prodam. Joško Sebenik, Knezova ul. 28. 19675-6 Palmo filoden^rum prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19628-6 Otroška posteljica nova. otr. športni voziček in gugalni konj naprodaj. Korytkova ul. št. 30. 19717-6 Otroški voziček rjav, prodam. Podalšek Bičevje 7. nasproti tržaške mitnice. 19722-6 Leica all Contax aparat, kupim takoj. Ponudbe na 0"1. odd. Jutra pod »Leica«. 1Э283-7 Železne odpadke vsakovrstne prevzame ln plača po predpisani najvišji tovarniški ceni — Schneider & Verovšek -trgovina z železnino -Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) cesta 16. 18928-7 Butelke ln šampanjske steklenice kupi Fr. Kham, Miklošičeva. 19205-7 Motor na sesalni plin 15 do 35 HP, dele žage veneci.ianke. eventuelno tudi mlina, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skupaj ali posebej«. 19133-7 Mrve za krave in konje, kupimo večjo količino. Ponudbe z vzorcem osebno na upravo Umobolnice пз Studencu. 19479-7 Škarje za pločevino (TJebelscheren) za rezanje pločevine do 4 mm. dobro ohranjene kupim. B. 7,gaj-nar klepar Mirna. 10131-7 Dvokolesa nova, malo odrgnjena poceni naprodaj. F. Batjel, Ljubljana, Karlovska cesta žt. 4." 10140-Ю Rabljena kolega damska in moška, najceneje d ob'te pri »PROMET« (nasproti kriianske cerkve). Ü0ÖÜ7-.. Kolesa za vodni pogon vse v prav dobrem stanju, prodam: 1 zobato k< !o premer mm 1730, široko HVI mm. vrtanje osovino 600 mm г V.9 vložljivimi lesenimi zobmi. 1 zobato kolo '"VI. SiroVo ^чо VT tanje za c^ovino 85. 90 vlož-ljivili lesenih zcbi>v. ; zobato kolo premer 4CO, šir. 130. vrtanje za os. 85 mm, 30 litih zobov, 1 zobato kolo premer 4Ю. fir. 100. vrtanje za os. 70 mm. 30 litih zobov, 1 jermmnica. premer 13f»0 mm, široka 350 mm, vrtanje za osovino 100 mm, 1 jcrmenica premer 1Й12П mm, šir. 3">0 mm. vrtanje za osovino 8" mm, 1 јегтепка premer 730 mm JISrnVi ПТТ1. r-bmV z-a osovino 53 mm. Cenj. ponudbe pošt. ležeče Zidani most. 10432-29 Snalna oprema in pisalni stroj na prodaj. Gesta v Roino dolino 361. 4L Pozor! Pohištvo »Sava« Največja izbera vsako vrstnega pohištva — so o nih in kuhinjskih opra^ Izvršujemo vsa mizarski dela po konkurenčnil cenah. Spalnice . . . 1700 Din omare .... 400 » postelje ... 150 > kuh. oprave . . 700 » kuh. kredence . 425 » kuh. mize . . 120 » kuh. stoli . . 50 » otročje postelje 325 » otročji vložki . 60 » madraci . . . 220 > žični vložki . . 90 » otročji madraci 140 » Dobi se tudi na obroke Se pri poro7 a: MIZARSTVO »SAVA« Kolodvorska ulica 18. Miklošičeva cesta 6. Wolfova ulica št. 4 Telefon 2780 laara-ia Spalnico in jedilnico dobro ohranjeno po ugodni ceni prodam radi potovanja. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19714-12 iz belih plo?č. 2 pefnvaka, dobro ohranjen, prodam. LiuMiana. Prule ?T>. Ogleda se lahko vsak dan od 14-10 ure. Rabljeno cizo kupim. Smeh Ivan, hotel Soča, dvorišče. 193SS-7 Tricikelj rabljen kupim. Ponudbe poslati na Aloiz Vav-pjtič, parna pekarna -Smarca pri Kamniku. 19477-7 Va lencafko) kateri ima veselje do fotografske obrti, sprejme ate'je »Dcris«. 19602-14 Potnild, sejmaru! Poltovorai avto. limuzino, brezhibno. zelo ugodno РГси^зт- Ponudbe na ogl. 1Л"Аал odd. Jutra pod »Prilika«. 10556-10 Damske obleke ; in jesenski pln5č. dobro ohranjene pTod.am. Naslov v vseh posl. Jutra 10455-13 Več dobrohranjenih oblek plaščev in čevljev, aa-orodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra pod šifre »Ogledati med 14 ln 15« 19536-1: Perilo v pranje in Stopanje -vzamem na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19715-21 Gramofon gostilniški, malo rabljen, po ugodni ceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19146-26 Učenko in učenca sprejmem za čevljarsko obrt. Mokorel Jože, Mir-je št. 4 19737-44 Potniki Generalnega zastonnika za Maribor in okolico išče velika mednarodna zavarovalnica. Reflektanti naj se zglase dne 2. t. m. v po-po!dan>kih urah v hotelu Orel, Maribor. 195111-5 Poverjenik« ия1Тпе, vztrajne, z velikim poznanstvom, za Maribor, Celje in Novo-mesto iščemo. Dopise na ogl. odd. Jutra pod t-Dober in stalen zaslužek«. 19616-5 Krajevne zastopnike a~ilne za prodajo štam-piljk proti visoki proviziji išče »Sofra«, Maribor 19708-i Gnoj od 5 Vonj oddam stalnemu 1 odipmalcu. Naslov v vseh ' posl. Jutra. 19428-6 Otrcškf voziček eleganten, globok, poceni prodam. Predovičeva ulica S41, Moste. 18506-6 Posteljo kompletno, dobro ohranjeno. možno za 2 osebi,, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19J65-6 Otm"ke vozile na "novejše modele, dobite v«li»d odprodaje po z^lo znižanih cenah. M. Tomšič. Sv. Petra c. 52. 17321-6 Korr>n'of ло opremo za delikatesno in špecerijsko trgovino, tehtnice, rp-coni jEelemina Koutny. Medvedova 38. —10357-в Motorno kolo s prikolico, skoro novo, proda Repič. sodar, I.jub-Ijana, Trnovo. 19337-1C Motorno kolo 350 do 500 ccm brezhibno, kupim za gotovino. MIha Lah, Vrhpolje-Kamnlk. 19274-10 Oakland 5 sedežno limuzino prodam zelo ugodno na hranilne knjižice. Ogledati Borštnikov trg 1. 19659-10 Avtomobili BMW, DKW. Morris, fnov vožen 3000 km) Onel. Peu?eot, Triglav, Es-ex. Crysler, Pontiac ter tovorni po nizki f-enl. SSužek. Ljubljana, Tavčarjeva tli. 19719-10 Potovalni avto t.'.rve »Wanderen, dvo-sedežni. odprt v brezhibnem stanju, poceni naprodaj. Za trgovske potnike idealen. Ponudbe pod »Solidno in poceni« na upravo Maribor. . 19713-10 Es saksofon dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19108-26 Harmoniko kromatično, 3 vrstno, na 60 basov poceni prodam. Kn«ovo polje ISO Zg. Šiška. ia-joe-20 Klavir prodam za Din 1.500,— Polzve se v kavarn: »Central«. 19547-26 Pianino ' nov, črn, modern, krasen glas, svetovna znamka, poceni prodam. Dobrajc, Maribor, Tattenbachova 31. 19103-26 Pianine in klavirje domače in tuje izdelke razstavlja na Gosposvet-skl cesti št. 12, Ivan Kacin, tvornlca gla=o-virjev, Domžale. - Cen< ugedne in večletna garancija. Popravlja, ufrla-šuje. Zahtevajte cenik. 19538-2f Klavir čm, prod_.ii ali вгзпе-njam za pianir.o. Naslov v vseh poslovalnicah JutoW- 19639-20 Stružnico kjplm ev. vzamem v najem. Mehanljna de-Javnica D'.'san Rencelj, Karlovška 2. 19471-29 Stružnico za. precizno mehaniko poceni prodam. Krekov trg. Mestni dom. Kunet Kall. 19622-29 Dva šivalna stroja ženska, eden prvovrsten, nemške znamke, pogrez-liiv, malo rabljen, z okroglim čolničem. šiva naprej iu nazaj, štika. štopa itd. in eden z dolgim čolničem, po ugodni ceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 196137-20 Kislo zelje novo. prvovrstno, po brez konkurenčnih cenah, vsako množino dobavlja Ношап, Sv. Petra c. 81. Telefon 35-39. 226-33 Najfinejše štajer. čajno maslo ovčji in paški sir ala parmezan ter sir v hlebčkih kg 10 Din. Cerne Oskar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 35. 19248-33 Čajno maslo Ta. prvovrstno blago, nudim stalnemu kupcu od 100—120 kg tedensko po povzetju, pakovanje v bloku in po У4 kg franko mlekarna kg Din 22. No-vogrzdiška mlekarna, Nikolaj Solovjev. 19S&0-33 Kupujemo Jabolka namizni in tre-šena. krompir, seno va-goffiske količine. Jugo-fruct Celje, Glavni trg št. 17. 19703-34 Vlogo Ljubljanske kreditne banke na Din 400.1, prodam proti gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj -vloga«. 10319-16 Ureditev dolgov potom sodnih in izven sodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgov-sko-obrtnih poslih. Strokov- j ne knjigovdske revizije, sestava in aprobacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti gle<3e hranilnih vlog in plasiranja istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komercijalna pisarna: LOJZE ZA JC, Ljubljana, Gledališka ulica 7. Telefon 38-38. 17954-16 Knjižice vseh zavodov in vrednostne panirje kupujemo po najvišjih cenah, ' proti takojšnji gotovini. Posojila dajemo na 5 let, po 7%, na prvo mesto. — Adamič, Ljubljana, Gospoevttska 8/II. Zastopnik »Stedovne i privredne zadruge«. Pismen odgovor 3 Din. 10.S3-16 »Feist družabnico« išče čeden fant, 30 let od 6^.000 dalje, aa povečanje obraza že za staro, dobro vpeljano tvTdko. Cenitev možna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resno delo.« 10188-36 Vlagatelji pristopite v zaščito lastnih tntereftor k »Društvu za zaščito vla-eateliev« Ljubljana. Miklošičeva eesta žt. 7Л1. 176-16 Hranilne knjižice Mestne ln Kmetske posojilnice po najvišji ceni in tudi 100 po 100 kupim takoj. Kdor rabi denar, naj pošliл nonudbe na oßl. edd. Jutra pod šifro »hitra gotovina«. 19543-16 200.—100.000 Din posojila vzamem. Štirikratna garancija. Resne ponudbe na Trg. greknij. Celje pod »Sigurno«. 1S8A--6 Generalno zastops f vo za nov svetovni tehr:čni predmet, neobhodno potreben v milijonih kom i lov v vseh strokah obrti, t i movine in industrije, v zgiad-bah ia stanovanjih, v vs-eh drčavnih in privatnih obratih, nenadkriljivih la"no-sti in brez konkuri')ice, oddam airilnim gesp- '"m aH tvrdkam. ki raizj^da-gajo s 53 do 100.000 Din gotovine za sukcesivno prevzemanje blaga. Prodaja v masah. Prilika trajnega in odličnega zaslu/.ka. ki se more samo enkrat nuditi. Predmet je raz-tav-' l:en in se demonstrira na Zagrebškem Zb^ru, pari-■ Ijon »D«, od 31. avgnsta do 10. septembra, a c^nj. ji'.nri- prir^be na P'ildi-citas d. d. Zagreb, Ilica 9, pod »41840«. 1043Q-16 Dolgoročno amort, posojilo n"^ pnnco.. nrot.i vknHž-bi I. mesto išče višji aktivni uradnik. Vrednost hiše najmanj Din 200.000,-Pla-čam do 6% obresti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Ljubljani pod rnačko: »Mesečno odplačilo«. 13104-16 Posojilo do 20.000 Din Iščem na prvo vknjižbo, proti mesečnim odplačilom po 400.— Din. — Obresti do 10o Ponudbe na oglasni oi~ d"!ek Jutra pod »Varno 20.000«. 19271-15 Knjižico Kmetske posojilnice kipim. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod >Ddn 30t— 40.000«. 1969840 5000 Din posojila za nakup vrta, proti 10% obrestim iščem. Sem v stalni službi z dobrimi dohodki in je točno odplačevanje posojila gotova stvar. Po nudbe pod šifro »Yeste.n človek« ca ogl. odd. Jutra. зазто-ьа Poravnave konkurze plačan ja dolgov v gotovini ali knjižirah posredovanja kreditov in gotovine na hranilne knjižice, davčne zadeve, revizije bilance in vsa druge trgovsko-gospo-darske posle izvede in ive-deniška mnenja odiaj* koncesijonirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani. Komenskega ulica št. 17. (Za pismen odgovor 3 Dia v znamkah.) 1£KÜS-18 Dolgoročna posojila do Din 15.000.— caje Meščanska dion. šte-diona Daruvar državnim, samoupravnim in. u.pokoi enim uradnikom. Pismena vprašanja na Poverjrnlštvo za Drav, ban. Ljubljana, Tyrše-\-a 55. Za odgovor Din 3.— v znamkah. 19615-16 Tihega družabnika (družabnico) z 10 do 15.000 gotovine sprejmem za časa zimske sezone. Osebno sodelovanje za zdrave™» upokojenca primerno. Ponudbe z navedbo gotovine ir 1'urinsk'h razmer pod »Zimska sezona« na ogL odi. Jutra. IWO-l-lS \logo Mestne hranilnice do 1Уп 30.000 kupimo. Ponudbe пя ogl. odd. Jutra pod »ioo%«. lesei-ie Posojilo Din 130.000 na prvo mesto dvonadstropne hiše v Ljubljani iščem. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nebotičnik«. 19595-18 Hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske za eotovino skupno Din 300.000 — ugodno prodam ali jih zamenjam za knjižice Ljudske posojilnice v Ljubljani, Ljudske v Celju, Banovinske Ljubljanske ali za Kmečki hranilni posojilni dom v Ljubljani. Dam tudi nekaj doplačila. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19600-16 50—100.000 Din~ posojila proti visokim obrestim ter za najsl-gumejše naložbe iščem za Celje. S posojilom je združena eventuelna stalna služba. Por tdbe na podružnico Jutra v Celju pod značko: sPr-vomestna vknjižba*. 19695 13 Hranilne knjižice vseh hranilnic ln bank kupimo po najusodnejši ceni. Gotovina taJ-oJ. Bančno kom. zavod Maribor. Za odgovor Din 3 znamk. 19710-16 Hranilne knjižice celjskih in ptujskih hranilnic takoj kupimo Nudimo najvišjo ceno. Bančno kom. zavod -Maribor. Za odgovor 3,—« Din ■marr.-h- vmi-щ iKapital Knjižico — Kmetska posojilnice ljubljanske 'z* 30.000 Dia. kupim na obroke. Pismene ponudbe na ogL odd- Jutra pod šifro »Dobro jamstvo«. 195S4-16 Hranilne knjižice Okraju« poeojilnice т Or-moi« 30.000, Posojilnic« т Zagorje ob Savi 36.000, Kmečke hranilnice in poeo-jilnite St. Peter v Savinj-aki dolini 16.000, Posojilni«« v lužemberku 7.000, I'oeojitoioe Vač* pri Litiji 5.000, Kmečki hranilni in poosjilni dom 10.000, Posojilnice v Sv. Trojici t Slovenskih goricah 32.000, Hranilnice in poeo-jilnice St. Marjeta, Muš-kanci 30.000, Hranilnice in posojilnice Vrhnika 5.000, Posojilnice v Radovljici 12-fiOO — prodam aa gotovino po zelo ugodni ceni ali zamenjam za blago in dm?e knjižice. Cenj. ponudbe: Kaven, postni predal 130 t Ljubljani. 1050046 Vtasateln Knjižice ljubljanskih uw-♦►v vzamem kot hipoteko aa I. mesto za polno vrednost. PonuJoe na ogl. od I Jutra ^cd »Najvišja »ar i«'/. 10015-16 Шгга jem Restavracijo вЯ !go6tllno vzamem v najem, kjer Ы se točila najboljša Štajerska ln dolenjska vina. Za prevzem gotovina na razpolago, reflektira se na boljše prostora v Ljub-IJani. Podjetje prevzame strokovna moč. Ponudbe pod šifro »Krasni pro stori« na ogL oddelek Jutra. 19544-17 Usnjarna na električni pogon se ta-boj ugodno proda ali pa da v najem. Naslov v vseh pod hvalnicah Jutra. 19072-17 Prodajalki jrridni in pošteni oddam vodstvo male trgovine in gostilne na dežeili. Potrebna mala k*ve.ija od 6 do ЗО.ПП0 Din. Fonudbe poslati na naslov; Rudolf Pad от, trgovine. Križni trii pri Slov. Bistr. 19S17-Ö7 Delavnico Me» in skladišča oddamo. Künstler, Lepi pot, pri tobačni tovarni d0112-K7 Večjo delavnico Mazil Kranja, na prometnem krajn oddam v najem в stanovanjem, skladiščem, sadnim in zelenjadiwm vrtom, pripravno za vsakega obrtnika- V hiši je že trgovina. Ponudbe na: Rojana, Kranj, Jeaerska cesta !r!. 19314-1.7 Trgovino e^nruidočo, t ca mesečnega prometa, vzamem v aajeen. Prervramem tod; delno zalogo. Ponudbe poslati na Opgl. odd. Juitra pod mačko »Industrija«. 3088347 Gostilno rtolarroMpočo vzamem v snalem takoj., ponudbe na ogl. odd. Jutra pod •Kjerkoli«. KS21-17 Bnffet . delikateso -točilnico ▼ najstrožjem zagrebškem središču, garantirano Izvrstno ldočo, popolnoma komfortno urejen s telefonom, bogato zalogo blaga ln solidno najemnino prodamo zaradi preobremenjenosti za 115.000 Din. Krasna ln sigurna eksistenca. Poslovalnica Pa-vlekovič, Zagreb. Ilica 144.. 19677-19 Gospodarska podjetja trgorvtne, trafike. Industrije, hotele, gostilne, menze, kopališča, pen-zione ln vsa obrtna podjetja prodaja ln posreduje nakup najkulant-neje ln najhitreje: Poslovalnica Pavlekovlč -Zagreb, Ilica 144. 19676-19 Pisarniške prostore oddam, Tyrieva 36. pritličje. 19681-19 Gostilno v sredini LJubljane tet-koj oddam z Inventarjem all brez. Potreben kapital 20 000. Pismene ponudbe pod »Prometna« na ogl. odd. Jutra. 19635-19 Brivci pozor! Brlvnlco v Celju, katero nudim 1 mesec na poskušajo, prodam za vsak denar ali zamenjam za brlvnlco v Ljubljani. -Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro: »Centrum Celja«. 19698-19 prostora telefon, poleg sodišča, pritlično, takoj cddun. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 19720-19 i ШШ Enonadstropno vilo štiristanovanjsko, s lepo urejenim velikim vrtom tik TjTŠeve c. (Dunajske е.), prodam po ugodni cenL Prevzamme delno tudi vloge dobrih denarnih zavodov. Naslov t ogl. odd. Jutra. 191/18-20 Vilo enodružinsko — pHn, centralna. garaža, velik vrt z bazenom—prodam ali oddam z oktobrom v najem pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Informacije v vseh posl. Jutra, ÜS40±-20 Cirka 16.000 m2. zemljišča ugodno naprodaj v 8p. Šiški v bližini nove cerkve. Elektrika, vodovod k» zem-[jtščnj materija! na mestu. V poštev pridejo tudi hranilne knjižice dobro stoječih ljubljanskih zavodov. Tozadevna pojasnila daje Mtfkee Mirko, brusil. »tekla in ogledal, Ljubljana VII. Medvedova 38, telef SS-7S. 10457-30 Hišo 2-3 sob z vrtom v Ljubljani (najraje Trnovo) cena 80-1/00.000 Dm kupim. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Hiša 80«. 36430-30 Enonadstropno hišo v centru mesta Radeč, elektrika, voda, kanalizacija, vse v najboljšem stanju. Zelo pripravne za vinotoč, Dalmatinska klet. katera bo baje brez konkurence. Prodam za 48.000 Din tudi na odplačilo. Ponudbe: Zlbret kleparstvo, Radeče prt Zidanem mostu. 19252-2C Parcelo vogalno, cca 1000 m5, v Rožni dolini, prodam. Delno plačilo, eventualno knjižica Kmetske posojilnice ljubljanske. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parcela 777«. 19561-20 Kupim hišo z dobroidočo trgovine po možnosti tudi gostil no v večjem prometnem kraju blizu kolodvora. . Ponudbe s to:,niml podatki na naslov: Guček Marta, Dob je p. Slivnice pri Celju. 19239-20 Obrtniško hišo prodam, podkleteno, novo-aidano na kolodvoru Bre-ždoe, poceni radi prevzema drugega posla. Sprejmem vložno knjižico. Pismene in uetmene informacije: Pre-skar, Starčevičev trg 3, dviorišče, Zagrib. 1&3D030 Lokali Lokal ar«£ mesta išče situiraa friiier, ki točno plačuje. Posredovanje nagradim. Ттчнг »Bapid«, Sentpeter-вкл 25. 19276J9 Lokal v aovi hiä, prometne lege oddam i septembrom. Informacije v vseto posl. Jutra. 19405-19 Trafiko ва najboljšem položaja v Zagrebu, posebno elegantno urejeno, g prometom tobaka, kolkov, menic, poštnih znamk, letno za več miliio-nov, obenem zelo velika i prodaja razglednic, prodam, j V trafiki je Nationalregi-rter ia Werthedm blagajna ! ter garsonsko stanovanje. I Potrebno -300 do 330.000. ! Leipa ln donosna eiks-istemca. j Prodaja: Omega, Zagreb, ! JeJačičev trg 16. leaio-ie Lokal импет v najem v večjem prometnem kraju - primeren za mesnico. Bventuelno odkupim tudi inventar v ž? obstoječi mesariji. Ob-Slme ponudbe na ogl. oetd. Jutra pod »November—lokal«. 19257-19 Gostilno v?5ame*n v najem ne prometnem kraju. Na-ilorv pove ogl. od-iel^'r Jutra. 19132-1S Trgovski lokal lep, man15o delavnice m obrtnika, garažo in trisobno stanovanje takoj oddam. Več se po-tave pri hišniku Rimska St. 2. Mlekarno os prometnem kraju — takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah listi. 19636-19 D nižinsko hišo prod*®, сева 83.000.- Drn. Naelov t veeh posl. Jutra Ю468-Э0 Ma jhno hišico x le-mljiščeim sadonoenikom in njivami v bližini kolodvora v ceni do 40.000.- Din ktfpim. Pcnudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dom<. 19505-20 Parcelo pri zatvornicl čez Gruberjev prekop poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19548-20 ~~ 2 hiši prodam poceni na prometnem kraju v Šmihelu pri Novem mestu ena s trgov- | ski.m lokalom. Ponudbe na: MAšjai-Šmihel. 30139-30 Parcela za »tavbišče aJi gramozno ia.mo izvem mestne meje v bližini sv. Križa, naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra Njiva s 3221 ms predam v svetokrižkem okraju p-1"! LJubljano. Cena usodna za gotovino ali knjižice. Osebno ali pa ponudbe na Ta-bor 5. pritličje desno. 19491-20 Hišo (gostilno) z gospodarskim poslopjem ln ledenico; vse zidano in krito z opeko v najboljšem stanju prodam; pri hiši se nahaja tudi mestna tehtnica. Zraven tudi 15 oralov zemljišča sestoj eče iz njiv, travnikov, gozda, sadovnjaka ln vinograda. Leži vse ob tano-vlnskl cesti Ptuj-Radgona oddaljeno od farne cerkve 3 minute, na Jako prometni točki. Pripravno tudi za mesarije ali pekarljo. Cena se Izve pri lastniku čuček Juriju, gostil, ln posestniku, Sv. Andraž v Slov. goricah. 19256-20 Hiša z dobrovpeJlano pekarno v dravski dolini naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 19301-20 Hišo ali vilo dvostanovanjsko kupim — ponudbe na ogl. odd Jutra pod »gotovina«. 19196-2C Posestvo kupim- srednje veliko, t rodovitno zemljo, v lepi sončni legi, v vasi, z dobro ohvanj"T!m gospodarskim poslopiem blizu Železnike post-i.ie. proti takojšnjemu plačilu. Naslov: Stanko Korže, Ponikva ob juž. žel. 19316-20 Trgovino in frostilno ob postajališču Nizn mesta. oddam v najem. Ponudbe je poslati pod Šifro »Jesen« na ogl. odd. Jn-tra. 19601-19 Tovarniške prosto If li parno peč>o, prodam radi bolezni. Sprejmem tudi Mestne hranilnice Ibiblianske. Pofzve ее v lilažčičajai Novotnv. 10S75"d0 Posestvo Brstriei.v 5-mm. Mtoliri Petrov? ugodno naprodaj. Prikladno za g. penzionisie kakor tudi za obrt. Ponnd-be in pogoji pod šifro »Tt-koristi»» priliko« na ogl. odd. Jutra. 10118-20 Hišo prodam aH zameniam. ima 3 stanovanja po 1 sobo in knhinio, vodovod, elektrika podkletena vrtna hišica, nv-Tintn od tramva'ske oo-stiaie. Gliince с. хШ. št.0, p. Vič, Ljubljana. 19137-20 Novo hišo dvostanovan i sko uroda. n^kaj t"di n* hramilne kn.üiice. Našlo* se izve v vseh poslovalnicah: Prodamo vilo štlristanovanjsko, donos 40.000. — Cena 430.000,— Bežigrad. — 9 stavbnih parcel po 500 m! po Din 35.— m! za Stadionom ter več drugih hiš in parcel po U!?odnih cenah. Adamič, Gosposvetska 8-ГГ. 19500-20 Stavbne narre1*» v Mostah ugodno prodam. Ponudbe na offl. odd. Jutra pod značko »Hipoteka«. 19605-30 Stavb™! pros+or v centruTmi LJubljane urodmo naprodaj. Ponudbe pod »Centrum« na ogl. odd. Jiitra. 19S03-20 2 novi vili v Celju parketirani, z vodovodom, elektriko in velikim vrtom, ki donašata letno prva Din 20.760, druga Din 7 320 prodam za ceno Din 200.000.— in 70.000.—. Ponudbe na Dodružnico Jutra v Celju pod šifro: »Вя1коп*. 19596-20 Novo hišo 4 stanovanjsko, vodovod. elektrika. кяпяЛ'/а-zacija v hiši, prodam na Glincah. Polzve se v gostilni Kalin, Gl'n^e. 19740-20 Trgovska hiša velika, na naibolj prometni točki mesta Maribora z več komfortnimi stanovanji ln visoko rentabilnim donosom radi selitve ugodno na prodaj. Ponudbe je poslati na podr. Jutra Maribor pod šifro »Redka prilika«. 19706-20 Novo hišo v Celju orodam za Din 110 000. Potrebno samo 40.00Na-Na« Celje. 19701-20 Stavbne parcele na prodaj pri novem mestu na Vlkrčah. Naslov v ogl. odd. Ји+гч. 1S689-20 Novo vilo v Celju s 4 sobami, kuhinjo la pritikllnami s 600 m' vrta prodam. Informacije pri S°nica Anton, Lava 13. Celje. 19694-20 Parcelo kupim v mestu ali periferiji. Ponudbe s točnim popisom ln ceno. na ogl. odd. Jutra pod značko: »LJubljana« 19650-20 Še nekaj parcel po 20.— Din naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19634-20 Enodružinsko hišo kupim z vrtom v bližini cestne železnice. Ponudbe pod »Dam gotovino« v ogL odd. Jutra. 19614-20 Dvosob. stanovanje september, oddam. za Hrenova ulica 1£/I. 19329-31 Petsobno stanovanje prostorno, z vsemi pritikli-nami, kopalnico, plinom, elektriko, poleg opere, oddam za november eveot. februar. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10174-31 D vos о V ^ an o vanje v Ljubljani in enosobno na Glincah blizu tramvaja oddam. Poizve s« Kimfka c. 31 a. 19iL3-31 Trisob. stanovanje komfortno, s centralno kurjavo oddam za november. Poizve se drogerija »Hermes« Miklošičeva c. 30. 19523-211 Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam na Selu, Predovičeva ul. 10. Vprašati v prvem nadstropju istotajn. lßi«ß-01 F-^sob. stanovanje oduam. Jenkova 2^ 19303-31 Trisob. stanovanje lepo, so'nčno. s kopalnico ln teraso oddam z novembrom - Gerbičeva ul. 23, 1tnovo-Ko'"Ti п.. 19486-21 Enosob. stanovanje s kabinetom oddam takoj v pritličju, Povšeto-va ul. 37. Kodeljevo. 19467-21 Stanovanje obstoječe iz 2 sob. kabineta in ostalih pritiklin. oddam na Poljanski cesti št. 17Д, za Din 950 mesečno za november. Vprašati istotam pri hišnici. 19431-31 Dvosob. stanovan.ie | s kopalnico, balkonom, del vrta in pritiklinami, oddam v novi stavbi. Sto-žice 165. 19637-dl Stanovanje dveh sob, kuhinje in pritiklin oddam za 1. november. Celovška 72. 19942-31 Dvosob. stanovanje takoj oddam. Bleiweisov» 13, dvorišče L nad. 19046-31 Dvosob. stanovanje parketlrano takoj oddam. Naslov v ogl. odd Jutra. 19607 21 Stanova n ie obstoječe iz 1 sobe, 1 kabineta in ostalih pritiklin, na Celovški cesti št. 78'I, oddam takoj. Vprašati istotam pri hišnici. 19463-31 Dvosob. stanovanje komfortno oddam 6 1. septembrom. Podmilščakova 14 visokopritličje, lervo. 13399-31 Sončno stanovanje lepo, štirisobno, v novi hiši eredi mesta, z vsem komfortom, etažna centralna kurjava, oddam mirni dobr: stranki proti nizki najemnini. Ponudbe je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Jllrna ulica«. 19569-31 Trisobno stanovanje komfortno, oddam in lokal v sredini mesta s 1. novembrom t. 1. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19358-31 Petsobno stanovanje komfortno, oddam v STedin-' mesta s 1. novembrom t. 1. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19359-31' Štirisob. stanovanje STedi Ljubljane, v vffi s kopalnico, prenovljeno, oddam takoj. Ugodno tudi za zdravnika ali zohotehnika. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19*59-31 Stanovan ja: Ovoscbno, prosto, septembra. najemnina 600. Bežigrad. Dvosobno, kabinet, kopalnica, prO:to oktobra, najemnina 700. Bežigrad. Dvosobno, prosto novembra, ra.i?mnma 500. Celovška cesta. Enosobno, komfortno, prosto novembra, 410. -Bežigrad. Trosobno, komfortno, prosto novembra, 1150. Mir je. itd. odda Aiimič, Gosposvetska 8-П. 19501-21 Dvosob. stanovanje lepo, nasproti Banske uprave oddam. Ponudbe na c*?l. odd. Jutra pod »Ugodno«. 19347-21 Dvosob. stanovanje kabinet, kopalnica, prite'-kline, 700 Din mesečno, rjdim • 1. cV!cb-Severni del«. lS977-3!a Trisobno stanovanje lepo In snažno v Levstikovi ul. oddam takoj ali ka-me.ie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »prilika«. 19345-21 Trisobno stanovanje '.epo, nasproti Banske uprave oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dva«. 19346-21 Trisobno stanovanje komfortno, takoj obdani v Dvorakovi ulici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19ЭТ4-Э1 Dvosob. stanovanje s kopalnico v eentrn iüf-em. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pet »S osebe«, ДаЗв5-31а Dvosob. stanovanje blizu centra, kopalnica, poselska Boba >td. oddam novembr». Informacije Tr-«ilüj mt* 8. 19630-31 Enosob. stanovan ie oddam. Podmilščakova SI, Bežigrad. ЫДО31 Dijasike sobe 2 dijaka srednješolca, sprejme učiteljska družina v zelo do_ bro oskrbo, v neposredni bližini realke in obrtne šole. Strogo nadzorstvo, pomoč pri nčftnjn. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19392-25 Dijakinji sprejmem v vso oskrbo. Velika sončna soba, kopalnica. Naslov T ogl. odd. Jutra »Ob tromoetovju«. 19339 22 Dijaka sprejme profesor na stanovanje в prvovrstno, popolno oskrbo, nadzorstvom in pomočjo pri učenju, nemško in francosko koover-zacijo. Pojasnila Novotny, Gosposvetska 2. 10E97-S8 V Cel ju sprejme učiteljeka družina dve dijakinji sli dijaka v dobro oskrbo. Pomoč pri učenju, skrbno nadzorstvo. Naslov v veeh poslovalnicah Jutra. 19167-32 2 nižješolca sprejmem v vso oskrbo blizu poljanske gimnazije. Klavir in kopalnica na raz-i polago. Streliška 24, prit. levo. 19220-26 Privatni dečji internat Legat, Maribor pojasnilo v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. 18354-22 3 Di jake sprejmem ▼ vso oskrbo po 460 Din. 7 min. od I. drž, gimn. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 19469-33 Difeka mlajšega sprejmem na dobro obilno hrano in stanovanje. Sv. Petra nasip 39. _19317-22 Di jaka Cinio) mlajšega sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v vseh poal. »Jutra« ■1ÖX8-3B Dijaka spreimem na stanovanje v sredi mesta. Naslov v vseh posl. Jutra. 193:5-30 Dijakinjo sprejm em v dobro oskrbo v sredini mesta. Našlo v vseh posl. Jutra. 19336-33 Več dijakov in dijakinj sprejmem z vso oskrbo na dobro zadostno hrano. Nadzorstvo strogo in v hiši inštruktor. M. Sch. Žibertova ЗЭЯ. 19307-22 Dve visokošolki dijakinji ali uradnici sprejmem v lepo. mirno sobo_ Naslov v ogl. odd. T'-t-a. Ш37-32 Sobo lepo, veliko i dvema even-tnelno eno posteljo m celo oskrbo, oddam blizu П. drž. gimnazije. Naslov v vseh prHovniücah Jutra. №10-32 Diiaka nižjeSolca. ц>г«јте boJjS» drnžina v tHn dobro _ oskrbo po telo ni t.ki ceni, ko* sost.inovalca k »edmobolrn. Naslov v «H. odd. .Tnb». 1M6MB DiJaJkinio »preimem na stanovanje i ndohro hrano. Klavir na razpolago. Ptros« nadww-rtvo. Bližina Lireja. Naslov v web poel. ».Tntra« Visokošolki T aH dijakinji višje gimnazi- ' je dvkrn prosto stauovan.e ' in souporabo klavirja ža pouk četrtošolki. Naslov v veeh posl. Jutra. 19461-33 Dijakinjo sprejme » vso oskrbo in-ünjerska rodbina. Naslov v vseh posl. Jutra. 1&Й9-й2 V Zagrebu bi vzela solidna družina (gospa Slovenka) na celc oskrbo dijaka ali dijakinjo srednje šole. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra» 19549-22 Dve dijakinji ali dijaka in dijakinje sprejmem v popolne oskrbo v bližini gimnazije na Poljanski cesti. Oskrba dobra, nadzorstvo strogo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 19540-22 Diiaka sprejme uradniška drnžina k sinu petošolcu v dobro oskrbo, vestno nadzorstvo m jmir.oč pri učenj«, v bližini gimnazije za 4Л0 Din. Pbd gozdom 10. tik Bel vi-j*. 19448-3J Diiakin.fi eoo ali dve, sprejmem v prvovrstno oskrbo. Bližina p-1'Vs. g-trnsziie in liceja. Klavir, nemška konvorza-cija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19572-22 Dijakinji sprejmem v dobro oskrbo. Klavir, kopalnica. Lušin, Bleiweisova 3/1. lovo. 191/17-33 1 diiatoi trgovske akademije aH trgovske šole a.!i srednješolca sprejmem v ce.lo dobro oskrbo. Lepo sončno stanovanje e kopalnico, nasproti Drame. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 2 Dijaka J Gledališka 7. podpritličje, i 10449-32 Dva dijaka (inp) 2—3 dijakinje nižješofke. sprejmem v popolno оькгЬи na Aleksandrovi C«-ti. Strogo nadzorstvo, pomoč pri učenju, j Naslov v vieh poslovalnicah Jutra. а956в-33 Nižješolca sprejmem v vso oskrbo v Celju. Pomoč pri učenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19298Ä Dijaka (injo) Ертејте boljša rodbina v vso oskrbo. Blizu gimnazije in učiteljišča. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19Э93-28 Opremljeno sobo t t posebnim vhodom m elek- • triko, oiliiaui v Dalmatinovi ulici št. 3>'II. levo. Vpra- i šali od 2 do 4 popoldne. * 19388-23 Gospoda i sprejmem na stanovanje po { nizki ceni. S». Peira e. 7HI. nad. 193U5-JB 2 dijakinji sprejmem z vso oskrbo po 400 Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 19527-22 Nižješolca (ke) v popolno oskrbo sprejmem Tiran, Go4po-vet-ska 14. 19466-22 Dijaka sprejmem na stanovanle z zajtrkom. Naslov v ogl. cdd. Jutra. 19341-22 Srednješolko sprejmem v dobro eskr-bo. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 19348-22 2 dijakinjama (oma) oddam sončno sobo poleg sodnlje. Naslov \ vseh poslovalnicah Jutra 19532-22 Dva dijaka (-inji) sprejmem na stanovanje in vso oskrbo. Dobra -tečna hrana ln dobre nadzorstvo. Naslov \ ogl. odd. Jutra. 19125 72 Dva dijaka (inj!) sprejmem v dobro oskrbo se sprejmeta na stanovanje , ;n nadzorstvo. Eventuelno in oskrbo pri dobri meščan- j Mm0 z zajtrkom in peri-ski družini. Lampreht. Kla- i ]om Naslov v vseh poslo-genfurt, Sariastra.«e 3, Valnicah Jutra, bližina šol. 19133-22 19383-23 Dijaka №reVn<»m na ц—>чо in »t*-novanje na Bleiweisovi oe-sibi. Naslov v ogl. odd. Ju-tna. 10695-52 2 mlajši dijakinji sprejmem v Mariboru na dobro popolno oskrbo. Bli-Sna šol. sončna soba, vrt. kopalnica. Nasloiv v vseh poslovalnicah Jutra JS400-33 Dijakinj aH dijaka Sprejmem ▼ zračno stanovanje event. tudi na dobro hrano po zim-rni čemi na Miklošičevi cestü 6, П. nad. lev« stopnišče desno. 13385-02 Dijaka nföJeSolca fct dobre obiteJS sprejmem k svojemu sinti četrtošolru v popolno, dobre oskrbo in vestno nad-r/iretvo, po nneiin ce*ni. Koipalmca rn kl»vir na razpolago. Naslov v vseh -o-sloralniceh Jutra. 19389-20 Dijaka sprejme nWtef.iska drnSna v vso oskrbo in ves+no nadzorstvo, v centru. Na-v vseh poslovalnicah Jutra. 16669-32 Dijake k sinu tretle&olcu sprejmem v popolno oskrbo t>o nizki ceni. Klavir, kopalnica rm krm fort, ceritrum mesta. Istota ko o-idam яоЬо z vso oskrbo. Uporaba klavirla, konalnine, centr. k"r-javn. teko*a voda, cena nlzika. Na«flov v vseh poslovalnicah Jutra. 19664-22 Dva nižješolca sprejme na stanovanje z vso oskrbo učiteljska družina. Sv. Jakoba tre št. 8-II. 19629-22 Dijakinjo sprejme vdova želez, uradnika v vso oskrbo za Din 400. Naslov: Franja Ma-klovec, Zalokarjeva 9, Ljubljana. , 19636-ic Tri dijake Ппje) sprejmem т zelo dobro oskrbo v centru mesta. Naslov t vseh poeJovaJnicah Jutra. jeeoe^e Gospodično aH diiakin io sprejmem v bližini učiteljišča poceni na stanovanje z vso oskrbo. Naslov v i vseh poslovalnicah Jutra. 19390-32 Dijaka (in jo) sprejmem v dobro oskrbo v Gradišču. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19M1-22 Dva dijaka sprejmem v dobro in radostno oskrbo. Strogo nadzorstvo. Cena za diiaka. 391} Din. Trafika Hit»i, Florijanska ulica 12. а0651^22 Dva diiaka spreimem v dobro oskrbo. Sredina mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1ÖS44-22 2 dijakinji sprejmem, boij*a sob*, sončna, mirna, koipalnica, nomžka konverzacj ia. Kolodvorska nlies afVTI deafvo. VprOsti od 8—IS. 10604-32 Diiakin ю sprejmem k svoji hSerkJ če».rto?oJVl V dobro rtos»*" oskrbo. Klavir к к<фаМ-ra na V**»mr » Dijakinjo sprejmem v dobro oskrbo po nizki ceni v sredini mesta. Naslov v trgovini .To«. Podkrajiek, Jurčičev trg. 1SGB4-32 licitacija poblStva. Šivalnega stroja bo 3. septembra ot 8. url dopoldne v Kranju, Mala Rupa 35. 19238-32 Dve sobi (po 2 pestri Ji) sddam dijakom v vili z vrtom na-stvroti Leocišču. Na Kodeljevo 13. 00296432 ~~~~ Dijaka sprejme učiteljeka droSna v oontru mesta v vso oJcr-bo. Pomoč pri učenja, cena zmerna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13676-аВ 2 dijakinji aH dijaka boljših staršev sprejmem v vso oskrbo. Soba lepa, eoln-ftna, zračna. Mir je Vr— stovškova 26. 19484-22 3 dijake ■prejmem v vso osfcitoo v centru. Soba velika zračna in čista e kopal-nloo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 19493-22 Dijakinjo sprejme v vso oskrbo po zmerni ceni. Suglič -šelenburgova ul. 7-ПТ. 19476-22 Di iakin to «prejme boljša obitelj. Dobra hrana, skrbno nadzorstvo, klavir, zmerna cena, lepo sončno stanovanje zra-vent trgovske akademije, bližina Mladike. Naslov v vwh posluv.Jilcab Jutra. 19656-22 Dve srednješolki sprejmem na stanovanje z dobro oskrbo. Pomoč pri učenju. Poizve se v vseh poslovalnicah Jutra. 10665-28 Dva dijaka sprejmem na stanovan ie in hrano. Hrana dobra, domača. Soba zračna, v lsstni vili. Brezplačna _ pomoč pri rfenjl. r ažetjo nemška korver», rija. Naslov v vseh pcslovalnicsh Jn tra. 10Э67-ЗВ Sobo odda Prazno sobo separirano. veiiko. parke-Йтапо oddam za oktober v I. nadstropju v Šiški, Pod-junska 31. 19066-28 Lepo sobo s strogo separrranim vhodom, oddam na Friškovcu 3. 19348-23 Malo sobo opremljeno. s posebnim vhodom, ali večio za pno ali dve gospodični, t o*kr-bn ali brez, oddam (tudi dijakinjam »li iijaVomV Naslov v o^. 0*1- Jetra. 50*4-23 Opremljeno »«bo i dvema posteljama hi kuhinjo ali кярплЛп knhi-nje, Ш» P*" nndbe pntlati и «dd- jotra ј^Л »Л*> 4 HIImm. Sobo I dvema рм*я!1«та, tont no, zračno. Soetauo\-a1ko išče samostojna gospa ▼ lepo, toplo, zračno sobo. cena nizka. Naslov: Ктско-panska al. 3G/ (poleg Gorenjskega kolodvora}. ШЗЗГЗЗ Prazno sobo i vbodom iz stopnjiiča na Kongresnem trgu, oddam. Naslon v vseh posl. »Jutra« 10332-23 Opremljeno sobo lepo, i dobro domačo prehrano oddam boljšemn go-spoda al i zakoncema. M. Sch. Z.ibertov» 30/1. 10506-38 Gosnod aH ditak se sprejme kot eoeta.novaleč na 5v. 1'etra c. št. 7M.I 19483-23 Ooremlieno sobo oddam poceni »кого v centru mesta, dvema gospodičnama ali gospodoma, tudi dijakinjama. Naslon v vseh posl. Jutra. 19©<>-33 Ooremlieno sobo snažno, rračno. takoj oddam solidnemu gospodu. Epi-ch. Gerbičeva ul. 26. Kalezija. 19306-23 Opremljeno sobo z vhodom s stopnišča • kopalnica, v vili oddam. Robbova ul. 21 prt Sv Krištofu. 19551-23 Opremljeno sobo sončno takoj oddam. -Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19546-23 Lepo sobo oddam Linhartova 9-1. 19487-23 Lepo sobo s strogo seperiranlm vhodom oddam 1 ali 2 osebams. KarlovMta cesta 2-HL 19470-23 Stanovanje najraje eni ali dvema gdč. uradnicama, oddam. Neekw v vseh poslovalnicah »Jutra«. 19454-23 Lepo sobo opremljeno oddam eoKdm osebi. Tabor 5, vrata S. 20456-28 Opremljeno sobo lepo, zračno, • posebnim vhodom, dektiriko. parketom, oddam stalni gospodični. Karlovška c. 20, desno. 10062-33 Sobo s posebnim vbodom, oddam takoj. Friškoree 6. 19087-28 Opremljeno sobo oddam takoj boljšemu gospodu, oz. gospodični, aH višJeSolcu — eventuelno z vso oskrbo -vprašati LJubljana, Kolegijska ul. 18. 19336-23 Sobo oddam v centru mesta, s posebnim Vhodom Id uporabo kopalnice za 1 oziroma 2 osebi, event. tudi s hrano. Naslov \ ogl. odd. Jutra. 19335-23 Sobo veliko 5X6, svetlo, l vodovodom in posebnim vhodom s stopnišča, oddam v Gledališki ulici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19581-33 Sobo lepo, veliko, parketirano, z uporabo kuhinje, oddam. Poizve se Glince, Tržaška cesta 10, v gostilni. 10333-33 Skromna sobica s posebnim vhodom ln elektriko za 150 Din. z vso oskrbo 450 Din oddam. Poljanski nasip 22-1. 19492-23 Opremi ieno sobo lepo ln kabinet, center, tik opere in Tivolija s posebnim vhodom, oddam stalnim gospodom. Knafljeva 13/2. 19192-33 Lepo sobo v aredini mesta, s strogo separiran-im vi odom, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jjtia. 10657-28 Sobica »e odda, prijazna, v centru mesta stalni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19656^23 Sobo lepo. zračno, parketirano, oddam po zmerni ceni. Einspielerjeva 15/1. pri mitnici ва Tyri«'" cesti. 1065C-33 Sobo opremljeno aH ргаюо, sončno, mirno ie etroro sepsrirano, oddam. N«»J'>r v vseh poalovalaicah .Tntra. Sobo z dvema ponteljMaA oddam. na raepolmn Юг-vir. Miklošičev* c. 22 m. nadrttr.. Trate П. 82 Opremljeno sobo s prisotnim vbodom oddam takoj. Pod gamJoan 10. pota« heUa ВеПе-vw, 198*7-23 Sobo narketirano oddam takoj. Terertja «гЈатве — židovska ul M. 3. nad- tsau. __ •23 Sobo s posebnim vhodom, raz- ?1еииш na ulico, eiektiiko, epo opremljeno, oddam enemu ali dvema solidnima gospodoma. Tabor 5/1. desne. 10G35-ČC Opreml jeno sobo oddam. Sprejmem tudi tri do gtiri dijake na stanovanje. Kasteiic Ana, Karle vsi a c. 13, ie\o, pri tličje. 19620-i3 Sobe išče' Prazno sobo t Štedilnikom ali sobo ia knbiajo, ižče mirna gospodična poleg centra. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Poleg centra«. 19304-33» Trgovec ižčs stanovanje ln hrano prt samostojni gospe J. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Vesten plačnik«. 19550-238 Vdova po drž. uslužbencu 1S5« znanje, najrajši z železničarjem. - Ponudbe nt oel odd. Jutra pod šifre »Vdova«. _lS5i9-23 Fejst fant trgovec se želi takoj pon». čili ker пюга k vojakom. Cenj. dopise ssliko. katero častno in diskretno vrnem Ponudbe pod šiiro: »Odkritosrčnost« na ogl. odd. Jutra, laül^o Dama Я let stara poroči oficirja ali zdravnika. Ponudlie pod šifro »Planinka 35« pa odd. Jutra. 19il9 25 Prazno sobo v oentromu mesta, Kčem takoj ali s oktobrom. Ponudbe na ogl. odd. Ju- j tra pod »Zračna soba«. 13üS7-23a Sobo v centru, po možnosti s VN^iriem. išče t 15. soiidna gospodična. Ponudbe pod »Konservato-rietka« na ogl. odd. Jutra. 19401-3Sa Opremljeno sobo s klavirjem išče g^podič-na. Ponudbe pod »KonseT-vatoristka« na ogl. odd. Jutra. 10373-З^а Stanovanje z dobro domačo hrano, iščem. Ponudlie na o«rI. odd. Jutra pod »Dva dijaka« :ШЈ4к£а Stanova« ;e i hrano, sončno in zračno iščem pri boljši rodbini za »edmošolca. Cenjene ponudbe z navedbo pogojev ва ogl. odd. »Jutra« pod značko »Kopalnica«. aOMl-ЗЗа Veliko sobo s dvema oknoma. zelo svetlo, aH dve m&li sobi, popolnoma •• » •«'. ne-opremljeni, eventualno 3-e. bno starovj nje v bližini Aleksandrove ceste ali »EvTore« iščem. Pr-mudhe pol »Svetlo« na ogl. odd. Jutra. 30Ot>4-32a Narednik mlad, želi poznanstva z inteligentno gospodično do 30 let staro, t nekaj gotovine v svrbo ženidbe. Dopise га ogi. odd. Jutra pod »Sreča v jeseni« 19425-06 Vdovec . feler.mčar. posestnik poroči gospodično • primerno p<4ov:no. 1>ј''.«е pod značko »IWwwrrna« na podr. »Jutra« MariboT. 194ЛЯ35 Šifra: »Družabnik« pišite M. Oregorčič. Ljubljana. Poštno ležeče. 19281« Gospodična čedne zunanjosti, z nekaj imetjem, želi resnega zna-z železniškim uradnikom ali trgovcem. Ponudbe s sliko na ogi. odd. Jutra pod šifro »Iskren prijatelj«. 19337-26 Sobo ргашо. lahko s Cedilnikom, išče uradnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Separirana«. 30303-33a Prazno sobo iSčem na periferiji aH v okolici. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba«. 19613-33a Z. V. Kranj. Prvo pismo nisem prejela, prosim naslov. Mara. lflQ1643i Mlad gospod iš5s elegantno, situirano gospo (ločenko) radi prijateljstva. Diskrecija zajamčena. Resne ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Dama 30 let« 39464-34 Gospodična inteligentna .srčno izobražena, značajna, žeJi zaradi izmen.ave mis.' v nemščini zntn;a t idealnim starejšim gospodom. Dopise prosi na ogl. odd. Jutra pod »Her bet«. 10367-24 Za intimno življenje vse potrebščine. zaščitna sredstva, preparate za sodobno higijeno žene. eu-masto blago kakor tudi vse parfum, in kozmetične epe-eljalitets ter preparate za sončenje. zoper potenje, odstranitev dlačie. barvanje. k od тапје ln porast las. okrog 100 vrst kokmjskib vod itd. dobavlja v priznani prvovrstni kakovosti parfnmsrija ki kozmetika »Omnia«. Zarreb Gundu-ličeva 8Л. Veliki ilustro-vani kataloe z obširnim! najmodernejšimi navodiH za vas zgornje preparate dajemo oa zahtevo bremb^no. 19012-34 Dolsr čas ie trem dra-žestnim гоЙсат. Spoenati se želijo z boljšimi gospodi v gvrho dopisovanja. Dooi« i sliko -a ogi. odd. Jutra pod>Belo vrtnice«. 1ÖS52-34 Osamljen želim «nanje z Inteligentno, neodvisno go spodično, M ljubi naravo. Dopise pod: »nemško« na og!. odd. J-n+ra 19340-24 Simpatičen gospod želi resnega dopisovanja z znaialno ln simpatično rdim. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro: »V upanju ie rre-ča«. 19S66-24 Državni nameščenec nV>i«P-rc. fcžl tak-} T-wt-Wti do 91 let, eete ;*< гке.амем m sre*e«n Ir«-ži«eš ____ Ш NaaPOPOLNEJŠfi in eenej& KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ NAJVEČJA DOMAČA RAZPOŠ1UALNA TVRDKAJ I IZDELOVANJE GLASBIL IM GLASBENIH. PRITBKUttf ZPCiREBJIikoIic^amO^ V1o!ine«_od bin 71?navzgor В, Havajsk^-brW Kitare____» -14S.- - , Mandoline..« • 98.— t saksofoni »n tS Harmonike--rD.- • | najceneje. zflHTEvmre «та®" сен „Ž IMA" KONJSKA STRUNA (Rosshaar) Zimo za žimmee (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC J E Š E, tovarna žime, Stražišče pri Kranju. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke! RAZGLAS MESTNO POGLAVARSTVO MARIBOR razpisuje težaška, zidarska, že-lezobetonska in tesarska dela za zgradbo nove deške meščanske in dekliške šole v Magdalenskem predmestju. Ponudbe se morajo oddati najkasneje 9. septembra 1935 do 11. ure na mestnem poglavarstvu. Ponudbe morajo biti zapečatene ter kolekovane po § 9. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932, Služb. Nov. br. 70-XXIX z dne 26. marca 1932. Kavcija v iznosu 5% od ponujene vsote se mora vložiti pri mestni blagajni mariborski do 10. ure 9. septembra 1935 v vrednotah, ki jih sprejme mestna blagajna. — Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobijo proti plačilu napravnih stroškov v mestnem gradbenem uradu, II. nadstr., soba štev. 2, počenši s 30. avgustom 1935. PERJE Кокобје, pnrje, gosje, račje, navadno, 8 strojem člSčeno In čobano. Vzorci se pošiljajo brezplačno In franko. Dobavlja se v vsaki množini e. Vajda, Cafcovec Telefon štev. 69, 60, S, 4 CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK LN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! tfnserlrafte v ZNIŽANE CENE dvokoles, otroških lgrač-nih. Invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev. Šivalnih strojev. Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokoles In otroških vozičkov LJUBLJANA. Karlovška cesta štev. 4 ALI STE ROJENI MED LETI 1859—1919? čltateljl ln čltateljlee tega Usta rojeni med 1859—1919 se iskreno naprošajo, da nujno navedejo svoje Ime tn natančni datum rojenja. Sija-nl astrolog, katerega znanstvena razlskavanja so splošno priznana ln obsežno komentirana v vsem tisku, se Je odločil, da bo člta. teljem ln čitateljicam tega lista objavil svoje senzacionalne študije na podla-gi katere morejo generacije rojene med 1859—1919 zbolj-šati svojo eksistenco ln doseči srečo, zdravje, ljubezen Itd. Ta objava Je največje važnosti ter nudi vsem bralkam ln bralcem edinstveno priliko, da uresničijo svoje želje in dosežejo srečo. Brez-pogrešna Jasnovidnost gra-fologlje ln astrologije Vam bo razjasnila: 1. Vaš značaj, njegove kvalitet«. njegove napake; 2. Vaše Izglede v ljubezni; 3.Vaše izglede v kupčijah; 4. Vaše izglede v podedovan ju; 5. Vašo življenjsko dolgost; 6. Vaše prijatelje ln Vaše Protektor Je; 1. Vaše sovražnike, zahrbt-no6tl, krivične obdolžltve Itd.; 8. Potovanja, spremembe bivališča; 9. Zadeve v rodbini; 10. Vse. kar želite zvedeti o loterijskih zadevah. Citiramo nekaj izmed tlsočev zahvalnlc, katere prejema ta sijajni znanstvenik lz vseh krajev sveta. »Gospa Irma Schwarz lz LJuMJane; se zahvaljuje najpri-srčneje. ker Je v njenih najtežjih financijalnih nepri-llkah poslušala njegov nasvet, igrala v loteriji ln zadela 150.000 Din.« Pišite brez odloga, pošljite Se danes VaS rokopis ln rojstni datum ter 30 Din kot honorar za Vašo pslho. analizo ln horoskop natančno ln stalno adreso: GraSološkI bureau — CELJE POŠTNI PREDAL 106 Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. - Za maeratnl del je odgovoren Alojz Novak. - Val i £