263
Potni listi.
I.
Preljubi moj!
Od Kisle Vode blizo Rogatca.
Obljubil sem Ti, da Ti bodem pisal, kako se mi na poti godi, in kar sem zanimivega našel. Glej tukaj pervi list od Kisle Vode blizo Rogatca.
Ze polnih 10 let je minulo, kar nisem tukaj bil. V tem času se je dosti spremenilo. Nove poslopja so postavljene in okolica je olepšana z lepimi in prijetnimi sprehajališči.
Gostov je dosti, že dokonča julija jih je bilo blizo 1700. Vsi imajo zdrave obličja in težke vampe. Italijanov letos ni toliko, kakor jih je bilo druge leta. Tudi Madžarov je manj, kakor navadno. Veči del gostov so Nemci in med temi dosti uradnikov, kteri so ušli težavam kancelijskim po nasvetu zdravnikovem. Iz Horvatske sem našel tudi nekoliko gostov, vendar v pohlevnem krotkem „tonu", „vesela ti majka" je umerla. Cuješ pa tukaj govoriti vse jezike av-strijanskega jezika. Gosti se verstijo po narodnosti. Nemec se ne pridruživa Horvatom, Horvat ne Madžarom, in Italjau se ogiblje obojih. Ta ločitev stori, da življenje ni tako veselo, kakor bi znalo biti.
Jesti in piti ni predrago, ali stanišča so od 15. julija do 15. augusta za polovico poskočile. Zdravilne vode ne manjka in ni res, da bij e *jbila suša vzela, kakor se je sem-tertje culo. Terdijo nekteri, da je letos še močneja.
Novin je v kavarni dosti, nemških, taljanskih madžarskih — samo slovanskih iščeš zastonj. Pred nekterimi leti so Horvati tudi imeli horvatske novino v Kisli Vodi; sadaj imajo samo — kislo vodo. Naših Novic tudi ni še prinesel beli gavran tu sem.
Zapustil sem čez ene dni kislo življenje in se podal kraj prijetne brege bistre Savine, od kterih dobil bodeš drug list.                           Ves Tvoj                       Vitomar.