NOVO MESTO četrtek, ★★	26.	avgusta	1971
št. 34 (1117)	Leto	XXII
_rj T
KRSKO - Danes se bo sestal svet kooperantov krScega Agrokombinata, ki bo pregledal polletno poslovanje in razpravljal o obnovi vinogradov ter o načrtu zakona o starostnem zavarovanju kmetov.
NOVO MESTO - V sredo je delovna	skupnost	dijaškega
doma seznanila predstavnike družbeno-političnih organizacij o prepočasni gradnji centralne kurjave in o težavah pri sprejemanju učencev v dom.
KOCEVJE - Včeraj je bilo tovariSko	srečanje	kolektiva
osnovne šole Kočevje, na katerem so se poslovili od ravnateljice Tilke Kovačevič iz Kočevja in učitelja Mirka Rauha iz Pred-grada, ki odhajata v pokoj.
Škocjan - v sredo, teden dni pred začetkom pouka, so na osnovni šoli še vedno iskali uči-te^a za pouk nemškega jezika -kljub novi šoli!
KOCEVJE - Dopolnilni pouk za učence ni^ih razredov osnovne šole, ki imajo eno nezadostno oceno, se je začel v ponedeljek, trajal pa bo ves teden. Za učence vi^ih razredov so bili v ponedeQek in torek popravni izpiti.
NOVO MESTO - V prvi jesenski tekmi slovenske kockarske B lige bo Novo mesto v soboto imeli v gosteh na Loki yubyanske Prule, odbojkarji pa se bodo v nedeljo dopoldne pomerili s Trebnjim.
TREBELNO - V nedelo popoldne ob IS. uri bodo na Jel-sevcu pri Trebelnem odprli novo šolo. Ob tej priložnosti bo govoril zveziri poslanec Ludvik Zajc.
RIBNICA - Dušan Grkinič, 23 let, iz Ribnice, se je v ponedeljek zvečer z avtom smrtno ponesrečil pri Priprici, sopotnik Jože Požar iz Ranice pa je bil hudo poScodovan. Avto znamke Šcoda je uničen.
te J “ •<: A; v ■	A*;	;»*
Traktoristi za naslov
v soboto in nedelo bo v Brežicah in Cateških Toplici že 15. slovensko tekmovanje nigbo^ših traktoristov. Letošnji pokrovite^ je brežiška Agraria, za naslov ni^bo^še^ pa se bodo potegovali tudi najboljši s tekmovanja v Draškovcu: Stane Gorenc, Ak)jz Jelen, Anton Jordan in Ivan Priselac. Kot je že v navadi, bodo gledalcem pokazali tudi nekatere nove kmetijske stroje.
Krste Crvenkovski, podpredsednik predsedstva SFRJ, je v spremstvu Zorana Kjlišnika, ravnatelja Modeme galerge v Ljubljani, v ponedeljek popoldne obijal Trebnje in si z zanimanjem ogledi razsta\ijena dela Salona likovnih samorastnikov Jugoslavge in letošnje stvaritve trebanjskega Tabora. Skupaj z gostitelji si je ogledal še mirensko tovarno DANO, kjer se je pogovaijal o možnostih podjela in o go^KKlarskem napr^ku občine, kot ljubitdj naivnega slikarstva pa seveda tudi o likovnih prirediti^ v Trebnjem. Na diki: Crvenkov^i (desno) in Zoran Kržišnik. (Foto: M. Legan)
Katastrofa v najlepšem trtju
60 let ne poimnijo takega uničenja po toči, kakršnega so nekatere vasi metliške občine doživele 16. avgusta zvečer
Strašno neuije je 16. avgusta c^og 19. ure z^lo pas poknyine v metli&i občini in l^r je drobna in gosta toča klestila v polnem nzmahu, je pustila strašno razdejanje, ki ga bodo ^udje še dve leti čutili.
O hudem neuiju nad Vido-šiči, Krmačino in Drašiči so 'prve vesti prišle v Metliko že v torek gutraj, toda ljudje niso verjeli, ko so domačini tarnali, da je trtje povsem ppustošeno, pridelki pa uničeni. V sredo, 18. avgusta, dopoldne, pa je komisija občinskih strokovnjakov in predstavnikov občinske skupščine obiskala najbolj prizadete vasi ter ugotp^la, da je res še huje, kot so sprva slišali.
Na kom^ obnovljenih sodobnih plantažah ^ozdja letos ne bo trgatve, trta pa je tako okleščena, da tudi prihodnje leto ne bo imela rodnega lesa. Šele leta 1973 računajo na normalen pridelek. Razen te^ je Scoda velika na koruzi, pesi, ze^u in sadju.
saj je vihar prelomil več dreves, toča pa je sadje poškodovala. Kai je ostalo na dr^u, bo vse zgi^o.
Neuqe ni prizaneslo niti Radoviči, Boldražu in Vinomeiju, medtem ko so ostale nepoškodovane Berčiče, Grabrovec, predel Suhorja in Lokvice. Skoda je o^omna in je prvi dan niso mogli oceniti.
Kmetje bodo hudo tepeni, saj sta bila na drašičkem območju samo dva zavarovana proti toči. Nforda bo prav ta katastrofa, kakršne ne pomnijo 60 let stari ljudje, spodbudila vinogradnike h kolektivnemu zavarovanju prek sklada za pospeševanje kmetijstva. O tem zdaj resno razmišljajo, in če bodo kmetje pripravljeni prispevati vsaj minimalne zneske,
V torek se je hladnejši in vlažen zrak izn^d Srednje Evrope usmeril proti jugu, s padavinami in osvežitvami bo sredi tedna vlival tudi na vreme pri nas.
V sredini tedna občasne jvehodne padavine, nato ponovno lepo vreme.
bodo tako zavarovanje uredili.
Obstaja tudi bojazen, da bodo zaradi letos uničenj pridelka yudje izgubili voljo do nadalji^e obnove vinogradov, la je prav zadnja leta lepo stekla. Slišati je tudi, da bo' marakateri gospodar prisilen poiskati delo v Nemčyi, da bi preavel drui^o, kiyti letos v prizadetih vaseh nihče ne bo imel kaj jnro-dajati.
RIA BACER
Danes D. Košir v Dolenjski galeriji
Danes, 26. avgusta, ob 18. uri odpiramo v galeriji razstavo k^arja ! samorastnika Dr^a Koširja. Razstava obsega okoli 40 kroov in reliefov, izdelanih v lesu. Avtor je bil pred petdesetimi leti rojen v Jelovcu pri Šodražici kot otrok delavske družine in je početka bil namenjen za zidarja. Po aktivnem sodelovanju v osvobodilni vojni pa je začel rezbariti v lesu in se sčasoma temu delu popolnoma predal. Plod tega dela je velika množina kipov in reliefov, ki jih v izboru danes predstavljamo naši javnosti. To je že njegova tretja samostojna razstava. Prva je bila v Ribnici 1970, druga pa letos v Sodražici. Kipar je član Tabora slovenskih samorastnikov v Trebnjem in sodeluje na njegovih vsakoletnih razstavah.
K otvoritvi vabimo vse, ki jih zanima sodobna umetniška ustvarjalnost našega človeka!
DOLENJSKI MUZEJ
Opustošen nasad vinograda v Vidošičih, fotografiran 18. avgusta. Jasno, da trgatve letos ne bo!
ŠBVEDNOl: MESNO PREHRAMBNO PODJETJE
Skoraj zanesljivo Jože Zalokar ne bo več direktor — Dve možnosti za priključitev: Dolenjka in KGP Kočevje — Ali še samostojnost?
v novomeškem Mesnem prehrambnem podjetju bodo, kot kaže, vozel razvozlali tako, kot uči zgodovina — presekali ga bodo. Vse namreč kaže, da bodo v naslednjih dneh direktorja podjetja Jožeta Zalokarja razrešili dolžnosti.
m
To bo vsekakor samo formalen konec krize tega podjetja, kajti že zdaj živijo v nek^em brezvladju, ker je direktor na bolniškem dopustu. V podjelu so po znanih dogodkih, ko so vodilnim uslužbencem očitali, da se niso ravnali po sklepih samoupravnih organov, marveč so vlagali denar v zavožene obrate, namesto da bi skrbeli za gradnjo nove klavnice, sestavili dve komisiji: prva je direktorja seznanila z obtožbami na njegov račun, druga pa naj bi pregledala možnosti za nadaljnje delo.
Na obtožbe n^j bi direktor odgovoril v osmih dneh (ko to berete, mu je rok že potekel), komisija pa se še ni odločila, kaj to z nadaljnjo usodo: razmiš^ajo o prik^učitvi novomeški Dolenjki ali kočevskemu Združenemu kmetijskemu in gozdarskemu podjetju ter gozdnemu gospodarstvu. Več pa je v podjetju tistih, ki menijo, naj bi še naprej poslovali samostojno.
Skoraj zanesljivo je le to, da bodo Jožeta Zalokarja razrešili. Tudi na zadnjem sestanku delavskega sveta je namreč brez besed zapustil sejo!
TREBANJSKI „COME BACK“. Na sobotnem kvalifikacijskem tumiiju so trebanjski odbojkaiji doma pred 150 gledalci zasluženo osvojili prvo mesto in se s tem po enoletnem premoru spet uvrstili v prvo slovensko ligo. Z borbeno igro so gladko premagali oba dosedanja prvoligaša: Ljubljano s 3:0 (10, 6, 4), Mislinjo pa prav tako s 3:0 (7, 10, 2). Za Trebnje (pokrovitelj je domače podjetje Trimo**) so nastopUi: Pavlin, Opara, Mišmaš, Stor, Babnik, Slak, Smuc, S^bl, Legan in Zupančič. Že v nedeljo jih Čaka prvenstvena tekma z Novim mestom na novomeški Loki. Na slild: s tekme Trebnje : Mislinja. (Foto: Legan)
DBH
Akademski slikar Nfiroslav Kugler iz Brežic je edini predstavnik našega območja v prvi slikarski koloniji v dolini K ke, ki se končuje danes. „Vsa čast prirediteljem te kolonije, ki se mi zdi tisočkrat bolj smiselna od Forme vive, vsa čast tudi Novoteksu za izreden zgled, kakšno je lahko sodelovanje med kulturo in industrijo,** je dejal slikar minulo soboto med slikanjem ob Krki na Polju. Več o tej koloniji in udeležencih pi^mo na 5. strani današnje številke. (FOTO: IVAN ZORAN)
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
tedenski
mozaik
Jzročite mi ves denar, kar ga imate v blagajni!'* je ukazal ropar na bencinski postaji v Muenchnu in se grozeče namrščil Toda blagajnik se ni niti najmanj ustrašil, marveč ga je s pestmi pobil na tla, zvezal in spravil v shrambo ter poklical policijo. Ropar je v zaporu, blagajnik - jugoslovanski delavec, ki začasno dela v Zvezni republiki Nemčiji - pa je dobil od podjetja pohvalo. Ko so ga novinarji vprašali, kako je zmogel premagati napadalca, je dejal, da je bil nekoč v imovini boksar... Najprej vprašaj, kdo je blagajnik, šele potem zahtevaj denar . . .
V ameriškem zaporu San Ouentin je skupina jetnikov poskusila pobegniti, pa so jim stražarji nekako preprečili, pri čemer je obležalo pet jetnikov. Vsi so bili že obsojeni na smrt in so čakali, da jih odpeljejo na električni stol.. prihranek pri električni energiji, je neokusno in cinično zapisal nek lokalni listič..
V Londonu pa je prišla iz zdravniških krogov ix)lj razveseljiva novica, ki bo, če je točna, ohranila mnogo življenj: trdijo, da je moč pri ženskah že devet let pred izbruhom raka na prsih ugotoviti njegovo prisotnost in to pri preiskavah urina... samo senzacija ali pa res senzacionalno odkritje...?
Pa še ena vesela novica - to pot za plešce! V Helsinkiju so sporočili, da so sestavili zares učinkovito sredstvo zoper plešavost. Zdravljenje resda traja tudi do tri leta, vendar je uspeh, trdijo izumitelji, zanesljiv. Nekemu profesorju so menda zrasli normalni lasje, čeprav je bil poprej povsem plešast..,. milijoni novih las in milijoni novih - dolarjev.
Z lasmi ali brez njih - vsekakor pa skupaj, bodo sovjetski in ameriški vesoljci poleteli v vesolje, sta izjavila na tiskovni konferenci astronavta Scott in Irwin, ki trdita, da so se že začeli dogovarjati s SZ o skupnem nastopu v vesolju... ni pa še znano, ali bodo „zgoraj" govorili angleško ali rusko ....
Krčenje sadovnjakov
Sadjarji se morajo prilagajati trgu — Nove sorte za izbirčne kupce — Lešniki v sadovnjakih
Zasebni ssdjaiji so se naveličali tarnati in kritizirati, češ saj nič ne zaleže. Kadar je malo sadja, ga dobro prodajo, kadar ga je veliko, pa se tudi ob vpitju nihče ne zmeni zanj. Stari kmečki sadovnjaki so podobni igri na srečo. Lastniki menijo, da se jih ne splača negovati, škropiti, obrezovati, čistiti, dreves pa tudi nočejo posekati. Kdaj pa kdaj jim le prinesejo nekaj dohodkov.
Tako gospodarjenje ne vodi k napredku ne k izboljšanju življenjskih razmer. Pred več desetletji je še nekako ustrezalo, ker je bilo nekmečkega
TELEGRAMI
PORT ELISABETH - Monsum-sko deževje, ki je zajelo kraje na vzhodni obali Afrike, je teijalo 28 življenj. Poplavljene so številne ceste, kar otežkoČa pošiljanje pomoči.
KAIRO - Kot poroča kairski Al Ahram, je kanil ^malski študent Muhamed Farag ugrabiti potnišlo letalo egiptovske letalske (kužbe in ga prisiliti, da bi pristalo v Izraelu. Studentu so ugrabitev onemogočili in ga aretirali.
SAIGON - Podpredsednik Južnega Vietnama Nguyen Cao Ky je sporočil, da ne bo kandidiral na oktobrskih predsedniških volitvah, ker da je vse že domenjeno in bodo volitve navadna farsa.
MANILLA - Kot je izjavil filipinski predsednik Marcos, ima vlada vsa pooblastila za boj proti terorizmu. Ta ukrep so sprejeli po nedavnih izgredih na zborovanju opozicijske stranke, med katerimi je bilo 8 mrtvih in skoraj 100 ranjenih.
LONDON - V britanskem glavnem mestu se mudi skupina kitajskih strokovnjakov, ki proučujejo najnovejše dosežke v telekomunika-c^skem sistemu.
SAIGON - Ameriški bombniki so zopet napadli položaje v Severnem Vietnamu, pri čemer so prodrli 185 kilometrov globoko. Bombardirali so tudi položaje osvooodilnih sil ob črti, ki loči oba Vietnama.
BUKAREŠTA - Tukaj So slovesno proslavili državni praznik -dan osvoboditve države. Številne parade si je ogledalo nekaj milijonov ljudi, predsednik Ceausescu pa je dobil iz tujine številne brzojavke s čestitkami, med drugim tudi iz Pekinga in Moskve.
NEW DELHI - Indijska časopisna agencija je poročila, da so pakistanski vojaki obstreljevali indijsko obmejno karavlo, pri čemer indijske sile niso utrpele izgub.
prebivalstva sorazmerno malo, kmetje pa niso potrebovali denarja za velike kmetijske stroje, moderne hleve, drago gospodinjsko opremo, avtomobile in drugo. Tega sicer še nimajo vsi, a marsikateri, tudi revnejši kmet si žeU vsaj nekaj. Zato je treba gospodariti drugače kot včasih. Povsod, tudi v starih sadovnjakih.
V Sloveniji porabimo so-rezmerno mdo svežega domačega sadja, približno polovico manj kot v nekaterih sosednjih državah. V prihodnjih letih bo poraba morda rasti. Zaradi tega pa sadje iz starih kmečkih sadovnjakov ne bo bolj iskano kot v minulih letih. Na trg prihaja vse več lepega sadja iz mladih, dobro negovanih sadovnjakov.
V naši republiki je okrog 3500 ha plantažnih sadovnjakov. Cez pet let naj bi jih bilo za okrog 600 ha več. Zaradi konkurence — precej sadja se nam ponuja tudi iz sosednjih republik - morajo biti pridelovalni stroški nizki. Tudi sorte je treba prilagajati željam kupcev. Sadja je skoraj vedno toliko in ga bo tudi v prihodnje, da lahko izbirajo.
Kaj naj storijo kmetje s svojimi sadovnjaki? Če ne bodo skrbeli zanje, tudi obirati ne bodo imeli veliko, in še tisto, kar bodo nabraU, bo slabo. Zato naj bi jUi po ocenah strokovnjakov v prihodnjih petih letih izkrčili okrog 6000 ha. Škoda je zemljišč za zanemarjene sadovnjake, ki bi jih lahko spremenili v donosne travnike.
Sadovnjake naj bi tudi obnavljali, Ne vsi, ker ne bi bilo dovolj sredstev ne strokovnjakov. A tisti kmetje, ki se odločijo, naj naredijo večje, sodobne sadovnjake in jih vestno negujejo. Le tako si bodo zagoto-\ili ustrezne dohodke, na trgu pa bo dovolj lepega sadja. Strokovnjaki menijo, da bi taka obnova lal^o zajela 300 do 400 usmerjenih kmetij.
V sadjarstvu ni pomembna le izbira sort, temveč tudi vrste
i
S
v glavnem mestu Južne Koreje, Seulu, se je uprlo 23 kaznjencev — vojakov, ki so prestajali kazen v nekem zaporu na otoku blizu korejske zahodne obale. Z avtobusom so kanili pobegniti v mesto in opozoriti pristojne na nevzdržne razmere v zaporu. Sprva so v korejskem obrambnem ministrstvu izjav^, da ^ za napad severnokorejskih komandosov, kasneje pa so svojo zmedeno igavo preklicali. Sedaj pravijo, da bo zaradi incidenta moral odstopiti obrambni minister. Vojska in policija je med streljanjem pobila vseh 23 upornikov v avtobusu. (Telefoto: UPI)
sadja. Včasih so lešnike nabirali le po grmovju, zdaj pa jih goje tudi v sadovnjakili. Morda je nekatere presenetilo, da je sklad za pospeševanje kmetijstva pri skupščini občine Metlika namenil nekaj sredstev za urejanje lešnikovih nasadov. Tak sadovnjak imajo že precej let pri Ptuju. Letos sadijo lešnike tudi v mariborski občini. Pa jih bo še vedno premalo. V Sloveniji bi jih lahko imeli 1000 ha, pa bi komaj pridelali dovolj za domače potrebe. Strokovnjaki menijo, da bi večino takih nasadov lahko naredih zasebniki.
Jabolk pridelamo preveč. Zakaj namesto njih ne bi pridelovali nekaj lešnikov in več nekaterih drugih vrst sadja, kakršnega naši trgovci dovažajo od drugod, čeprav uspeva tudi pri nas? Res je, da so sadovnjaki dolgotrajni nasadi — toda kadar trg zahteva, kaže posekati tudi še ne povsem izrojeno dre^e in namesto njega posaditi d^ge sorte ali vrste. Le tako bo sadjarstvo donosno.
JOŽE PETEK
^tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled^
V skladu z ustavnimi dopolnili in sporazumom z izvršnimi sveti republik ter avtonomnih pokrajin je ZIS minuli četrtek sprejel sklep o ustanovitvi in delu MEDREPUBLIŠKIH KOMITEJEV. UstanoviH so pet medrepubliških komitejev, in sicer: za razvojno politiko, za vprašanje monetamega sistema, za zunanjetrgovinski in devizni sistem, za tržišče in za finance. Vsak med-repabliški komite bo imel poleg 8 članov, po enega iz vsake republike oziroma avtonomne poicr^ine še predsednika, ki ga bo določil ZIS izmed svojih članov. V teh komitejih bodo predhodno usklajali stališča republik in avtonomnih pokrajin o politiki federacije o:^iroma o predlogih drugih aktov, ki so predvideni v 33. ustavnem dopolnilu, pa tudi o drugih vprašanjih, za katere je usklajevanje predvideno z zakonom. Predvidoma bodo medrepubliški komiteji začeli delati v začetku septembra. Na prihodnji seji bo zvezna vlada določila predsednike komitejev, do tega časa pa bodo tudi republiški in pokrajinski sveti izbrali svoje člane.
Na isti seji je ZIS sprejel poseben sklep, po katerem so ustanovljene stalne komisge in komiteji kot delovna telesa naše zvezne vlade. Ustanovili so STALNE KOMISIJE ZIS: za zunanje zadeve in varnost države, za družbeno politična in organizacgska vprašanja, za gospodarsko politiko, za gospodarje odnose s tujino, za proračundca vprašanja, za kadrovska in administrativna vprašanja, za mobilizacgske priprave zveznih organov. Ustanovili so tudi štiri KOMITEJE ZIS: za zunanja migracijska gibanja, za vprašanja borcev, za turizem in za znanost in teh-nologgo.
Pristojni zvezni organi so zadolženi, da skupaj z republikami in pokrajinami pripravno predloge za naslednjo sejo, kije sklicana za 2. september, kajti večji poslovni stroški Industrie sladkorja in olja ter tobačne in mlinsko predelovalne industrije namreč terjajo hitre ukrepe, so ugotovili na minuli seji ZIS. Naročili so tudi posameznim zveznim sekretariatom, da ^upaj s pristojnimi republiškimi organi in skupnostjo Jugoslovan^fli železniško transportnih pod-
njen.
jetij pripravijo poročilo o varnosti že- PROGRAMOV, ki naj izhajajo iz potreb svo-lezniškega prometa.	jega članstva. Med bližnjimi nalogami pro-
Na isti seji je zvezna vlada sprejala stališče grama je tudi večja socialna varnost delov-Narodne banke, da za zdaj niso potrebne nega človeka. Težnja sindikatov je, da letos v spremembe v našem plačilnem prometu s tu- Sloveniji naj ne bi bilo delavca, ki bi za jino. Stiri dni za tem pa je svet guvernerjev opravljeno delo v normalnem delovnem času Narodne banke Jugoslavije sklenil, da bomo dobil mesečno MANJ KOT TISOČ DIN poslovanju UVEDLI OSEBNEGA DOHODKA. Sindikati bodo še DNEVNE TEČAJE ter da bodo banke vo- naprej spremljali gibanje cen, življenjskih dUe devizne	d®!?™*	stroSkov, osebnih dohodkov in proizvodnje,
?iitah' pniM^^n ^ m .™	P“	razmeije	med	njimi	ter	bilance	sa-
LUTAH POIMENSKO. Plačilm promet prek nioupravnih skladov. Vztrajajo pri ures-
devmiih računov ostane še nadalje nespreme* ničitvi družbenega dogovora o otroškem varstvu in ponovno zahtevajo, da se takoj poveča otroški dodatek, da se uresniči družbeni dogovor o štipendiranju in kreditiranju dijakov in študentov itd.
Naši gospodarstveniki še nadalje izražajo vznemiijenost in zaskrbljenost zaradi ukrepov ameriške vlade, ki je uvedla takse na uvoženo blago, za katero se plača carina. Menijo, da se bodo ZMANJŠALE NAŠE DOBAVE NA AMERIŠKO TRŽIŠČE Lani smo izvozili v ZDA v vrednosti nad 1,1 milijarde din jugoslovanskega blaga. To je 5,3 odstotka skupne vrednosti naših dobav tujini. Te količine vsekakor ne kaže podcenjevati, ker so si nekatere panoge vrsto let prizadevale, da bi se uveljavile na tem tržišču. Američani od nas kupujejo veliko pohištva, mesnih konzerv in tekstilne konfekcije. Izvažamo pa tudi obutev, bakrene izdelke in drugo blago. Precej izvoznikov in proizvajalcev za ameriško tržišče je iz Slovence.
Minuli ponedeljek se je v Ljubljani začel svetovni kongres IFIP 71 in bo trajal do sobote. Na njem je 2500 udeležencev Mednarodne zveze za avtomatsko obdelavo podatkov oziroma ,JIAČUNALNIŠKIH STROKOVNJAKOV** iz 45 držav. V okviru kongresa je na Gospodarskem razstavišču tudi priložnostna razstava računalniške opre
NI POČITNIC ZA ZVEZNO VLADO
Predsedniki zveznih, republiških in pokrajinskih forumov sindikatov so se pred nedavnim sporazumeli za skupno akcijo za stabilizacijo gospodarjenja. Iz gradiva, ki daje osnovne točke dogovora sindikalnih delavcev, je moč razbrati zavzemanje za novo, radikalno, predvsem dosledno gospodarsko in družbeno reformo. Osnova bitke za sta-bilizadgo je po mnenju sindikatov odklanjanje in onemogočanje nerealnih investicg, neekonomskih cen ter zavračanje vsega, kar pomeni neracionalno trošenje sredstev in moči gospodarstva ter slabšanja življenjskega standarda. Pri tem so ugotovili, da se sindikati morajo opreti na delavski razred, ki edini lahko odločilno vpliva na tok nadaljnjega socialističnega razvoja naše dežele.
Te dni osnovne organizacije sindikata po delovnih organizacgah prejemajo AKOJSKI PROGRAM SINDIKATOV Slovenije. Zveza sindikatov z njim hoče zaostriti odgovornost v lastnih vrstah in se organizirati tako, da bo
še bolj sposobna spodbujati družbeno, poli- me in sistemov, kjer skupno z zastopniškimi tično in gospodarsko nujne akcije, jih stro- podjetji razstavlja 90 velikih svetovnih firm. kovno pripraviti in uspešno izpeljati. Pro- Največ razstavljavcev je iz ZDA (21) ter iz gram naj bi osnovnim organizacpm in nji- Velike Britanije (18), medtem ko je Jugo-hovim izvršnim odborom slu^ kot iz- slavija na tretjem mestu s sedmimi raz-hodišče za oblikovanje lastnih DELOVNIH stavljavci.
t9d§ntki luttšnjtpolitični pregled
Številka 33 je bila kot kaze srečna za veleposlanike Združenih držav Amerike, Sovjetske zveze. Velike Britanije in Francije, ki so na sestanku s to zaporedno številko po sedemnajstih mesecih napornih po-, govorov vendarle strli berlin^i oreh in dosegli ^orazum. Tako so se izpolnfla pričakovanja, ki so se rojevala ob optimističnih poročilih minulega tedna: zgodilo se je tisto, kar smo predvidevali tudi v naši rubriki pred tednom dni in prvi komentarji iz svetovnih prestolnic so pobarvani z izjavami zadovoljstva. Toda pot do končnega sporazuma je vsekakor še precej dolga, saj so veleposlaniki štirih sil napoded dosegli le okvirni sporazum, ki ga čaka sedaj naslednje popotovanje: najprej ga bodo proučili v prestolnici vseh štirih sil, na sedežu NATO v Bruslju in v glavnih mestih obeh Nemčij. Pričakujejo, da ga bodo potem veleposlaniki čez približno dva tedna podpisali in šele potem se bosta Zvezna republika Nemčija in Nemška demokratična republika začeli pogovarjati tudi o konkretnih vprašanjih. Mengo, da se pogajanja ne bodo končab pred zimo. In kaj je zapisano v sporazumu, ki so ga štiije vele-'poslaniki v rezidenci ameriškega diplomata proslavili s čašo šampanjca? Ce skušamo zelo na kratko strniti sadove njihovih neskončnih pogovorov v nekaj skopih stavkih, lahko povemo lole: za prost promet med Berlinom in ozemljem Zvezne republike bodo odgovorne štiri sile, zahodni Berlinčani bodo smeli obiskovati vzhodni Berlin in Nemško demokratično republiko, zahodni Berlinčani bodo imeli zahodnonemške potne liste s posebnim znamenjem štirih sil, v Zahodnem Berlinu bodo ustanovili so-\ietski generalni konzulat, bonski parlament ne bo mogel več zaspati v zahodnem Berlinu in osebnosti zvezne vlade ne bodo smele več opravljati v mestu uradnih poslov. To so, kot rečeno, samo najpomembnejše določbe, sporazum, dosežen v Berlinu, ima še precej podrobnosti, ki pa jih bodo Kasneje še razširili. Zianimivo je, da se je v Bonnu že takoj po podpisu pogodbe oglasila opozicija in izjavila, da je sporazum skorajda podoben .jzdaji** in „p9razu“. Ampak to so le redke tovrstne izjave, medtem ko nasploh prevladuje prepričanje, da je sporazum doter kamen, na Katerem bo moč zgraditi nov most med nemškega sodelovanja in razumevanja in tako vsaj v nekem smislu prebroditi posledice zadiše vojne.
Skoraj na drugem koncu sveta, v daljnji Boliviji, se je zgodilo medtem nekaj, kiu* si si-
cer v tej deželi dogaja, lahko bi rekli, malone nonnalno: izvedli so namreč državni udar in kronisti so pri priči povedali, da je to v 146 letih obstoja te ^žave že 193 državni udar. Predsednika Torresa (veljal je za levičarja, čeprav je ta oznaka vsekakor preveč ekstremna v njegovem primeru, da bi jo lahko imdi za povsem olijdctivno) je zamenjal desno usmerjeni polkovnik Hugo Banzer Suarez. Za razliko od nekaterih prejšnjih, je najnovejša sprememba oblasti terjala tudi hud krvni davek. Po
Berlinski
sporazum
še nepopolnih poročilih je med silovitimi boji padlo več kot 100, ranjenih pa je bilo okoli 500 ljudi. Najdlje so se držali študente v univerzitetnem mestu, ki so jih prevratniki prisilili k predaji šele z minometalci in letalstvom. Pred tem so skušali režim predsednika Torresa rešiti tudi rudaiji in delavci, ki pa zgolj z dinamitom in starimi puškami niso mogli nič proti pristašem polkovnika Suareza, oboroženim z modernim orožjem. Predsednik Torres in nekateri njegovi sodelavci so poiskali zatočišče v perujskem veleposlaništvu.
Sirija je bfla prva, ki je že ratificirala sporazum o trojni federaciji, ki so ga v Damasku dosegi predsednik ZAR Sadat, sirijski šef Asad in libgski predsednik Gadafi. To je že tretji poskus združevanja Arabcev, zadnja dva sta propadla zaradi nesoglasij in različnih pogledov na skupno pot v prihodnost.
In še novica iz Kaira:?naposled se ie začelo sojenje zarotnikom, ki sb v Eaptu hoteU odstaviti predsednil^ Sadata.
Obtoženci so razdeljeni v tri skupine. V prvi je nekdanji podpredsednik Ali Sabri in še sedem ministrov, v drugih dveh pa so nižji funkdonaiji. Kaže, da je obtožnica sestavljena dokaj ostro in če jo obramba ne bo uspeb spodbiti, utegnejo obtožene obšotiti na smrt ali pa na dosmrtno ječo.
<
2
n
lO)
DBH
SNOVOMESn
		
%		
Nasproti nove šole ob Rinži v Kočevju so začeli graditi nov otro^ vrtec za 160 otrok. Letos bo že pod streho, dokončan pa bo prihodnje leto. Finansira ga TIS Kočevje v sodelovanju z republiško skupnos^’o otro^ega varstva, veljal pa bo okoli 3,5 milijona din. (Foto: J. Primc)
Za pošto v Črnomlju že nekaj časa stoji potujočf voz z avtomati, pri katerih se zbira mladina. Najbolj priljubljena igra je namizni nogomet. Cirkusanti zaslužijo, dober obisk dokazuje tudi, da mladina med počitnicami nima pravega razvedrila. (Foto: R. Bačer)
Neuija so zadnje čase naredila na Dolenjskem veliko ^ode. Na fotografiji je poii^a lipa na Makm vrhu pri Mimi peči. Hud veter jo je prekid v rogovili, krošnja pa se je naslonila na zvonik. Deblo te stoletne lipe je imelo 4 metre obsega. (Foto: Pungerčar)
t 	__
credtM J« zapisni* •••
Nagel industrijski in gospodarski razvoj Novega mesta in njegove okolice je kajpak spodbuden za napredek na Dolenjskem, vendar prinaša hkrati z napredkom tudi težave na nekaterih drugih področjih. Mmo običajnih težav s stanovanjsko gradnjo doživlja Novo mesto prav v tem času, ko se tako naglo razvija, še drugo, zdaj že kar akutno težavo.
Cestna povezava med obema bregovoma Krke namreč že zdavnaj ne odgovarja več današnjemu razvoju gospodarstva, prometa in turizma. Načrti za ureditev tega problema so sicer vsaj v glavnem že narejeni - z dvema mostovoma čez Krko, blizu sedanjega železniškega mosta in pa v Ločni, naj bi re-
šili ta vozel Žal moramo takoj zapisati, da ta rešitev ne bo poceni, čeprav je nujna.
Kljub znanemu pomanjkanju denarja pa bi le kazalo gradnjo pospešiti kar se le da, saj ob neprestanih podražitvah tudi cena za oba mostova in cesme priključke neprestano raste. Zraven tega je potrebno misliti tudi na to, da je promet čez Glavru trg zdaj že tako-utes-njen, da lahko že najmanjša okvara na mostu čez Krko privede do velikih zastojev. To je izpričala tudi majhna luknja sredi mosta, Id je pred tedni promet tako ohromila, da je bilo potrebno ob dveh popoldne za pot iz Ločne ali BrŠlina več kot uro vožnje! Kakšno izgubo časa in denarja lahko take napake povzročijo, ni treba posebej pisati.
Ob današnjem razvoju Novega mesta je gradnja primerne povezave med obema bregovoma Krke ne samo opravičljiva, ampak tudi neodložljiva!
SKOZI GOVOiRICO ŠTEVILK
Drago, dražje, inflacija...
Večji življenjski strošici, večji osebni dohodki (tudi realni)
Statistična poročila neusmiljeno dokazujejo, da nam kljub trdnim sklepom o solidnem poslovanju in različnim ukrepom, ki naj bi bili kos inflaciji, ni uspelo. S prvih strani časopisov se v mastnih naslovih lovi dolar, ki mu ppa^ vrednost, bolj na dnu in neopazno pa skopa poročila govore o tem, da je dinar v primerjavi
z marko snet padel za nekaj par .. ^
življenjske potrebščine so v
prvem polletju letos spet drage. Ob koncu polletja ugotavljajo številke, da so cene življenjskih potrebščin za 13 odstotkov vige kot lani v ena- ^ kem obdobju. Hrana se je podražila za 16 odstotkov, pijača in tobak za 9,5, obleka in obutev za 10,5, stano-vaiye za 5,8, kurjava in razsvetljava pa za 10,7 odstotka.
Ce obrnemo drugače: stanovanjska oprema se je podražila za 8,6 odstotka, higienske potrebščine za 16 odstotkov, kultura in razvedrilo
Tri nove šole
V	sredo se bo začelo novo šolsko leto. Novomeški učenci osnovne šole bodo začetek proslavili z veliko delovno zmago: z dvema novima osnovnima šolama na Grmu in v Bršlinu. Na grmsko šolo bo hodilo 800 otrok, v bršlinsko 500 in v do-sedanio šolo Katje Rupene 700.
1. s^tembra se tx) zacei pouk tudi v Škocjanu, čeprav še ne vedo, ali že v novi šoli. Tehnični prevzem šole je že bil, vendar pa Slovenijales še ni poskrbel za ves potrebni inventar: manjkajo še table in tudi posebne učilnice še niso opremljene. Ce bodo zamudili, bo začetek pouka še v stari šoli.
Vse tri šole, ki bodo to jesen odprle vrata našim najmlajšim, so zgradili tudi z veliko denarno pomočjo občanov, ki so s samoprispevkom pomakli, da bodo otroci imeli modernejši in sodobnejši pouk.
DA SI NB BI PO NBPOfTREiBNEllVl ZAKRIVALI OČI
1000 din samo spodnja meja!
Zdaj Je čas za podrobno obveščanje o sanioupravnih sporazumih in za po: govor o njihovi vsebini, pomenu in namenu
Cas, ku Dodo začeli veljati družbeni dogovori in samoupravni sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, se hitro bliža. V nekaterih dejavnostih s strahom čakajo na to, kaj bo k osnutku ^ihovega sporazuma rekla verifikac^ska komisija* v drugih ^t so bo)) brez skrbi. Od potrditve ali zavrnitve je namreč odvisno, ali bo prišlo do sprostitve osebnih dohodkov ali pa bodo v
Sejmišča
BREŽICE
Na sobotnem sejmu v Brežicah so od 393 mlajših pujskov prodali 247; za kilogram žive teže so kupci odšteli do 8,50 dinaiiev. Starejših živali 90 pripekali 21, prodali so jih 15; za kflogiam žive teže so zahtevali do 8 dinarjev.
NOVO MESTO
V	ponedeljek je bflo na novo-TCŠkem sejmu naprodaj 619 prašičev, prodni so jih 416. Za prašiče do 12 tednov starosti so zahtevali 130 do 180 dinaijev, za starejše 190 do 335 dinaijev. Promet je bil srednje ži^^hen, kupci so prišli tudi iz sosednjih občin.
posamezni dejavnosti še ns^rej zamrznjeni.
V	delovnih organizacijah bi morali sedanje zatišno obdobje izkoristiti za čim širše razprave o sporazumih. V njih bi mor^ člane kolektivov do podrobnosti seznaniti z vsebino sporazumov ter z njihovim namenom in pomenom. Zal je takšnih prizadevanj sorazmerno malo. V pri-prav^anju sporazumov se je s to za vse zaposlene zelo pomembno problematiko ukvarjal sorazmerno ozek krog predstavnikov iz delovnih organizacij. Ze od prvih začetkov dalje je bilo o posameznih samoupravnih sporazumih premalo načrtn^a, urejene^ in dovoh podrobnega obveščanja o tem. Ugotovimo lahko, da so delavci premalo in nemalokrat tudi napačno obveščeni o sporazumih.
Zlasti v začetku je bila zelo razširjena napačna predstava, da je samoupravni sporazum tarifni pravilnik, ki določa prejemke. Upamo lahko, da je zdaj vsem znano, da določa le okvirna merila Za osebne dohodke in da skuša družbeno ovrednotiti delo znotraj dejavnosti ter odpraviti neupravičene razlike, ki so doslej obstajale pri nagrajevanju enakega dela.
Opozoriti vc^a tudi na pojave, do katerih prihaja ob določanju zgornje in spodnje meje osebnih dohodkov. Sindikati postavljajo 1000 din kot spodnjo mejo OD. 1000 din je zelo malo že za preživljanje enega člo-
veka, toliko manj pa je, če je treba preživljati z njimi družino. Napak torej delajo v podjetjUi, kjer v izračunih, v vnemi, da bi prikrili nizke sebne dohodke, priračunavajo k njim celo izdatke za družbeno prehrano, zaslužek v nadurnem delu itd. Revež, ki je zaslužil do zdaj manj kot 1000 din, ne bo za to nič bolj bogat, 1000 din pa je le spodnja meja in naj bi torej vejala le za izjemne primere, nikakor pa ne bi tako nizek osebni dohodek smel postati pravilo.
M. JAKOPEC
Kaj pa zanamci?
Vinica postaja turistično zanimiva, saj ni več daleč čas, ko bo mimo kr^a vodila hitra hrvatska cesta na Jadran. Razumljivo, da je močno naraslo zanimanje za odkup parcel za gradnjo vikendov, kar pa med domačimi turističnimi delavci povzroča zaskrbljenost. Ne da bi bili proti razvoju in gradnji zasebnih počitni9cih hišic, menijo pa, da bi morali za tako ^adnjo urbanisti določiti del zemljišča. Zdaj se dogaja, da posameznild kupujejo od zase^ nikov parcele na raznih krajih, kar je laleč od načrtanega razvoja kraja. 'Nekateri računao na masten zaslužek. Trenutno dobijo parcele po 6 do 16 din kvadratni meter, čez leto ali dve pa bo imela zemlja tod gotovo dvojno ceno.
Nenačrtno oddajanje zemljišč zasebnikom lahko pripelje do tega, da bo treba nekoč zgraditi center za družbene potrebe na širšem kompleksu, a prostora ne bo. Ce bi predniki Gorenjcev tako brezglavo postopali pri načrtovanju Bleda ali Bohinja, ti dve turistični središči danes gotovo ne bi bili to, kar sta. Vinica ima tudi vse možnosti za razcvet, zato je treba misliti na jutrišnji dan. Bolje je zdaj prenesti zamero nekaj zasebnikov in jim reči, n«y poč^ajo načrtne grjuinje, kot pa zasejati nered, na katerega bodo zanamci kazali s prstom.
R.B.
Občani potegnjeni za nos?
Posodobljanje ceste napreduje počasneje, kot je bilo predvideno in obljubljeno
Prebivalce kočevske občine, posebno one ob cesti Kočevje-Brod na Kolpi, najbolj zanima, kako napreduje posodobljenje prvejp odseka te ceste od Livolda do Stalcer-jev. Ta odsek naj bi bil namreč po mnogih obljubah razširjen in asfaltiran letos. Iz zanes\jivih virov smo zvedeli, da trenutno posodobljajo le 1,5 km dolgi del odseka Livold-Stalceiji, ker ,je treba načrte za preostali del odseka popraviti**.
Prebivalci kočevske občine, ki plačujejo za posodobitev te ceste
tudi samoprispevek (plačevali ga bodo tri leta), z doslej opravljenim delom niso zadovoljni. Mitizirajo, ker so se dela začela kasneje, kot je bilo prvotno predvideno, ker dela po njihovem mnenju prepočasi napredujejo in ker že upravičeno dvomijo, da bo letos res posodobljen ves odsek ceste Livold-Stalceiji. Do občinskega praznika, ko naj bi po prvotni zamisli bila otvoritev tega odseka, manjka namreč le še dober mesec dni.
J.P.
za 16,2 ter promet in PTT za 12,4 odstotka.
Ob vsem tem velja zapisati še to, da se je v tem času število zaposlenih povečalo za 5 odstotkov, osebni dohodki pa za 20 odstotkov. Realni osebni dohodki so se povečali v tem času za 6,5 odstotka.
Osebni dohodki so se najbolj povečali v obrti, najmanj v komunalni dejavnosti; industrija, ki zaposluje ny več delavcev, pa je v sredini med vsemi. Vse te številke sicer veljajo za Slovenijo, a tudi na Dolenjskem ni bistveno ^ugače.
Ce bi govorico številk hoteli prevesti v besede, potem velja ugotovitev, da smo doslej veliko govorili o ustalitvi gospodarjenja, osebnih dohodkov in sploh našega dela na najrazličnejših področjih, u^hi pa so za zdaj še malo vidni. Nova zvezna vlada torej ne bo imela lahkega dela, čeprav smo vsi za stabilizacijo — samo delamo dostikrat proti njej!
J. SPLICHAI.
Turistični barometer
Za kampinge je značilno, da se v njih turistična sezona pozneje začne in prej konča kot v hotelih. Ob letošnjem turističnem vrvežu pa so tudi dolenjski kampingi postali večkrat premajhni. V novomeškem kampu ,J(jka“ so prejšnji mesec sploh zabeležili rekord, odkar je bil kamping odprt, saj so našteli 970 prenočitev. Vseskozi je bil poln tudi kamp na Otočcu, razen tega pa drugje na Dolenjskem prav tako niso ostali praznih rok.
Medtem ko naval v kampih že ponehuje, pa so hoteli na Dolenjskem še naprej zasedeni. Skoraj povsod priporočajo rezervacije — razen v planinskih postoj ankah.N
Za športno navdušene turiste velja še to opozorilo: Prav te dni se začenjajo ali pa so se začela že prejšnji teden tekmovanja v športnih ligah: od zvezne do najnižih, občinskih.
Kmetijski nasveti
Žlahtna leska
življenjske razmere se izboljšujejo, to lahko ugotavljamo tudi po razvoju slaščičarske industrije, ki iz leta v leto potrebuje več plodov Jahtne leske. Čeprav je Jugoslavija s svojimi kraškimi zemljišči zelo primerna za gojenje leske, uvažamo na leto tudi do 2 milijona kilogramov plodov iz sosednjih sredozemskih dežel.
Žlahtna debeloplodna leska si pri nas zelo težko utira pot, kot da to ni intenzivna sadna vrsta, ki zahteva strokovno oskrbo, daje pa dovolj dohodka, da se trud z njo obilo poplača. Trgovina najbrž še lep čas ne bo obrnila hrbta pridelovalcem lešnikov, saj pokupi vse, kar je na voljo, in lešnike zelo dobro plačuje.
Da se leska tako težko uveljavlja, je krivo to, daje marsikdo izgubil veselje, ker je odpovedala rodnost. To se je zgodilo zaradi nepoznavanja oplojevanja pri tej rastlini. Še n^olgo tega je prevladovalo mnenje, da so sorte leske povečini sposobne oplojevati same sebe, zdaj pa je s poizkusi dokai^ano, da je večina sort samoneoplodna. Torej je treba v nasad posaditi več različnih sort, priporočajo vsaj štiri, ki se med sabo dobro oprašujejo. Dobra oplojevalka je tudi divja leska, zato je koristno*, če raste v bližini žlahtnega nasada.
Slovenski sadni zbor priporoča nasledfije sorte: istrsko debeloplodno leskev, ki je najvažnejša sorta v znanih istrskih nasadih, halski lešnik, ki ima zelo debelo ploščate plodove, ter sorti viterbo in oksford. Poznanih je še več drugih tujih sort, ki jih pri nas šele preizkušajo..
In še nekaj navodil o vzgoji. Sadike leske, kijih razmnožujejo z grobanjem enoletnih mladic, sadimo v razdalji 4 do 5 m, vzgajamo jih v obliki grma in z rezanjem pospešujemo rast stranskih poganjkov, saj lesla rodi le na enoletnih mladicah.
Ce smo dobro poskrbeli za izbor sort, dobre lastne razmere in pravilno oskrbo, lahko pričakmemo, da bo dal v polni rodnosti vsak grm do 5 kg lešnikov. Ce to preračunamo na hektar, pomnožimo s ceno, dobimo lep zaslužek, ki bi lahko občutno izboljšal vsakdan marsikateremu kmetu, na primer v BeU krajini ali v drugih kraških predeUh, kjer divja leska dokazuje, da bi tudi žlahtna dobro uspevala.	Inž. M. L.
Cona 1 din Csvo^jodllni fondi
naprej!
Leto II.
/" 9*av.yasta
■H»<t -	•.•«»•.•*
Neuiski fcSlsti^ni krv^i^l so	ii\	nito	aatrellli	1k	rce	sua	o	-
svobodltov slovenskega nard<Jft,5i^e ia |^rlpi:dnlke.. Ko-^^w..s%%^iiq i*ar tije Sloveni;^e:
Jožeta O r e r j a , oe«tn«ga	i:s
Vetra J 9 r'ft; c j c a >	ui'ađnlka-^l^
Sre5icr; K	^	1	o’bđina^^ag« uslu^jb-sici-i ti>
* Ealia in MirJca K ii p X a n, * * t>ariv»ponc$nilca iz Irejan ^astelica eeainept del&vea x.a jaunda Kastelic a ■, eesfce^sdelfevoa^, i^ Kxl^c$a
Ivanico Tranjeki ttMteliioo iaCferiŽ pri Celju /»ntona r e s k o Prana P r o s K o alava .padlim borcamt l^fe swt iKi t» Si^^ras^plai^rfeela-^^ jakega naroda! Živi ste ee%0rlli piroti ž;^tiralo«,va$ imidaniSk^ min 30 gored poslv na nels$px^06s3tl odpox^«ne šilsvo oorbo do zrus^s^i Bo^ dcčnost je - tošar l^aSlsect
, m'arja Iz Kx^e^
) brivskega j|omo^l)ca iz Krškat^a
1:
Ob tridesetletnici prvih žrtev slovenskega osvobodilnega boja objavljamo faksimile poročila v Slovenskem poročevalcu o ustrelitvi članov krške borbene skupine.
Krška borbena skupina je nastajala spomladi 1941. V njej so bili združeni skojevci in napredni mladinci iz Krškega in bližnje okolice. Zaradi dvojnega izdajstva je 29. julija 1941 uspelo nemški policiji skupino odlaiti. Deset ujetih članov skupine so obsodili na smrt.
Streli v Dobravi pri Brežicah so v ranem jutru 30. julija 1941 končali deset mladih revolucionarnih življenj.
To so bile prve žrtve nacizma v Sloveniji.
Op.: Slovenski poročevalec je imena krških žrtev objavil iz nemškega letaka o ustrelitvi, zato so nekatera zapisana v ponemčeni obliki (Rajmund, Emil namesto Rajko in Milan). Zadnja dva na lepaku sta brata Tonči in Franci Preskar iz Kr^ega. Njun priimek je na nem^em razglasu bil napisan napačno: Preska. To napako je v svoji objavi zagrešil tudi Slovenski poročevalec.
Na svidenje že pod novo streho!
29. avgusta bodo v Krškem odprli novo osnovno šolo In spominski park
Zadnji dnevi počitnic so za več kot 800 učencev, njihovih staršev in učiteljev polni veselega pričakovanja. Šolsko leto 1971/72 x bo v Krškem začelo pod novo streho, v svetlih, prostornih učilnicah, za katere so tudi občani prispevali svoj delež v obliki samoprispevka. Srečanje otrok z novo šolo bo tudi srečanje mladega rodu s svetlimi zgledi in spominom na prve kr^e bor(%, ki so dali svoje življenje za svobodo. Kipar Vladimir Štoviček je izdelal deset pl^et s portreti ustreljenih. Kamnite plošče s plaketi bodo razpostavili v spominskem parku pred šolo. Park bo noal ime prvih kr^ih borcev.
S tem se bodo občani oddolžili njiliovemu spominu, plemenite življenjske zglede boicev pa približali mladim rodovom, ki bodo v prihodnjih letih in desetletjih vstopali v hram prve učenosti in vsrkavali v njem znanje za življenje. Trideset let je minilo, odkar so prve krške borce postrelili v gozdovih Dobrave. Seme, ki so ga posejali padli, je našlo plodna tla in odpor se je razplamtel. Za rodove, ki so dočakali svobodo, se je v povojnih desetletjih začelo
lepše, srečnejše življenje. Nešteto novih šol je zraslo po domovini in tudi v Krškem so se jim letos uresničile dolgoletne želje.
Ta uspeh z zadovoljstvom ocenjujejo tudi prosvetni delavci. Občutek zapostavljenosti je izginil, kajti vedno bolj spoznavajo, da šola družbi veliko pomeni, da je pripravljena podpreti graditev novih šolskih prostorov in da so tudi delovne organizacije tokrat pokazale izredno veliko razumevanja. Vzdržale so bre-
mena tudi v času stabilizacije, čeravno jim ni bilo lahko.
Nova krška šola bo z opremo vred veljala 14 milijonov dinarjev. Ta denar se steka iz samoprispevka občanov, iz posojila pri republiški izobraževalni skupnosti in prispevkov delovnih organizacij. Solo bo v naslednjih letih obiskovalo 950 do 1000 učencev v eni izmeni. V poslopju je 16 navadnih učilnic za nige razrede in 16 učilnic za kabinetni pouk od petega razreda dalje. Sola ima tudi dve telovadnici, plavalni bazen, knjižnico in pionirsko sobo, opremljeno za svobodne de-, javnosti učencev. Prosvetni delavci so izredno zadovoljni s projektantom inž. arh. Francem Filipčičem, pa tudi z izvajalcem „Pionipem“, ki solidno in brez zastojev oživlja projekt.
V novi šoli bodo organizirali za učence celodnevno bivanje. 2e zdaj računajo na sto otrok za popoldan-
Plodove žuljavih rok požrli ognjeni zublji
Vaščani Šentjoita so z golimi rokami hoteli pomagati svojemu sosedu Kastelcu, ko sta se njegov kozolec In skedenj znašla v objemu razdivjanega ognja — Ljudska solidarnost je spet prišla v poštev — Prepričani smo, da bodo Kastelčevi tudi naprej imeli hvaležno pomoč vaščanov
gon
išče.
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
sko varstvo. Ti otroci bodo imeli v šoli tudi kosilo. Poslej se obetajo boljši časi vozačem. Tudi oni se bodo pred odhodom na oddaljene domove lahko še enkrat najedli v šoli.
Nova krška šola bo odprla svoja vrata tudi odraslim. V telovadnici bodo lahko telovadili člani Partizana. Sola ne bo zahtevala drugega kot samo povračilo stroškov za čiščenje in razsvetljavo, to pa bodo športniki z akcijo po sindikalnih organiacijah lahko zmogli.
Vodstvo šole . se bo obrnilo na delovne organizacije še za denarno pomoč za dokončanje plavalnega bazena. Ta ne bo namenjen le krškim otrokom, ampak tudi okoliškim šolam. Urnik bodo uredili tako, da bodo učence z drugih šol s kombijem prevažali k pouku plavanja. Tako neplavalcev med učenci krške šole čez nekaj let skoraj ne bo več, danes pa jili imajo presentljivo veliko, kar o2 odstotkov.
JOŽICA TEPPEV
Koliko časa sc bo še ponavljala enaka otroška i^a, ki prizadene toliko gorja? Pri Kastelčevih so pazili, da otrokom ne bi prišle v roke vžigalice, vendar ni pomagalo!
Obrambne priprave
sestavni del samoupravne prakse
Vsi organi delovne ali druge organizacije so v mejah svojih pravic in dolžnosti, ki jih imajo po zakonu in svojem statutu, odgovorni za učinkovito pripravljanje organizacije na splošni ljudski odpor.
Delavski svet oziroma organ upravljanja delovne ali druge organizacije določa razvojni načrt delovne organizacije, način priprave delovne organizacije za svojo dejavnost v vojni glede na vojne razmere, ki jih je mogoče predvideti, skrbi za izvajanje ukrepov za zaščito, odloča o finančnih sredstvili za potrebe priprav na splošni ljudski odpor, skrbi za spremljanje in strokovni pouk enotne civilne zaščite v delovni ali drugi 9rganizaciji, če ima delovna organizacija partizansko enoto, pa tudi za opremljanje, oborožitev in strokovni pouk te enote.
Te določbe zakona narekujejo, da bomo morali posvetiti tudi več pozornosti mestnim in industrijskim naseljem. Le-ta so bila tudi med NOB pomembna središča odpora in nenehen vir žive sile, matcrialnili dobrin, hkrati pa tudi pomemben faktor odpora, ne glede na to, če so bila zasedena. Ne da bi se spuščali v globlja razmišljanja o teh nalogah in pomembnosti mest in industrijskili centrov, bi spomnil samo na Ljubljano, ki kljub vsem ukrepom, pritisku, preganjanjem, deportacijam, streljanju ljudi, izolaciji od zaledja, ko je postala tako rekoč koncentracijsko taborišče, nikdar ni bila poražena in pokorjena. S svojim političnim odporom in oboroženo borbo, v katero je bil vključen vsak na svoj način, star in mlad, šolski otroci in pionirji, delavec in inteligent, je nagnala strali v kosti okupatorjev in domačih kvizlingov in izdajalcev.
Ko razmišljamo o SLO danes, ni treba iskati posebnih vzorov. ,.Ljubljana v borbi“ je še tudi danes tisti primer organiziranega oboroženega boja celotnega prebivalstva, ki nam spodbuja predstavo, kako naj bi bil organiziran ves narod, kako doseči pestrost in bogastvo oblik ter hkrati množičnost, čeprav v povsem novih okoliščinah. Treba pa je tudi ugotoviti, da imamo za uresničitev teh nalog danes bistveno drugačne pogoje in možnosti. Le-te se kažejo v celotnem družbcno-ekonomskem bistvu naše socialistične samoupravne družbe. Sodim, da ni naključje, če postajajo naši delovni kolektivi vse pomembnejša baza splošnega ljudskega odpora. SamoupravljaIsko usmerjena razredna zavest, ekonomska baza, tehnična kultura, povezanost s svetom in velika spoznanja družbenih razlik med nami in drugimi naravnost spodbujajo naše delovne ljudi k obrambi vsega, kar imamo.
V torek, 17. avgusta, je nekaj minut pred 16. uro ^eči petelin neusmiljeno napadel in v dobre pol ure pogoltnil kozolec - dvojnik in skedenj gospodarsja AlcHza Kastelca iz Šentjošta št. 15 pri Stopičah. Ocenjena škoda znaša 100.000 dinaijev, kmet pa je bil zavarovan samo za 30.000 din^ev. Vse kaže, da so požar zanetiU otroci, ki so jim spet prišle v roke tolikokrat usekne vžigalice. Čeprav sta kozolec in skedenj gorela, kot da bi bila iz papirja -rešiti se izpod kozolca ni dalo nič — gre posebna zahvala stopiškim in novomeškim gasilcem in neštetim ljudem, ki so nesebično priskočili na pomoč, da ni prišlo še do večje nesreče. Ni dosti manjkalo, da bi pogorela tudi stanovanjska hiša, pa tudi Možetova domačija je bila v nevarnosti. Večina ljudi sc je z ognjem spoprijela goloroka, zato jih je nekaj dobilo tudi opekline. Precej jih je dobil tudi gospodar Kastelic, ki ni mogel razumeti, da je ogenj le bil močnejši kot človek in vsi njegovi napori.
„Bil sem na domačem dvorišču, ko me je močan pok in gost dim opozoril, da se je pri Kastelčevih nekaj hudega zgodilo. Stekel sem v breg in se pri priči znašel pred veliko ognjeno baklo, ki je neusmiljeno goltala vse, kar je bilo pod kozolcem. Poskušal sem izvleči voz, ni mi uspelo. Vročina je bila neznosna. Pes Bari se je v obupu zagnal iz ognja, vendar ga je kruta in neusmiljena veriga potegnila spet nazaj v ognjeno žrelo. Zat-vilil je, vsega je bilo konec. Ker je pihal veter, je ogenj s kozolca takoj zajci tudi ske-
denj. S pomočjo vaščanov, ki so pritekli na pomoč, smo s skupnimi močmi rešili živino, ki ni šla rada iz
Dežurni
poročajo
NOCNI napad - v nedeljo, 22. avgusta ob 21.45, je neznanec pri trgovini ,J*eko“ na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu napadel Slavko Jarc iz Bršlina in ji hotel ukrasti torbico. Jarčeva je klicala na pomoč, zaslišal jo je Mirko Jeraj in ji prišel na pomoč. Drzni ropar je začutil vroča tla in jo popihal na Glavni trg. Dejanja so osumili M. M. iz Dolnje Težke vode in ga po nalogu preiskovalnega sodnika priprli.
POŽAR OB KOLPI - 19. avgusta je izbruhnil požar v hiši Ivana harja iz Deskove vasi št. 13 pri Sta-rem trgu ob Kolpi. Zgorele so vse premičnine in je škode za 120.000 din. Menijo, da je ogenj izbruhnil zaradi slabe elektrike.
ŽELEZO IN CEMENT - Minule dni je bilo Novomeščanu Mihaelu Jankoviču s Ceste herojev ukradeno betonsko železo, Janu Struharju z Mestnih njiv pa so tatovi odnesli več vreč cementa in apna.
NAPADALEC JE BRAT 23. avgusta je l-ranc Darovec iz Straže v naši redakciji omenil, da 11. avgusta v nočnem pretepu v Straži ni sodeloval on, pač pa njegov brat Ivan. Obširneje smo o tem pretepu poročali že v prejšnji številki.
hleva, ker se je bala ognja.“ Tako je pripovedoval prvi očividec požara, sosed Franc Cimermančič.
Na pogorišče sem prišel, ko je Se stal skelet do kosti ožgane^ kozolca. Nihče ni poskušal rešiti kozolec, vsak napor bi bil brez pomena. Zato so stopiški gasilci, ki so bili v rekordno kratkem času na pogorišču, vse svoje moči usmerili v reševanje skednja, vendar tudi tam s svojimi skromnimi gasilskimi pripravami niso mogli ognju do živega. Črpalka je vztrajno črpala vodo iz sosednjih vodnj^ov, ki so se na srečo ravno prejšnjo noč napolnili, vendar je blagi vodni curek bil preslaboten, da bi zjezil ogenj.
Ko so se pripeljali še novomeSKi poklicni gasilci, je skupni boj kmalu rodil uspehe. Ogenj so oinejili, z vm vnemo so se lotili skednja, ki se je kmalu nato sesedel. Nevarnost je minila, ogenj se ni razširiL Ljudje so se oddahnili.
Lastnik Lojze Kastelic, ki je ves obupan hodil okoli pogorišča, je s solznimi očmi povedal: „Bil sem na travniku. Ko sem slišal klic za požar, sem urno stekel domov, vendar je bilo prekasno, da bi lahko kaj pomagal. Kijel sem se za glavo in nisem vedel, ki>j bi počel. Bil sem ves iz
SLAVKO DOKL
Prostovoljna gasilska desetina iz Stopič se je prva spoprijela z ognjem, vendar je bil tokrat ogenj močnejši od njihove požrtvovalnosti in dobre volje. Na sUki: napad gasilcev na goreče ostanke skednja. (Foto: S. Dokl)
sebe. Sosedje so se znašli in so pričeli reševati živino. Lani sem dokončno uredil svoje gospodarsko poslopje. V dolgih letih garanja in premagovanja mi je uspelo urediti kozolci' in skedenj, tako d;i som imel veselje kmetovati. Zdaj pa sem spet na tleh. Nc vem, kaj lH)in počel,.'•aj si z zavarovalnino m* bom mogel dosti pomagati.“
Kadar je treba pomagati, zna vsiikdo prijeli v roke gasilne pripomočke. Tudi ta neunitormirani mladi mož (na sliki) s premočeno srajc«, /nžganimi hlačami, nrepotenim obra/om je kljuboval ognju. Pomoč ljudi je^Jbila izdatna. Nesreča /dru/uje vaščane, v takih trenutkih pozabijo na morebitna nesoglasja. (Foto: S. Dokl)
POKOPANI
(v. LIKAR:)
UPI
Moderna matematika v osnovni šoli
R.
OBcuni I ms
n
Ko sta se zleknila na pogrnjen koc, je sonce tako prijetno grelo, da je utrudilo tudi njun pogovor. Tone je postjal kar malo zaspan in enakomerno Janino dihanje je kazalo, kot da je dekle zaspalo. Res je imela zaprte oči: ali se je samo predajala soncu ali je zares zaspala, tega Tone ni vedel in tudi ni imel namena vprašati. Bilo mu je lepo, lenaril je ob vodi, sonce je prijetno grelo in zraven njega je^ležala Jana v dvodelnih kopalkah, ki so bile tako majhne, da so več odkrivale kot pokrivale. Večkrat ko jo je pogledal, večje je bilo Tonetovo poželenje.
Ni vedel, ali je to storil namenoma ali podzavestno, začutil je le, kako se je obrnil na bok in poljubil Jano na usta. Ta pa, kot bi to pričakovala, se je malce odmaknila, da je lahko tiho vzkliknila: ,,Tone!“ nato pa se je stisnila k njemu in ga obsipala z drobnimi nežnostmi; dolgo ga je poljubljala na usta in ga božala po tilniku. Tonetu se je zazdelo, da ne bo mogel več dihati, tako se je Jana prisesala vanji njuna jezika-sta se našla, Janino telo je vztrepetalo, Tone je občutil, kako ga obliva toplota po vsem telesu.
S prosto roko je potem počasi in previdno, da ne bi pokvaril toplega razpoloženja, začel odpenjati zgornji del Janinih kopalk. Potem je šel z roko pod majhno krpico-blaga, ki je komaj skrila njene jedre dojke, pravzaprav jih niti ni skrila, ampak je skrila le bradavice njenih prsi in naredila prsi še bolj jedre in še bolj vabljive. Ko je začel božati beli oblini, sta bradavici otrdeli kot dva majhna kamenčka, Jana pa je z vso nežnostjo in stiskanjem k Tonetu pokazala, kako ji je to božanje všeč. Ce bi zdaj kdo prišel mimo, ga ne bi ne videla ne slišala, še več; zdaj bi lahko peljal mimo motor ali celo avto, pa ga zaljubljenca ne bi slišala. Sicer pa sta vedela, da tod nihče ne hodi, njuno samoto bi lahko zmotil samo slučajni popotnik.
Njuni poljubi so postajali vse bolj siloviti. Tone je osvobodil Janino telo nadležnega modrčka in zdaj seje Jana krepko stisnila k svojemu ljubimcu. Vsa kri je stopila Tonetu v glavo, Janine bele prsi s trdima in napetima bradavicama sta fantu vzeli ves razum: bilje v devetih nebesih. Počasi je začel spuščati roko s prsi proti mehkemu, žametnemu trebuhu. Bilo je, kot da bi se Jana in Tone dogovorila, saj je Jana začela delati prav enako. Tone je božal Jano po trebuhu, potem pa se je njegova roka spet vrnila na napete prsi, kot bi se bala spustiti niže ali pa namenoma, nalašč zato, da bi trenutki ugodja trajali dlje in da bi bilo obema lepše.
Tako je Tone držal Jano tesno v objemu in jo božal in poljubljal po prsih; če bi ga kdo vprašal, koliko časa je poteklo od začetka njunega ljubkovanja, ne bi znal niti približno ugotoviti. Lahko je bilo minuto, lahko je bilo tudi uro - o tem si Tone ni belil glave. Vedel je le to, da mu je neznansko prijetno.
Spet je začel Jano božati po trebuhu, potem pa je - slučajno ali namenoma, tega niti sam ni vedel, preskočil njene kopalke in jo začel božati po stegnih. Jana se ni bala pokazati, kako ji je Tonetovo ljubkovanje prijetno, nasprotno: celo trudila se je, da je z vsakim vlaknom svojega telesa pokazala ljubimcu, kako ji njegovo božanje godi, kako si strastno želi njegovih poljubov — na usta, vrat, prsi ali kamorkoli drugam. Ljubkovanje mu je vračala z enako mero; Tone zdaj ni več misli na to, ali ga Jana lovi ali ne. Zdaj sta lovila drug drugega, na velikem travniku sta bila sama, njiva koruze nad njima, gozd na levi strani in voda, ki je umazano zelena tekla nekaj metrov niže, so biU edine priče njunega prvega ljubezenskega sestanka.
Zdaj je bila Jana tista, ki je dala novo pobudo: počasi in previdno so njeni prsti zdrseli za Tonetove kopalke. Kot na nevidni ukaz so enako storile tudi Tonetove roke. Divje jo je začel božati najprej po okrogli ritki, nato je njegova roka prišla na njen bok. Kot da t>i. plezalec, ki pade s previsne stene po vrvi v globino, za hip zanihal nad previsom, je Tonetova roka za hip obtičala na Janinem boku, Jana se je še bolj voljno stisnila k Tonetu in njegova roka je počasi začela tipati na robu Janinih kopalk. Kri je obema hitreje zaplala po žilah, ko je Tonetova roka začela drseti še niže, ko je začela božati dlakavi trikotnik. Janini zobje so se tedaj zasadili v Tonetov vrat, a Tone je krik bolečine nemo požrl v sebi. Njegova roka je bila zdaj že v Janinem razkoraku, z desnico jo je spet začel božati po napetih prsih. Jana je trepetala, kot zatrepeta harfa pod izkušenimi prsti glasbenice, vsa v ognju je začela ponavljati: „Tone, tvoja sem, rada te imam, rada, rada .. .! Tvoja sem, vzemi me!“
Od silne razburjenosti Tone ni bil sposoben sleči Jaiu še tistega zadnjega, edinega košča obleke. S spretno kretnjo je pomagala Jana sama. Hip pozneje sta bila napeta kot strune, postala sta eno telo,
ujela eno gibanje.	(Nadaljevanje	prihodnjič)
V tem šolskem letu bodo na slovenskih osnovnih šolali začeli poučevati moderno matematiko. Pedagoški svetovalec zavoda za šolstvo SRS Martin 1'ujs pravi: „Dosedanja vsebina in način učenja matematike v osnovni šoli ne ustreza več sodobnim zalitevam. Izkušnje iz drugih
držav smo upoštevali tudi pri nas. Pri moderni matematiki moramo poudariti visoko izobrazbeno in tudi izredno vzgojno vrednost. Učenec se mora poglabljati v probleme z lastnim, logičnim mišljenjem. Tako miselno in ustvarjalno delo vzbuja v učencu veselje do dela in ga pleme-
Mesno prehrambno podjetje Novo mesto
r a z; p i s u j e pxrosta delovna mesta, in sicer:
1. poslovodja za delikateso - bife
2. dve natakarici
3. tri vajenke trgovske in gostinske smeri
Pogoji;
— pod I. končana trgovska ali gostinska šola z najmanj 5 let prakse;
— pod 2. končana gostinska šola;
— ix»d 3. končana osemletka.
Ponudbe pošljite na naslov: Mesno prehrambno podjetje Novo mesto, Cesta komandanta Staneta. — Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
OSNOVNA ŠOLA PIŠECE
razpisuje prosto delovno mesto za
1. učitelja za razredni pouk
2. učitelja za matematiko-fiziko
za nedoločen čas.
Stanovanje v bloku. — Nastop takoj. — Sprejimemo tudi absolvente za določen čas. — Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Ravnateljstvo šole Pišece
RAZPIS JAVNE LICITACIJE
Belokranjska trikotažna industrija »BETI«, METLIKA
kot investitor razpisuje na podlagi temeljnega zakona o gradnji investicijskih objektov (Urad. list SFRJ št 20/67) in na podlagi določb pravilnika o načinu in postopku za oddajanje investicijskih objektov v graditev (Uradni list SFRJ št. 68/67)
PRVO JAVNO LICITACIJO
za oddajo gradbenih in obrtniških del na objektu skladišče pri obratu v Dobovi
Investicijska vi-ednost navedenih del znaša pribli^o 850.000 din. Začetek del bo takoj po podpisu pogodbe. Objekt mora biti dograjen do 30. novembra 1971.
Interesenti dobijo na razpolago vse potrebne podatke za izdelavo ponudbe na upravi tovarne	Metlika,
vsak dan od 6. do 12. ure.
Rok za dostavo p>onudb je 3. septembra 1971 do 10. ure na upravi podjetja v Metliki, kjer bo ob istem času licitacijska obravnava.
Podjetje >^BETI^, METLIKA
niti. Moderna matematika za osnovne šole temelji na rezultatih psiholo-. ško-pedagoških raziskav matematičnega učnega procesa. Moderen pouk se bo začel v prvem razredu osnovne šole, v naslednjili letih se bo modernizacija tega pouka nadaljevala iz razreda v razred."
So prosvetni delavci pripravljeni na to spremembo?
„Zavod za šolstvo je pripravil več seminarjev, zato sem trdno prepričan, da so se pros’vetni delavci temeljito pripravili. Na mojo pobudo so nekatere učiteljice prvega razreda v novomeški občini s takim poukom moderne matematike začele že nekaj let prej. Na šolah bodo septembra tudi roditeljski sestanki, na kate-rili bodo s spremembami seznanili starše.“
- Kakšne bodo novosti na novi osnovni šoh na Grmu v Novem mestu?
„Ta osnovna šola bo hospitacij-ska, zraven tega bo tudi avdiovizu^-ni didaktični center. Prosvetni delavci te šole bodo uvajali in preskušali nove učne pripomočke, s katerimi pri pouku dosegajo lx)ljše u^e-he. Z njimi ugotavljajo znanje učencev in jih navajajo na samostojno delo. Na šoli bodo eksperimentalno razvijali sodobne učne oblike izobraževanja in nove organizacijske oblike šolskega dela. Z načinom in uspehi takega dela se bodo seznanjali tudi učitelji iz drugih dolenjskih občin.
- Vi ste prvi pedagoški svetovalec v Sloveniji, ki ste začeli uvajati programirani pouk. Preiskušali ste tudi novo metodo začetnega bral-no-pisalnega pouka in aparate za učenje. Kaj boste delali na Grmski osnovni šoli?
„S pomočjo kolektiva bom še naprej preskušal sodobne oblike in metode dela. Mislim, da bomo tako pomagali razvoju našega šolstva."
VINKO CIRNSKI
VKAPt
Na cesti Dobova-Župelevec se že dalj časa dogaja, da imajo prebivalci obcestnih hiš večkrat razbita okna. Tako je zadnjo nedeljo izpod avtomobilskih gum priletel kamen v okenska stekla krajevnega urada' s takšno močjo, da je razbil zunanjo in notranje steklo. Zaradi obilnega cestnega prahu morajo prebivalci vse leto živeti za zaprtimi okni. Bil bi že čas. da bi vsaj v gosto naseljenih krajih namesto z grobim gramozom ceste posuli s sekancem, če že nikakor ni mogoče najti sredstev za asfaltiranje.
DAMJAN VAHEN
Hvala najditelju
v časopisih največkrat beremo pritožbe, jaz pa se iz Naklega na Gorenjskem oglašam presenečena nad poštenostjo dolenjskih ljudi. Hči Sonja Podobnik je bila v Atomskih Toplicah, in ko je zavijala ilovico, je na tleh pozabila denarnico brez dokumentov in z enim samim slabo čitljivim naslovom. Tov. Štefan Grabar iz Šmaijete 24, Rimske Toplice, pa nam je takoj poslal denarnico, ne da bi obdrži nagrado, in še poštnino za priporočeno pošiljko je sam plačal. Tudi nagrade ni hotel. Mislim, da se mu z javno zahvalo v Dolenjskem listu l^ko vsaj delno oddolžimo, vabim pa ga tudi k nam na izlet.
ANGELA HAFNER Naklo 168 Kranj
Kaj imamo od življenja?
Spoštovano uredništvo!
Sem vneta bralka vašega lista in moram priznati, da mi je zelo všeč. Ce le imam dovolj časa, ga skoraj vsega preberem.
V eni izmed številk DL sem zasledila članek, ki opisuje nesrečno družino zaradi alkohola. Tudi pri nas je tako. Stara sem 16 let. Oče je tež^ alkoholik. Mati je zaposlena. Imam še tri sestre, stare 21, 18 in 12 let ter brata. Naša druzma bi lahko lepo živela, saj hodimo v službo kar štirje. Oče pa je doma, pije in kriči na nas. Večkrat spimo zunaj kot pa v hišL Prijavili smo ga tudi na milico. Odpeljali so ga v zapor, vendar je bil zjutraj že dorna in začelo se je spet isto; pijančevanje, pretepanje in razbijanje posode. Prišlo je tudi že do ločitve, a se oče ni hotel ločiti od nas. V službo sploh ne hodi. Mama ga hrani, za zahvalo jo pa dobi po grbi.
Zakaj imamo organe ljudske milice? Kako da ne morejo ugnati enega pijanca?
Sosedje nam pomagajo, ker vedo kako je. Saj sploh ne mine dan brez prepira in pretepa. In tako še bo. Imamo samo eno sobo, v njej nas je kar 6. Pa premislite! Kaj imamo od življenja? Nič drugega kot pijanca v hiši, Ali je to sploh še življenje? Ničesar, prav ničesar nimam na svetu.
Verjetno se boste spraševali, zakaj vam sploh pišem. Oglašam se zato, da bi vedeli, da je še marsikatera družina nesrečna zaradi alkohola, 'laj vam povem še to, da vam pišem na hodniku, ker ne smem noter zaradi pijanca, ki je žal mo| oče. To je le še en dokaz več, kako živimo.
N. N.
iz Novega mesta
Žalostno, toda resnično...
Ljudski pregovor pravi, da v nesreči spoznaš soseda! To se je ukazalo ob požaru na posestvu Julija Žgajnarja v Gabricah pri Šentjanžu, ko vaščan in sosed AJojz Musar ni hotel takoj dati na vo^o vode iz svojega rezervoarja. To je storil šele na intervencijo Ivana Meserka iz Krme-
lja, ko mu je ta pređo čil kazenske posledice. Če bi Musar ravnal po človeški vesti in dal vodo takoj, bi
bila škoda mnogo manjša. Vse prebivalstvo se zgraža ob tem primeru. Kako bi se počutfl Musar, če bi gorelo pri njem in če sosed ne bi hotel dati vode?
B. Debelak Krmelj 30
I Tone Tomazin Rajko Slapernik Leon Koporc Jaka Torkar Kamilo Legat Ljubo Ravnikar Aladin Lane Peter Adamič
SLOVENSKI SLIKARJI V DOblNI KRKE
Romantika, ki odmira
Danes zadnji dan prve dolenjske slikarske kolonije, ki jo je omc^ gočila tovarna Novoteks iz Novega mesta — Kaj menijo udeleženci?
. Danes bodo — po desetdnevnem delu - odložili čopiče in palete udeleženci prve slikarske kolonije v dolini Krke. Kolonijo je omogočila tovarna Novoteks iz No\cga mesta. Slikarje, ki so stanovali v Dolenjskih Toplicah skoraj vsi pri Ani Vodičar, je vse dni vodil prof. Andrej Pavlovec, ravnatelj škofjelo^e^a muzeja.
Ob koncu minulega tedna so udeleženci kolonije slikali na Dvoru, kjer jim je Krka s slapovi, brzicami, starinskim mlinom in zaraslim obrei^em ponudila veliko prgišče najrazličnejših motivov k „predpisani** temi Mlini ob Krki.
Obiskal sem jih in jih povprašal, kaj jim pomeni ta kolonija in kaj menijo o Krki kot „osrednji nalogi** za udeležence kolon^e.
ALADIN LANC, Kamnik; „Kot slikar sem zaljubljen v vode, slapove, brzice, meglo in oblake.
Tukajšnja pokrajina je kot nalašč za akvarel. Prepričan sem, da nam boljše naloge v tej koloniji skoraj ni bilo moč dati. Kot nalašč za realiste!**
rONE 'TOMAZIN, Jesenice; „To je dogodek! Prvič sem v koloniji, Vabilo sem sprejel s tolikšnim navdušenjem, da mi je telefon kar padel iz roke. Dolenjska pokrajina - to je ena sama lirika, ki zasluži obdelavo takšna, kot je, brez pačenja s priveski raznih - izumov. Prideš, gledaš in doživiš. Ce se ti
posreči ustvariti spomin na to doživetje, si že dosegel uspeh.“ LJUBO RAVNIKAR, Kranj: „To je moja tretja letošnja kolonija - po Groharjevi in ravenski. Dolgo sem si želel priti in delati na Dolenjskem. Kar vidim tu, Je poezija - žal, romantika, ki odmira.
V	tem pa je morda čar motiva.“ LEON KOPORC, Ljubljana; „Kolonijo sem si vselej zamišljal tako kot to tukaj: s sproščenim delom, brez skrbi, daleč od drobnih vsakdanjih opravkov. Tu je toliko lepega, da ne vem, česa bi se lotil.**
KAMILO LEGAT, Tržič: ,^re-čanje s kolegi in novo pokrajino, t6 je zame kolonija, po kateri sprašujete. Dolgo sem si želel slikati Dolenjsko, ki pa sem si jo do zdaj malce drugače zamišljal. Ti pejsaži tod okrog zahtevajo izredno tenkočutno, mehkobno obdelavo.**
lAKA TORKAR, Jesenice: „Z Dolenjsko se srečujem prvič. Prepričan sem, da bi jo slikal, četudi ne bi bil v koloniji. Okolje je čudovito, mirno in nemoteno delo je zagotovljeno.**
RAJKO SLAPERNIK, Ljubljana: „Še nikoli nisem delal v koloniji, sem pa sem prišel zato, ker me Dolenjska še posebej zanima in privlači. Krka z okoljem - to je neizčrpen rudnik motivov. Ce bi tu delalo sto slikarjev, bi vsakdo našel nek^j svojega.**
PETER ADAMIC, Ljubljana: „Pogled na tale mlin me privlači že sedemnajst let. Vedno znova in znova se vračam k temu motivu in ga slikam. Delo v koloniji se mi zdi prav posrečeno. Lahko se posvetuješ, pogovarjaš, izmenjuješ misli in se zabavaš.**
In še prof. ANDREJ PAVLO-VEI : „So pristaši in so nasprotniki kolonij. Nasprotniki trdijo, da
kolonije v slovenskem likovnem svetu nimajo pomena, češ da rezultat dela pokaže le pele-mele (mešanico) najrazličnejših pogledov pejsažnega slikarstva, ki pa se ne dviga iz tradicionalne sredine, v katerem da je zastarelo krajinarstvo. Delno morda to drži. Enoletno skrbno delo ne more pokazati vseh dosežkov. Splošno mnenje je, da se bodo dosežki kolonij pokazali šele po 10 letih, in sicer približno v istem smislu, kot ga kažejo moderni tokovi v umetnosti. (Človek se vpraša, zakaj ne bi poleg najrazličnejših kvadrov in drugili likov krajinarstvo prav tako zaživelo!)
Verjetno bo dolenjska slikarska kolonija prva poskusila na razstavi prikazati obojno delo slikarjev: skice, akvarele in druge zamisli s terena na eni in dela, ki jili slikarji nato ustvarijo v ateljejih.**
I. ZORAN
RAZPIS OKTOBRSKIH NAGRAD OBČINE BREŽICE
Na podlagi 13. člena statuta sklada za podeljevanje
oktobrskih nagrad občine Brežice
RAZPISUJE
upravni odbor sklada za podeljevanje
oktobrskih nagrad občine Brežice
OKTOBRSKE NAGRADE ZA LETO 1971
1. Oktobrska nagrada občine Brežice se daje za posebne uspehe in dosežke na družbenih, ekonomskih, političnih, prosvetnih, tehniških, kulturnih in drugih r>odročjih ustvarjalnosti in za dela, ki imajo poseben pomen za razvoj in napredek občine Brežice.
2. Kandidate za podelitev oktobrskih nagrad lahko predlagajo UO sklada, delovne in druge organizacije ter občani.
3. Obrazložene pa-edloge je treba poslati do vključno 28. septembra 1971 občinski skupščini Brežice — upravnemu odboru sklada za podeljevanje oktobrskih nagrad.
4. Oktobrske nagi'ade bodo podeljene na svečani seji občinske skupščine Brežice 28. oktobra 1971.
UPRAVNI ODBOR SKLADA
(aB)
' * ^^^REŽICE
Stie v
za darilo?
Šopek nageljčkov ali vrtnic je primerno darilo za vsako priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najbliži cvetličarni
nageljčke vrtnice iz vrtnarije Čatež!
-r-	if
★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★
ob 8. uri — otvoritev rekonstruirane ceste	★
ob 9. uri — vaje enot JLA in teritorialnih enot J
★ ★
VABILO NA SREČANJE BORCEV IN AKTIVISTOV GORJANSKEGA BATALJONA IN XII. SNOUB
ki bo v Podgradu na Gorjancih 29. avgusta 1971
Program:
ob 10. uri — partizanski miting
Slavnostni govor bo imel tov. dr. France Hočevar, podpredsednik IS SRS.
Iz novega mesta odpelje prvi avtobus ob 7.30 izpred kina »Krka«.
VABITA SINDIKALNA ODBORA GB IN XU. SNOUB
Za kratek čas
VODORAVNO: - 1. prestolnica sosednje republike, 7. ptičji dom, 8. vzvišena lirska pesem, 9. avtomobilska oznaka Virovitice, 10. Duun Olav, 11. gostija, svatovanje, 12, hitrost, 14. desni pritok Rena v Švici, 15. vrela voda, 18. opaž, 20.‘trganje po udih, skmina, 21. Edvard Kardelj, 22, simbol za bismut, 23. gora na Štajerskem, po kateri gre meja z Avstrijo, 26. žensko ime, 27. žlebič v deskah, v dogah, 28. muslimanski sodnik, 30. lunino število, 33. pripis (post scriptum), 34. germanski orel, 35, podoba, 37. avtomobilska oznaka Leskovca, 38. talna favna in flora, 40. zgodaj zrelo sadje
NAVPIČNO: 1. krajše literarno delo. Zapis resničnega dogodka, 2. miniaturna evropska država v Pirenejih, 3. grška boginja zemlje, 4. Robert Zimmermann, 5. ime pevca Fliseij^, 6. ženska, ki nese otroka h krstu, 11. oseba iz komedije, 13. del očesa, 16, predmet, ki se giblje, 17, kdor dela zmešnjavo, preplah, 18, gradbeni material, 19. brkat človek, 24. dogodivščina, 25, tuberkuloza, 28. svetovnoznani zvezdosiovec, pionir na tem področju, 29. polkrožni prostor okrog velikega oltarja, 31. ostanek pri delitvi kart, 32, borišče, torišče, 36. tatarski poglavar, 39. grška črka
1	2	3	4	5	6
7					
8			■		
10		■			
12		13			
14				r	
				16	17
18	19				
20					
21				Ž2	
23		24	25		
26					
	r				
28	29				
30				31	32
33		■			
35		36	- ■		
38			39		
40					
MATI, OĆE IN LJUBIMEC V ZAPORU
Mati pijana v jarku, otroci jokali ob njej
Otroci so reveži zaradi nezrelih, surovih, pijanih in neodgovornih staršev — Otroci zanemarjeni, lačni, bolni in pretepeni so morali pogosto iskati zatočišče in hrano pri sosedih
Zaradi razmajanih zakonov, pijače in drugih vzrokov trpijo mnogi otroci. V kočevski občini je trenutno 12 otrok-takih staršev v rejništvu. Trenutno sta med njimi tudi 4-letna Milka Meserko iz Šalke vasi in njen 5-letni bratec Roman, ki sta od 1. junija v reji pri sosedi Barbari Večun Njuna mati Ivana Meserko, 32 let, je od 1. junqa letos zaradi zanemaijanja otrok v zaporu. Obsojena je bila na 2 meseca in 20 dni.
V zaporu je tudi njen mož, Anton Meserko, 38 let, oče teh dveh otrok, ki je raje zapustil službo, kot da bi plačeval po 200 din preživnine na mesec za ta dva svoja otroka. Obsojen je na leto dni zapora.
Na leto in mesec dni zapora pa je obsojen še Matija Ozanič, 35 let, ljubimec Ivane Meserko (sodišče upo-' rablja zanj besedo „konkubin**, domačini pa mu rečejo kar „koruz-nik“), ki je pretepel in poškodoval svojo priležnico Ivano Meserko, njeno hči Milko, ki je imela takrat šele 3 leta, in še nekoga.
Sodba občinskega sodišča Kočevje pove, da je Ozanič 29. aprila lani tako pretepel Ivano Meserko, da je dobila pretres možganov, rano na glavi, udarnine in odrgnine po rokah, zlom leve roke v zapestju in zlom pete dlančne kosti na levi roki. 8. maja lani je hudo poškodoval takrat komaj 3-letno Milko Meserko, katero je večlaat udaril z metrsko palico. Za nameček je 20. oktobra lani udaril s sekiro po glavi še Antona Cvelbarja, ker je prišel opit v hišo in mu očital, da živi „na koruzi**.
Ozanič je bil že zaprt, ker je pretepel Ivano Meserko, v kratkem pa bo zaradi takega dejanja spet sedel na zatožno klop.
Zagovarjal se je, da prihaja do prepirov, ker odhaja Ivana Meserko, s katero živi v „konkubinatu**, z doma in mu za več dni prepušča otroka.
Anton Meserko, oče obeh otrok in še vedno zakonski mož Ivane Meserko, živi z drugo žensko (ki ima
tudi že 4 otroke: enega pred zakonom, dva z razvezanim možem in enega z Meserkom - vendar ta ženska za vse otroke skrbi v okviru svojih možnosti). Zapustil je službo, da mu ne bi bilo treba plačevati preživnine za otroka Milko in Romana. Se eno starejšo hčer pa ima pri svoji materi nekje v trebanjski občini. „Ta otrokova stara mati pa tudi pije, otrok je pogosto bolan, glistav, ušiv itd.** poroča socialna služba občine Trebnje.
Ivana Meserko se je hudo pregrešila zoper svoje dolžnosti. Ni skrbela za otroka in ju ni vzgajala.
Kadar je imela denar je pila. Videli so jo, ko je pijana ležala v jarku, otroka pa sta jokala ob njej. Pogosto sta bila lačna in sta pri sosedih prosila kruha in jabolk. Pogosto sta morala pri sosedih tudi prespati, ker ju je pijana mati zaklenila ven. Otroka sta bila zanemarjena, ušiva, glistava in imela še vrsto raznih bolezni.
Med vsem tem pa je mati pila, oče se je „možato** sprehajal po mestu, otroka pa so ljudje vodili na socialno skrbstvo, naj jima pomaga.
O podobnih, vendar ne tako hudih primerih smo že poročali. Starši spravijo otroke na svet, se začno prepirati, piti, pretepati, živeti ,,na koruzi**, zapustijo delo, občina (se pravi vsi delovni ljudje v občini) pa naj skrbi za njihove otroke. Taki starši niso vredni tega imena in ne bi smeli vzgajati svojih otrok oziroma jih sploh imeti. Prisiliti pa jih bi bilo treba, da za že rojene otroke skrbe, če ne drugače, pa naj zanje služijo z delom v zaporu.
J. PRIMC
REŠITEV KRIŽANKE OD 19. AVGUSTA
REŠITEV: 1. Apolon, 7. grmada 8. Ra, 9. jen, 10. odjava, 12. Noel 13. obloga, 16. Mao, 17. RR, 18. lot, 19, ameba, 21. predal, 22. ratar 23. era, 24, ja, 25, las, 28. atlant 30. Ibar, 31, morala, 33, Iri, 34. Iž 35. nakaza, 37. Aladar;
Janez in Karofiiia Žurga iz Dol. Gradišča 3 pri Dol. Toplicah sta pred kratkim praznovala v krogu številne družine 60 let skupnega življenja. Oče ima 89 let, mama 81 let, oba pa sta za svoja leta izredno čila, saj opravljata še vsa domača dela. Ženin pravi, da je skrivnost njegove življenjske moči v zmernosti. ,/^Iikdar nisem bil pijan,** pravi, ,4n vedno sem veliko delal.“ Še zdaj vihti koso, če je treba, opravlja živino, seka drva, ona pa kuha in gospodinji za vso družino. V zakonu se jima je rodilo 13 otrok, vendar je le 8 še živih. Želimo jim vse najlepše tudi v prihodnje! (Foto: Ria Bačer)
Prihodnji četrtek, dne 2. septeirf’ra ob 18. uri zvečer, bo v Dolenjski galeriji v Novem mestu odpr*^ pomembna arheologa razstava pod naslovom: PRAZGODOVINA NOVEGA MESTA. Na razstavi bo predstavljeno izredno arheoK’^o bogastvo Novega mesta, tudi najnovejše, že restavrirane najdba iz halštatskih gomil na Znančevih njivah. Za to priložnost bo izšel obsežen in bogato ilustriran razstavni katalog. Na sliki ngurah)^ ^^ula s prizivom svečanega sprevoda. Situla je bila najdena v <«lo bogatem kne^em grobu in restavrirana v muzeju v I*^nzu.
Letos bogatejša bera
s
v soboto se je končalo v Trebnjem IV, delovno srečanje slo- • venskih likovnih samorastnikov, na katerem so sodelovali tudi gostje iz drugih republik in tujine.
Dela, ki so jih udeleženci tabora
Einesli v soboto na zaključek so po-zala, da je bera letošnje^ lO-dnevnega ustvarjanja bogatejša in pestrejša v primerjavi s prejšnjimi srečanji. Poleg že stalnih gostov, kot so Joite in Koruad Peternelj, Anton Plemelj, Greta Pečnik in Polde Mihelič, so letošnje srečanje poživili s svojimi deli še Ivan Rabuzin, Matija Ski^eni in Evgen Buktenica, ki s svojo kvaliteto podpirajo trebanjsko likovno prizadevanje.
Odkritje letošnjega tabora in sploh Salona likovnih samorastnikov Jugoslavge v Trebnjem je slikar Vinko Pevcin iz Stor, katerega slike vnašajo veliko novih, samostojnih, na pol folklornih elementov, ki še posebno odlikujejo slovenske avtodi* dakte in jim daiejo posebno mesto v Jugoslovanki likovnosti,
Z letošnjim prispevkom slikarjev je spet močno obogatena zbirka ^ stalno ^erijo slovenskih likovnih
samorastnikov, ki jo bodo v Trebnjem odprli 3, septembra.
M, VESEL
... Predsednik novomeške mladinske organizacije Janez Slapnik bo oddej brez absolutne komande nad mladino, ker mu jo bo prevzela mladinka Vera Gabrgelčič - vsaj za začetek zakona!
,., Novomeščan Jože Smodej, ki se ima za avtomobilskega dirkača, se zadnje čase skuša tudi s pestmi Prvi dvoboj se je končal z zmago miličnikov..,
, ., Henček in sarajevski ansambel Pro arte menjata svoje najuspešnejše skladbe: Henček igra sarajevske, oni pa Henčko-vih ne. Pa so si bot!
,,, Brezupni filter 58 postaja boljši V zadnji številki mi je najbolj ugajala peta stran od osmih, kolikor jim jih je uspelo potiskati Cela stran je re-' klatnna,.,
,.. Avtobusno podjetje Gorjanci v poletni vročini skrbi za svoje potnike. Tisti, ki tega v deževnih dneh ne vedo, so mokri, ker ne prinesejo v avtobus dežnikov!
Direktor računovodskega sektorja metliške Beti Jože Jankovič sodi, da je bolj verjetno premagati nelikvidnost kot upati na obstanek Bet inih košarkarjev v drugi ligi...
.,, Brežiški turistični šef Maks Toplišek je za letos napovedoval tekmovanje za najlepši turistični kraj Dolenjske. Kaže, da nimamo lepega kraja - ko nič ne ocenjujejo!
ABSOLVENTOM OSNOVNIH ŠOLI Železarski izobraževalni center na Jesenicah
vas obvešča,
da so na poklicni šoli še prosta mesta za učenje naslednjih poklicev:
— KLJUČAVNIČAR
— KLJUČAVNIČAR — VARILEC
— STRUGAR
— VODOVODNI INSTALATER
— ELEKTRIKAR
— TALILEC
— LIVAR
__ ziCar
— HLADNOVALJAVEC
Za učenje metalurških poklicev: talilec, livM*, žičar in hladnovaljavec ^ lahko vpišejo učenci, ki so uspeSno končali najmanj 6 razi^edov osnovne šole in i^5x>lnili obvezo osnovnega šolanja. Vsem tem učencem bomo omogočili, da bodo dokončali osnovno šolo, če bodo to želeli.
Učenci poklicne šole imajo zelo dobre pogoje za šolanje, in sicer:
— prejemajo mesečno štipendijo, ki jo dajie železarna Jesenice,
— učenci iz oddaljenih krajev lahko stanujejo v Domu učencev, oskrbnino regresira železarna Jesenice,
— učenci dobijo dve delovni obleki,
— učenci so zdravstveno in nezgodno zavarovani. Glede na ugodne pogoje šolanja, vabimo predvsem učence iz pasivnih krajev Slovenije, katerih Starši nimajo finančnih sredstev za šolanje, da se vpiSego v našo šolo.
Prošnjo za sprejem v šolo pošljite na naslov najkasneje do 1. septembra in ji priložite; rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško p>otrdilo in kratek življenjepis.
Uvodni sestanek in razdelitev učencev po razanedih bo .31. 8. ob 9. uri, redni pouk pa se bo začel 1. 9. ob 8. uri.
Železarski izobraževalni center Jesenice
Kmetijski izobraževalni center Grm
NOVO MESTO
vpisuje za šolsko leto 1971/72
1. V TEHNIŠKO KMETIJSKO ŠOLO
kjer traja šolanje štiri leta
2. V ŠOLO ZA KMETOVALCE
kjer traja šolanje dve leti, pri čemer je teoretični del pouka le v zimskem času Kmetje iz novomeške, metliške in črnomaljske občine, ki šolajo svoje otroke v šoU za kmetovalce, so deležni davčne olajšave. Otroci iz občine Krško, Trebnje, Črnomelj in Metlika pa dobe v času šolanja tudi pomoč v obliki štipendije.
Pogoj za vpis je končana osnovna šola.
Kandidati morajo predložiti:
— prijavo za vpis, kolkovano s kolkom za 1 din
— spričevalo o končani osnovni šoli
— zdravniško spričevalo
V internatu šole so še prosta mesta za fante.
NAD 100.000 DIN ŠKODE
Še dva požara zaradi strele
Vinko Pevcim Pr»imaj (olje na lesonitu, 70 x 50 cm, 1970 — Salon likovnih samorastnikov Jugoslavije v Trebnjem)
V ponedeljek, 16, avgusta zvečer je strela zanetila požar na gospodarskih poslopjih Jožeta Oberst^a iz Prigorice pri RibnicL Zgorel je kozolec-dvojnik, živinski hlev, svinjaki, seno, deske, orodje in drugo. Rešili so le živino in motorno kosilnico. Škoda še ni ocenjena, po približni oceni pa bo znašda nad 100,000 din, saj cenijo nekateri
samo zgorele deske, ki so bile tam uskladiščene, na 30 do 40.000 din.
13. avgusta ob 14.40 pa je strela zažgala gozdarsko ix>slopje Rafaela Braviča iz Horvace pri Ribnici. Poslopje, vredno več 10,000 din, je pogorelo do tal. Gasilci in vojaki so obvarovali pred požarom skedenj in hišo Filipa Stupice, ki stoji le dotva dva metra vstran od tega pogorišča.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjska Novice.
Stikujejo po morilcu
(V Bolgariji) še vedno stikujejo po ministra Belčeva morilcu in sedaj zopet sumijo nekega dijaka z imenom llija Gjorgjev, ki je v Mon^ovem študiral in so ga čez Budapešto uklenjenega peljali na Bolgarsko.
(Na Španskem) so napali kar na lepem dobro oboroženi ljudje, najbrž pripadniki republikanske stranke, vojašnico v Barceloni, toda bili so odbiti in je več ranjenih in celo nekaj mrtvih.
(Našega cesarja) obiskal je 11. t. m. v Išlu mladi srbski kralj Aleksander; da so bile njemu na čast pojedine in druge slovesnosti, se ob sebi umeje.
(V Trstu) ravno sedaj likvidira velika kupčijska tvrdka Morpurgo in Parente, katera je bila v tesni zvezi z Rotšildi, seveda sami judje. Pravijo, da jih je neki uradnik, kateremu so preveč zaupali, zavozil. Izgube so jako izdatne, in se o milijonih govori,
(Imenovan je) naš deželni glavar, presv. cesar je imenoval večletnega deželnega poslanca in odbornika gospoda Otona Detelo.
(P o ko p a l i smo) dne 4. t. m. gospoda Janeza Dejaka, c. kr. ritmojstra v pokoju in posestnika v Gotni vasi. Mož se je rodil pred 70 leti v Rakitnici pri Ribnici,
(Šolskim nadzornikom) za slovenske in mešane šole na Kočevskem imenovan je gosp, prof, L. Pintar v Novem Mestu. Nemške šole v tem okraji so dobile novega nadzornika. - Upamo, da bode s tem imenovanjem vsem ustreženo.
(Dolenjsko železnico) marljivo merijo in trasijo inženirji v oblici Novega Mesta; kolodvor bode kakor smo iz dobrega vira pozvedeli tik pod novo cesto blizu Bršlina, t,j. dobre četrt ure od Mesta. Pomladi upamo pričelo se bo le graditi.
(Preložitev klanca) v Kandiji in klane v Malem Slatniku bode se kmalu zvršilo. Dražba v oddajo teh del je bila vže razpisana.
(V Kostanjevici) bili so izvoljeni v občinski zastop gg,: Otmar Sever, .županom, Ant, Štraus, Martin Colarič, Jernej Škijanc in Janez Globočnik, občinskim odbornikom, (Konjska dirka) v trab prirejena od konjarskega odseka c, kr. kmetijske družbe kranjske v Šent-Jerneji na Dolenjskem v nedeljo dne 20. septembra t, l, in sicer v prvih treh oddelkih samo za kmetske posestnike, v četrtem oddelku za vse brez izjeme,
(Lepa oporoka) dne 2. avgusta umrl je v Verdu pri Vrhniki gospod Franc Kotnik, stud. teh., veleposestnik in tovarnar, v 21. letu svoje dobe. Blagi pokojnik volil je v svoji oporoki znesek 50.000 gld za dobrodelne namene in podpore narodnim društvom.
(Loterijske srečke) Gradec, l. avgusta: 68, 57, 8, 69, 89. Trst, 8. avgusta: 7,11, 3, 39, 24,
(Vsem prijateljem) in znancem od katerih se pri mojem odhodu v Vipavo nisem osobno poslovil, kličem tem potoni: Z Bogom! — Otokar V. Simonič,
(Iz DOLENJSKIH NOVIC - 15. avgusta 1891)
Kostanjeviiki jamarji opravili prel<o 1000 delovnih ur — Z jamo Kostanjevica pridobila še eno privlačno turistično točko
Kilometer iz Kostanjevice je ob cesti, ki pe\je na Gorjance, lepa dolinica potoka Studene, kjer se dvigiOo strme skale, porasle z
grmičjem in pritlikavimi drevesi. Med skalami je skorao skrit vhod v jamo. Levo od jame izpod velikih, skal izvira Studena, po kateri je
jama dobila tudi ime.
Odkritje kostanjeviške jame ie bilo precej nak^učno. Leta 1937 se je nad Kostanjevico utrgal
S
oblak in voda je začela bruhati na dan pri vhodu današnje jame. Ljudje so tako odkrili brezno in Začeli vanj hoditi. Leta 1962 se je Zanjo začel zanimati novomeški ibarski klub, jo raziskal in naredil prve skice. Tako so bili narejeni začetni koraki, Ze 1964 so Kostanjevičani ustanovili samostojno jamarsko sekcgo, nekaj let kasneje pa klub. Od vse^ začetka Se dela odvijajo pod izkušenim Vodstvom predsednika kluba Martina Bolteza.
Jamarji so kmalu začeli z delom. Najprej so zaprli ^dlod in one-KiogočiU dostop ljudem, ki so deldi samo 9codo. Z urejevanjem iame so začeli prodirati vse globlje ^ odkrivali vedno nova brezna, •*ri težkem delu so jim bila v veliko ^odbudo priznanja mnogih Slovenskih strokovnjakov, ki so si jamo ogledali, kakor tudi pred-*tavnikov jamarskih klubov iz Slo-''enue in iz ostalih republik in nekaterih držav Evrope, ki se niso |»ogli načuditi lepoti ne samo j*mc, ampak tudi njene okolice. V ^liko pomoč je bila vseskozi tudi občina Krško, ki se je zavedala, da taka lepota ne sme zanemariti, ^ je v (^večjih denamili stiskah klubu priskočila na pomoč.
Jamarski klub ima sedaj 32 čla-Jtov, pridobil je 20 članov med ^Isko mladino in je v sklopu Dru-Jtva za raziskovanje jam Slovence. ' ma svoj prostor, vendar je pre-•"ajhcn. Tudi jamarske opreme še J^edno ni dovo|j za vse, primanjkuje jim še lestev kakor tudi vrvi, ker dosedanja dolžina ne zadošča raziskovanje globljih brezen, Id
Jih
je v okolici Kostanjevice ve-
Iz manjše dvorane v večjo KapniSco se je potrebno prepeljati s čolnom. V jami je tudi veliko netopiijev in drugih živui. (Foto: Martin Boltez)
Člani klulia redno sodelujejo Pri raziskovalnih akcijah ostalih •^lu^v Slovenije in se udeležujejo ličnih tečajev, od koder se vra-
čajo vedno z novim znanjem. V Kostanjevici imajo razstavljeno omarico s slikami jame, večje slike pa imajo na stalni razstavi v Postojni, Imajo tudi že večje število razglednic jame, v njihovi knjigi vtisov pa so zapisane marsikatere spodbudne besede in pohvale klubu. Člani so zgradili 300 m lastne ccste, čez §tudeno naredili most in tako omogočili avtomobilom dostop do neposredne bližine. Do sedaj so opravili preko 1000 de-> lovnih ur in so sami naredili naj-, težja dela.
Jama ima 210 m nadmorske višine, dolga je približno SOO m. Takoj pri vhodu je stranski rov, ki pa še ni dovolj raziskan. Glavni rov se naprej zniža, nato se dviga in kmalu se je potrebno spustiti po lesenih stopnicali v globino. Na dnu je manjša dvorana; na desni sUani je globlje neprehodno jezero z dvema.ali tremi močnimi sifoni, levo naprej je drugo prehodno jezero s čolnom, nato se jama dvigne 5 m, kjer se razgrne čudovit pogled na n^večjo. Kapniško dvorano. Dolga je 45 m, široka in visoka pa 12 do 14 m. Na stropu, stenah in na tleh so številni kapniki, med katerimi je n^lep^ tako imenovani dedek Mraz. Ker se dvorana počasi dviguje in je možen celoten poded nanjo takoj pri vstopu, gostje le neradi zapušc^o to lepoto. V Crncm rovu se po ISO m pride v naslednjo dvorano, kjer je mai\jše jezero, vendar je dostop mogoč samo z lestvami. Crni rov ni tako bogat s kapniki, ima pa zanimivo spužvasto dno, ki ra je v tisočletjih obdelala voda. Ime ima po popolnoma črnih ste-nali, kajti kamen je počrnel.
Jamarji znova m znova odkrivajo nove rove, vendar bodo zaenkrat pokazali ljudem samo ta
del jame. Takoj po otvoritvi bodo nadaljevali z raziskovanjem novo odkrite jame na drugi strani doline, ki je ravno tako bogata s kapniki in tudi zelo prostorna. Elektrifikacija jame je že končana. Kostanjevidci jamarji so na-
peli še zadnje moči, in tako je jama že urejena in čaka na prvi večji obisk.
Otvoritev Studene jame bo v soboto, 28. avgusta, ob 14, uri,
ALENKA BURJA
Tajnik jamarskega kluba razkazuje obiskovalcem jamo. Na koncu Kapnice dvorane je čudovit kapnik
1 DVANAJSTA SNOUB IN ^ GORJANSKI BATALJON f V GORJANCIH
J	Ob 30-letnici vstaje jugoslovanskih narodov sta se dogovorila stalna
^ odbora XII. SNOUB in Gorjanskega bataljona za skupno srečanje ^ borcev imenovanih enot 29, avgusta letos v Podgradu na Gorjancih. ^ Za ta kraj sta se odločila zato, ker sta se obe partizanski enoti v času 0 NOB večkrat v Gorjancih borili s sovražnimi enotami, posebno v K okolici Podgrada.
^ Gorjanski bataljon je imel svoje operativno področje v Gorjancih ^ ves čas svojega obstoja, to je od spomladi 1942 pa vse do kapitulacije ^ Italije. XII. SNOUB pa je imela v času svojega obstoja večkrat bor-0 bene položaje na sektorju Veliki Cerovec - Vinja vas - Podgrad -J Gor. Lakovnice - Ruperč vrh - Mraševo, Že med nemško ofenzivo ^	1943 sta operirala dva bataljona XII. brigade na sektorju Goganoev.
^	Poleti 1944 je imela X, ljubljanska udarna brigada v okolici Pod-
^ grada hude borbe s sovražnimi kolonami, ki so prodirale iz smeri ^ Novega mesta proti Beli krajini, Nfed borbo je XII. brigada ščitila X. 5 brigadi bok na črti Lakence-Ruperč vrh-Mraševo, Nemcem in belo-
4 gardistom ni uspel proboj proti Beli krajini, zato so se zvečer skon-
5 centrirali in utrdili na Gor. Težki vodi. XII. brigada je ponoči sovraž-^ nika napadla. Napad je trajal celo noč, ni pa uspel, ker je sovražnik ^ neprestano obstreljeval položaje XII, brigade z močnim artilerijskim ^ ognjem, vmes pa so posegli še sovražni tanki. Naslednji dan se je ^ sovražnik pod pritiskom partizanskili enot umaknil nazaj proti 5 Novemu mestu.
^	Po teh borbah se je XII, brigada premaknila v Suho krajino, Operi-
^ rala je vse do Grosupljega, Višnje gore, Čateža in Mirne, Imela je več ^ spopadov s sovražnimi enotami. V dolini Sopote v bližini Radeč je
# uničila tovarno papirja, ki je bila v lem času za Nemce dragocen 5 objekt, V akciji je zaplenila štiri kamione. Nanje smo naložih pisar-^ niŠci papir in drug material in vse skupaj odpeljali na osvobojeno ^ ozemlje. Zaplenjen je bil tudi osebni avto. Med samo akcijo so inten-^ dantje izvršili med Kočevarji veliko rekvizicijo.
4	Nekaj dni zatem je odšla brigada na Hrvatsko in sodelovala pri
^	zavzetju in uničenju ustaške postojanke Bosiljevo. Zatem je posedla
^ položaje na sektorju Podzemelj-Griblje-Adlešiči. Do spopada je ^ prišlo med našim II, bataljonom in ustaši pri Adlešičih, Imeli smo več ^ ranjenih, 1. septembra je prevzela XII. položaje od Cankarjeve bri-
4 gade na črti Veliki Cerovec - Vinja vas — Podgrad — Lakovnice, Na
5 teh položajih smo se kar hitro vživeli. Nenavadno nam je bilo to, ker nas je sovražnik med nočnim spanjem večkrat vznemiijal s topovskim
^ obstreljevanjem. 5. septembra v jutranjih urah je bil napaden I. bata-^ Ijon na Vel. Cerovcu. V spopadu je padel pomočnik politkomisarja ^ ^taljona Janez Tavčar. Isti bataljon je bil ponovno napaden 11. 5 septembra v zgodnjih jutranjih urah. Napad je bi] odločno odbit. 4 Pozneje je prišlo do manjših spopadov med naširni in sovražnimi ^ patrolami.
^ • V brigado so prihajali novi borci iz Primorske in Štajerske. Po ^ četah so bile politične in vojaške ure, intendantje pa so v sodelovanju ^ z gospodarsko komisijo skrbeli za dobro prehrano. Z rekvizidj^i
4 smo posegali vse do Kostanjevice, to je na ozemlje, ki je bilo že pod ^ sovražnikovo kontrolo. Borbena morala je vidno rastla. V Podgradu ^ smo v šoli prirejali mitinge in se tudi na ta način povezovali s prebi-^ valstvom. Če je položaj dopuščal, so naši borci pomagali kmetom pri
5 raznih delih, kajti mo^e delovne sile je v tem kraju primanjkovalo; 4 veliko jih je bilo v naših vrstah, ni pa manjkalo tudi takih, Id so pod J raznimi vplivi odšli v službo okupatorja in se borili proti nam.
4	16, oktobra je vladalo v II. bataljonu dobro razpoloženje. Bilje lep
^ sončni dan. Bataljon je imel svoje borbene položaje pod Vinjo vasjo ^ in nad njo. Bataljonska rezerva se je naliajala v smrekovem gozdu nad ^ novo cerkvijo. Pesem je odmevala v noč vse do 22, ure. Med borci je J ustvarjal še posebno razpoloženje komisar bataljona Kočevar-Slavko,
4 Po 22. uri je zavladala tišina, borci so legli k počitku, Le od časa do ^ časa so se slišali posamezni streli iz sovražnih bunkerjev pri Novem ^ mestu, kot je bil to že običaj.
#	Zjutraj okrog tretje ure pa so se oglasili iz Novega mesta sovražni
5 topovi, granate so padale v smrekov gozd, na kraj, kjer je počivala
4 bataljonska rezerva. Eksplozije giranat so lomile smreke, dvigal se je ^ oblak smrdljivega plina, medtem p;i se je slišalo vpitje ranjenih
2 borcev. Bolničarke so imele polne roke dela. Ranjene so odnašali v
# kapelo in jim tam nudili prvo pomoč. Bilo je več ranjenih, med njimi
5 tudi komisar Slavko, Drobec granate mu je prebil lobanjo. Brigadni 0 zdravnik Dušan Grom je takoj ugotovil, .da za Slavka ni nobene 4 pomoči, kazal je le še rahle znake življenja,
^	Približno v istem času so zaropotale naše strojnice na Vahti, kjer
4 smo imeli zasedo. Sovražna kolona je hotela udariti našim bataljo-
5 nom v hrbet. Toda zaseda je bila budna in je sovražnika iznenadila ter ^ pognala proti Novem mestu. Belogardisti niso imeli niti toliko časa, ^ da bi pobrali padle; pustili so jih na polož^^u.
5	Takoj zatem se je vnela srdita borba pri III. bataljonu na Lakov-
# nicah. Ta bataljon je sovražnika odločno odbil. Sovražnik je imel več ^ padlih, en belogardist pa je bil iqet. Na naši strani je bilo nekaj ^ ranjenih. Po teh borbah je bilo še nekaj izpadov proti našim polo-^ žajem. Vsi napadi so bili zavrnjeni. Naše bojne patrole pa so v S nočnem času neprestano vznemirjale sovražnika pri samem Novem ^ mestu,
5	12, novembra popoldan sva bila s tovarišem Vidom Jeričem,
f komandantom brigade, v štabu. Pozno popoldne je pritekel v štab ^ brigade kurir zasede, ki smo jo imeli na Mihovem. Sporočil je, da gre ^ po gozdu iz smeri Birčne vasi proti Ljubnu velika kolona. Koman-4 dant je takoj odredil eno četo, da krene proti Uršnim selom in ^ ugotovi, kaj je na stvari. V štabu nam je bilo takoj sumljivo, kajti
# vedeli smo, da sta šli Cankarjeva in Gubčeva brigada rekvirirat proti ^ Šentjerneju in Kostanjevici, drugUi partizanskih enot pa ni bilo na
# tem sektorju.
^	Ko je četa prispela do Uršnih sel, je sovražna vojska že prihajala v
^ vas. Ceta je takoj sprejela borbo. Medtem smo že dobili novo sporo-
# čilo o sovražnikovi nameri: neopazno je hotel vdreti v Belo krajino ( na roparski pohod in pokol. Na položnih proti Novemu mestu smo
# pojačali zasede, teren v smeri Novega mesta pa so kontrolirale ^ patrole. Glavnina brigade je odšla v hitrem maršu proti Uršnim selom. ^ Vnela se je srdita borba, ki je trajala celo noč. Sovražnik se je hotel r že ponoči prebiti iz vasi, vendar ga je brigada potisnila nazaj. V ^ jutranjih ur^ pa se je v naskoku prebU ia se usmeril po gozdu proti 0 Semiču, Napredoval je le počasi, ker so ga naše čete neprestano ^ napadale in zadrževale. Uspelo se mu je prebiti do vasi Pribije nad ^ Rožnim dolom, Tam pa je prišlo do ogorčene bitke. Vsi borci brigade
4 so bili enih misli: sovražnika ne smemo pustiti v Belo krajino! Do
5 Semiča je prišla le manjša skupina belogardistov, verjetno pred-4 hodnica, ta pa se je takoj potegnila nazaj do Pribija.
^ Vreme je bilo slabo, močno je deževalo, vmes pa je padal sneg. ^ Ranjencev je bilo vedno več. V nočnih urah pa se je že vrnila Gub-4 čeva brigada.
^ V jutranjih urah naslednjega dne sta obe brigadi z močnim jurišem 4 pognali sovražnika v paničen beg proti Uršnim selom in Novemu ^ mestu. Na povratku ga je pozdravila še Cankarjeva brigada. Kok>na je ^ bila razbita in se je neorganizirano umikala. Sovražnik je doživel
4 popoln poraz: ni mu u^Io prodreti v svobodno Belo kritino iz
5 smeri Novega mesta, pretrpel pa je tudi precejšnje izgube. Po podat-4 kih je imel 45 padlih’ in veliko ranjenih. Brigada je zaplenila nekaj ^ orožja, municije in vojaške opreme. Na naši strani pa so padli koman-^ dir čete Ignac Klun, politkomisar Jože Stibrič in več borcev, katerih 4 imen se ne Rominjam več. Imeli smo tudi več ranjenih, med katerimi ^ sta bila dva člana štaba brigade.
4	Nekaj dni zatem je odšla brigada na nove položaje v neprestano
^ nove borbe, na položaje pod Gorjance pa se je ponovno vrnila spo-0 mladi 1945, odkoder je krenila proti Ljubljani svobodi naproti.
2	Jože	Butara
Prebivalci Kočevja in (Golice se lahko kopljejo v Rinži le nad drugim mahovniSdm jezom, kjer je voda najčistejša. Tu je mahovni^ mladina medila prijetno kopališče s preprostimi skakalnicami, dohodi v vodo in iz nje ter raznimi drugimi napravami. (Foto: J. Primc)
DROBNE IZ KOČEVJA
FADLO je drevo zadaj za podružnico Ljub^anske banke, ki je bilo nekjo posebnega. Kaže, da bo tam zrasla nova hiša.
DVE VESELICI je organiziralo v Rožnem studencu gasilsko društvo Mahovnik, da bi tako zbralo denar za razširitev gasilskega doma.
OBČINSKO LIGO malega nogometa bodo organizirali. V njej bo tekmovalo 8 klubov. Tekme se bodo začele sredi septembra. Lup sta organizirala obcinska konferenca Zveze mladine v sodelovanju s športnimi delavci.
TRŽNICA JE Z DVEH strani že zasteklena. Tako prodajalci ne bodo izpostavljeni pr^ihu in drugim vremenskim neprilikam. Delno so trž-nične prostore tudi pregradili, da so tako pridobili skladišča.
KOČEVSKE NOUCE
Kopališče je premajhno
Prebivalci Kočevja se kopljejo v Rinži pri Mahovniku, kjer je domača mladina uredila (manjše) kopališče
E*rebivalci Kočevja in okolice se ne bi imeli kje kopati, če mladina in krajevna skupnost bližnjega Mahovnika ne bi uredila pred približno dvema letoma pri svoji vasi kopališča. Mladinci so očistUi strugo Rin-že vodnih rastlin, jo nasuli s kamenjem in peskom, uredili dostope v vodo in iz nje, več skakalnic in drugo.
To malo kopališče zdaj pridno uporabljajo ne le Mahovničani, am-• pak tudi mlado in staro iz Kočevja, ob kopališču pa niso redki tudi avtomobili s tujo registracijo.
Žal pa se še najdejo posamezniki, ki mečejo v vodo in po travi okoli razne odpadke, kot so papir, kovinski zamahi, konzervne škatle, polivinil in drugo. Ta navlaka kazi kopališče, razen tega pa so kovinski ali stekleni predmeti nevarni in se na njih lahko kdo poreže. Vendar se na srečo redno najde tudi kdo, ki šaro
pobira, kuri papir ali opozarja druge, naj ne napravijo iz kopališča svinjak.
Včasih je Kočevje imelo kopališče v Gaju, vendar so ga zaradi odplak iz tovarn, hlevov KGP in drugod opustili. Rinža je v Kočevju in vse do drugega mahovniškega jezu tako umazana, da sploh ni primerna za kopanje. Se ribe v tem delu vode skoraj niso več užitne.
J. PRIMC KOČEVa NA TRIGLAVU
Kočevski planinci Peter Vovk, Franc Ahac, Feliks Hrovat ter Slavko Kofol in Viktor Kužnik z ženama so se pred kratkim povzpeli na vrh Triglava. Ob tej priložnosti so pregledali tudi knjigo, v katero se vpisujejo obiskovalci, in ugotovili, da je v zadnjih štirih letih obiskalo Triglav le okoli 20 Kočevcev.
So Metličani vegetarijanci?
V samopostrežni trgovini Mercator so v prvem polletju prodali za 160.000 din zelenjave
Nič ne bi bilo čudnega, če bi tako količino zelenjave prodali v ljubljanski trgovini, toda za Metliko, kjer so se še pred nedavnim bali trgovati z zelenjavo, je prodaja izredna. Kaže, da je v mestu vse več
SMRT STARIH METLIČANK
Ta mesec sta vrste metliških prebivalcev zapustili dve stari Metličanki: 11. avgusta so številni meščani premili na pokopališče pri sv. Roku 86-Ietno Emo Prćželj, nekdanjo notarsko uradnico in vdovo sodnijskega uslužbenca. Deset dni kasneje pa so se prav tam poslovili od najstarejše metliške meščanke 91-letne Amalije Sturm, vdove po predvojnem t^ovcu. Obe ženi bodo ljudje ohranili v lepem ^ominu.
čistih delavskih in uslužbenskih družin, kjer vrtičkarstva ne poznao več. Se pred tremi leti je bila v mestu družina brez vrta prava redkost, zato so se tudi trgovci branili sadja in zelenjave, ker je to hitro pokvarljivo blago.
Promet v samopostrežbi se je v primeri z lanskim prvim polletjem povečal za dobrih 35 odstotkov. Kot ugotavljajo, je to deloma ‘posledica vi^ih cen, deloma pa tudi večje prodaje. Kolektiv je visoko zastavljeni plan v znesku 2 milijona v pol leta dosegel.
Metličani u v tej trgovini pokupili razen zelenjave še za 125.000 din kruha, za 95.000 din mlečnih izdelkov, za 120.000 din mesa itd. V juliju in avgustu gre bl^o še bolj v denar, ker poleg domačinov kupujejo tudi turisti. Med njimi ni malo tujcev.
V trgovini, kjer si stranke same
strežejo, se med poštenjaki najdejo tudi zmikavti. Število tatvin letos ne narašča, opažajo pa tudi, da je med zalotenimi tatovi manj pravih domačinov.
V sklopu samopostrežne trgovine deluje tudi bife, kjer strežejo z okusnimi in cenenimi toplimi malicami. Zanimivo je, da v tem lokalu tudi precej popijejo, najbolj popularna pijača pa je karlovško pivo.
Na 4 hektarih hmeljišč metliške zadruge je od 16. avgusta dalje vse živo. Med obiralci je največ žena in otrok, pa še te je bilo tei^o dobiti. Hmelj je letos zaii^i suše bolj droban kot prejšnja leta. Na sliki: mlada obiralka je prinesla na obupno mesto polno posodo hmelja in zanj dobila l^tek za 3 din. (Foto: R. Bačer)
SPREHOD PO METLIKI
HUDO NEUKJE JE v POnuDE-LJEK, 16. avgusta, zvečer z^elo tudi Nfctliko in okolico. Medtem ko je v mestu močan vihar lomil in ruval drevje ter metal opeko s streh, pa je okolico, zlasti Vidošiče, Krma-čino, DrašiČe, Vinomer in še nekatere vinorodne kr^e, zajela tudi toča, ki je naredila večjo jii manjšo šRodo
LJUDJE SO PRIČAKOVALI, da bodo proti koncu tega meseca v vinotoču metliške kmetijske zadruge pričeli prodajati lepo namizno grozdje z Vinomera. Toda zaradi toče bodo letos verjetno za ta sladki sadež prikrajšani. Vprašanje je tudi, | kaj bo letos z odlično vinomersko I črnino. Jo bodo sploh stekleničili? |
PO VSEJ BELOKRANJSKI . TRANSVERZALI so pred kratkim ' na novo osvežili strnjene in prekinjene bele črte, ki delijo cestišča v ^ dva dela. Tako bo avtomobilsl^ voznikom vožnja laž a in varnejša;
USLUŽBENEC PODRUŽNICE! SOCIALNEGA ZAVAROVANJA iz Črnomlja bo v prihodnjih mesecih ▼ Metliki luadoval naslednje dneve: 3, in 24. septembra, 8. in 22. oktobra,
'5. in 19. novembra in 3. in 24. decembra. Uradne ure so v prostorih občinske skupščine dopoldne od 9.30 do 13. ure.
V METLIŠKI KNJIGARNI je zadnje dni vse večje povpraševanje ^ po diskih knjigah. E>obro gredo promet tudi vse druge potrebščine, zlasti zvezki, risalno orodje in šolske torbice.
UMRLI SO: Anton Dragovan iz Metlike, star 32 let; Janez Palčar iz Metlike, star 76 let; Ana Badovinac iz Magovcev, stara 83 let; Jože Lojk iz Novega mesta, star 76 let; Amalija Sturm iz Metlike, stara 91 let.
metliški tednik
PRIPOJITEV K INLESU
V	ribniškem podjetju INLES so imenovali posebno komisijo, ki naj bi pripravila vse potrebno za pripojitev podjetja JAVOR iz Jušičev v občini Opatija k njihovemu podjetju. Z JAVOROM, katerega letna proizvodnja znaša okoli 20 milijonov din, INLES že zdaj tesno sodeluje. V komisijo so imenovani Jože Andoljšek, Vinko Šparovec, Mirko Anzeljc in Anton Dejak.
NOVA ,;^AŠA VEZ“
17. avgusta je izšla letošnja peta številka ,jNaše vezi“, glasila delovne skupnosti INLES. V njej so posvetili največ pozornosti predvideni pripojitvi podjetja JAVOR iz občine Opatija k INLESU, prodajnim skladiščem, članom kolektiva, ki so že 20 let pri podjetju, samoupravnemu sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter novostim iz obratov INLESA.
ZOBOTREBCI
POMOŽNI KANAL v spodnjem delu Ribnice je po dveh in pol mesecih dogradila Vodna skupnost Ljulv Uanica^ava. Kanal, v katerem so tudi požiralniki, bo v primeru večje vode odv^al presežek vode in tako obvaroval Ribnico pred poplavami.
TABLA ZGINILA - Z ribniškega gradu je izginila tabla Bife „Graj^i tuam“ že nekaj dni prej, preden je bila slika v na^m listu. To ni prvi primer, da je že slikanje samo pripomoglo v Ribnici k hitrejši ureditvi te ali one zadeve.
VODOVODNE TEŽAVE -Kom£U je dobro stekla v Ribnico nova voda, že so se začele težave: počila je nova cev in spet je bila Ribnica nekaj časa brez vode.
KAJ S KAVARNO? - Ribničane zanima, kaj bo naredilo trgov-Uco podjetje s kavarno v gradu. n:o-•tor je lep, a prazen. Ribničanke pa' K)lj zanima, kdaj bodo trgovine po-krbele za boy redno in kulturno ueskrbo s kruhom.
VELIKO VESELIC - Veselice po tekočem traku so pri* „Rudku* v Prigorici. Na njih igrajo tudi mnogi znani ansambli in pojejo znani pevci.
ASFALTIRANJE JE v glavnem menda končano. Zunanja skladišča INLES je asfaltiralo Cestno iwdjetje Novo mesto, bližnjo Partizansko cesto pa Slovenija ceste. Tako je prišlo v Ribnico še enkrat toliko strojev, kot bi jih sicer za taka dela potrebovali.
RESETĐ
Dopust v Malinski je prijeten
Za dopustnike v ribniškem počitniškem domu bi bilo še lepše, če bi oskrbnica M je skrbela za dom in sproti odpravljala razne malenkostne napake in poškodbe — Možnost za prijetne izlete po otoku
Počitniška skupnost Ribnica je imela srečno roko, da je zgradila počitniški dom v že desetletja turistično znani Malinski na otoku > Krku.
Novi ribniški dom stoji na samoti, vendar razmeroma blizu morja. V njem lahko letujejo tako tisti, ki imajo lastna motoma vozfla, kot oni, ki jih nimajo, saj so z Malinsko dobre prometne zveze. Okoli doma je prijetna tišina. Nič ne moti počitka dopustnikov. Vprašanje pa je, če bo tak mir tudi v prihodnjih letih, saj vsenaokoli grade nove počitniške \iike.
Iz Malinske je mogoče po lepi, a nevarni cesti obiskovati stara naseda, v katerih je mnogo kulturnih ' in zgodovinskih roometukov ter drugih privlačnosti. Taki kraji so mesto Krk, Punat, Baška, Vrbnik, Omišalj, Njivice, Glavotok, Stara B^ka, otoček Košljun in drugi
Letovanje v domu ribniške počitniške skupnosti v Malinski bi bUo za vsakogar lahko zelo prijetno in nepozabno doživetje, če bi imelo vodstvo počitniške skupnosti srečnejšo r III	...i.	I.	I	I
DELO poravnalnega' SVETA
Poravnaim svet pn krajevni skup nosti Ribnica sodi med najbolj aktivne poravnalne svete v občini Na ta svet se obračajo s prošnjami za posredovanje v raznih vprašanjih tudi občani zunaj ribniške krajevne ikupnosti. Letos je imel poravnalni ivet že več obravnav. Se vedno so na ?rvem mestu spori zaradi žaljivk, hižnostnih poti, meja in podobnih uidev.
EVROTRANS NA STARTU
Končno so bile po več mesecih odstranjene in premagane mnoge uvozniške težave novoustanovljenega prevozniškega podjetja ,,EVRO-TRANS“ iz Ribnice. Novo podjetje se je te dni že pojavilo z ličnimi kamioni znamke MAN na naših in tujih cestah.
Prvi del voznega parka - okrog dvajset kamionov - je obiskal Ribnico 30. julija, kjer sojih re^striralL Za mnoge Ribničane je bUa dolga kolona tovornjakov v Kolodvorski ulici in za gostilno „"Kibničan** posebna zanimivost, zlasti še, ker večinoma niso vedeh, daje to osnova novega ribniškega podjetja.
roko pri izbiri oskrbnice doma. Razne malenkosti, ki bi se dale z malo dobre volje odpraviti, včasih
Ro nepotrebnem zjezijo dopustnika, lobenega opravičila za oskrbnico doma ni, če je dopustnik v desetih dneh ^loh ni videl, če ne zamenja pregorele varovalke, če ne odm^i zarnašenega lijaka, če ne poskrbi za sklit(
popravilo vrat, za zasteklitev okna,;
' JO itd.,' priti v
na katerem je veter razbil šmo itd., skratka: dopustnik bi moral f kolikor toliko urejeno sobo oziroma
fiočitniški dom, ki ne bi že ob vse-itvi imel vseh teh pomanjkljivosti.
Cas bi tudi že bil, da bi bUi kupi zemlje za domom izravnani. To delo je počitniška skupnost že davno plačala, opravljeno pa Se ni.
Za boljše poču^e dopustnikov pa bi kazalo kasneje postaviti še preprosto in ceneno zaščitno streho za wtomobile.
Počitniška skupnost Kibmca se teh pomanjkljivosti zaveda, vendar 'ih zaradi pomanjkanja denarja ali
zato, ker ne dobi primernejše oskrbnice za dom, ne more hitro rešiti. Prizadevala pa si bo, kot se je tudi vedno doslej, da bo ljudem omogo-5ila prijetno in ceneno letovanje.
J. P.
SOLA V SODRAŽICI DOBI IME
Osnovno šolo v Sodražici nameravajo poimenovati po velikemu ro-^u, pisatelju in esejistu dr. Ivanu Prijatlju iz vasi Vinice pri Sodražici. Postopek za poimenovanje šole je v teku. Pokojni pisatelj ima v Ribnici trg, id se imenuje po njem. Pred leti je v domačem kraju na območju Sušja delovalo kulturno umetniško društvo, ki je nosilo njegovo ime. Žal je dništvo prenehalo delovati Dr. Ivan Prijatejj vsekakor zasluži to čast, da bo šola v Sodražici nosila njegovo ime. Naj povemo, da je ki-
f)ar samorastnik Dr^o Košir iz Je> ovca podaril šoli kip dr. Ivana Pri-jatlja.	-r
Včasih je nevzdržno
»Trudimo se, da bi bile stranke zadovoljnec
v parni pekarni in slaščičarni Antond Novaka v Ribnici dela Francka Kaplan že dvanajsto leto.
TX)brb jo poznao skoraj vsi me-čani, ki v majhni prod^alni iz dneva v dan kupujejo Vruh. VčasiJ se ustavno tudi v sosedinem prostoru ter zau^ejo dobrote te priljubljene slaščičarne.
•	-	Kateri	kupci	so pri vas najpo-
gostejši?
„V glavnem pri nas kupujejo mladi in odrasli. Ce ne kruha, pa dasti v vročih dneh sladoled. Marsikatera stranka pride samo po kruh, ko pa vidi m^jše, kako navdušeno ližejo sladoled, se navadno zary odloči tudi ona. Veliko prodamo tudi ' „krcmšnit“. Teh ponavadi že zjutraj zmanjka, tako da strankam velikokrat ne moremo ustreči. K^ub temu' se trudimo, da bi bile z nami zado-. voljne.
' Sed^, ko so počitnice, se pri nas radi ustavijo miUčki, ki jih mamice ' pečejo na kopai\je, šolarji in turisti. Ki jih je vse več. Veliko nam pomaga tudi toplo vreme, pa čeprav je še zlasti v kuliii\ji včasih skoraj ne-vzdržno.“
J. PEZEU
Vinica je polna gostov
Izredna turistična sezona ne gre mimo nevšečnosti: v kampu se pritožujejo nad čistočo, ko palci pa nad motornimi čolni
Odkar se Viničani ukvarjajo s turizmom, se ^ ni zgodilo, da bi bilo v kraju toliko gostov kot v letošnji sezoni. V hotelčku na kampu so vso sezono sobe oddane, pa tudi pri zasebnikih ves julij in avgust ni proste sobe. Ce štejemo še turiste, ki kampirajo, potem je Vinica letos res izredno obiskana. Žal za goste ni tako poskrbljeno, da bi bili brez pripomb.
Negodovanju zoper nečistočo v kampu bi se prav l^ko izognili, če bi pobirali parkirnino za avtomobile
IZLET ZA UPOKOJENCE
Podružnica Društva upokojencev v Črnomlju je nameravala organizirati za svoje člane izlet v Velenje, a ni bilo dovolj prijavljenih. Kot kaže, je več zanimanja za obisk jesenskega velesejma v Zagrebu, zato ^do tak izlet organizirali. V pisarni društva že sprejemj^jo prijave.
ŠOLARJI KUPUJEJO
V	črnomaljski knjigami in papirnici imajo kot običajno pred začetkom šolskega leta ves dan dovolj strank. Trgovina je dobro založena 2 vsakovrstnimi potrebščinami zi šolo, žal pa nekaterih učbenikov še ni v prodaji. Starši se tudi prijemljejo za glavo ob izdatkih, ker so vsako leto večji. Družine z več otroki si ob takem nakupu dodobra osuše denarnico.
KMALU NOVA MOTORKA
Gasilci iz Petrove vasi bodo v kratkem času svečano predali v uporabo novo motorno brizgalno, za katero so zbrali denar s prireditvami in s prispevki delovnih or^nizac^. Motorka, ki je vejala skortu 20.000 din, je že plačana. Društvo bo z i\jo veliko pridobilo, saj stara brizgalna ni več zanesljiva.
 1
HRASTJE: VELIKA SKODA, MAJHNE RANE - 21. avgusta je Zagrebčanka Mar^a Cop z nemškim avtomobilom pri Hrastju prehitevala tovornjak, ki ga je proti Ljubljani vozil Stanko Adamič iz Črnomlja. Med prehitevanjem je naproti pripekal tovornjak, zato se je Zagrebčanka umaknila, vendar tako nesrečno, da je zadela Adamičevo vozilo, treščila v vsek, nato pa roet v Crnomaljčanov tovornjakov. Voznica in mož sta bila le laže ranjena, škodo pa so ocenili na 60.000 din.
in skromno vstopnino za kopalce kot delajo povs(^ drugod. S ten denarjem bi v kampu poskrbeli z red in snago. Druga nevšečnost s< motorni čolni, s katerimi turisti vs češče zahajajo na Kolpo. Zanje b morali odrediti določen plovni paj ne gre pa dovoliti, da ogrožajo ko palce in delajo umazanijo na vodi, k je doslej slovela prav zaradi čistoče Razen tega se ljudje v motornih čo. nih tudi sami izpostavljajo nevai ^ nosti, ker je reka ozka in mestom )litva. Krajevna skupnost je že pred agala, n^j bi vsaj vzdolž kopališč x>žnje z motornimi čolni prepove lali.
Domačini še nimajo pravega smi sla za turizem, kar se kaže tudi tem, da dan za dnem odkopavqj>-pesek iz Kolpe tako rekoč izpo* nog kopalcev. Treba je misliti vnj prej. Ce se bo odvažanje peska nads ijevalo v takem obsegu kot dosle; bo imela Kolpa kaj kinalu namest peščenega dna blato, potem se n bo več razlikovala od drugih rek!
ČRNOMAUSKl DROBIR
TLLAJ riv v E, rOMOCi za vozni ške kandidate je te dni v Semič uspešno zaključilo 37 tečajnikov.
jetno preurejen lokal BOROVO ulici Staneta Rozmana. Prej stara i temna prodajalna bo dobila povser novo podobo. Lokal bo tudi večj Dela opravka podjetje BEGRAD.
GOSTILNA Švajger je začas no zaprta, ker stavbo nadzidavtuc Ko bo predvidoma za 29. novembc gostilna spet odprta, bo tudi loki za goste na novo urejen.
KOT OCENJUJEJO kmetijsk strokovnjaki letoši^o vinogradnišk' letino, kaže na sladko vino, pozdj oa je zaradi suše bolj drobno in tuc nanj ga je kot prejšnja leta. Tod loslej škode ni naredila.
CEZ ZALOŽENOST TRŽNICI se črnomaljske gospodinje letos re ne morejo pritoževati. Vsak da imajo sadja in zelenjave na izbire res pa je, da na tržnici plačigo dosti krat več kot v trgovini.
PRETEKLI TEDEN je umrl; ložefina Mlakar iz Kanižarice, stari 38 let.
\ Posebnosti posebne šole \
S Slavka Keglovič, ravnateljica posebne šole: J 2 »Pravijo, da bomo prvi na vrsti!« $
j
5
'S
DTOUSTRUSKE ŠTE2VILKE NOVOMEŠKE OBĆINB
Industrija: 9000 zaposlenih
Julijska proizvodnja vredna 113 milijonov dinarjev, izvoz pa 2,3'milijona dolarjev — Prodaja na domačem trgu: 108,7 milijona dinarjev
Prejšnji četrtek je dr. Janeza Janžekoviča skrbela usoda posebne šole v Šmihelu, od koder se je vedno vračal prizadet, ker delajo otroci v tej šoli v nemogočih razmerah. Poslanec Jože Suhadolnik naj bi odgovoril na vprašanje, ali smo v razviti novomeški občini sposobni rešiti ta problem. Ker imajo tudi poslanci dopuste in ker je bil Jože
Suhadolnik prav te dni na dopustu, je odgovarjala ravnateljica posebne šole Slavka Keglovič: „Ce začrtem kar z odgovorom Jožeta Suhodolnika, ki nam je obljubil, da je reševanje naših težav prvo na listi potrebnih ukrepov, potem lahko pričakujemo, da bomo težave začeli refe-vati. Za idejne načrte in lokacijo naj bi letos dobili 600 do 800 tisoč dinarjev. Kajpak bomo morali še trpeti v starem in tesnem."
. - Vaša šola utesnjuje tudi internat, ki prav tako toži o hudih težavahV
, „Res je, čeprav delamo v (skrajno nemogočih razmerah. Kar pomislite, da smo v nekdanji prosvetni dvorani in v učilnicah bivšega nunskega samostana! Lahko opremljamo, kakor hoče-n», lahko adaptiramo (če ima-
mo denar!) - toda smo še naprej v pretesnih prostorih. Za z^ed, da ne bo kdo mislil, da pretiravamo, samo ta podatek: imamo eno samo dnevno sobo za učence, ki so tudi v našem internatu. Teh učencev je 48 — vsi se stiskajo v enem prostoru, n^jmlajši imajo 7, naj starejši pa 18 let. Med njimi pa so še velike umske, telesne in vzgojne razlike ..
- Na šoli je zdaj 18 zaposlenih. Koliko otroic imate na skrbi?
„V lanskem šolskem letu smo jih imeli 132; 48 jih je stanovalo v šoli, za 8 pa smo morali poskrbeti za dnevno bivanje. Letos jih bomo morali imeti približno toliko kot lani, saj jih več ne moremo sprejeti. V glavnem so to otroci iz novomeške občine, sprejeti pa bi morali vsaj še 40 do 50 otrok, ki so že kategorizi-'rani, pa hodijo v različne osnovne šole. Vsak dan se oglasi tudi več staršev, ki bi radi svoje otroke z osnovnih šol prešolali na našo posebno šolo. V današnji stiski tega pri najboljši volji ne 'moremo narediti."
- Fdina rešitev je torej nova šola?
„Verjamemo obljubi poslanca Jožeta Suhadolnika, sicer bi morali že obupati. V Novem mestu smo poskušali praktično povsod, celo tovarno zdravil Krka smo si ogledovali, čeprav še delajo in se najbrž še ne bodo hitro selili v Ločno. Upam, da bomo novo šolo kmalu začeli graditi, morebiti bo zrasla v neposredni bližini stare šole ...“
- In vaše vprašanje za prihodnji četrtek?_____________________
„Novo mesto raste tako hitro, da na nekaterih področjih že preveč zaostajamo. Otroška igrišča in zelenice sploh — to me zanima. Kakšne so možnosti, da bi jih imeli več kot doslej. Zanima me, kaj midi o teh težavah mladih Dominvest. Za odgovor prosim arhitekta inž. Gorazda Cibica.“	J.	SPLICHAL
I
J
S
J
4
0
V začetku avgusta je bilo v 14 industrijskih podjetjih novomeške občine 8.933 delavcev, kar je za 13 odst. več od lanskega povprečja in za 12 odst. več, kot je bilo zaposlenih v juliju 1970. Na območju novomeške občine ima še vedno največ zaposlenih Industrija motornih vozil - 2.386, KRKA ima 1.532 delavcev, NOVOLES 1.466, NOVOTEKS pa 1.210. Najmanjše industrijsko podjetje je Opekarna v Zalogu s 60 zaposlenimi.
Julijska proizvodnja je bila vredna slabih 113 milijonov dinarjev, vse skupaj pa so v 7 mesecih industrijska podjetja naredila za 797,565.000 din izdelkov, kar je za 37 odst. več kot v enakem lanskem obdobju. Letošnji proizvodni načrt predvideva za 1,3 milijarde din^ev izdelkov, doslej so ga uresničili z dobrimi 60 odstotki. Največjo proizvodnjo ima Industrija motornih vozil - 365 milijonov dinarjev, kar je za 59 odst. več kot lani v 7 mesecih. Proizvodnjo so povečali v vseh industrijskih podjetjih v občini, največ pa v mimopeškem obratu BETI za 71 odst., vrednost proizvodnje pa je dosegla 3,9 milijona dinarjev. Po vrednosti proizvodnje je za IMV KRKA s 197 milijoni, sledita pa
r	^
Gostilne umirajo
Napredek turizma v novomeški občini gre praktično pripisati nekaj hotelom v pomembnih turističnih krajih, ki imajo tudi veliko večino prenočitev in prometa.
Zal pa ob tem napredku v prvi polovici letošnjega leta se je promet povečal za petino, število prenočitev pa še bolj - prerodi pozabljamo na zasebna gostišča, Id danes pravzaprav umirajo. Naglemu razvoju turizma namreč niso več kos, zato nimajo obiskovalcev. To pa je razumljivo, saj turist tja, kjer mu bhko ponudijo samo „dva ded in žemljo “, ne gre-db radi. Vse manj je namreč takih zasebnih gostišč, ki so higiensko primerna, in tudi kuhinje so že zastarele ali pa jih sploh nimajo.
Zato ni nič čudnega, da mnogo starejši gostilničarji zapirajo vrata svojih gostiln ali pa napovedujejo, da jih bodo zaprli. Prav tako je res, da mnogi med njimi nimajo pravega odnosa do poklica, saj je zdaj, sredi turistične sezone, več takih, ki so lo kale zaprli. To so torej štorih v času, ko turizem go stinstvo najbolj potrebuje Vsekakor bi bilo prav, ko bi s posojili pomagali, da bi tudi mladi, ki imajo veselje do te obrti, lahko začeli delati. Več sveže krvi med starimi, ki so navajeni delati postarem, bi lahko pomenilo tudi oživitev zasebnega gostinstva. Nove pobude in mladostna svežina lahko pre cej pomagajo k uspešnejšemu poslovanju! J. S.
Čeprav je Lahinja umazana, saj sc vanjo izliva vsa kanalizacija Črnomlja in so ob bregu tudi kače, se otroci vseeno namakajo ob jezu pri nekdanji Doltaijevi žagi. Kaj se hoče, mesto je brez kopališča, na Kolpo pa ne more vsak. (Foto: Ria Bačer)
Nov zalet v Petrovi vasi
Krajevna skupnost ureja pokopališče, pripravljajo pa se še na gradnjo prostora druibenlti organizacij ~ Vse prostovoljno!
la:ios je krajevna skupnost zaživela kot prerojena. Lotili so sc velike obnove pokopališkega'zidu in gradnje mrtvašnice, pri čemer vaščani pridno sodelujejo. Vsako gospodarstvo bo opravilo 40 delovnih ur, k razen tega so zbrali 15.000 din v gotovini, imsOo pa tudi 10.000 din dohodka od raznih prireditev. Računajo, da bo pokopališče urejeno do pomladi, medtem pa sc pripravljajo na novo, še mnogo obSirnejšo ®kcyo.
Petrovčani su se odločili poleg gasilskega doma zgraditi prostore za družbene organizacije. Tudi ta gradnja bo nastala večinoma z lastnimi
sreosivi m s prostovoljnim deiom. Ker pa so varani tako prizadevni, pričakujejo, da jim tudi občinska skupščina ne bo odrekla skromne JomoČK
Cez zimo bodo za gradnjo pripravili material, delp pa se bo začelo, takoj ko bo krajevna skupnost, v kateri so 4 vasi, razbremenjena skrbi za pokopališče.
NOVOTEKS in NOVOLES s skoraj 83 oz. 72 milijoni dinarjev vredno proizvodnjo.
Na domačem trgu so v juliju prodali za 108,7 milijona dinarjev svojih izdelkov, v 7 mesecih pa je novo-meSca industrija na domačem trgu
Slavje v Podgradu
v nedeljo, 29. avgusta bo v Podgradu na Gorjancih srečanje borcev in aktivistov Gorjansk'ega bataljona in XII. SNOUB. V ta namen so pripravili zanimiv spored. Ob 8. uri bodo odprli pre-_ novljeno cesto Cerovec-Pod-grad, uro kasneje pa bodo skupne vaje teritorialnih enot in JLA. Ob 10. uri bo partizanski miting. Na slavnosti bo govoril dr. France Hočevar, podpredsednik izvršnega sveta Slovenije.
J
Za upokojence:
v torek, 7. s^tembra bo društvo upokojencev pripravilo avtobusni izlet v Medvejo - čez Kočevje, Delnice, Trsat, Opatijo, vračali pa se bodo čez Reko, Vinico in Črnomelj. Prevoz stane 50 din^ev, kosilo 20 din. Prijave sprejemajo v društvu do 3. septembra, odhod pa bo 7. septembra ob 6. uri z avtobusne postaje, povratek ob 21. uri.
ZA ASTMATIKE
V Izoli in Piranu bo društvo tudi letos omogočilo zdravljenje svojim članom z majhnimi dohodki. Prijavijo se lahko vsi, ki imajo v DU poravnane obveznosti. Zglasijo naj se v društveni pisarni. - Društvo se zahvaljuje tovarni zdravil Krka, Novo-teksu. Zavarovalnici Sava, Gozdnemu go^odarstvu, ObSS, Gopan-cem, SDK, SZDL ter Kavami na Glavnem trgu, ki so akcijo tudi denarno podprli.
Suhokrajinski
drobiž
OBCANI, ki stanujejo ob makadamski cesti II. reda od žužember-ške šole proti Cviblju, se pritožujejo zaradi prahu, ki ga imajo po stanovanjih, kljub temu da imajo le redko kdaj odprta okna. Zato se zavzemajo za asfaltiranje tega dela ceste. Tudi preostali del ceste do Trebnjega je neurejen in slabo vzdrževan.
AVTOPRALNICO bi bilo treba urediti na ustreznem mestu v Žužemberku. Sedaj n^reč perejo avtomobile kar v Krki na Loki, kM seveda ni primerno za tamkajšnje kopališče.
TRGOVINSKE POSLOVALNICE v Žužemberku naj bi pred svojimi lokali namestile koške za smeti, da ne bi bilo vse več ovitkov od kornetov, lučk in ježkov ter drugih odpadkov, ki jih odmetav^o potrošniki, ko pridejo iz trgovine. Na zelenicah in drugod na trgu pa nzo bi take koške za smeti namestilo turistično društvo iz dotacije, ki jo prejema od krajevne skupnosti.
REDKE STUDENCE po gozdovih in košenicah v Suhi laajini nameravajo urediti in zaščititi. Le-ti so za to območje izrednega pomena, zato bo to koristna akcija.
KRKA med Žužemberkom in Dvorom je na nekaterih mestih zaradi skritih vrtincev nevarna za kopanje. Prehodni turisti pa sc poleti ustavljajo povsod ob Krki in se ob vročini hladijo v njej. Zato namerava žužemberško turistično društvo ob mestih, nevarnih za kopanje, p(> staviti table z opozorilnimi
prodala za 756 milijonov dinarjev izdelkov, kar je za 54 odst. več kot lani v enakem času.	'
Julijski izvoz je bil vreden 2,3 milijona dolarjev. Večino izvoza je ustvarila Industrija motornih vozil, izvoz KRKE in NOVOLESA pa je bil vreden več kot po 200.000 do-la^ev. Julijski izvoz je bil za 47 odst. večji kot lanski v enakem mesecu. V 7 mesecih so indusd:yska podjetja izvozila za 18,7 milijona dolarjev izdelkov, kar je za 45 odst. več kot lani v juliju. Izvozni načrt bo kmalu uresničen, saj je za zdaj izvoz dosegel skoraj 80 odst. nameravanega. Večino izdelkov proda novomeŠca industrija na konvertibilno področje.
NOVO MESTO: STADION 75:74
V prvem jesenskem kolu slovenske košarkarske B lige so Novo-meščani v Ljubljani premagali Stadion 75:74 (36:40). Domačini so vseskozi vodili in 5 minut pred koncem so bili Novomeščani popolnoma izgubljeni, saj je Stadion vodil 74:60. Tedaj so Novomeščani poskusili s presingom, kar je domače tako zmedlo, da do konca tekme ^loh niso več dosegli koša, Novomeščani pa 15 — točno dovolj za zmago.	-
Za Novo mesto so igrali: Šepetave 16, Splichal 19, Z. Kovačevič 14, Počrvina 5, S. Kovačevič 12, Pirc 4, Piletič 3, Spil er 2, Sobar in Bencik.
OBVESTILO DIJAKOM NOVOMEŠKE GIMNAZIJE
Začetek pouka na gimnaziji
bo 1. septembra 1971. Dijaki 1. razreda naj pridejo v gimnazijsko avlo ob 8. uri, dijaki 2., 3. in 4. razreda pa pred kino »Krka« ob 9. uri.
OKRADENA V ČAKALNICI -Neznan žepar je 17. avgusta v čakalnici novomeškega zdravstven^a doma ukradel Anici Jereb denamko s 350 din, še preden je prišla na vrsto pri zdravniku.
SPET KRAJA V LOCNI - Na gradbišču ,JCrke“ v Ločni so neznanci minule dni iz skladišča ukradli vrtalni in brusilni stroj, vredna 2100 din, nekaj orodja in 40 m kabla.
MINI ANKETA
Pestri dopusti
1*0 uucah Novega mesta se vse pogosteje slišijo vzkliki, kot: „Joj, kako si črna! Kakšno je bilo vreme, družba? Kako je bilo? “ Se dober mesec in z dopustov se bodo vrnili še zadnji letoviščarji. Ostali bodo samo še lepi spomini na taborjenje, kopanje in na nove znance, ki si jih bomo pripovedovali v dol^ zimskih večerih. Nekateri Novomeščani so o svojih dopustih povedali naslednje:
Bojan Pureber, avtomehanik:
V Poreču in Splitu sem bil 20 dni. Zaradi zanimive družbe sem se imel odlično. Spoznal sem veliko novih prijateljev, se na-plaval in na^al, sedaj pa doma še malo lenarim. Pogosto zahajam na Otočec ali pa se kopam kar v Novem mestu, saj je Krka letos zelo topla.
Anica Šušteršič, bolničarka: Tri tedne dopusta mi je kar prav prišlo. Ker sem doma iz Hrastnika, sem obiskala domače. Povsod je lepo, doma je nelepše. Nekaj dopusta pa sem preživela na Kolpi, ki je bila letos izredno topla, ter v Šmarjeških Toplicah, kjer je prijetneje in mirneje kot v drugih toplicah.
Ivan Stefančič, tehnik: Del dopusta sem preživel pri starših na Vinici. Pomagal sem jim pri najrazličnejših opravilih, tako da se nisem dolgočasil. Nekaj dni sem izkoristil za študij. Dopust mi je prehitro potekel in takega mnenja so verjetno vsi tisti, ki so se z ,jenarjenja“ že vrnili.
Lučka Rukše, frizerka: Sedem dni sem preživela v Umagu. Lepo vreme, zanimivo mesto in okolica so prispevali, da je bil moj dopust, čeprav kratek, izredno zanimiv. Ker me naša mesta zanimajo, predvsem taka z burno zgodovino, bom drugo leto odšla kam drugam, saj želim spoznati čim več naših mest, ljudi, ki v njih prebivajo, njihove navade, način življenja, zgodovino in sploh vse mestne zanimi vosti. Dopust njy ne bo samo lenarjenje na soncu, temveč tudi nekakšno učenje, poznavanje na^ številnih zanimivosti.
Tone Kovačič, avtomehanik: Dopust je bil prekratek, zato si skušam proste dneve popestriti tako, da kam potujem.- Ne zdržim na enem mestu. Želim si potovanj, novih poznanstev, dogodivščin. Bil sem v Piranu in Izoli, se n^lesal, spoznal veliko novih prijateljev in prijateljic. Dopust mora biti tak, da se človek v kratkem času sprosti, nabere energije za delo, ti ga čaka, ne pa tak, da bi moral kje drugje delati, kot to počne mnogo na-9h ljudi.
_________________________J.PEZEL^
Kovomeš]^ kronika
SAMO SE PONUJA, PA NE RAZUMEMO:
Ne po daljši poti!
Skoraj iti H mesece posluje v Novem mestu nova izpostava DBH Novo mesto
V brezglavem hitenju, ki smo mu
Eriča, nam zmanjkuje časa za marsi-aj nujnega, zelo prav pa nam pride vsak korak, ki nam je prihranjen. Prav s tem namenom, prihraniti ' vsem, ki morajo opraviti k^šenkoli bančni posel, odvečno pot v Kan-dijo, je DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA ODPRLA 5. maja letos novo izpostavo v Novem mestu, na Cesti kom. Staneta 10, v stavbi KZ Novo mesto.
V novi izpostavi lahko vložite in dvignete dinarske prihranke, tu
' imate lahko odprt zasebni žiro račun, tu lahko odprete tudi zasebni devizni račun, dvignete devize za ^ potovanja v tujino, zamenjate tuj denar za dinarje, seveda pa si laliko uredite vse potrebno tudi za potroš-ni.^ki kredit.
Čeprav visi nad vhodom v novo izpostavo od daleč viden neonski napis DBH, ki opozarja, da je tu banka, se tisti, ki jim je izpostava
namenjena, zaeniaai 'te ugodnosti vse premalo poslužujejo. Te vrstice smo zapisali zato, da bi vas še enkrat opozorili: ne hodite okoli hrbta v žep in si prihranite odvečne korake!
PO HUDEM NEURJU, ki je divjalo prejšnji teden, so imeli delavci komunalnega zavoda precej dela, preden so pospravili ves pesek, ki ga je na ceste nanesla voda ter preden so po starem delu mesta zasuli z njim jame. Delo so opravili hitro in dobro.
NA ŠPORTNIH IGRISCIH na Loki je iz dneva v dan živahneje, .saj se bližsgo tekmovanja v nsgrazUčnej-š^ ligah in nanje se mladi Novomeščani vestno prroravljajo.
OSNOVNA SOLA KATJA RU-PENA obvešča, da se popravni izpiti začno v petek, 27. avgusta, redni pouk pa se bo leos za učence od prvega do osmega razreda vseh novomeških osnovih šol začel 1. septembra.
TA TEDEN JE izšla številka lite-ramo-političnega lista Filter 58.
OB ZACETKU pouka bi morali na križišču proti tovarni obutve spet začrtati zebraste prehode za pešce, saj je tu promet zelo živahen, cesto pa prečka veliko osnovnošolskih otrok.
ROMAGAJ Sl SAM
ihUNIDR^
NA NOVOMEŠKEM TRGU SE vse pogosteje ustavljajo najrazličnejši kramarji, ki prodajajo kičaste predmete. Vendar gredo v Novem mestu vse slabše v promet.
NA GLAVNEM TRGU ima mnogo prodajaln svetlobne napise, žal pa je veliko takih, ki večkrat sploh ne svetijo, če pa že, v noč žalostno utripa samo neksu črk, npr. pri Mladinski knjigi.
NOVOMEŠKI PLOČNIKI SO S svojimi luknjami že dolgo časa ne-reš^iv problem. Na nekaterih mestih na Glavnem trgu si je že marsikateri meščan zvil nogo. Neprijetno je zlasti v deževnih večernih urah, ko se v luknjah nabere voda.
CENE NA TRŽNICI so bile ta teden naslednje: cvetača 10, čebula
3.5, česen 12, stročji fižol 6, krompir 1,60, koleraba 5, korenje 4, kumare 3, ohrovt 4, pesa 4, peter^ 8, paradižnik 4, paprika 5, endivija 6, zelje 2, zelena 7, breskve 7, hruške 6, jabolka 6, limone 7, lubenice
2.5, sveže slive 5, banane 7, jajca 0,70 do 0,80, smetana 20, sirček 8 lin.
' Umrla sta Slavko Brkič, upokojenec (45 let) iz Ulice talcev in Jože ianovec, upokojenec (73 let) iz Kristanove ulice.
POMAGAL
Ravnateljstvo osnovnih iol Brilln in Gnn
obveščata občane, da se bo
POUK NA TEH ŠOLAH
pričel v sredo, 1. septembra 1971, ob 8. url
Vsi učenci, ki prebivajo v šolskeim območju omenjenih Sol, naj se ta dan ob 7.30 zberejo pi^ novima šolskima sUivbama, kjer bodo dobili navodila za nadaljnje delo. Učenci morajo obvezno prinesti s seboj čiste copate.
RAVNATELJSTVO
- Ena gospa je rekla, da se v hotelu Kandija branijo zaslužka, saj tudi ob sobotah po deseti uri ne marajo več razpihati žerjavice, da bi pekli na ražnju ...
DOLKNJSKI LlbT
Petek, 27. avgusta - Zlatko Sobota, 28. avgusta - Avguštin Nedelja, 29. avgusta — Sabina Ponedeljek, 30. avgusta - Roza Torek, 31. avgusta - Rajko Sreda, 1. septembra - Egidij Četrtek, 2, septembra - Stefan
BREŽICE: 27. in 28. 8. ^ansko-Halijanski barvni fibn „4 dolarje za mačevanje". 29. in 30. 8. ameriški barvni film „Tarzanovo skrivnostno blago'*. 31. 8. in 1. 9. jugoslovanski barvni film „Babje leto“.
ČRNOMELJ: 27. in 29. 8. angle-^i barvni film „Samo dvakrat se živi“.
KOSTANJEVICA: 28. 8. ameriški fibn „Srce je samoten lovec“. 29. 8. ameriški film „Mac Kinino zlato“.
KRŠKO: 28. in 29. 8. nemški barvni film „Vdnnetou v dolini
smrti“. 1. 9. ameriški barvni film „Ne delaj valov!
METLIKA: 27. in 29. 8. angle-ško-nemški barvni film „Klub ubijalcev iz Brooklyna“ in ameriški barvni film „Rio Bravo“.
MIRNA: 28. in 29. 8. nemški barvni film „Helga“.
MOKRONOG: 28. in 29. 8. angleški barvni fibn „Feribod za Honkong“.
NOVO MESTO „Krka“: 27., 28. in 29. 8. italijanski barvni film , Bog oprošča, jaz ne“. 30. in 31. 8. ame-riSci ba^i film „I^ava obala“. 1. in 2. 9. ameriško-italijanski barvni film , J)jango strelja prvi“.
RIBNICA: 28. in 29. 8. zahodno-nemški film „Smrtonosni žarki dr. Mabuseja“.
SEVNICA: 28. in 29. 8. ameriški film ,.Hondo in Apači“.
SODRAŽICA: 28. in 29. 8. ameriški barvni film ,,Swingeri“.
SMARJESKE TOPLICE: 1. 9. ameriški fibn „Stan in Olio prodajata mišolovke“.
ŠENTJERNEJ: 28. in 29. 8. film „Obračun na S. Valentino".
TREBNJE: 28. in 29. 8. ameriški barvni kavbojski fibn ,jDan pištole“.
lii
02
SLUŽBO DOBI
ISCEM gospodinjsko POMOČ-'
NICO k 4-članski družini z dojenčkom za 8 ur ali za ves dan. Naslov v upravi lista (1819/71).
. FRIZERSKO VAJENKO sprejmem. Žensko frizerstvo Cirila Molan, Dobova 41 /a, Brežice.
GOSPpDINJSKO POMOČNICO sprejme takoj družina z dvema predšolskima otrokoma. Slivnik, Hubadova 10, Ljubljana-Bežigrad.
SPREJMEM DEKLE za priučitev v pletilski stroki. Hrana in stanovanje preskrbljena. Marija Sivic, Dobrepolje 3, Brezje na Gorenjskem.
V SLUŽBO sprejmem takoj tesaija — izučenega ali priučenega, lahko tudi sorodne stroke, z veseljem do lesarstva. Dohodki po dogovoru. Jože Foijan, tesarstvo, De-vova 15/B, Ljubljana.
NATAKARICO in kuhinjsko po-
' močnico q>rejmemo. Hrana in stanov^je v hiši. Gostilna Rožnik, Ljubljana, Cankaijev vrh 1. GOSTILNA Čebelica, Ihan pri Domžalah, sprejme dve vajenki za kuhinjo in strežbo.
ZA SODOBNO oj^nUjeno mizar-iko ctelavnico is&m pomočnika. Nastop takoj ali po dogovoru, samsko stanovanje preskrb^eno. Naslov v upravi lista pod „Gorenjska".
SPLOSNA bolnica Novo mesto sprejme več deklet v starosti od 18 do 30 let za pomožna dela. Kandidatke n^ se osebno zglas^ v upravi bolnii^ce.
brivsko-frizersko vajenko sprejmem. Hrana in stanovanje preskrbljena. Davorin Novak, Trebnje 18.
pošteno IN VESTNO DEKLE Sole pfosto, potrebujem za varstvo dveh otrok. Nudim sobo, drugo po dogovoru. Mar^a Kastelic. Podutik 22, 61210 Ijub-^ana-Sentvid.
MIZARSKEGA VAJENCA sprejmem takoj. Hrana in stanovanje pri mojstru. Pogoj dovršena osemletka. Ciril Bitenc, Vižmarje, \^ž-marska pot 3, p. Sentvid-IJub-Ijana.
SPREJMEM V UK v^enca za elek-’ tio stroko. Stefanič, Lj ubrana, Jana Husa 53.
VAJENCA za avtomehanično stroko sprejmem. Možnost stanovanja. Leopold Ambrož, Izub-
ijana, Titova 128. ISC
EM frizersko vtgenko. Naslov v upravi lista (1803/71).
V NOVEJŠEM BLOKU v Novem mestu ugodno prodam vse^ivo dvosobno komfortno sončno stanovanje s telefonom - zaradi selitve. Mogoč vsak sporazum. D. Bajc, Ljubljana, Barvarska 5.
OPREMLJENO SOBO s kopalnico v novi stavbi (topla, mrua voda, centrabio ogrevanje) v centru Ljub^ane oddam s 1. septembrom dvema srednješolcema iz Bele krajine ali Dolenjske. Ponudbe m naslov pošljite na poštno ležeče: Ljubljana St. DK 147235.
STANOVANJA
ODDAM opremljeno sobo (za uvw osebi). Naslov v upravi lista (1811/71).
NA STANOVANJE vzamemo dekle za popoldansko pomoč v gospodinjstvu. Ferbar, Nad mlini 42,' Novo mesto.
OPREMLJENO SOBO oddam samski osebi. Miha Čolnar, Trdinova 14, Novo mesto.
PRODAM večje komfortno stanovanje v središču Sevnice. Vsa pojasnila dobite v Sevnici na Kvedrovi cesti 3 vsak dan popoldne, ob nedeljah pa dopoldne.
Motorna vozila
UGODNO PRODAM tovorni avto „TAM 2000“ v zelo dobrem stanju. Lahko se zglasite vsak dan od 7. do 19. ure na naslov: Anton Cepin, Bukošek 1, Brežice, ali po telefonu 068-72-039.
PRODAM SIMKO, letnik 1961, za 4.500,00 din. Naslov v upravi lista (1777/71).
PRODAM VESPO GS 150 ccm, odlično ohranjeno. Marjan Pavlin, Trebnje 120.
PRODAM Škodo MB lOOO v dobrem stanju. Franc Gorenc, Ločna 39, Novo mesto.
PRODAM avto fiat 620, na novo registriran. Naslov v upravi lista (1793/71).
PRODAM* avto fiat 850, letnik 1969, prevoženih 23.000 km. Naslov v upravi lista (1793/71).
PRODAM zastavo 750, letnik 1968, prevoženih 33.000 km. O^d: Stopar, Nad mlini 44, Novo mesto, vsak dan od 16. ure da|je.
PRODAM
UGODNO PRODAM rabljen pletibii stroj znamke „Standard" Osijek. Ogled vsak dan od 16. ure dahe. Naslov v upravi lista pod šifro ,J?ktilja".
UGODNO PRODAM dva para mlinskih kamnov in čistilec-za žito (šermašino) ter neksy lesenega ogrodja. Ciril Zupan, Mošnje, Radovljica.
PRODAM 2 ženski kolesi - dobro ohranjeni. Podgoršek, Brežice-Cmec.
DOBRO OHRANJENO kombinirano omaro, polkavč in električni štedilnik ugodno prodam. Vinko Bambič, Novo mesto, Ljubljanska 16.
PRODAM dobro ohranjeno kuhinjsko kredenco in garderobno steno. Kocuvan, Ragovska 21, Novo mesto.
PRODAM hrastove deske in pk)če-vinasto kabino za ferguson. Naslov v upravi lista (1776/71).
PRODAM kuhinjsko kredenco in peč na o|je Emo 8, dobro ohranjeno, zaKidi selitve. Antič, Bršlin 45, Novo mesto.
PRODAM novo trhrrstno diatonično harmoniko. Mirko Kambič, So4ji vrh 12, Semič.
PRODAM nov gumi voz (14 in 15 col), motorno črpalko za gnojnico in motor Pnma. Babna gorica 2, Skofijica.
ZELO POCEM prodam zaradi selitve rabljeno dnevno sobo. Živ-kovič, Zagrebška 14, Novo mesto.
UGODNO PRODAM ekspresni m-lec za stekleničko za dojenčka, pas za učenje hoje, stolček za montiranje v avtomobil, stajico ter dve ptičji kletki za kanarčke. Kozok, Nad mlini 19, Novo mesto.
POCENI PRODAM spalnico (orehov les), zidno omaro 2,30 x 1,40 x
60, štedilnik na premog „Goran", peči(ei^), divan in 60-litrski bakren kotel
sobne
delovno mizo.
(zidan). Mahi^nc, Paderšičeva 10 A, Novo mesto.
PRODAM nov stroj za oblačenje gumbov. Vpra^te v gostilni Kerin, Grič pri Krškem.
PRODAM vzid^jiv desni štedilnik na drva. Milan Klobčar, Regerča vas 75.
PRODAM hladilnik in pralni stroj (superavtomatični), zelo poceni, skoraj nova, zaradi selitve. Vojo Sfljanovski, Zagrebška 18, Novo mesto.
KUPIM
KUPIM betonski mešalec in stroj za izdelavo strešne cementne opeke. Ivan Turk, Selišče 8, Dol. Toplice.
PRODAM VINOGRAD med Hrastjem in Suhorjem, primerno za več vikendov. Dako ^jčič. Hrast 4, Suhor.
UGODNO PRODAM hišo, ^ajeno do druge plošče, v Veliki Bučni vasi. Naslov v upravi lista (1800/71).
PRODAM nadstropno dvostanovanjsko vilo v Trebnjem s centralnim o^vanjem, cvetličnim in zelenjavnim vrtom ter majhnim parkom, sadno drevje, brajde in ostale pritikbne. Ftednost im^o interesenti, naši rojaki v tujini, ki žele priti v domovino, ali izseljenske organizacije, ki bi imele svoj stalni dom počitka v domovini. Za informacije pišite s priloženo povratno poštnino na naslov: Stevo Petrovič, 68210 Trebnje 55.
UGODNO PRODAM enostanovanj-sko hišo z garažo, centralno kurjavo, telefonskim priključkom in urejenim vrtom. Stane Pustavrh, Novo mesto. Pot na CJorjance 15 (Žabja vas).
PRODAM dve stavbni parceli z lepo lego nad Krko. Elektrika in voda poleg ob avtomobilski cesti. Naslov v upravi Usta (1805/71).
UGODNO PRODAM nov obdelan vinograd s parcelo za vikend v neposredni bhžini Metlike pri cerkvici Sv. Urbana v Berčiči. Niko Podrebarac, Beti, Metlika.
RAZNO
IMATE RESEN NAMEN, da si poiščete ženo, moža? Ste osamljeni, pogrešate družino? Se želite izogniti avanturam, izkoriščanju, neresnici, neuglednemu in nevarnemu spoznavanju na cestah
, in po lokalih? Pišite nam ali pa nas obiščite! Morda bomo po-nagali tudi vam. Tajnost vam je zajamčena. Pri odgovorih na kuverti ni oznake našega podjela. Posredovalnica za zakonske zveze, Ljub^ana, Pleteršnikova 24 a, blizu Gospodarskega razstavišča.
POROCm PRSTANI! - K modemi obleki — sodoben nakit! Dobite ga po naročilu ali izbiri pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
Ob smrti dragega očeta in starega očeta
JANEZA VELIKONJA
upokojenca iz Krke
se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter vsem sosedom in vaščanom za pomoč. Posebno se zahvaljujemo tovarni zdravil „Krka" - Obletni oddelek, kmetijski šoli Grm, društvu upokojencev iz Novega mesta za podarjene vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi častiti duhovščini za obred.
Žalujoči: žena Mar|ja in sin Janez z ženo Majdo in hčerko Mojco
Ob tragični in mezgodnji izgubi našega dragega moza, očeta in tota
ANTONA DRAGOVANA
iz Metlike
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivu „Novoteks" - obrat Met-Uka in sostanovalcem bk)ka za denarno pomoč. Zahva^ujemo se tudi
Stdbi na pihala in Lov^i družini iz etlike, govorniku Branku Petko-
viču za poslovihie besede mi odprtem grobu, gos^du župniku pa za obred. Vsem še enkrat iskrena
hvala!
Žalujoči: žena Stanka, hčerkici Andrejka in Tončka in drugo sorodstvo
MARIJA SLAK, Dvor 20, prepovedujem vožnjo po moji parceli pri parceli bencinske črpalke na Dvoru. Kdor tega preklica ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Hitro očLsti oblačila družbeni obrat Pralnica in kemična čistilnica. Novo mesto, (Jermova 5. Odprto: od 6. do 18. ure.
Cenjene goste obveščam, da bo gostilna zaprta od 1. septembra do 3(). septembra 1971. Ivan Kos, gostilna Ločna 7, Novo mesto.
DOPISNA
DELAVSKA UNIVERZA VLJUBUANI
vpisuje v dopisne šole:
- osnovno šolo (5., 6., 7. in 8. razred)
- administrativno šolo (dveletno)
- ekonomsko srednjo šolo (dopisno, kombinirano)
- tehniško šolo (za strojno, elektrotehniško, lesnoindustrgsko in kemijsko stroko)
- delovodsko šolo (za strojno stroko)
- poklicno šolo kovinarske stroke
vpisuje tudi v dopisne tečaje
- nemškega in italijanskega jezika
- tehnišk^ risanja
- za skladŠčnike
- za kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroki
- za varnost pri delu (skupinski vps v posameznih delovnih organiza-cflah).
Vpisujemo vsak dan od 7. ure do 14.30, ob torkih do 18. ure ter drU-go soboto v mesecu.
Podrobnosti o sistemu dopisne^ izobraževanja, učnem programu in pogojih za vpis boste lahko izvedeli iz prospekta za šolsko leto 1971/72, ki vam ga pošljemo na vašo zahtevo.
S takojšnjim vpisom pridobite čas!
SVOJ NASLOV NAPIŠITE S TISKANIMI Črkami.
Za prospekt pošljite znamko v vrednosti 3,00 din na naslov: DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA, Ljub^ana, Parmova 39, telefon 312-141, poštni predal 106.
RADIO BREŽICE
ČETRTEK, 26. AVGUSTA:
16.00 do 16.15 — Napoved programa, poročila, šport in turstični napotki - 16.15 do 17.00 Nove plošče RTB — Aktualnost tedna - Iz naše glasbene šole — Obvestila in reklame — 17.00 do 18.00 Glasbena odd^a: Izbrali ste sami.
SOBOTA, 28. AVGUSTA: 16.00 do 16.30 Pol ure za pop ^asbo -
16.30 do 16.40 Rad^ska univerza -16.40 do 17.00 Med zabavnimi zvoki nek^j obvestil in reklam ter filmski pregled - 17.00 do 17.15 Jugo-ton predstava - 17.15 do 17.30 Za naše mumlajše - Pika Nogavička gre v šolo - 17.30 do 18.00 Narodnozabavne na vahi 192 m.
NEDEUA, 29. AVGUSTA:
10.30 Domače zanimivosti - pred novim šolskim letom. - Za naše kmetovalce: dipL veterinar Janko Vizjak — Kastriranje domačih živali in gospodarski pomen - Minute z ansambk)m Bonsa Rubaškina - V Krškem im^jo novo šolo - reportažni zapis z današnje otvoritve -Obvestila, reklame in spored kine-matoaafov - 12.00 do 14.00 Občani čestitajo in pozdra^ajo.
RADIO SEVNICA
NEDEUA, 29. AVGUSTA 1971:
10.30 - Občinske novice in lokalna poročfla - reklame in oglasi - po domače z ansamblom Maksa Kumra
- kmetijski nasveti (obiranje hmelja) - zabavna glasba z uganko
- zapiski popotnika (akcija slovenske mladine AVNOJ 71 - nadaljevanje) - Za vsakogar nekaj (glas-l>ena oddaja) - 12.30 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo -zaključek oddaje.
SREDA, 1.SEPTEMBRA 1971:
16.00 Občinske novice in lokalna poročila - reklame in oglasi -športne novice - parada starih hitov
- nek^ o bontonu - po domače -
18.00 Zaključek oddaje.
Ifidem dva dobra
SOBOSLIKAR J A
stanovanje preskrbljeno. — PlaCa po uClnku. Glede na-dalnjega dogovora se zglasite na naslov: Ivan Selak, Dolenja vas 1, M222 Otočec.
ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA NOVO MESTO
Ulica talcev 3/II, telefon št. 21-319
VABI K VPISU
V NASLEDNJE ŠOLE IN TEČAJE
VIŠJE ŠOLE — oddelki Izrednih slušateljev
# VISOKA EKONOMSKO-KOMERCIALNA SOLA MARIBOR, oddelki za: bančništvo, knjigovodstvo in finance, splošno komercialo, turizem in gostinstvo, zunanjo trgovino
# VISJA TEHNIŠKA SOLA MARIBOR, oddelki za strojništvo, gradbeništvo, elektrotehniko, kemijo, tekstilno tehnologijo	^
# ViSJA PRAVNA SOLA MARIBOR SREDNJE ŠOLE — oddelki za zaposlene
# TS STROJNE STROKE LJUBLJANA (4 leta)
# DELOVODSKA SOLA KOVINSKE STROKE LJUBLJANA (2 leti)
# DELOVODSKA SOLA ELEKTRO STROKE LJUBLJANA (2 leti)
# KOMERCIALNA SOLA LJUBLJANA (2 leti) OSNOVNA ŠOLA za odrasle (5„ 6., 7. in 8. razred)
TEČAJI TUJIH JEZIKOV po AV metodi za nemški, angleški, italijanski in francoski jezik
Prijave sprejemamo v poletnih mesecih, dokler ne bo dovolj prijavljenih kandidatov.
Komisija za sklepanje in	
odpovedovanje delovnih	
razmeri]	
Obrtne	
oabavno-pTodajne	
zadruge	
>^BOHOR«, SEVNICA	
razpisuje	
delovno mesto	
— FINANČNEGA	
KNJIGOVODJE	
Pogoji: srednja	šol-
ska izobrazba z	de-
setletno prakso	
Nastop službe 1. 9.	1971
ali po dogovom.	
Iščeimo dve
OPREMU ENI SOBI
v središču mesta za dva profesorja glasbene Sole v Novem mestu.
GLASBENA ŠOLA
NOVO MESTO
Trgovsko vajenko (vajenca)
SPREJMEMO TAKOJ
Pogoj: dokončana osnovna šola z najmanj dobrim uspehom VELETEKSTIL, ČRNOMELJ
Ob nepričakovani smrti dragega in skrbnega moža, očeta, starega očeta in brata
FRANCA JORDANA
kova6a iz Dobrave
se iskireno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, mu poklonili toliko vencev in cvetja. Posebno se zahvaljujemo podjetjem Exoterm in Komunalnemu servisu iz Kranja, tovarišem Boržuju in Fonziju Čučniku iz' Novegta mesta, Sandiju Gregoriču iz Kostanjevice ter pokojnikovim prijateljem iz Birežic za podarjene vence, govorniku tov. Selanu za poslovilne besede, gospodu župniku za obred in spremstvo ter pevcem za žalostinke.
Žalujoči: žena Pepca, sinovi France, Jože, Ladi in Stanlio z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob prerani in boleči smrti moža, očeta, brata, strica in starega očeta
LUDVIKA ŠUŠTARŠIČA
iz Dolnje Straže 71
se zahvaljujemo vsem sorodnikon\ prijateljem in znancem, ki so ga tako številno spremili na zadnji poti in mu poklonili toliko cvetja. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka bolnice Novo n«sto za nudeno zdravniško pomoč. Zahvaljujemo se kolektivom KZSZ Novo n>esto, Novoles Straža ter krajevni organizaciji SZDL Dolnja Straža, krajevni organizaciji ZB Straža in sosedom za podarjene vence, govornikoma tov. Alojzu Jakšetu In Ivanu Virantu, godbi Novolesa in še posebej Rozmanovim, ki so nam pomagali v najtežjih dneh. Lepa hvala vsem, ki ste nam ustno ali drugače izrekli sožalje
Žalujoči: žena Marija, otroci, bratje in sestre z družinami
ir
RADIO LJUBLJANA
iVSAK DAN: poročila ob 5.00, .00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00,
13.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob
22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 27. AVGUSTA: 8.10 Operna matineja. 9.20 Popevke s slovenskih festivalov. 10.15-12.00 Pri vas doma. 11.00-11.20 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.10 Skladbe Marjana , ^3yoi^op*vca. 12.30 Kmetijski nasveti ■ - inž. Tončka Berlič: Koga lahko kmetje vprašajo neposredno za na-wet v našem posvetovalnem omrežju. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Človek in zdravje. 18.15 Glasbeni vsak dan. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pihalnim orkestrom p. v. l’rancija Puharja. 20.00 Mali koncert zbora RT Zagreb. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 28. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 S pihalnim orkestrom RTV Ljubljana. 10.15-12.00 Pri vas doma. 11.00-11.20 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. ,12.10 Iz naše glasbene romantike. •12.30 Kmetijski nasveti - Lojze Kastelic: Z odmiranjem starili čebel : se najzanesljiveje obvarujemo bolezni. 12.40 Po domače. 13.30 Pri-( poročajo vam ... 14,10 Z velikimi zabavnimi orkestri. 15.30 Glasbeni I intermezzo. 15.40 Pesmi in plesi iz ' Jugoslavije. 16.00„Vrtiljak“. 17.10 ; Gremo v kino. 17.50 Klavir v ritmu. 18.45 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka. 20.30-21.02 Zabavna radijska igra - NVolfgang Ecke: Srebrni Buda - IV. del. 22.20
Oddaja za naše izseljencc.
NEDELJA, 29. AVGUSTA: 4,30-8.00 Dobro jutro! 8,05 Radijska oddaja za otroke - Srbe Ivanovski: Čudna ulica. 9.05 Koncert iz naših, krajev. 10.05 Se pomnite, tovariši ... Peter Stante-Skala: Prva celjska četa. 10,25 Pesmi borbe in deia. 10.45-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 11.00-11.15 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Z domačimi ansambli. 14.05 Slovenske narodne v ra/niii izvedbah. 14.50 Klavir v ritmu. 15.05 Igramo za razvedrilo. 16.00 Ridijska igra -Gerhard Janner: Lepa druščina. 17.05 Nedeljsko športno popoldne.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Plesna glasba.
PONEDELJEK, 30. AVGUSTA: 8,10 Glasbena matineja. 9.20 Pesmice za najmlajše. 10.15-12.00 Pri vas doma. 11.00-11.20 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Slavko Gliha: Merila za gospodarski učinek proizvodnje mleka na kmetijah. 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 18.15 „Signali**. 18.35 Orgle v ritmu.
19.00 Lahko noč otroci! 19.15 Minute z ansamblom Beneški fantje. 22.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 31. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja. 9.40 Počitniški pozdravi. 10.15-12.00 Pri vas doma. 11.00-11.20 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Marjan Hladnik: Hitro rastoče vrste listavcev v plantaži na Dobruški gmajni na Dolenjskem. 12.40 Vedri
zvoki z ansanihlonj 1 unljc treh dolin. 13.30 Priporočajo vam .
14.10 Poje oktet tovarne Sava iz Kranja. 14.40 Na poti s kitaro.
15.30 Glasbeni inicnnezzo. 16.00 Vrtiljak. 17.10 Popoldanski simfonični koncert. 18.15 V torek na svidenje, 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute z ansamblom Borisa 1'ranka. 20.30 Radijska igra Marjan Marinc; V krempljih enookega gusarja.
SREDA, 1. SEPTEMBRA: 8.10 Operna matineja. 9.05 Kaj vam pripoveduje glasba. 9.40 Ansambli s pevci. 10.15-12.00 Pri vas doma. 11.00-11.20 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz .tujine.
12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v septembru. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam .. .
14.10 Ob lahko glasbi. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
16.00 Vrtiljak. 16.40 Z orkestrom Vieroslav Matušik. 18.15 Iščemo popevko poletja. 19.00 Lahko noč, otroci! 19,15 Glasbene razglednice,
21.10 Od melodije do melodije.
23.15 Popevke se vrstijo.
Četrtek, 2. septembra:
8.10 Glasbena matineja. 9.45 Pesem iz mladih grl. 10.15-12.00 Pri vas doma. 11.00-11.20 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Jože Spanring: Pregled sort za ozimno setev žita. 12.40 Čez polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam . .
14.10 Od melodije do melodije. 15.40 Ljudske pesmi iz nove Škotske. 16.00 Vrtiljak. 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 18.45 Naš podlistek - A. Moravia: Seveda.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Vabimo vas na bralno vajo.
TELEVIZIJSKI SPORED
NEDELJA, 29. AVGUSTA
8.55 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (Bg) - 9.30 Pisano domače (Lj) - 10.00 Kmetijska oddaja (Bg) - 10.45 Otroška mati-, neja: Pika Nogavička, Risanke (Lj)
- 11.30 Mestece Peyton - serijski film (do 12.30) (Lj) - 13.45 Svetovno prvenstvo v kajaku na mirnih vodah (prenos) ^g) - 15.25 Upsala: Tekmovanje v plavanju za pokal Evrope (EVR) — 17,15 Bratislava: Evropsko prvenstvo v plava-
^ liju za ženske (EVR) - 18,20 Pogumen kot Lassie - ameriški film (Lj)
- 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) -
<20.35 Čudežni svet TV - posnetek j EVR oddaje v barvah - I. del (Lj) -»21.35 Glas na obisku: Irene Sheer ?(JRT) (U) - 21.50 Poročila (Lj) -; 22.05 Športni pregled (JRT) -
22.35 Odpoved sporeda (Lj)
PONEDELJEK, 30. AVGUSTA
17.15 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Bg) -
17.35 Drejček in trije Marsovčki -j 6. oddaja (Lj) 17.55 Cin-Cin -: oddaja slovaške TV (Lj) - 18.05 j Obzornik (Lj) - 18.20 Slovaško ste-; klo - reportaža slovaške TV (Lj) -I 18.50 Madrigalisti - oddaja slovaške
I TV (Lj) - 19.05 Mladi za mlade t (JRT) (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) -^;,20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 ^^2-1 (Lj) - 20.30 Telica - drama slovaške TV (Lj) - 21.30 Pesmi o ljubezni, vojakih in smrti — oddaja slovaške 'TV (LJ) - 21.45 Jazz -oddaja slovaške TV (Lj) - 22,15 ‘‘''»•očila (Lj)
TOREK, 31. AVGUSTA
15.00 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 15.15) (Bg) -16.28 Napoved sporeda (Lj) -16.30 Nogomet Jugoslavija : Madžarska - nastop mladih reprezentanc (Bg) - v odmoru glasbena medigra (Lj) - 18.25 Obzornik (Lj) -18.40 n-ijatelj Ben - serijski film (Lj) - 19.05 Stare krčme - Pri Ce-i netu (Lj) - 19.35 Znamenitosti I male dežele; Črni in beli konji (Lj) 5- 19.45 Varnost na cesti (Lj) -
19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Podaj roko hudiču - angleški film (Lj) - 22.25 Malo za šalo, malo zares (Lj) - ... Poročila (Lj)
SREDA, l. SEPTEMBRA
8.15 TV v šoU (Zg) - 17.05 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.20) (Bg) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Budimpešta: Nogomet Madžarska : Jugoslavija (fV) (Bg) - v odmoru Propagandna oddaja (Lj) - pribl, ob 20.15 TV dnevnik (Lj) - 20.40 Propagandna oddaja (Lj) - 20.50 I. Štivičić: Kam gredo divje svinje - 9. del (Lj) -
21.50 Jazz na ekranu: Dan Mindrilla (Lj) - 22.20 Poročila
Četrtek, 2. septembra
9.35 TV v šoU (Zg) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg)’- 17.15 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Bg) - 18.20 Obzornik (Lj) - 18.35 Družina - poljudno znanstveni film (Lj) - 19.05 Enkrat v tednu (Lj) - 19.20 Vse življenje v letu dni (Bg) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 XXI/stoletje (Lj) - 21.25 Maupassantove novele - II. (Lj) - 21.50 Virtuozi
da camera - glasbena oddaja (Lj) -22.20 Poročila (Lj) -
PETEK, 3. SEPTEMBRA
9.30 TV v šoli - 14.20 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 14.30) (Bg) - 15.53 Napoved sporeda (Lj) - 15.55 Balkanske atletske igre - prenos (Zg) - vmes TV obzornik (Lj) - 19.00 Mestece Pey-ton - serijki film (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Stekleni čeveljčki - ameriški film (Lj) -22.10 Južni veter - oddaja iz cikla Odiseja miru (Lj) - .. . Poročila (Lj)
SOBOTA, 4. SEPTEMBRA
9.35 TV v šoli (do 11.00) (Zg) -15.53 Napoved sporeda (Lj) -15.55 Balkanske atletske igre - prenos (Zgb) - vmes ob 18.10 Obzornik (Lj) - 19.00 Bratovščina Sinjega galeba 7. oddaja (Lj) 19.25 Mozaik (Lj) - 19.30 TV kažipot (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj)
- 20.35 Igre brez meja - posnetek evrovizijske oddaje (Lj) - 22.00 Nikoli grde besede — serijski tilm (Lj) - 22.40 Čudežni svet TV -posnetek II. dela barvne oddaje (Lj)
- 23.05 Poročila
PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOUSTVO!
/uOil
M!!!!. IM
P
t
MEDTEM KO RAZMIŠUATE C NOVEM ŠOLSKEM LETU, PRIPRAVLJA
MLADINSKA KNJIGA ZA SVOJE KUPCE NAGRADE
Poslovalnice Mladinske knjige so bogato zaloJiene z vsem, kar potrebujejo šolarji.
Obiščite jih! S kuponom, ki ga dobite ob nakupu šoLskih potrebščin, se lahko udeležite nagradnega /j-ebanja, ki bo .septembra 1971.
Zadnji rok za oddajo kupona je 25. september 1971.
fjOOO vabljivih nagrad Vam bo olepšalo začetek šolskega leta.
MOPEDISTI!
PRIPRAVITE MOPEDE ZA REDNI TEHNIČNI PREGLED IN PODALJŠANJE VEUAVNOSTI PROMETNIH DOVOUENJ!
AVTOSERVIS »PIONIR«, NOVO MEjSTO
BO IMEL REDNE UETNE TEHNIČNE PREGLEDE V
• ČRNOMLJU
• METLIKI
• ŠM AR J ETI
• ŠENTJERNEJU
• ŽUŽEMBERKU
• DOL. TOPLICAH
• NOVEM MESTU
8. in 9. septembra 10. septembra
13. septembra
14. septembra
15. septembra
16. septembra
od 17. septembra dalje
Pregledi bodo vsak dan od 7. do 17. ure.
OPOZORILO: lastnike mopedov opozarjamo, da morajo biti vozila predpisano opremljena, še posebno pa opozarjamo, da morajo biti izpušne cevi in glušniki na vozilih brezhibni!
V ŠIROKEM PROGRAMU
KUHINJA MNOGIH KOMBINACIJ-KUHINJA VAŠIH ŽEUA
-AVS	s	'*
-v <.' y ^	'
V
KJER ODLOČATA KVALITETA IN FUNKCIONALNOST
SODOBNA KUH NJA JE SESTAVA
] POHIŠTVA IN GOSPODINJSKIH APARATOV,
KI VAM POSTAVUENI NA PRAVO MESTO PRIHRANIJO VELIKO TRUDA IN ČASA gjrtLEJT-l-E PROIZVAJA OBOJE
Žalostno, ker prezirajo
Peter Simič, prvonagrajenec mednarodne žirije za natečajno nalogo »Napihni luč«, meni, da pri nas industrija še ni odprla vrat ljudem, ki imajo resničen posluh in dar za oblikovanje izdelkov
Kako nevedni smo včasih v preprostih zadevah! Na tisoče izdelkov kupujemo za življenje iz dneva v dan in komajda opazimo, da so stol, svetilka ali navadna kljuka lepše ali grše narejeni. Mdo ljudi ve, to pa še zlasti na Dolenjskem, da so na svetu tudi ljudje, ki se ukvarjajo prav s tem, namreč, da dajejo predmetom obliko, podobo.
Peter Simič iz Novega mesta je že nekaj časa tak oblikovalec. Pred kratkim sem ga obiskal v njegovem ateljeju, tja pa me je napotila novica, da je dobil na mednarodnem natečaju ,AD design 71 “ eno od desetih prvih nagrad za rešitev- naloge , Napihni kič'\
, Kako ste sprejeli vest o prvi napadi in kaj vam pomeni priznanje mednarodne žirije? “
„Bil sem seveda presenečen, čeprav najbrž vsak avtor, ki se udeleži natečaja, potiho upa na kakšno priznanje. Milo me je skrbela le predstavitev objekta, na kateri se je odražala stiska s časom. “
„Študirali ste arhitekturo in se zanimali za mnoga področja umetnosti. Kako to, da ste se odločili za design, kaj vam to sploh pomeni? “ nas, žal, nimamo šole za design in se s tem največ ukvarjajo arhitekti. Sicer pa menim, da tudi šola ne bi oblikovala dokončnega profila ustvarjalca. To je stvar osebnega dozorevanja in oblikovanja osebnosti, na kar vplivajo okolje, včasih že drobne stvari, (^ločitve, intimen svet. Sam umetnostnih področij - slikarstva, kiparstva, arhitekture, glasbe itd. - ne sodim s konvencionalnimi merili. Zato mislim, da je design uspešen tedaj, kadar so na isti ravni tehnična dodelanost, umetniško hotenje in širša filozofska ideja. Tako je design način mojega pristopa v likovno življenje. “
„Kaj menite o odnosu med industrijo in oblikovalci? “
„Stanje se mi zdi pri nas zelo žalostno:	industrija
samozadovoljno prezira prizadevanje oblikovalcev in se navadno z designom ukvarjajo ljudje, ki za to niso samo nesposobni, ampak tudi likovno nezreli. “
„S čim se v zadnjem času še ukvarjate - kajpak poleg luči, za kar ste bili tudi nagrajeni? “
,J)o zdaj sem se v glav-• nem ukvarjal z grafiko. Celotne podobe podjetij, plaket, oprema katalogov, prospektov, oblikovanje razstavnih paviljonov, embalaža reklamno oglaševanje itd. Zanima me še precej stvari, v zadnjem času npr. vloga grafičnega sporočila v urbanem prostoru, nove možnosti v obravnavi pohištva in sploh stanovanjskega prostora. “
I. ZORAN
I
^ Uredite si svoje denarne zadeve<tako, da vam bo banka kar najbolj pri roki.
0 84 poslovnih enot LJUBLJANSKE BANKE vam nudi hiter, učinkovit In zanesljiv bančni servis!
ljubljanska banka
pravi ttdrMov za denarne zadeve!
^	J	'
g o-,'-' -■	‘	•,	i'-*
Na letališču v Prečni je te dni 7 tečajnikov z uspehom opravilo začetno šolanje za palica. Po teoretičnem delu šolanja so vsi tečajniki imeli še 10 praktičnih skokov. (Foto: M. Vesel)
V Semiču velika škoda
Zaradi pomanjkanja vode zastoj v ISKRI
19. in 20. avgusta je proizvodnja v impregnacijskem oddelku tovarne ISKRA v Semiču popolnoma obstala zaradi pomanjkanja vode, ki je v delovnem postopku nujn6 potrebna. V dveh dneh je bilo za okrog 80.000 din škode. Ze prej je delo vse od začetka avgusta dije stalo vsak dan po nekaj ur, tako da je izpad iz proizvodnje povzročil podjetju primanjkljaj, na katerega nihče ni računal.
V ISKRI so že lani, pa tudi prej opozarjali, da bo prišlo do zastoja, če novi vodovod ne bo pravočasno
SOTESKA; AVTO UTONIL V KRKI - V nedeljo, 22. avgusta ponoči je pri mostu čez Krko v Soteski zaneslo s ceste austin 1300, ki ga je Jure Legan iz Nov^a mesta vozil od Podhoste pjoti Žužemberku. Sopotnica Tončka Milojevič iz Žužemberka je bila ranjena in so jo odpeljali v novomeško bolnišnico. Legan in drugi sopotniki so vozilo spet postavili na cesto. Tokrat je sedel za krmilo Dušan Durini iz Ljubljane. S poškodovanim avtomobilom pa niso prišli daleč: že po 100 metrih je austin 1300 zaneslo v Krko. Ljudje so se rešili, vozilo pa je utonilo.
OTOCEC: z AVTOM PRELOMIL DROG - 22. avgusta ponoči je s tretjerazredne ceste pri gradu Otočec zaneslo osebni avtomobil, ki ga je vozil Franc Junc. Vozilo je zadelo in prelomilo telefonski drog in se prevrnilo. Ranjen je bil sopotnik Drago Gradišek iz Ljubljane.
VELIKI KAMEN: TELE PRED AVTOMOBILOM - Franc Klobasa iz Brestanice seje 18. avgusta peljal z osebnim avtom iz Koprivnice. V Velikem kamnu je pred avtomobil skočilo tele, ki ga je gnal Franc Mo-žek iz Mrčnih sel. Poročajo, da je škoda samo na avtomobilu.
urejen. Zdaj se je izkazalo, da preplah ni bil brez osnove.
Pomanjkanje vode letos mofno občutijo tudi prebivalci celotnega semiškega predela, saj teče pitna voda vsak dan samo eno uro. Takrat jo nastrežejo v posode, a za kuhanje, pranje in umivanje to ni dovolj. Vodo vozijo s sodi, z avtomobili, v steklenicah itd. Tudi tovarniška menza bi že morala abonentom odpovedati hrano, če ne bi vode za kuho pripeljali v sodih.
Gradnja vodovoda s prečrpavanjem iz Srednje vasi je že v teku, toda dela prepočasi napredujejo. Za pospešitev gradnje bo treba posl«-beti, kajti če se bo izpad v proizvodnji tovarne kondenzatorjev nadaljeval, bo škoda močno ogrozila letošnji proizvodni načrt. ^ R. B.
□iDODOaOIDiDiD
odprto^nedelio:
tSAMOPOSTREZBA pri mostu v Bršlinu
Letošnje dolgo, vroče poletje in taborjenje v Ankaranu. Psom in tranzistorskim sprejemnikom vstop prepovedi, sicer pa snažen, lepo urejen avtokamp, ne predrag, poln tujcev. V senci pod visokimi topoli ni prostora za vse platnene strehe, vse avtomobile. D, A, F, I, NL, B, največ jih nosi take oznake, vmes je kak Madžar, Poljak, Cehov skorajda ni, Jugoslovana bi moral malone z lučjo iskati.
Ko odhaja član uredništva na dopust, se običajno reče: ,4mej povsod oči odprte, življenje z dopustovanjem ne preneha, ampak lahko napiše najbolj zanimivo zgodbo, resnično seveda.“ Tako pravijo uredniki. Mlajši novinarji zaradi svoje mladostne neizkušenosti ponavadi astrežejo njihovi želji.
Tako torej. Slovenski šotor (naš) v Ankaranu, na eni strani Nemec, na drugi dve francoski družini pod eno streho, pred nami Italijan s
prikolico. Nemec hoče več življenjskega prostora. Za otroka je postavil še manjši prostor, sicer pa, to je prijazen Muenchenčan, ki povabi k prenosnemu televizijskemu sprejemniku. Sedemletna hči me prvič vpraša,
Tu se zgodba začne. Kot rečeno: eni izmed sosedov so Francozi, dve družini pod enim, malo večjim šotorom.
Na dopustu časa za opazovanje ne manjka. Čudni so ni tile Francozi, nekam ne-običigno francoščino tol-
»Imenitni sosedi«
ali kako Slovenec poreklo zataji
kako, da je toliko Nemcev pri nas, saj so propadli, par-lizani pa zmagali. Oh, ti otroci, kakšna vprašanja si izmišljajo!
Sicer pa so otroci vez med narodi. Ne poznajo meja, kot glasba. Iz šotora v šotor jih vodi radovednost in igra. Starejši, za teden ali dva vkup spravljeni sosedje se odpravijo s pozdravom, vsakdanjo besedo ali nasme-3com, otroci pa bi radi tudi spoznali drug drugega.
čejo, najbrž je tako njihovo narečje. Pravzaprav se moža ne razlikujeta od naših ljudi, tudi zajetni ženski bi lahko bili Gorenjki ali Štajerki. Najbrž naključna podobnost, si mislim. Naši sosedje govorijo vendar francosko, vedno, tudi moža med seboj.
Dnevi so minili, kot bi jih podil, in verjemite, Fiiseni se žalostil zaradi tega, ker z našimi sosedi Francozi nismo vzpostavili dobregii .sosedskega odnosii, ker nismo
našli skupnega jezika, kot bi rekel aktivist.
Naključje pa Je vendarle hotelo, da sem jih spoznal vsaj z ene plati. Ob odhodu, ko sem moral urediti formalnosti v recepciji, sem hočeš nočeš prisluhnil temule pogovoru v slovenščini.
,Jščemo Francoze, dve družini sta vkup, dva brata z družinama."
,JCako se pišejo,“ povpraša receptor.
„Vodušek.”
„Vodušek, Vodušek, to je vendar slovenski priimek.“ ,3aj sta bila Slovenca, pa sta se zaposlila v Franciji in se tam poročila.”
,Aha, ju že imam! Vodušek Franc, Vodušek Karel, hči Midiel, sin Charles ...“ Med potjo domov bi otrokoma najraje pripovedoval, kako so svojčas naši ljudje, izgnanci, jemali s seboj grude zemlje in jih dajali v nedrja, pa kaj, ko bi me gotovo vprašala, kdo jim je potem - srajce pral. M. L.
38 let dela na sodišču
N
Po 38 letih požrtvovalnega dela na sodišču se je Matija Weiss iz Črnomlja umaknil v pokoj. Svojo službo je končal kot vodja zemljiške knjige v Črnomlju, katere samostojni vodja je bil od leta 1954. Pred-tem je bil jetniški paznik, vročevalec pri okrajnem sodišču v Črnomlju in pomočnik vodje zemlji.ške knjige. Med vojno je' bil v komandi mesta Črnomelj, bataljonu za veze Vil. korpusa in v garnizonu Vil. korpusa.
- .Kakšno je bilo vaše delo kot vodje zemljiške knjige?
„To je delo, ki zahteva veliko spretnosti, znanja in iznajdljivosti. Človek mora poznati teren, mora vedeti, če je pravilna pogodba o prodaji zemljišča in podobno. Lahko rečem, da je to delo natančno kot švicarska ura. Samostojen vodja sem bil več kot 17 let in ves čas sem ga opravljal z velikim veseljem in zanimanjem. Pri tem delu se človek lahko veliko nauči. Moram priznati, da sem svoje delo težko zapustil, ker sem ga imel rajši kot katerikoli drugi posel.“
— .So pogoji za vodenje zemljiške knjige v Črnomlju dobri?
„Pogoji so zelo dobri in ni jih treba spreminjati. Imamo lepe in suhe prostore ter vso opremo.
Edino premalo ljudi je, če bi hoteli, da bi bili z vsem delom na tekočem. Menim, da plača ni dovolj visoka, saj je delo odgo-vorno.“
-* In kaj boste počeli kot upokojenec?
r
„Ker sem vajen dela, se bom ukvaijal s čebelarstvom in vinogradništvom. Imam 40 panjev čebel in manjši vinograd. Prihodnje leto si bom uredil manjšo vinsko klet, poleg tega bom zdaj več časa posvetil družini."
Vihar prelomil lipo, ki je bila pod spomeniškim varstvom — Strela zažgala skedenj
v nedeljo, 22. avgusta zgodaj popoldne, je besnela nad Slemeni v ribniški občini huda nevihta. Močan veter je polomil več sto let staro lipo pri Svetem Ciregorju, ki je bila pod spomeniškim varstvom. Odlomljeni del lipe je padel na dva osebna avtomobila, ki sta bila parkirana pod njo. Na avtu Vojtelija Benuliča iz Izole je za okoli 8.000 din škode, na avtu Stanka Riglerja iz Praproč pa za l .500 din.
Med nevihto je udarila strela v senik Franca Perovska iz Hudega konca 4. Senik je s senom vred in večino orodja oziroma strojev zgorel. Škodo cenijo na okoh 50.000 din.	j	•	P-
Dve tatvini
v prodajalno podjetja TRIKON v Kočevju je bilo vlomljeno 17. avgusta in odneseno 7.110 din. Za storilci še poizvedujejo.
Okradeno je bilo tudi turistično društvo, kateremu so storilci, ki so jim miUčniki na sledi, ukradli 11. avgusta priročno blagajno z okoli 2.600 dinarji.
15 km bega
Samo 15 kilometrov je z mercedesom 220 nemške registracije bežal 20. avgusta zjutraj jugoslovanski zdomec Savica Kolarski, ki zdaj dela v Stuttgartu. Pri Odrgi je na avtomo-
bilski cesti zapeljal v škarje, potem pa je zrinil s ceste ljubljanski osćbni avto, ki je zapeljal na bankino, od tam pa spet na cesto in čez nasip na travnik ob njej^ Poškodovana Radi-voja Kerina in Milorada Eriča so iz 1 novomeške bolnišnice medtem že odpustili v hišno nego, Kolarski pa ^ je v priporu. Njegov beg se je nam- | reč končal že na karteljevskem klan- i cu nekaj minut po nesreči. Ujeli so‘‘ ga novomeški prometni miličniki.
Otrok pod avto
20. avgusta ob 12.10 je v Stari cerkvi pri Kočevju Alojz Bartolj z Brega podrl 6-letnega Aleša Crmelja iz Kočevja. Otrok je med prevozom v zdravstveni dom Kočevje unul. Do nesreče je prišlo, ko je mali Aleš neprevidno stekel na cesto. Ob trčenju ga je vrglo 33 m daleč, avto pa je zapeljal na bližnji zagrajeni pašnik ZKGP. Na. vozilu je za 4500 din škode.
Weissi zmagovalci
Na nenavadnem turnirju v malem nogometu, ki ga je pripravil Karlovački tednik, so zmagali bratje Weiss iz Črnomlja. Na turnirju so igrale tri ekipe, sestavljene iz samih bratov. Weissi so najprej premagali varaždinsko ekipo 6:1, v odločilni tekmi pa še brate Puljak iz Ozlja z 2:1.
liHilliHilliiraglBlil
Gorelo je v Gabricah pri Šentjanžu
Pretekli teden je izbruhnil požar pri Juliju Žgajnarju, kmetu iz Gabrič pri Šentjanžu. Navzlic naglemu posredovanju domačih in okoliških gasilcev je škoda zelo velika, saj je zgorel hlev, svinjaki, skedenj, ves pridelek pšenice, mlatilnica, slamoreznica in čistilnik. Pri hiši je petero otrok. Predsednik ObS Sevnica je že povabil prizadetega kmeta, ki potrebuje družbeno pomoč, na razgovor.
■Mf	-	\
2urgovi iz Dol. Gradišča 3 pri Dolenjskih Toplicah so našli v gnezdu domačih kokošk n2navadno jajce. Kokoška, ki so jo dobili iz umetne vaUhiice, je znesla jajce običajne veUkosti, vendar brez trde lupine, drži pa se ga še manjše jajčece. V velikem je rumenjak, v malem pa samo beljak. Ker so sosedje z zanimanjem ogledovali zanimivost, ie gospo^rjeva hči prinesla jajd tudi v uredništvo I našega lista. (Foto: R. Bačer)
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice. Črnomelj, Ko£evJe, KrAko, MetUka, Novo mesto, Ribnica, Sevnica In Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Franc Be«, Viktor Dragofi, Inž. Janez GHćnlk, jHne/ Gaitnur (predHednIk sveta). Tune Goftnlk. Jože Jeke, Kranc Lapajne, LuJ/.ka Potrf, Slavko Smerdel. Franc Staj-(lohar m Ivan ZIvlC.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Toni- GoSnlk (glavni In od-Kovorni urednik), Ria Bai'er, Slavko Dokl. Marjan Legan, Jože Primc, Jože Splichul. Jožlra Teppey In Ivan Zoran.. Tehnični iircdnlk: Marjan MoSkun.
IZHAJA vsak četrtek — Posan>ezna Številka l dinar — uetna naročnina 49 dlvuirjov, polletna 24.50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za Inozemstvo 100 dinarjev ali 6 amerllklh dolarjev (ali ustrezna driiga valuta v vrednotiti 6 ZDA dolarjev, pri čemer je že vfttet lO-odst. popust, ki pa velja samo za tiste, ki plačujejo naročnino v devizah). Na.^ devizni račun; 521-620-1-32U02-10-8-9.
OGLASI; lem vlftlne v enem stolpcu (45 mm oz. 10 cicero) 33 din, I cm na določeni strani 45 din, 1 cm na 1., sn‘dnjl In zadnji strani lista; H« din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja besed« 1 din. Za vse ostale oglase In oglase v barvi velja do preklica cenik At. 4 <k1 6. I. 1971 — Za oglase odgovarja Mirko Vesel.
TKKOCi RaCUN pn podružnici SDK v Novem n\efitu 521-S-9
NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE; fiSOOl Novo mesto. Glavni trg 3 Pofttni predal 33 — Telefon: (0<i8) 21-227 — Nenaročenih rokoplsiiv In rotografl] ne viačamo - Tiska tiskarna »Ljudske prnvlc-e. v Ljubljani.