Hecrnztjr in pnktui
145
poglavij pa je predlog posebnih meditacij. Nekatera poglavja imajo v dodatku Se posebne vaje. kjer gre za opazovanje in samoopazov anje lastnik občutkov in obria&aaja drugik ljudi ¥ določenih posameznik situacijah.
Vaak program spremembe iivljenja zahteva aajprej novo terminologijo, s katero ustvari mrežo za povsem novo razumevanje sveta, človeka in njegovega delovanja. Skakti najprej i človetki svet vpeljuje pojem kozama. Koz-mos ali univerzum je ustvarila neka visoka inteligenca, kreativna praenergija, ki j« vir iivljenja in se manifestira v vsakem delčku ustvarjanja. Človek polno, veselo. z ljubeznijo in poln energije zalivi lele, ko livi v sozvočju u kozmosom. Intuicija je tisto, preko česar posameznik komunicira z visoko energijo univerzuma. Bolj ko posameznik zatira svoj notranji jaz, večja je verjetnost, da bo sprejeta energija zadobila sprevrnjeno obliko. Pojem biti kaaal je opredelila kot "popolnoma in povsem biti ti nam. v zavesti, da predstavljal izrazno sredstvo za najviljo kozmično kreativnost". Tako je bil po tej terminologiji vauk genij kanal, vendar le za določeno področje; medlem je bilo njegovo življenje praviloma neuravnoteženo. Skakti v delu predstavlja in komentiru tehnike ukvarjanja s samim seboj, ki naj bi posamezniku presnovile v ustvarjalno, zadovoljno, veselo bitje.
Skakti ponavlja znano maksimo, da ljudje producirajo svet, vendar k temu dodaja, da je sleherni posameznik zraven prav pri kreaciji lastnega življenja. Tako je po njenem mnenju uvel, kol ga vidi posameznik, samo zrcalnn podoba strukture njegove dule. Posameznik se mora aančiti uporabljati to spoznanje, da lakko napreduje po poli samospreminjaaja. Izhajati mora iz prepričanja, da je vse v njegovem življenju njegova lastna stvaritev, obkrožajoči ga svet (kot ga seveda vedno samo sam lakko vidi) pa je vedno samo njegova zrcalaa podoba. Kdor si je sprodnciral predstavo, da ga obkrožajo sovražniki, ga bodo sovražniki tudi obkrožali. Prav tako kol je posameznik lakko ustvaril lastno revičino, bolezen, nesrečo in podobne tegobe, lakko uatvari bogastvo, zdravje, srečo in veuelje. Seveda mor« najprej pri poznati tisle svoje predstave, ki vodijo njegovo delovnnje v neželeni smeri, kljub temu da o vsek uvojik predstavah misli, da so usmerjene k pozitivnim ciljem.
V drugem del« Skakti razgrinja nekatere nnj-pogostejie vzorce obualanja in njihovega samoosmiiljanja t npr. igranje žrtveuega jagnja). Nato pa se ukvarja s posameznimi sferami vsakdanjega življenja: partnerstvom, ravnanju z otroki, seksualnostjo, delom in igro, denarjem, zdravjem in s tem v zvezi s telesom, življenjem in smrtjo in s spreminjanjem sveta. Za praktike nove dobe je Shaktijino delo samo potrditev njihove poli, vsem drugim pa prinaia vrsto opredelitev novik pojmov, da se bodo * svojo racionalnostjo v prihajajočem sveta bolje znaili.
IgmrLdM
AJei Erjavec, Marina Griinii
LJUBLJANA, LJUBLJANA - osemdeseta leta v umetnosti in kulturi Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991
I
Pred nov m obdobje« je v navadi, da se za kip ustavimo, se ozremo RAuj, obudimo preteklost tu pregledamo plodove prejšnje dr kade. Tak Ano obračanje nazaj je le posebej na neatu, če je bilo obdobje, ki je preilo, bogato, plod so in s lem spominjanja vredno. Osemdeseta leta, o katerik govori pni njoče delo, takšno obdobje prav gotovo «o.
l-jubljana, Ljubljana je dobro opremljena (opremil Novi kolektivizem) ia bogato ilustrirana knjiga velikega format*. Raznorodni slikovni material, ki so ga prispevali tako poklicni fotografi, ko« ljudje, ki so pal bili ob pravem čas« na pravem me«tu. v knjigi prevladuje nad tekstom, ki se s tem gradivom dopolnjuje, kar je pri tovrstni k izdajah več kot na me« t u. Izbor materiala je seveda, kot poudarjata tudi sestav I jalea nama, subjektiven, fragmentaren in parcialen, a drugače pri tovrstnih knjigah tal ne gre. Ulo velja tudi za spremni kronološki tekst, ki je prav tako delo obek pod knjigo podptsanik, a kljub temu nam daje delo, ki je preda nami. dovolj široko in dokaj celovito podobo obravnavane teme.
146
Reeeiuy* in pnkaxi
Ko Ljubljano, Ljubljano prelistamo, agotovimo, <ia potre predgovora in ■■enakega UuU, nenloji iz testih bolj nli manj zaključenih in izoblikovanih tematskih ■klopov, ki predstavljajo Ijadi. dogodke in pojave, značilne za osemdeseta pri nas. Vse skupaj ne začne « poglavjem VZPOREDNE ZGODOVINE (L), v katerem se sprehodimo med politiko in kulturo, prek Mladine, proces« proti četverici. Nove revije, do nesojene slovenske valnte lipe.
Po starem, ponovno emancipiranem delu mesta Ljubljane, nas nato popelje VRNITEV CENTRA (II ), ki nas neznani s prenovo starega mestnega jedra in z napori za njegovo olivljanje, spomni nna nn PJečmka, na nove doselke v arhitekturi in na toliko hvaljeni in kritizirani Cankarjev dom. ROCK'N'ROLL IN CIVILNA DRUŽBA (III.) nas nato vrneta tja, kjer se jc vse skupaj začelo. In začelo se je s punkoa na valovih radia študent, s spremembami nrednilie politike Mladine, z aagaimajem dratbeno kritičnih intelektualcev, medlem ko je po alicah razsajal lealer Ane Monro, medtem ko te je bil boj za prostore alternativne kulture, medtem ko ne je rockslo na Novem ročka in medtem ko no ne nocinlirirali gayi in lezbijke. V OBJEMU POGLEDA IN BESEDE (IV.) ne nato razgledamo po pahljači gledal itko-plesaega dogajanja osemdesetih; od političaega gledsliWa do spektakalraaih in magičnih projektov Mladinskega gledaliiča, od Plesnega teatra Ljubljana do Koreodrame. vmes pa je nanizanih le nekaj pesniikik doselkov listega časa. NEUE SLOWENISCHE KUNST: NOVA SLOVENSKA UMETNOST (V.) j« gotovo najprebojnejli in najrazpoznavnejli slovenski knlturno-amelnoatni donelek osemdesetih ia kot uhema je temu pojavu in ajegovim posameznim frakcijam v kajigi namenjeno posebno poglavje, ki dovolj obaelao ia izčrpno informira o delovanja NSK v prejlajem desetletja. Ob konca knjige nas. kot zaključni ognjemet, pričnkn EKSPLOZIJA VIZUALNEGA (VI.), ki pred nami razprti dejavnost galerije ¿KUG, razne mallimedijalae dogodke, risanko, nekaj značilnega slikarstva, kiparstva, viden, ambientov, mode ter fotografije ia aa koaca koncev ie zeleni lipov lini t turističao-poliličaega plakala.
Čeprav bodo tisti, ki jih v kajigi ni ali pn (upravičeno?) mislijo, da jim je bilo odmerjenega premalo prostora, menili drugače, lahko mirno zapitem, da sla Marina Grli nič in Alei Erjavec n svojim prerezom skozi segmente relevantnega in za osemdeseta značilnega umetnostnega ia kulturne univerzama Ljubljane, opravila pomembno pionirsko delo. ki bo gotovo delelno lirokega zanimanju nsAc in laje javnosti in opaznegn mesta v veliki biblioteki zgodovinskega spominu aalega prostora.
V osemdesetih j« bila trasirana marsikatera od poti, ki vodijo v prihodnost in po teh poteh bomo lahko hodili aamazsvestneje kot kdajkoli prej, kajti Ualesa, ki inu za tuuno Ukia« osria-ae li tfeb* tnali develdeseUk.
D.Š.
Hant Fink
Sociolna filozofijo
Znanitvano in publicistično »rtdiič«, Ijubljona 1992.
Dest let tlarn drobna knjiga danskega profesorja filozofije (SocuJ ptulasopv, Methaea A Co., London 1981) je v prevoda Zdenke Erbeiaik na voljo tadi slovenskemu bralca. Z ajo se je ponudba slovenskega knjižnega trga obogatila za kratek in dovolj pregleden prikaz (samo Finkovo besedilo obsegu zgolj 100 ntraai. preostalo so uvod. spremna beseda dr. Pavleta Zgage, registri in izbranu bibliografija) naj-pomembnejiih etap razvoja "zahodne" socialne misli od leta 1000 pa konca dragega tisočletja.
Knjilica ima avajalae. učbenilke ia deloma priročnilke zaačilaoali. Namenjena je predvsem potrebam dijakov in ačitetjev filozofije na srrdnjeioUki stopnji, kjer bo brez dvoma prispevala k povezovanju in zdruievnaju filozofije, zgodovine in sociologije v enotno problemsko polje. Obenem pa bo Socinlna filozofija koristno nvodno branje vnem, ki imnjo občutek, da v njihovem znaaja s lega področja zeva vrzel (npr. tistim, ki začenjajo Itudij ene