gospodarske, Izhajajo vsak petek ter stanejo tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr.. za trikrat 15 kr leto se plača za vsako vrsto Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 21. septembra 1894. • % • 0 ciji pri cesarji in vojni minister bode opravičujoč večje stroške zopet to ponavljal. Avstrijski narodi so pač pripravljeni dovoliti vse za Delegaciji brambo države ali naposled se je pa bati da njih moči opešajo, ako se bodo vedno napenjale. Vsako leto sešli sta se letos v Budimpešti. Delegaciji sta zastopstvi, nekaj milijonov vec, to se vsekako čuti. Povekšek jednega ki imata odločevati o skupnih zadevah obeh državnih po- leta ni še tako velik, ali v teku let se pa nabere. Davčna lovic. Po pogodbi z Ogersko zborujeta jedno leto na Du- zmožnost prebivalstva se ne množi v tej razmeri kakor na ji, drugo leto pa v Budimpešti. Voljeni sta iz obeh davki. Kmetijstvo, trgovina in obrtnija pešajo vsled zbornic avstrijskega in ogerskega državnega zbora. Zbo- vnanje konkurence, davki pa naraščajo. Mi vemo, da bode rujeta vsaka posebe. Če se bi pa v sklepih ne mogli sporazumeti, pa imata skup govori, temveč samo glasuje. sejo j davčna uprava tudi letos našla sredstev za pokritje, ali pri kateri se pa ne pri tem se bode napel davčni vijak. Finančna uprava računa na pr. že naprej na to, da se začne več novih Danes teden sta delegaciji imeli prvi seji in jima obrtov, ki bodo zopet plačevali davke, ali tega pa ne po- se je predložil skupni državni proračun, izvolili sta si misli nikdo » predsedništvo odseke i v nedeljo ju je vsprejel cesar da prejšnji obrti pri tem izgube î Po novih skupnih državnih stroških je pa najbolj v ponedeljek je pa grof Kalnoky razkladal v proračunskem prizadeta naša državna polovica, ker mora donašati 70°/ odseku avstrijske delegacije sredo v odseku za vnanje dočim Ogri plačajo 30 Oî a pri tem pa imajo še zlasti na vnanjo politiko nekak odločilen vpliv. Veselo je vsekako, ako se napoveduje, da je upanje ? toda vendar se marši če stvari ogerske delegacije vnanje zadeve. Neki avstrijski državni poslanec se je nekoč bil izustil, da se tresejo avstrijski narodi, ko se ima sniti dr- da se tudi v bodoče ohrani mir žavni zbor, ker vedo, da jih čakajo novi davki. To bi komu že usiljuje vprašanje, bi li vojska ne bila bolja lahko tudi rekli o delegacijah. Davkov nimata sicer pra- je mir tako drag, da požre ves sad trudapolnega dela vice dovoljevati, ali dovolita v večje državne stroške, za raznih stanov. Od vseh stranij govori se o samem miru, pokritje katerih je potem skrbeti obem državnim po- vse države ga žele, ali vendar vedno pomnožujejo vojake napravljajo nove puške in topove. To je pač neko na- dokazuje, da nikjer ne zaupajo v trajen lovicam. y Letošnji skupni državni proračun kaže potrebščine sprotje 149,379.913 gld., za 4,101.413 gld. več nego lanski. Od mir, temveč se vsa Evropa pripravlja za veliko vojsko teh stroškov jih pride 143,553.088 gld. na vojno mini- Naša država je v zvezi z Nemčijo in Italijo in mi sterstvo, to je za 4,071.580 gld. Redni vojni stroški so slili bi, da bode baš ta zveza nam kaj pripomogla, da se povišali za 3,618.763 gld. To povekšanje vedno ostane, ne bode treba vedno pomnoževati vojakov, ali kakor se Pač to ni veselo za avstrijsko prebivalstvo. Pa to še ni kaže, ima baš nasproten vpliv. Tako da res morajo avstrijski narodi že nekak strah pred njo, posebno slovanski, ker čutijo njen neugoden vpliv tudi v političnem najhuje. Drugo leto se pa ti redni stroški zopet povek šajo in kdaj bode temu konec, nikdo ne ve. šala Pri otvorjenji delegaciji sta oba predsednika nagla- oziru. Sicer pa vrednost te zveze nekako pada Drugo da se je pri sestavljanju vojnega budgeta gledalo leta je cesar vselej omenil v svojem nagovoru delegaciji tudi na davčno zmožnost prebivalstva, ob jednem se pa letos je samo na glasu občno dobre odnošaje z vsemi tudi mora dovoliti, ker je potrebno za brambeno moč državami. države. Ta glas smo zopet slišali pri vsprejemu delega- Sicer pa ima letošnje snidenje delegacij še marši- 300 -i- J S kako drugo senčno stvar. Tako je voljen letos za pred- svetnik Trnovec je vodil vso obravnav v slovenšči sednika baron Chlumecky. Mi pač nimamo ničesa proti • • osebi tega moža, ali to je vendar nov dokaz, da avstrijska politika odločuje levica, drugače bi tak njen toženec italijanski ne zna. Jedino državni pravdnik vornik sta govorila laški To je pa vzbudilo veliko ne ker za n zago lio itali strankar ne janskih listov ' 1J, - t ^TH, il II L^^HH I Hi IIH prišel v nevarnost. Celo vladni „MaUinou kaže svojo nezado je laški značaj tržaškega deželnega sodišča prišel na to mesto. To je pač tudi jeden sadov koalicije, voljnost, kar je gotovo značilno za tržaške razmere. Mi pač obžalujemo, da tudi več pomislikov pa je nam vrinil nagovor načelnika ogerske delegacije Ludovika Tisze. Zdelo se je nam, da hočejo Madjari porabiti nekako tudi skupno po- « litiko v svojo korist. Pred vsem je naglašal potrebo no-tranjega miru, da se bode država mogla braniti na zunaj. ri državnem pravdnistvu ni prodrlo prepričanje, da je potrebno slovensko uradovati. če je zatoženec Slovenec Nadejamo se pa, da kričanje sodišča ne bode opla-šilo, da bi krenilo s postavne poti. Delegacij V ponedeljek je grof Kalnoky getnem odseku avstrijske delegacije poj v bud politiko Le prejasno smo čutili, kam merijo te besede. Na jedni Najprej je zagov strani proti katoliškemu gibanju, na drugi strani Slovanom in Rumunom ki se ne marajo kar proti upogniti al trodržavno zvezo, katero je hudo napadal Minister je dokazoval, da bi v kaki drugi pod madjarski jarem. Te življe bi bil rad začrnil Tisza namena ta zveza nima za nekako škodljive državi. Res kar čudili smo se pre- Mladočeh Pacak zvezi tudi morali vojaščino pomnoževati. Dober sad trodrža zveze se pa že kaže v tem, da se je ohranil mir. Druzeg Ne ovira pa ta zveza ne, da bi Av strija ne mogla biti z drugimi državami v prijateljskih odno drznosti gosp. Tisze, ko vendar razpor delajo le Madjari nemadjarskim narodnostim sovražno politiko. Ni v prijateljstvu le z An n temveč tudi s Francijo s svojo in Rusij poslednjo je vežej skupni smotri v ohranj Če Slovani in Rumuni branijo svoje zakonito zagotovljene pravice, se pa proglašajo za rušitelje miru. Madjari so miru V Srbiji se je pokazalo, da manjka stalnosti Nova lada si pa tudi prizadeva ohraniti dobre odnošaje z Avstrij V notranje razmere Srbije se pa Avstrija nič ne meša Tudi prav tako, kakor koroški Nemci, ki se vedno nad Slo- si ž njo ni sklenila nobene vojaške pogodbe. Ona le želi svo- venci jeze, da kale mir v deželi, ter se ne puste kar bodni in samostojni razvoj balkanskih držav. V Bolga je tako ponemčiti. pal vlada katera je veljala za jamstvo miru in reda Nasto Tisza je govoril tudi o nekem vnanjem vplivu, ki pili so izgredi. Minister upa, da se stv po volitvah urav- vznemirja deželo. Sodi se, da je pri tem mislil na Ru- najo ko se poležejo strasti. Novi ministri so dobri domoljubi in previdni politiki. Avstrij novi vladi naklonj r avno Hotel je menda pri tem ogerske Rumune raz- tako, kakor je bila prejšnji. O Rumunij munijo. glasiti za veleizdajalce, ki škilijo čez mejo, posebno je vidno iz tega, ker je to spravil v zvezo z vladarjevo dolž- Pač prej spoznala značaj trodržavne 3 omenil, da je naj-jej približala. Tukaj se pa minister spomnil agitacij vznemirjajo Ogersko nostjo braniti celokupnost dežel krone Stefana Minister je seveda mislil pri tem podpiranje ogerskih Rumunov se Madjarom malo spodobi komu očitati veleizdajstvo, ko so se ob Košutovi smrti kazali, kakšna je njih zve- Up pa i da bode vlada te agitacije omejila Končno je mi nister pokazal ugodnost trgovske pogodbe z Rusijo in razložil ne stoba do Habsburškega doma. Taktno se pač tudi sme imenovati, da je Tisza posvečeno osebo vladarjevo vlekel v narodne prepire in jo zlorabljal v madjarsko zakaj jo je pozneje sklenil, nego z Nemčijo. Na priklopljenje Bosne in Hercegovine se sedaj še ne misli. V torek je pa minister Kallay razkladal, kako napredujeta Bosna in Herce- govina. Oporekal da bi bilo res, kar se je lani očitalo bo senski upravi. Priznal je pa, da se je več uradnikov zaprlo korist. Čudimo se sedaj ne, da je moral odstopiti kot Natančnega minister ni hotel povedati, ker se še vrši minister pri najvišjem dvoru, ker za ta posel ni imel j potrebnih lastnosti j. Chlumecky je govoril povsod vendar o narodih naše države, in tako priznaval, da ne bivajo v naši državni iskav Več časopisom se je prepovedala pot v Bosno pre-ker luči preveč lažejo in hujskajo. Sicer je minister v najugodnejši naslikal bosenske razmere in se skliceval, da so se ugodno o njih izrekli tudi učenjaki so bili arheologičnem shodu v polovici samo Nemci jednem samem nai Tisza pa povsod govoril o odu kakor v deželah tem sv. Štefana očitno Serajevu. gospodarj Mladočeh Pacak je pa grajal vnanjo politiko in ije v Bosni, ali njegov glas je ostal čisto osamlj pa Ogerska vlada se hoče silo lotiti reforme uprave ne bilo druzega naroda kakor Madjari. pokazal, po čim da Madjari teže, da bi radi sploh Slovane in Rumune kar uničili, da jim še sedaj ne prizna- ko bodo cerkvenopolitične predloge dobile Naj potrjenje Najbrž pa tukaj ne bode imela take sreče Skrajna levica se boji reforme uprave, ker bi vlada v se huje vplivala na volitve vajo nobene pravice do obstanka. Rumuni in Slovani naj toval o ako se uprava podržavi. Najprej se bode državni zbor posve- upravnih sodišč in novem občinskem redu. Obe bi bili menda le za to, da bi pomnoževali potujčujoči se ti dve predlogi že ne ugajata skraj lev prvo se neko- vrste Arpadovcev. Vidi se torej, da sestanek delegacij je posebno pri Slovanih in Rumunih vzbudil marsikako grenko čuvstvo, liko omejuje komitatska oblast, s poslednjo pa se občinska uprava postavi pod strožji nadzor Proti Rumunom Začela se je preiskava proti 17 rumunskim učitelj in trgovcem, ker so v nekem odprtem ker je pokazal, kako je odrivata privilegovaná naroda, pismu odobravali postopanje rumunskih rodoljubov, zaprtih za Nemec in Madjar, ki hočeta sama odločevati notranjo vnanjo politiko naše države. radi dijaške spomenice. Pravd torej ne bode konec. Očitno je, da je vlada to preiskavo odredila, ker Rumuni se niso hoteli približati vladi, ko je ogerski minister notranjih stvarij potoval po Sedmograškem Politični pregled. Slovenska kazenska pravda v Trstu. Italija Velikanske homatije Italij prisilile so tudi očitnega brezverca ministerskega predsednika Crispij da Te dni pripoznal Boga. Pri odkritji spomenika kralju Umbertu v Nea bila v Trstu neka kazenska pravda proti nekemu Antonu polji je namreč v svojem govoru poudarjal nevarnost preti Glavini zaradi težkega telesnega poškodovanja. Sodnijski od neke človeške sekte anarhistov ki si je zapisala na 361 svoj prapor : Nobenega Boga, nobenega vladarja. Crispi po zivlj cerkveno in držav Od neke strani se je priporočalo, da bi se za mali tem prekucuhom in pripeljeta zapeJj avtoriteto, da se v bran postavita 0brt vpeljal osemui m ljudstvo zopet na pot veliki, kjer delajo s stroji i pa pravičnosti in ljubezni. Crispi kliče : Združimo se zoper to po šast in zapišimo na svojo zastavo : božj in kraljevsko po Zdaj, Da že prej zasvetila ta luč. Zdaj je v mnogem M' _ • • _ "I "1 ; 1 ' prepozno to spoznanje. Brezverski duh, prešinjajoč! močjo za domovino priznal, da je Bog vladi ko mu teče že voda v grlo, je pa bila Crispiju oziroma italijanski kami in koliko ložje deseturni delavnik. S tem bi bilo baje omogočeno shajati malemu obrtniku poleg velicega fabrikanta. Kdor pozna razmere in ve, koliko hitreje se dela s stroji, nego z ro- ru malo uredbe. se s časoma koreninjen je preveč mej narodom Popraviti pač mnogo dalo v znamenji Boga, toda kedo ve, koliko bo Crispi po tem svojem izreku upal na božj pomoč časa Prav ceno izdelovati z velikim kapitalom, nego z malim, bode vedel, da se s takimi pala-tivnimi sredstvi ne bode nič pomagalo. Poleg tega je pa treba vedeti, da mali obrtnik ne more se tako držati delavskega časa, kakor tovarnar, ki ima denar in lahko verojetno je. da je to le mimogredoča fraza očitnega frama- dela v zalogo. Le pomislimo krojača ali čevljarja, ki dela sona in brezve Sicer se pa nekem bolj prijaznem * » duhu, ki je pričel veti pri italijanski vladi nasproti papežu Bodemo videli, kaj pokaže prihodnjost, preveč ni upati. Evropejski mir. Kakor morebiti še nikoli prej, tako za naročnika, včasih ima delo, da mora delati tudi štirinajst ur na dan, ali pridejo časi, ko ni nobenega dela. Če bi se vpeljal stalni delavnik, bi se stvar pač nekoliko utrjen je ravno sedaj evropejski mir. To nam potrjujejo izjave treh velevlastij iz zadnjega časa. Ruski finančni minister mu- uravnala, ali popolnoma gotovo ne. Če bi na pr. krojač ne mogel hitro postreči naroč deč se v Opatiji je v svojem pogovoru z nekim časnikarjem niku, bi ga odgnal, kupil bi potem pri večjem podjetniku » rekel, da je politika Rusije politika absolutnega miru. Car hoče živeti v miru z vsem svetem. Minister je odločno rekel da bi Rusija ne mogla nobene velevlasti podpirati, katera pričela vojno. To od strani Rusije. Od strani Nemčije se je sam cesar Viljem II. povodom odkritja spomenika Viljemu ki ima narejene obleke na izbir. Poleg tega bi se pa s takim različno dolgim časom za delo pomočniki tirali v tovarne. Kdo bi hotel delati pri mojstru deset ur, ako mu tovarnar za osem ur da v Kraljevcu izrekel za svetovni mii. Rekel je: Z mečem pridob- skoro isto plačo. Ako bi pa mali obrtnik moral delavcu Ijeno deželo je treba braniti z dejanji miru. Ta izrek cesarjev za podaljšani čas primerno dražje plačati mu pa s po daljšanim časom ni nič pomaganega. Za malega obrtnika ni druge pomoči, da se strogo pozdravljajo vsi listi kot novo jamstvo miru in celo ruski listi pridevajo tem besedam jako pomirljiv značaj. Od strani Avstro-Ogerske je pa porok za svetovni mir pomenljiv nagovor presvetlega našega cesarja samega povodom snidenja delegacij v Budimpešti. Cesar poudarja odločno v svojem nagovoru prija- teljstvo z vsemi evropskimi državami. Istotako je ob tej priliki , sobnosti, da se prepove delo le po izučenih delovodjah zabrani kapitalu mešati se v rokodelstvo. To je pa mogoče, če se zahteva od vseh brez izjeme dokaz spo grof Kalnoky. minister vnanjih stvarij, natančno povedal, da živi Avstro-Ogerska glede vnanje politike v najboljših prijateljskih odnošajih z vsemi dižavami. Da bi pač ob zagotovitvi ev- ropskega miru prišle velevlasti do spoznamka, da bi se ta mir tudi razorožil. Azija. Boj mej Kitajsko in Japonsko še dalje traja. in pa da se zabranijo kapitalistične družbe za rokodelske obrte. Za to je pa potrebno, da se strogo določi, kateri obrti imajo veljati za rokodelske. Nekoliko bi se morda pač doseglo, da bi se fabri-kantje huje obdačili. Sedaj namreč veliki obrtniki ne pla- Porcčila o posameznih bitkah si pa močno nasprotujejo. To je čujejo razmerno toliko davkov nego mali. Davek naj bi čisto umevno. Pošta in telegraf sta v vladnih rokah, časopisi Se cenil na število delavcev in strojev, pri čemer naj bi 1 1 • • 1 • 1 • • V V * ^ t/ I se hudo cenzurirajo in tuji dopisniki se ne puste na bojišče, naravno potem, da vladi vsaka za se izkoriščati to okoliščino in svetu poročati o boju tako, kakor vsaki posamezni kaže. Zdaj se čuje, da so Japonci nate pli Kitajce, zopet drugič obratno. Vsa poročila se pa slišijo kaj neverjetno. Kar poroča kitajska vlada, ovrže s kratkim svojim poročilom japonska vlada. Poročalo se je zadnji Čas že, da se je storilo mej Kitajsko in Japonsko premirje, tudi se je že čulo. da je Japonska sklenila s Korejo nasproti Kitajski zvezo. Kakor rečeno, to so poročila, se po možnosti določilo koliko delavcev odmakne vsak stroj. Sedaj tovarna razmerno ne plača niti približno toliko davka, kakor mali obrtnik. Če se pa kaj odločnega ne stori, je pa rokodelstvo izgubljeno. S kakimi stroji, kakor se mu tudi sedaj skuša, se mu ne bode pomagalo, kajti s tem bi povekšala produkcija, ali že sedaj se izdeluje preveč blaga. Če se na katere se'pa ni zanesti. Tako nejasno je za nas'stanje v raba strojev še bolj razširi in popolni, pa bode še več daljni vzhodni Aziji. se izdelalo in bode še bolj pala cena. Zatorej bi se po našem mnenji s splošno porabo strojev le pospešil propad malega obrtnika. Seveda bi tudi se z umnim dokazom sposobnosti še ne bilo vse doseženo, skrbeti bi se tudi moralo z umno Obrtnija. MM mMmm Deset- in osemurni delavnik. carinsko politiko, da rokodelski izdelki inozemstva tovarn ne preplavijo avstrijskega trgovišča in ne pokvarijo vsega Mnogo se premišljuje, kako bi se ohranil obrtnik, ali navadno nasveti, če prihajajo od ljudij mali ki se domačega prizadevanja takimi sredstvi in pa poleg sami niso imeli prilike temeljito seznaniti z rokodelstvom, nimajo dosti cene. Tukaj pač tudi veljajo besede našega Prešerna : .Če ne skušaš kravo dereš". 5 kaj bereš, večkrat s svedrom tega s povzdigo strokovne izobraženosti je še mogoče re-šiti obrt. Upanja sicer ni, da bi rokodelstvo dobilo zlato dno, kakor jo je nekdaj imelo, ali zadovoljni bi bili tudi s srebrnim ob času zlate veljave. * 362 Obrtnijske raznoterosti. Oznanilo. postavo dne 20. julija 1894. drž. zakon št. 168. razširila se je dolžnost zavarovanja delavca proti ne- ginila po potu, umetni led pa tudi omogočuje, da se sveže meso ne spridi. zgodam Pred nekaterimi meseci je prišlo prvo avstralijsko pri delu, na sledeče obrate: 1.) na vse železnične meso na Dunaj. Ljudem ni posebno ugajalo. Premastno obrate, brez ozira na gonilno silo; 2) na vse druge podjetbe, kateie se obrtoma pečajo s prevaženjem oseb in stvarij, po kopnem in po medzemskih vodah ; 3.) na grabočije (otrebljenjo dna morja, jezerov in rek) ; 4 ) na podjetbe, ki se obrtoma na Je in poleg tega zgubi mnogo redilnosti na potu na ledu. Znanstvene preiskave kažejo, da tudi mraz popolnoma ne ustavi kvarjenje mesa, temveč ga le nekoliko ovira. pečajo s snažbo cest in poslopij (oken streh itd.); 5.) je Če meso dolgo še na takem mrazu, se nekoliko spridi. obrtne podjetbe zalog blaga, vštevši skladovnice in obrtne za- Gospoda za tako meso ni marala, ali ljudje, ki delajo loge lesa in oglja na debelo; 6.) na podjetbe stalnih gledišč, Ï Av _ pa niso tako izbirčni, če je le ceneje. Za to pa priva tudi ako se ne vrše vse leto, glede vseh delavcev in uradnikov, . ... . . , , ki imajo posla pri njih, ter tudi glede igrajočega osobja ; 7) žanl« avstralskega mesa ni popolnoma prenehalo, na gasilce po poklici; 8.) na obrtne podjetbe čiščenja kanalov stralijsko meso se pa po nekaterih mesnicah prodaja tudi (stranišč); 9) na obrtne podjetbe dimnikarjev; 10.) na obrtne kot domače. Dunajski mesarji ga namreč skrivaj dobivajo. podjetbe kamnosekov, vodnjakarjev, in izdelovateljev železnin. Vsi omenjeni obrtniki, katerim gre prištevati tudi mestne po-streščike, fijakarje, voznike, špediterje in vse različne kovače, imajo prijaviti c. kr. okrajni politični oblasti v dopisu Zadnji čas je prišlo dosti avstralijskega mesa v Prago. vse Vse to meso so vzeli tamošnji mesarji in pečavajo za domače. Ker pa ni povsem slastno, iz jeli so osobje vporabljeno v dotičnem svojem obrtu, i to na vnalašc nekateri misliti na to, da bi privažali avstralijsko živino tiskanih polah, katere se brezplačno dobe pri c. kr. okrajni politični oblasti. UtUflSM Kmetijstvo. iMBHMi? »■•••»....................■■■»»........»............ ■ ■ ................... r.................. živinorejcem že resno bati avstralijske konkurence. Pred nekaterimi dnevi so pripeljali prvih dvajset goved na Dunaj. Temu bodo sledila še druga. Snuje se neka posebno društvo mesarjev, ki bode skrbelo za privažanje y avstralijske živine. Živina, ki bode prihajala, oddajala se bode le članom tega društva. Vidi se torej, da se je tudi Ži- Nova nevarnost našemu kmetijstvu. Zadnja leta je cena žitu tako pala, da se ga skon Ka ne izplača več pridelovati. Zjedinjenih državah nadi, Argentiniji, Indiji in Avstraliji so se zadnji čas obdelala obširna ozemlja, kjer sedaj pridelujejo pšenico, dočim so pred desetimi leti bili še gozdi ali pa travniki. Pa še vedno je v Ameriki veliko zemlje neobdelane, od koder bode še hodila kedaj pšenica na evropske trge. Tako ima Brazilija še mnogo neobdelane rodovitne zemlje. Pa tudi iz Azije bode še v večji meri žito prihajalo v Ko bode dodelana sibirska železnica, bodo se vine v Avstraliji je jako veliko in je mnogo ceneje nego pri nas, kajti ondu imajo silno velike in dobre pašnike. Ker bode to meso prihajalo v Nemčijo, se bode izvoz naše živine tudi tja zmanjšal in nova trgovska pogodba z Nemčijo nam ne bode nič koristila. Dobiček od avstralijske živine bodo imeli v prvi jo bodo mogli dobivati, kajti vrsti veliki mesarji i mesar ne more jo veliko kupiti nakrat. Dobiček mali bode imel le kapitalizem. Resno treba računati z nevarnostjo, ki preti na Evropo, gotovo izvažalo. šemu kmetskemu stanu. Pred vsem bode dolžnost naših obdelali obširni, rodovitni kraji in žito se bode večini imenovanih krajev pa kmeta obdelo- vanje mnogo manj stane nego pri nas. Ker Je dosti zemlje i obdelujejo le ravnine, kjer lahko delajo s stroji. Zemlja še ni tako izsesana kakor pri nas, in zatorej ni poslancev delati z drugimi zastopniki kmetskega stanu, da se z novo carinsko politiko prepreči ali pa vsaj omeji privoz živine iz druzih delov sveta. S tem se našemu kmetu vzame poslednji dohodek in njegov popolen propad je povsem gotov. treba gnojiti Res da se bode tudi ustavilo privažanje tujega žita, ko se ljudstvo tudi v teh deželah namnoži in se rodovitna polja izsejajo, ali do tega mine še nekaj desetletij. Naš kmet, preobložen z davki seveda ta čas že lahko propade. Kmetijske raznoterosti. Proti trtni uši. Španjski vinogradnik je izumil neko Jedino živinoreja je, ki kemično sestavino, pokonča trtno uš in še se vzdržuje naš kmečki tfte. Poskusi v Kataloniji so se baje dobro obnesli. pospešuje rast Da stan. se ta novica potrdila. Prijazni matici. Dosedaj je bilo občno mnenje, da ima Posebno se je naš kmet nadejal, da se mu zbolj-šajo razmere, ko se je vsled sklenjene trgovske pogodbe odprlo nemško trgovišče. Nakrat se je pokazala nova ne- vsak čebelen panj le jedno matico, da ta druge ne trpi v panji. Pri letošnji razstavi na Dunaji je pa učitelj Ernest Gralter razstavil panj z dvema maticama, ki se jako dobro raz- varnost. Privažati se je začelo avstralijsko meso in vina. Sedaj se delajo le začetki, ali vsekako se je bati da cena prej ali slej živini pala. Dolgo na to niti nobeden misliti ni mogel, da bi iz Avstralije sveže meso dolgo z zanimivostjo opazoval to prirodno čudo. umeta. Večkrat se zbližati ne da bi pokazali najmanjšo nevoljo drugo na drugo. 831etni čebelar dr. Dzierzon je sam ali živino vozili v Evropo, ali napredek je vse omogočil. Rodovitna trta. Ljutomeru ima Lavrič pred svojo Ladije vozijo vedno hitreje in torej prevažanje vedno hišo trto, ki ima 1582 lepih grozdov. Stara je sedem let in manj stane in je vedno manj nevarnosti, da bi živina po- dve leti ni bila okopana. Lani je imela 773 grozdov. 363 = ^ÍII Poučni in zabavni del. = 9» Družbe sv. Cirila in Metoda redna IX ve svojih važnih družbinih dolžnostij; vsi smo stali v preteklosti in bodemo stali v prihodnjosti kot skala neomahljivo za sv. vero, za viteškega cesarja Frana Josipa, za ljubljeno slovensko domovino. Po uleglem se burnem in dolgotrajnem odobra- lika skupščina vanju predstavi prvomestnik vladnega zastopnika dne avgusta 1894. I. v Novem Mestu. okrajnega glavarja Otona viteza Vestenecka, konsta (Dalje.) tuje velike skupščine sklepčnost po zahtevi 15 IV. Ob pol dvanajsti uri se skupščina v krasno nakičeni dvorani pričela glavna lepega novo Na odru so bili bila meškega „Narodnega doma", pripravljeni sedeži za društvene upravitelj podoba presvitlega cesarja, obdana z dekoracijami in raznimi cveticami ter rastlinami. Dvorana je bila prenapolnjena odličnega občinstva: odličnega pravimo: ker kedor se udeležuje tako od daleč přišedši naših glavnih družbinih pravil ter pozove glavnega tajnika župnika Antona Žlogarja, da prebere, temu v svedok, zglašene in navzoče delegate pri IX. veliki skupščini. Vodstveni tajnik Anton Žlogar na to obvestuje, kdo so v zmislu § 14. družbinih pravil zglašeni s po- svetovalno in glasovalno pravico. Potem, ko so se prebrali oglašeni udeležniki IX. družbine velike skupščine, naroči prvomestnik Tomo velikih skupščin, ta vé, kaj hoče. In tacega najizbra-nejega slovenskega občinstva se je polnila velika dvorana. Posebno mnogoštevilno pa so skupščino počastile dame in prečastita duhovščina. To oboje pa nam je narodno-zgodovinskega pomena. Prvomestnik Tomo Zupan, z živahnimi živio-klici pozdravljen, otvori skupščino nekako takele: Slavna IX. velika skupščina! Zupan, Žlogar naj glavni družbini tajnik župnik Anton glasom stveno poročilo dne 26. julija od 1893 16 družbinih pravil prebere vod- VIII. velike skupščine v Sežani, pa do danes. To izvestje slove: Veleslavna skupščina! Velespoštovane dame, častiti rojaki! . Vitalno vprašanje glede slovenske narodnosti nedvomno suče okrog našega šolstva in posebej Prisrčno pozdravljeni, častiti skupščinarji, kiste prav okrog ljudskega šolstva, ki je podlaga na- se se zbrali k IX. redni veliki skupščini družbe sv. Ci- daljni vzgoji in naobrazbi narodovega naraščaja. Šolsko rila in Metoda. vprašanje je eminentno kulturno, a žal! da se je pri velikih skupščinah smo do sedaj zborovali v nas osobito z ozirom na slovanske rodove Štajarskem, po Gorenjskem presu- središču Slovenskega, v Ljubljani, na Primorskem, na kalo nekako v politično vprašanje. Tega krivi gotovo Notranjskem. Danes niso Slovani, nego njih protivniki, ki kratijo natorne je veliko skupščino preprijazno sprejela Dolenjska v i ustavne pravice Čudno je to, svoji centrali. a resnično, — da neprijatelji slovanskega šolstva ure- Tu bodete čuli tajnikovo, blagajnikovo in nad- zavajo njegov šolski kroj, ki mu pa ne ugaja. In ko- zorništva poročilo o preteklem upravnem letu. likor bolj slovanska mladina zdihuje in stoka v tej Sodili bodete iz teh poročil, ali je v VIII. druž- pretesni obleki, toliko bolj jo protivniki potiskajo binem letu slovensko občinstvo za našo družbo sto- vanjo. To pa je nenatorno stanje, zoper katero se je rilo preveč, dosti ali premalo vnel odpor na severu in na jugu Zato so se osno Sodili bodete pa tudi ? ali vodstvo zbirajoč se vala zasebna društva, da bi kolikor moč odpomogla v sejah ali pa poslujoč s svojimi podružnicami storilo svoje dolžnosti. Ob sodbi glede vodstva naj Vam bode, prosim, tem nedostatkom Da so si Čehi osnovali svojo » osrednjo Matico šolsko" je glasen doka?:, kako nji- hovo šolstvo se ni povsod pravilno urejeno to pred očmi, da se nam leto za letom delo zmno- Nemci spričuje „Katholischer Schulverein", , Mej da je m žuje Koroško da bi družbinim poslom za Primorsko, „Deutscher Schulverein" slovanskega šolstva največj in Štajarsko komaj več mogla zadostovati nasprotnik Ni vsled tega morala nastati tudi ena oseba, ki bi nikakega druzega posla ne imela. Mi vsi, pri vodstvu delujoči, pa smo v svojih naša družba sv. Cirila in.Metoda? In v sličnih raz merah je jednaka družba nastala v naši bratski Istri stanovskih dolžnostih z delom preobloženi. In tako ogromno delo vrše udje glavnega vodstva brezplačno, bila akopram naloga.* jim glasom glavnih pravil to ne Konečno Vam in sicer, kakor dobro veste, Vse naše slovanske družbe glasno govoré, da se naše šolstvo ne sme zlorabiti kot politično vprašanje, vrniti se mu mora značaj kulturni in pedagogični. Mej našim narodom to pravo stališče zavzema naša družba sv. Cirila in Metoda; njen obstoj zmir glasno ne prvokrat pri veliki skupščini naše družbe javljam, da so vsi udje družbinega vodstva koj iz-od začetka družbe pa do danes bili in so vsak trenutek v načelnih družbinih vprašanjih enih nazorov i VSI udje glavnega vodstva se zavedajo v popolni jedinosti kliče : dajte slovenskemu šolstvu, kar mu gre po božji in natorni postavi; ko ono te pravice zadobi, potem družbe treba ni. Kako je naša družba v preteklih letih v zmislu^ svojih pravil pospeševala versko in slovensko šolstvo, 364 Slovenskega gledišča ljubljanskega sezona se prične dne 27. t. m. Predstavljala se bo drama Ludovik XI. Z ozi- rom na to, da je odbor dramatičnega društva poskrbel za pričakovati, da bo sezona 1894/95 slovenskega gledališča vredna naslednica lanske. Novo-aganžovane bogat repertoir, je _ i znano Vam je, čč. skupščinarji, iz prejšnjih naših poročil; danes nam se je ozreti na zadnjo upravno dobo od današnjega dneva nazaj do dne 26. julija 1893., ko se je VIII. skupščinska slavnost v rodoljubni Sežani na Krasu obvršavala s takim navdušenjem i sijajem, ki sta morala vsplameniti čuteča srca za to pridno tudi opera, ki se je lansko leto toli odlikovala. V vsem popolnoma spolnil svojo nalogo, kajti takih priprav, kakor so se letos vršile za slovensko gledališče, še ni bilo ; sedaj je dolžnost le še slavnega občinstva, da podpira slovensko gledališče spretne igralne moči obetajo veliko. Poleg drame gojila se bo se mora reči, da je odbor dramatičnega društva dosedaj vseslovensko družbo. Vodstveni izvestitelj bo rešil svoj nalog le bolj v glavnih potezah, da ne bode ni preutrudilno zanj in predolgo za čč. skupščinarje, kateri pa si iz teh s tem, da pridno'pohaja vanj. kratkih podatkov utegnejo vendar le napraviti istinito sliko o društvenem delovanju. (Dalje sledi.) i Novo gasilno društvo snujejo v Želimljah v ljubljanski okolici. Novi gasilni društvi ste se tudi ustanovili v Dovjem na Gorenjskem in v Starem Trgu pri Poljanah v črnomaljskem okraju. Za vodovod v Kočevji so pripravljalna dela že Poučni in zabavni drobiž. dokončana. Z delom po načrtih dež. inženirja g. Hraskega pričelo se bode še letos. Vodovod, za katerega so stroški na 70.000 Evropske vojne sile Leta 1890. je v vsej Evropi goldinarjev proračunjeni, bode že prihodnje leto gotov. bilo 6,950.000 in pričakovati 22.000.000. \kov. Predlanskim jih bilo 12,562.000 Vodovod v Knežaku so dne 17. t. m slovesno da jih bode koncem tega stoletja že nad blagoslovili in izročili v porabo. Kdor pozna ondotne razmere, bo vedel veliko hvalo možem, so pripomogli do tega, da Časopis na Libanonu. Turška vlada je dala dovo- se je ondotnemu prebivalstvu pripomoglo do zdrave vode, ka- količkaj časa da se začne na Libanonu v arabščini izdajati dnevnik tere je dosedaj toli primanjkovalo, posebno če biv Libanonu 250.000 ni deževalo. 1 j en j e, „Eldar" (Dežela). Kakor ljudij, ki imajo guvernerja in neke posebne pravice nasproti Turčij: Slovenski napisi v Ljubljani. Proti sklepu občinskega sveta ljubljanskega, da se imajo javni napisi pri Kolesarstvo srčne bolezni. Angleški zdravnik vseh ulicah in trgih tako premeniti, da se napravijo vsi brez dr. Jurij Herschell se je prepričal iz mnogih skušenj, da bi- vsake izjeme v slovenskem jeziku, vložil je Ferdinand Mahr s ciklisti bolehajo za srčnimi boleznimi, katere si nakopljejo s sedmimi tovariši pritožbo na deželni odbor. Deželni odbor je tem, da preveč napenjajo svoje sile. Posebno škodljivo je dir- pritožbi z večino glasov ugodil in s tem razveljavil sklep ob- kanje moči svoje. pa vožnja navkreber ko biciklist napenj vse činskega sveta. Občinski svet je v svoji zadnji seji razpravljal o tem določilu deželnega odbora in sklenil pritožiti se proti Podzemeljske reke v Algieru. Uradnik francoskega njemu na upravno sodišče. topograiičnega urada je izdal knjižico, v kateri opozarj na Sentjakobsko-trnovska ženska podružnica sv. podzemeljske reke v Algieru. M. Julij Galens, tako se piše ta Cirila in Metoda priredila je minolo nedeljo popoludne lepo uradnik, dokazuje, da od Atlanske visoke planj do Sredo- veselico pri Virantu. Veselica, pri kateri svirala vojaška zemnega morja teče cela vrsta rek pod zemljo. Že leta 1863. godba in je sodelovalo pevsko društvo „Ljubljana", obnesla so bili zasledili tako reko mej Bel-Hacelom Hilliiom Na pravili so bili 2 1/ metra to lobok jarek reko odkrili V na vodo se je vrlo dobro in vrgla čistega dobička 200 gld. Prečastiti kurat Anton Koblar je z lepimi besedami pozdravil goste in jih navduševal za idejo slovenske šolske družbe. Če ob tej gonili živino priliki povdarjamo zaies pohvalno delavnost odbora te podruž-E1 Mehdiji se sliši na treh krajih podze- nice in prezaslužno in požrtovalno sodelovanje preč. g. kurata reki je bilo mnogo rib, kar kaže, da ima daljši tek. Jarek se pa zasul po neskrbnosti domačincev, ki Pri vasi meljsko šumenje vode. Z malo težavo bi se dale zaslediti ve- Koblarja, like reke. Že leta 1847 m - reke. pri raznih podružničnih veselicah s svojimi pre- general Bedeau opozoril na te krasnimi govori občinstvo navdušuje za lepo idejo družbe sv. ali žal ni se ničesa storilo, da bi se spravilo na po- Cirila in Metoda, želimo, da bi vsi ti našli obilo posnemalcev. Šolska in učna razstava v Gorici. Povodom tretje deželne učiteljske konference vršivše se zadnje tri dni Gorici, priredila se je tudi letos šolska in se je prav posrečila Pri otvoritvi konference vršje. Z neprevelikimi stroški bi se s tem dale mnoge puščave spremeniti v rodovitne kraje. Ljudsko šolstvo v Bosni. V šolskem letu 1892/93. v državno šolo v Bosni hodilo 2618 mohamedancev 4463 minolega tedna v učna razstava, pravoslavnih, 4290 katolikov, 406 Židov in 195 drugovercev in razstave so bili navzoči, cesarski namestnik tržaški vitez vkupe torej 11.972 učencev, v minolem letu pa 044 moha- Riualdini, deželni glavar Coronini, drž. poslanec dr. Gregorčič medancev, 5102 pravoslavnih, 5027 katolikov, 447 Židov 18 drugovercev, torej vkupe 13.802 Število učencev se je torej v jednem letu pomnožilo za 15 °/0 in dr. Konferenco je otvoril sam predsednik dež. šolski nadzornik vitez Ant. Klodič. Vojaško. Vsled nove organizacije deželnih bramb spadata sedaj domača brambovska bataljona št. 24. (Ljubljana) in št. 25. (Novomesto) k 4. brambovskemu polku v Gradcu. Dozdaj v Ljubljani nastanjeni štab brambovskega polka št. 5. Sole. p.va dva razreda gimnazije v Kranji se vpisalo 134 učencev. Na višji gimnaziji v Ljubljani je vpisanih 690, na nižji pa 367 učencev; v tukajšnjo realko se Osobne vesti. Dosedanji vojni mestni poveljnik v je vpisalo 396 učencev. Te številke jasno pričajo veliko uka- Ljubljani stotnik g. J. Fukatko šel pokoj. Na njegovo želj nost slovenske mladine. pride kot provizorni mestni poveljnik stotnik Daniel mesto Bastaja iz Budimpešte Ijani g. Anton Maier zavodu. Suplent na ki vadnici v Ljub so stalnim v • Ciganska nadloga. V noči od 10. novembra cigani ukradli Jožefu Hočevarju v Mostah pri Ljubljani em na tem prašiča, v noči od 12. na 13. novembra pa Janezu Lipovcu .iz tlezerca za 13 gld," 50 kr. raznega blaga. 365 Pri premovanji konj v Ribnici dne 7. t. m. so lizem je precej razširjen mej koroškimi delavci in za so- dobili premije za kobile z žrebeti : Jurij Poje iz Zajčjega Vrha gld., I. Rigler iz Praprec 20 gld., J. Mihic iz Koflerjev 15 gld., A Sober iz Nemškevasi 15 gld. Za mlade kobile: M. Krainer iz Željn 25 gld., I Gode iz Gor. Ložin 20 gld , . Mihič iz Koflerjev 15 gld. Za žrebeta: B. Kovačič iz So- cijalizmom se kaj rad prej ali slej pokaže anarhizem. Po načelih se tudi bistveno ne ločita, temveč le po sredstvih, s katerimi skušata doseči svoje namene. Anarhizem se razširja prav po vsej Evropi Tudi drašice in K. Zalokar iz Strug po 10 gld., A. Sober iz Nem- na Hrvaško so zašli njegovi propovedniki. V Zagrebu so škevasi, A. Tanko iz Goričevasi, A. Žužek iz Jakličevega in A. Arko iz Ribnice srebrne svetinje. Dne 10. t. m. se na je vršilo premovanje v Št. Jerneju. Za kobile z žrebeti so dobili : I. Strojin iz Ostroga 35 gld., Fran Krhin iz Dobov 20 te dni zaprli krojača Svetozarja Šečevića iz Topolja Ogerskem, ki je v Zagrebu, kjer je zadnji čas delal, raz širjal anarhistične nauke Po gostilnah pa v svojem gld., A. Pečnik z Gradišča, A Krhin z Gor. Gradišča in Fr. stanovanju je prijateljem in drugim razkladal da Boga StariČ iz Rakovnika po 15 gld., Vrtačič s Prstavice, Globelnik iz Starevasi in A. Barboric iz Čadreža sreberne svetinje. Za mlade kobile : I. Strojin iz Ostroga 25 gld., Fr. Gorenjec iz Malene 20 gld., F. Fabijan iz Sp. Gradišča 15 gld., A. Prijatelj iz Rakovnika in F. Krhin iz Dobav sreberni svetinji. Za žrebeta : A. Barboric iz Čadreža 15 gld., A. Kolarič in da sta vera in cerkev škodljivi napravi in hujskal proti vladarju. Šečević pa ni našel pravih tal v Zagrebu. Skoro vsi, kateri so ga poslušali, bodo sedaj pričali proti njemu. Mej drugim je za svoje nauke skušal pridobiti nekega mohamedanca i 18letnega kavarnarja Muharema iz Slinovec, A. Prijatelj iz Rakovnika in Fr. Jordan iz Ma- Gjeladija, kateri ga je bil kar spodil, ko mu je jel pra lene po 10 gld., Josip Globelnik iz Starevasi, Fr. Colaric in M. Repselj iz St. Jakoba sreberne svetinje. Pri konjski dirki vršivši se istega dne v Št. Jerneji so dobili : prvem viti, da ni Boga. Pri sodišči je mohamedanec izpovedal da pri njem doma bi tacega človeka kar ljudje ubili 9 1 7 oddelku darilo Jož Prime iz Zagorja ; 2. darilo Jan. Ko- in bi sodišče ne imelo nič opraviti njim Pri Šečeviću vačič iz Spod. Mahorovc ; darilo Franc Kovač iz Novega so našli več anarhističnih knjig in podobe anarhističnih inesta ; v diugem oddelku 1. darilo Mihael Zalokar iz Za-boišta; 2 darilo Franc Tratnik iz St. Jerneja ; 3. darilo Jan. v v Recelj iz St. Jerneja; v tretjem oddelku 1. darilo Ant. Smid vodij katere je kazal ljudem, jim zatrjujoč, da so to je z Vinice; 2 darilo Jan. Repselj iz Škocijana ; darilo F. dino pravi svetniki. Italijanski anarhisti menda sedaj hočejo delovati s Franckheim ; 4. darilo Jan. Vertačič iz Pristavice ; v četrtem požiganjem Mislijo da se bode to bolje obneslo oddelku častno dari'o J(ž. Rus iz Mirnepeči. Pri premo- nego vanji konj dne 11. septembra v Trebnjem so dobili za kobile z žrebeti: Simon Pristov iz St. Vida 35 gld., Jožefa Hribar iz Vel. Gabra 20 gld., Jan. Zaje iz Podboršta, Ant. Žagar iz Belecerkve in Mihael Urbančič iz Iglenika po 15 gld., Julij bodalo in bombe, mej človeško družbo pa baš požari na pravljajo mnogo strahu. Dne 15. t. m. so pri Rimu zgo rela velika skladišča sena histi Sodi se, da so zažgali anar selu Pianezza pri Turinu je župan dobil več Treo iz Male vasi, Ant. Bizjak iz Skuc in Franc Blatnik iz pretilnih pisem, v katerih se grozi, da zažgo na vseh Pristavice srebrje svetinje. Za mlade kobile so dobili: Anton štirih voglih. To se je res zgodilo. Dne 14 Poh iz Blata 25 gld., Jak. Koščak iz Družinske vasi 20 gl., Jožefa Hribar iz Vel. Gabra 15 gld , Franc Krevs srebrno svetinjo. Za žrebeta so dobili premije : Jož, Rus iz Mirnepeči in Ant. Zupančič iz Globodola po 10 gld., . m. je na več krajih jelo goreti. Zgorelo je pet skladišč za seno in pa štiri hiše. Anarhisti so pa celo ali gašenje Po Anton Kušnik iz mešali so se mej gasilce j na videz pomagali, v resnici Trebnjega, J. Treo iz Malevasi, A. Bizjak iz Skuč, J. Pavlic pa skušali gašenje preprečiti. Trikrat so prerezali cevi iz Zapuž, Jakob Košcak iz Družinske vasi sreberne svetinje. Kontrolni shodi za reserviste stalne vojne vršili se bodo po sledečem vsporedu : A. Gorenjsko in okolica ljubljanska: 2. oktobra v Bohinjski Bistrici, 4. okt. v Kranjski ima na prvi strani podobo sv. Jožefa, kot uradno potrjeno varstveno znamko. 'à Trzne cene. V Ljubljani dne 12. sept. 1894. Pšenica gld. 7 20 kr , rž gld. 5 20 kr., ječmen gld. 5 20 kr., oves gld. 6 50 kr., Prve vrste namiz rakov ajda gld. 7 20 kr., proso gld. i. - KI., s ran e > J ma. i kr., turšica gld. kr., fižol gld. kr., kr. znani kot najboljši, pošilja zagotovljeno žive, v pošt prosto proti povzetju. 100 ko (Vse cene veljajo za 100 kgr.) nih torbicah 41 madov lepih rakov za juho za 3 gld. ; 60 komadov velikanov-rakov z dvema debelimi-mastnimi ščipal- nicami gld. 70 kr.; 40 komadov rakov prve t M < ► i M H H M M 4 M iy vrste (solo) 5 gld.; in 32 najprve vrste (hochsolo) rakov, izbrani, 5 gld. 25 kr., razpošilja: priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani Freudmann & Comp. prva mejnarodna tvrdka v Stanislavu, Galicija. (Stanislau, Galizien.) (11) i elika levovska loterija 202 i dobitkov glavni dobitki : (6) v gotovini z le 10% odbitkom srečke gld. priporoča v Ljubljani: J Mayer in Aleks. Gruber, glavna zaloga tobaka. v> Odgovorni urednik: Avgust Pucihar.— Tisk in založba: J. Blasnikovi naslednik i.