Gozdarski veslnlk & LET01.982 STROKOVNA REVIJA Gozdarsk voslnlk SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L E T O 1 S82 • L E T N 1 K XXXX o Š T E V 1 L K A 6 p. 241-288 Ljubljana, junij 1982 VSEBINA- INHALT- CONTENTS Marjan 241 Lipoglavšek in Iztok Koren Mitja Cimperšek 254 Lado Eleršek 265 Marjan Šolar 270 Franc Pečnik, 277 Mitja Jandl in urednik Ergonomske značilnosti traktorja IMT 560 za spravilo lesa Ergonomische Charakteristiken des Schleppers imt 560 eingesetzt bei der Holzruckung Ergonomic characteristic::; ot the tractor imt 560 used for skidding Glažute na Kozjanskem Mehanizir8no osnovanje sestojev Poškodbe gozdov zaradi onesnaže- nja zraka še enkrat: Naftni vrelci sredi goz- dov Dušan Jurc, Janez Titovšek in Saša Bleiweis 280 Vabilo k sodelovanju zdravje gozdov za boljše 284 Iz domače in tuje pr2k!:e 286 Gozdne literarne suite Nikolaj Lapuh Drevesa in obrazi Peter Sandelin Pogovor v senci atomskega orožja Naslovna stran foto Marko Kmecl Tisk čGP Delo Ljubljana Gozdarski vestnik izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenife Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anko Branko Breznik Janez černač Rozka Debevc Hubert Dolinšek Viljem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomil Mikuletič m rg. Franjo Urleb Uredniški odbor: mgr. Boštjan Anko dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amei Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. cec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta i 5 Žiro račun - Cur. acc. 50101-678-48407 Letno izide 10 številk 1 O issues per year Letna naročnina 250 din Za ustanove in podjetja 900 din za študente i 50 din Jn za inozemstvo 900 din ali 45 DM Ustanoviteljici revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira iz- hajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo (št. 421-i/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. Oxf.: 377.44:304 ERGONOMSKE ZNAČILNOSTI TRAKTORJA IMT-560 ZA SPRAVILO LESA Marjan Li p og 1 av še k in Iztok K o re n (Ljubljana)* L i pog 1 av še k , M. in K o ren , 1.: Ergonomske značilnosti trak- torja imt-560 za spravilo lesa. Gozdarski vestnik, 40, 1982. 6, str. 241-253. V slovenščini s povzetkom v nemščini. Avtorja analizirala ergonomsko oceno značilnosti adaptiranega novega tipa univerzalnega traktorja imt-560 za spravilo lesa. Meritve jakosti ropota in tresenja kažejo na preobremenjenost traktorista s škodljivimi vplivi de- lovnega okolja. Posebna analiza razporeditve elementov za upravljanje stroja je pokazala, da razporeditev ni smotrna. 61% odgovorov na vprašanja ergo- nomske presoje je ugodnih in delno ugodnih. Clanek vsebuje več pred- logov izboljšav pri adaptiranju tega traktorja za spravilo lesa . L i po g 1 av še k , M. in K o re n , l.: Ergonomic characteristics of the tractor imt-560 used for skidding. Gozdarski vestnik, 40, 1982, 6, pag . 241-253. ln Slovene with summary in German. The authors analyse the complex ergonomic valuation of the adaptation of the new type of the universal tractor imt-560 for skidding of wood. Measurements of the noise intensily indicate the overburdening of the tractor driver by the detrimental influences of the working environment. A special analysis of the distribution of elemenls for the operation of the machine revealed an inadequate distribution . 61 % of answers to questions concern- ing the ergonomic valuation are partly positive and parlly negalive. The paper brings some proposals of improvement for the adaptation of this tractor type when used for skidding. Pri pridobivanju lesa v Sloveniji na široko uporabljamo za spravilo lesa adaptirani univerzalni traktor imt-558. Njegovo prilagojenost delavcu in zahtev- nost dela z njim smo precej natančno proučili (Gozd. vestnik 10/1981 in 1/1982). Ker pa Industrija motora i traktora iz Rakovice nadomešča ta tip z novim imt-560, je bilo treba tudi tega adaptirati za spravilo lesa. Mehanične delavnice gozdnih gospodarstev so se lotile teh adaptacij in v Sloveniji so nastale najmanj štiri različne prilagoditve traktorja za delo v gozdu. Ker želimo varnostno oceniti novi traktor in adaptacijo, smo proučili ergonomske značilnosti enega od prvih na novo adaptiranih traktorjev na področju Lesne Slovenj Gradec. Ostale adap- tacije se od te ne razlikujejo veliko. Ker sta traktor in njegova adaptacija nasta- jala toliko kasneje kot imt-558, bi upravičeno pričakovali boljšo prilagojenost delovnega sredstva človeku . Tovarna IMT obljublja v bodoče posebno prilago- ditev tega traktorja za gozdarstvo z oznako imt-561 . * Dr. M. L., dipl. inž. gozd . in l. K., dipl. inž. gozd ., VTOZD za gozdarstvo pri Biotehni- ški fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU . 241 Pri spravilu lesa na Pohorju, na področju Mislinje, smo v zimskih razmerah po relativno dolgi in gladki vlaki izmerili obremenjenost traktorista z ropotom in vibracijami med delom. Ropot smo merili na 1317 m dolgi navzdol nagnjeni vlaki (koeficient naklona 14,4 °/o). Obremenjenost traktorista z vibracijami smo merili na isti, vendar skrajšani vlaki (dolžina 497 m, koeficient naklona 17 °/o). Pri neobremenjenem traktorju, ko je stal na mestu, smo izmerili v zaprti kabini jakost ropota v odvisnosti od števila obratov in izvršili frekvenčno analizo ropota pri prostem teku in polnem plinu. Na gozdni cesti smo izdelali tudi frekvenčno analizo vibracij na ohišju in na originalnem tovarniškem sedežu pri prazni vož- nj·i traktorja čez okrog 10 cm visoko oviro. Vse meritve smo opravili z inštrumenti Bruel et Kjaer na baterijski pogon. Iz papirnega zapisa jakosti ropota in vibracij smo kasneje s sistematičnim vzorčenjem ugotovili ekvivalentne jakosti ropota in kvadratične sredine efektivnih jakosti vibracij. Nadalje smo v mehanični de- lavnici Lesne Slovenj Gradec, izmerili dimenzije traktorja oziroma notranje mere vstopa, delovnega prostora in sedeža ter posneli razporeditev ročic in pe- dalov. Tudi pri drugih adaptacijah smo posneli osnovne dimenzije, ki so po- membne za ergonomsko presojo traktorja. Komisija Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo, ki je ocenjevala upoštevanje varnostnih predpisov in normativov pri adaptacijah traktorja imt-560 je za vsako adaptacijo izopolnjevala ergonom- sko vprašalno polo (KWF - 1977). Tako smo dobili celovito oceno ergonomskih značilnosti traktorja imt-560, adaptiranega za spravilo lesa. Ropot traktorja Ropot traktorja med delom smo izmerili samo med dvema ciklusoma spravila dolgega smrekovega lesa v lubju. Ker je bila vlaka gladka, zamrznjena, praktično brez protivzponov je traktorist lahko vlačil velike tovore in dosegel tudi velike hitrosti vožnje. Delal je brez pomočnika, sekači so mu pomagali pri pripenjanju tovora. Ugotovljena obremenitev traktorista z ropotom je bila zelo različna med posameznimi elementi dela in je znašala poprečno v produktivnem času dela 94 dB (A) oziroma v delovnem času okrog 93 dB (A). To je nad dopustnimi obre- menitvami 90 dB (A), ki jih predpisuje ustrezni jugoslovanski pravilnik za osem- urno delo. Traktorist mora uporabljati varovala sluha, najbolje glušnike, da ne bi prišlo do okvar sluha. Najvišji je ropot oziroma obremenitev z njim med prazno in polno vožnjo. V tabeli 1 navajamo vse te vrednosti in jih primerjamo z jakostjo ropota, ki je bila ugotovljena pri traktorju imt-558. Obremenitev traktorista z ropotom pri spravilu lesa na Pohorju s traktorjem imt-560 je torej večja, kot je bila poprečno ugotovljena pri spravilu s traktorjem imt-558. Večja je zlasti zaradi večje jakosti ropota med hitro prazno vožnjo po strmi vlaki navzgor. Razlika v obremenitvi v vsem produktivnem času znaša okrog 3 dB (A), kar je še enkrat več. Traktorist bi lahko delal brez varoval sluha produktivno namreč samo polovico tistega časa, ki pri traktorju imt-558 še ne povzroča okvar sluha, oziroma po mednarodnih standardih le okrog ene ure dnevno. Tudi primerjava traktorja imt-560 s spravilom lesa v podobnih delovnih razmerah (dolžine vlake) s traktorjem imt-558 (delovišče Selce) kaže na večjo obremenitev z ropotom pri spravilu na Pohorju. Kljub temu teh zaključkov ne smemo posploševati, ker ni mogoče iz primerjave le nekaj ciklusov dela v različ­ nih delovnih razmerah zanesljivo oceniti, kateri od obeh traktorjev povzroča večje obremenitve delavca z ropotom. Vendar pa analize ropota traktorja, kadar miruje, potrjujejo gornje ugotovitve in nam omogočajo zanesljivejša oceno ja- kosti ropota. 242 Tabela 1. Obremenitev z ropotom pri spravilu lesa s traktorji Elementi dela Prazna vožnja Razvlačevanje Vezanje Pri vi ačevanje Polna vožnja Odvezovanje Ram panje Traktor Produktivni čas Delovni čas Dolžina vlake m Koeficient naklona % Poprečni tovor m3 kosov m3/kos Hitrost vožnje prazne km/h polne km/h jakost ropota dB(A) 100 95 8S BO 75 sao i . eik!. dB (A) 94,8 40,0 40,0 89,9 94,7 73,9 93,3 92,4 10 00 lmt-560 Mislinja 2. cikl. L r.kv. dB (A) 97,9 40,0 40,0 91,9 95,3 82,7 91,1 94,6 93,7 Delovne razmere 1:.00 Skupaj dB (A) 96,5 40,0 40,0 90,8 94,9 81,6 91,1 94,2 93,3 1317 14,4 3,16 8,5 0,42 5,5 5,4 Po pr. dB (A) 92,6 76,0 75,9 89,3 95,6 78,6 90,3 91,3 90,4 400 7,5 2,42 7,2 0,34 3,8 3,4 imt-558 1 Na dolgi vlaki Selce Lcb·. 1 dB (A) 93,8 82,3 81,7 90,4 93,8 81,6 89,6 91,6 90,7 1230 6,1 1,05 8,3 0,13 7,1 4,9 ----IMT 560 -------IMT 558 2000 1500 število obratov (obr/min) Graf . 1 Odvisnost jakosti ropota traktorja od števila obratov motorja 243 Analizirali smo odvisnost jakosti ropota ob ušesu traktorista v zaprti kabini od števila obratov motorja. Ropot znaša pri 6000 obr./min 85 dB (A) in približno linearno narašča do 98 dB (A) pri 2400 obr./min. To odvisnost in primerjavo z najbolj neugodno meritvijo pri traktorju imt-558 prikazuje grafikon 1. Pri vsakem številu obratov motorja je ropot imt-560 močnejši, razlika je največja pri nizkih obratih in se pri visokih obratih zmanjša. Frekvenčna analiza ropota pri prostem ropot 110 dB 100 90 80 70 60 50 NR 70 NR 90 31.5 \ \ \ , "' ---IMT 560 ------ IMT 558 63 125 250 500 Hz ' ' ' ' \. \. ' ' ' \. ' .............. 8 16 sredine frekvenčn'ih pasov Graf. 2 Frekvenčna analiza ropota traktorja \ \ \ 31.5 kHz teku in pri polnem plinu brez obremenitve traktorja (grafikon 2) kaže, da je ja- kost ropota v obeh primerih največja v frekvenčnem pasu okrog 5000 Hz. Na širokem frekvenčnem območju od 250 do 2000Hz, kjer ropot najbolj presega normativne krivulje, je ropot traktorja imt-560 tudi močnejši kot ropot traktorja imt-558 v najbolj neugodnih izmerjenih primerih. Razlika je zlasti velika pri pro- stem teku motorja, kar je v skladu s predhodno ugotovitvijo o veliki razliki v 244 jakosti ropota pri nizkih obratih motorja traktorja. Na podlagi teh meritev pa lahko že dokaj zanesljivo trdimo, da je ropot traktorja imt-560 močnejši, kot ropot, ki ga povzroča traktor imt-558. Prav gotovo pa traktor imt-560, čeprav novejše konstrukcije, ne povzroča manjšega ropota. Tresenje in značilnosti traktorskega sedeža Za ugotavljanje obremenitve traktorista s tresenjem med delom smo izme- rili tri zaporedne cikluse dela. Med vsakim ciklusom smo merili jakost vibracij na sedežu v eni od treh pravokotnih smeri (kamponent vektorja) z efektivne (RMS) vrednostjo pospeškov na širokem frekvenčnem območju od 0,3-1000 Hz. Iz tako izmerjenih vrednosti izračunamo vektorsko velikost vibracij in primerjavo s traktorjem imt-558 prikazuje tabela 2. Ta vrednost združuje zelo neugodne ni- zkofrekvenčne vibracije pa tudi človeku manj škodljive visokofrekvenčne vibra- cije (nad 20Hz), čeprav slednje sedež v velild meri dobro duši. Zato ne moremo dovolj natančno oceniti obremenjenosti traktorista s tresenjem, za primerjanje med traktorji oz . traktorskimi sedeži pa so te vrednosti zanimive. Tabela 2. Jakost vibracij na sedežu traktorja pri spravilu lesa .~ Element dela Prazna vožnja Razvr ačevan je Vezanje Privfačevan je Polna vožnja Odvezovanje Rampa nje Produktivni čas Traktor Dolžina vlake m Koeiicient naklona Ofv Hitrost vožnje prazne km / h polne km/ h Poprečni tovor m3 kosov m~/kos Ver . m/s' 3,50 0,16 0,16 3,26 2 97 0,30 2,63 2,62 imt-560 Mislinja Smer merjenja 1 1 Hor. Ak s. m/s2 m/s2 2,57 1,49 0,12 0,06 0,17 3,22 1 ,<13 3,50 2,29 0,99 2,73 1,42 Delovne razmere Vektorska velikost m/s2 4,59 0,21 0,23 4,80 5,13 i ,03 2,63 4,04 497 17,3 5,1 2,5 3,78 16 0,24 imt-558 Vektorska velikost Po pr. Delovišče Selce m/s2 m/s2 3,28 5,45 0,55 1,64 o 51 1,30 1,76 2,69 3,53 5,40 0,91 2,00 2,81 0,63 2,65 4,64 311 525 8,9 6,2 3 ,4 3,0 3,1 2,5 2.20 1,10 6,1 6,8 0,36 0,16 Ugotovimo lahko, da je bila obremenjenost traktorista z vsemi vibracijami pri spravilu lesa na Pohorju precej večja od poprečja meritev traktorja imt-558 in nekoliko manjša kot v e!~i~\~;~;:;~::~: ::~.: ~:;:Y<~j(~:.:~;~:;: ~::~:;:~:: ~:;.~·:: ~::7;::~;:~:::~:-~::7:;~:;:~::~:jrr-r-; PL\Wf:+· · "<:: ;::::: ::::: ::::: ::::::::::: :::::::::: :::;: ::::: 1 o' 4 o' 3 o' 2 OHI JE o' 2 l ,6 2, s 6,3 10 16 25 40 63 sred~~ - frek11enčnih pasov (Hz) Graf. 4 Frekvenčni spekter vertikalnih vibracij na sedežu in ohišju traktorja imt-560 247 "' 1 " ~ (2~-~~-+--f--~+-~-r-r~~--~+-~-r-+~~--r-~~~-+~--r-+-~ 11 ~-~-r~~~r-+-,_-r-+_,~r-r-+-,_-r-+_,~--i--,_,_rr/-+_,--r-+-~ ::::::::: obm<čjE oj čit~e ibrf!ci oh šj / (O _ _, __ ~·~·-·~·~·~·~··~·r-~,_~~-4-4--~+-4--r-+-4_,--r-+-~v~r-~4--r~<-~~ :!:·/?!: :::=:==:::%:;(:):(~=2=J:=:o=bm:.=čJ:iG:d=u:~e=n:j=v:=br=ca:i=j:o=h:i~=j=a:=:=:=:==:=::;:==:=:=:=~::r:·j:{:{=: 1 o 2 31 ~ /\ / 0,7~-1-1-~--+-+~~~~~~~~+--~4-~~-+-+;~-4-4~--~~~ 6 ur 1 / 0,2 1,5 2,5 6,3 10 (6 25 40 63 frekvenca (Hz) Graf. 5 Frekvenčni spekter vertikalnih vibracij na sedežu in ohišju traktorja imt-558 To dokazuje grafikon 5, kjer prikazujemo dušenje tresenja na takem sedežu v podobnih poizkusnih razmerah. Tudi traktorista sta bila pri tem skoraj enako težka, pri imt-560 82 kg, pri imt-558 pa 80 kg, kar je še posebno pomembno pri primerjavah. Ugotoviti moramo torej, da je originalni tovarniški traktorski sedež za delo v gozdu neprimeren. Nadomestiti ga je treba s sedežem, ki ima drugačno izvedbo vzmetenja in je opremljen s hidravličnim dušilcem tresenja. Delovni prostor in razporeditev elementov za upravljanje Delovni prostor v kabini traktorja imt-560 je zadosti velik. Mere kabine so pretežno nekaj večje od minimalnih priporočenih mer (KWF - tabela 4), vendar za namestitev vrtljivega sedeža, ki bi ga rabili pri delu z vitlom, ni dovolj prostora. Volan je močno potisnjen k prednji steni kabine, tako da med njima ni dovolj Tabela 4. Dimenzije kabine in sedeža traktorja Merjena veličina Višina kabine od SRT do stropa Sirina kabine Dolžina kabine od SRT do sredine volana od SRT do zadnje stene od roba volana do prednje stene Globina sedeža Sirina sedeža ~irina naslonjala Višina naslonjala Višina SRT nad tlemi kabine Oddaljenost SRT od sredine pedal (horizontalno) 248 1 Priporočljive 1 mere cm min 100 min 70 62,5 ± 5 min 15 min 10 40 ± 5 min 45 min 45 min 26 26,5-48,5 98,5-72,5 imt-560 102 88 71 24 7 33 46 40 30 49 77 imt-558 109 86 62 18 9 38 47 53 18 65 51 ~--·--- nnidni prostor [~.Z-:2/J "'olcsimalno gibalno polJ~> [_ .~~ J optlr:>A.lno glbnlno polje 1 VOliUI 2 preat&v3 ; rodulctor 4 ~npon. dirorancio.lo. 5 'lklop vrvonice 6 v lel op hid.rnvli !re 7 dodntno hidndil 13 rol':nn zavor" 14 u.vorn vltlo. 15 sklopko. vit la /MT-560 - ----·-·--- 400 - --- -·-··------- --------1 Graf. 6 Razporeditev ročic in pedalov. delovni prostor in vidno polje pri traktorju kolesniku imt-560 249 prostora. Delovni prostor je po velikosti praktično enak prostoru na traktorju imt-558, saj je to enaka kabina. Dejstvo, da so tla kabine više, pa daje vtis njene večje prostornosti . če je vitel montiran daleč zadaj, kot je bil pri adaptaciji v Lesni Slovenj Gradec, dobimo možnost, da tudi sedež pomaknemo nazaj in se s tem prilagodimo pedalom , ki so sicer preblizu sedeža oz . preveč pod njim. S premikanjem sedeža nazaj pa se žal ne moremo prilagoditi najpogosteje uporabljanim ročicam. Medsebojna lega pedalov in ročic, namreč ni usklajena z gibalnimi polji človeka. Iz grafikona 6 lahko razberemo, da so v zadnji legi sedeža pedala zunaj in za vertikalnim gibalnim poljem nog. Da bi bila pedala v optimalnem gibalnem polju nog, bi morala biti pomaknjena bolj v sredino k vzdolžni osi traktorja in sedež še za okrog 10 cm bolj zadaj in nekaj više oziroma pedala za toliko bolj spredaj oz. niže. Pri adaptacijah tega traktorja so si nekatere mehanične delavnice pomagale tako, da so skrajšale vzvode pedal. S tem pa že spreminjamo osnovni stroj in morda tudi njegove tehnične in varnostne last- nosti. Pri stopanju na pedala ovira traktorista armatura pod volanom, tako da s koleni zadeva obnjo, oziroma ob krilne matice na njej . Pri nekaterih adaptacijah so jo zato odrezali in tako skrajšali. Da bi dosegali pedala, bi morali torej sedež pomakniti še bolj nazaj. Sedeža pa ne moremo pomakniti še bolj nazaj, saj že v sedanji zadnji legi delavec težko rokuje z ročicami zlasti z volanom, ker je predaleč . Grafikon 6 kaže, da ni nobene ročice v maksimalnem gibalnem polju človekovih rok. Zlasti neugodno leže ročice mehaničnega vitla. Da bi bil volan v optimalnem gibalnem polju rok, bi morali sedež pomakniti za okrog 20 cm naprej in nekaj niže. Originalni tovarniški sedež lahko horizontalno premikamo za 15 cm. če pa sedež res pomaknemo naprej, zaradi bližine pedal in drugih ovir s pedali, ni več mogoče delati. Premikanje sedeža v kabini nam torej nič ne po- maga. Kljub temu moramo ugotoviti , da so pedala in ročice pri traktorju imt-560 v kabini bolje razporejene kot pri imt-558, saj so bliže gibalnim poljem okončin delavca. Za rokovanje s pedali in ročicami, zlasti z nežnimi zavorami in ročicami mehaničnega vitla, je potrebno tudi zelo veliko moči. Delo z vitlom s sedeža traktorja je možno le v zelo neprijetnem zasukanem položaju telesa. Ko oprem- ljamo nov tip traktorja za spravilo lesa, bi bilo ergonomsko mnogo smotrneje, da bi ga opremili s hidravličnim vitlom. Ta ima ročice ob sedežu in za delo z njimi ni potrebno veliko moči . Tudi samo nekoliko vrtljiv sedež (npr. + 30°) bi delo z vitlom lahko olajšal. Originalni sedež imt ne duši dovolj tresenja in tudi nima ;ustreznih mer. Ima premajhno globino sedala in preozko naslonjalo (tab. 4). Namestitev sedeža v delovnem prostoru vpliva tudi na vidno polje. Vidljivost iz zaprte kabine traktorja imt-560 je zaradi platnenih sten slaba, enako slaba kot pri traktorju imt-558. Kjer so zadnji del platnene stene nadomestili s prozorna steno ali samo z varovalno mrežo, se je vidljivost nazaj močno izboljšala. Kadar poleti sname traktorist vrata tudi zelo dobro vidi prostor ob straneh traktorja. Celovita ocena ergonomskih značilnosti Ergonomske značilnosti adaptiranega traktorja imt-560 je skupina strokov- njakov s pomočjo ergonomske vprašalne pole celovito ocenila na štirih, nekoliko različnih adaptacijah v Slovenj Gradcu, Mariboru, Kočevju in na Bledu. Ugodno in delno ugodno smo lahko odgovorili na 50 od 82 ustrezno zastavljenih vprašanj . Taka celovita ocena se prav nič ne razlikuje od predhodne ocene traktorja imt-558, čeprav jo je izvedla druga skupina. V obeh primerih je bilo okrog 60 °/o ugodnih in delno ugodnih odgovorov. Tudi razlike v številu ugodnih ocen po posameznih področjih ergonomske presoje (11) niso velike (tabela 5) in so nastale tudi zato, ker sta oba traktorja ocenjevali različni skupini. Razlike v ocenjevanju 250 Tabela 5. število ugodnih in delno ugodnih odgovorov na vprašanja ergonomske presoje Traktor imt-560 Traktor imt-558 St ev ilo Področje ergonomske presoje ustreznih Ugodno Delno Ugodno Delno vprašanj ugodno ugodno + o + o 1. Vstop in izstop 8 3 1 (2) 3 2 2. Delovni prostor 6 3 (4) 1 4 o 3. Sedež 8 o (2) 2 1 1 4. Kontrolni inštr. 9 7 1 6 1 5. Elementi za upravljanje 10 4 (6) 4 (2) 4 4 6. Vidljivost 5 2 (3) o (1) 3 1 7. Skodljivi vplivi 7 3 o (2) 3 o 8. Obremenjenost 8 6 1 4 2 9. Varnost 9 4 (2) o 5 1 10. Navodila za upravljanje 3 o (1) o o o 11. Nega in popravila 9 8 (7) o (1) 4 o Skupaj število 82 40 (44} 10 (13) 37 12 % 100 61 60 (Stevilo v oklepaju - različnosti pri raznih adaptacijah) posameznih adaptacij traktorja imt-560 so že večje in so tudi vsebinskega po- mena. če bi lahko združili ergonomske ugodnosti posameznih adaptacij, bi dobili že 57 ali 70 °/o ugodnih in delno ugodnih odgovorov. Pri odgovorih na posamezna vprašanja pa se pokaže, da so med obema traktorjema nekatere ergonomske razlike. Pri traktorju imt-560 smo izrazito slabo ocenili sedež in pomanjkanje navodil za upravljanje na stroju, srednje dobro vstop in izstop, vidljivost, škodljive vplive delovnega okolja in varnost, relativno dobro pa delovni prostor, kontrolne inštru- mente, elemente za upravljanje, fizično in duševno obremenjenost traktorista ter nego in popravila stroja. Dimenzije vstopa na traktor so zadostne, vendar pa so tla kabine previsoko ·in je treba ob pritrditvi kabine vdelati dodatno stopnico. Neugodni za vstop so tudi ostri robovi naslonov vrat. Ker manjka ročajev za vzpon, predlagamo zamenjavo naslonov vrat z oblimi ročaji. Pri vzpenjanju na sedež ovirajo traktorista tudi pedala in ročice ter predolga armatura pod volanom. če dodamo stopnico, je vstop podobno ugoden kot pri traktorju imt-558. Delovni prostor je skoro enak kot pri traktorju imt-558. Velikost je razen spredaj pred volanom zadostna. Ročica vitla in pri nekaterih kabinah ostra mreža so deli, ob katerih se traktorist lahko poškoduje. Prednje okno kabine ni iz var- nostnega stekla. Originalni sedež imt, čeprav boljši kot nekdaj na imt-558, za delo pri spravilu lesa ni primeren. Ker nima dušilca, ne duši zadosti tresenja med delom. Tudi nekatere dimenzije so premajhne. Treba ga je zamenjati z ustreznejšim sedežem in ga tudi redno vzdrževati ali zamenjavati. Traktor ima za relativno počasno delo pri spravilu vse potrebne kontrolne inštrumente, ki so vsi razporejeni v središčnem vidnem polju. Edino razdelitve številčnic in smer gibanja kazalcev niso na vseh inštrumentih smotrne. Ker ni potreben poseben dodatni inštrument za pritisk olja hidravlike, so inštrumenti boljši kot pri imt-558. Elementi za upravljanje so smotrno izbrani in bolje oblikovani kot pri imt-558. Njihova razporeditev je še vedno slaba, pri rokovanju naletimo na ovire. Ker 251 so za delo vedno potrebne velike sile ter pripognjeni in zasukani položaj telesa, je delo z njimi še pretežavno. Izdelovalec traktorja bi moral prestaviti pedala zavor in sklopke naprej in nekoliko niže. če bi traktor opremili s hidravličnim vitlom, bi bile njegove ročice lahko na ugodnejšem mestu ob sedežu in delavcu ne bi bilo treba delati v močno zasukanem položaju. Vidljivost v kabini s plat- nenimi stenami je slaba, razen pri pogledu nazaj na tovor. Okna so majhna in njihova prosojnost se kmalu zelo poslabša. Vozišča pred prednjimi kolesi trak- torist pri zaprti kabini ne vidi. Ergonomska vprašalna pola je za oceno vidljivosti manj primerna, ker presoja možnost dela v temi, kar pri nas v gozdarstvu ne pride v poštev. Škodljivi vplivi delovnega okolja na traktorista so veliki. Zavarovan je pred dežjem, ne pa pred mrazom in vlago. Ropot je tolikšen, da zahteva vsaj med vožnjo nošenje varoval sluha. Tresenje, ki mu je delavec izpostavljen, presega mednarodne dopustne meje. Fizične in psihične obremenitve delavca smo ocenili ugodno, ker jih lahko s svobodnim oblikovanjem tempa dela in z menjavanjem delovnih nalog trak-- torist sam uravnava. Vzame si lahko toliko odmorov, da ne pride do fizičnih preobremenitev, psihično pa tudi delo ni prezahtevno. Pripognjeni in zasukani položaji telesa med delom in veliko potrebne moči pri ravnanju z elementi za upravljanje precej otežujejo delo. Vgraditev hidravlično vodenega vitla bi fizično delo precej olajšala. Iste ugotovitve veljajo v enaki meri tudi za traktor imt-558. Varnost delavca v precejšnji meri zagotavlja trdna varnostna kabina. Ima pa nekaj ostrih štrlečih delov, ob katerih se delavec lahko poškoduje (nasloni vrat, ostra mreža). Zaščita pred vdirajočimi predmeti ni pri vseh adaptacijah zadostna. Traktor ni dovolj zaščiten pred zlorabo nepoklicanih in ni opremljen s priborom za prvo pomoč in z gasilnim aparatom. Pri večini adaptacij veriga za pogon vitla ni zadostno zaščitena. Traktor tudi ni opremljen z napisom, da je zadrževanje v delovnem območju stroja prepovedano . Komisija, ki je ocenjevala upoštevanje varnostnih predpisov in normativov, je kljub pomanjkljivostim najbolje ocenila adaptacijo, ki si jo je ogledala v Kočevju . Navodil za upravljanje traktorja ni na traktorju. Tudi pisna navodila niso stalno pri roki. Za nego in popravila stroja je dobro poskrbljeno. Traktorist lahko vse opravi s tal. To delo tudi ni več tako pomembno, ker traktorist vedno manj opravil opravlja sam. Celovita ocena ergonomskih značilnosti kaže, da z njimi ne moremo biti zadovoljni. čeprav opremljamo traktor za spravilo lesa veliko kasneje, ni po- membnih izboljšav v primerjavi s traktorjem imt-558. Izdelali smo oceno prilago- jenosti tega traktorja in njegovih adaptacij traktoristu oziroma njegovim last- nostim . Potrebno bi bilo oceniti še tehnološke lastnosti traktorja oziroma adaptacij. Nanje verjetno zelo pomembno vpliva mesto pritrditve vitla glede na zadnjo os traktorja. To pa hkrati vpliva na namestitev sedeža in s tem na pomembne ergonomske značilnosti dela pri spravilu lesa. Povzetek Ker je tovarna traktor_jev zamenjala prejšnji tip traktorja z novim imt-560, je bilo treba tudi tega prilagoditi za spravilo lesa. Ocenili smo ergonomske zna- čilnosti novega traktorja in njegovih adaptacij. Izkazalo se je, da je bilo nekaj izboljšav, vendar te niso take, da bi se ergonomske značilnosti izboljšale. Z njimi torej ne moremo biti zadovoljni, saj vemo, da obstajajo rešitve, ki so človeku bolje prilagojene. Ropot traktorja imt-560 je v kabini, ki je bila zaprta s platnenimi 252 stenami in vrati, močnejši kot pri traktorju imt-558 in presega dopustne dnevne obremenitve traktorista z ropotom. Originalni tovarniški sedež ne duši tresenja v zadostni meri, zato ga je treba zamenjati s sedežem, ki ima drugačno izvedbo vzmetenja in dušilec vibracij. Razporeditev elementov za upravljanje v dovolj velikem delovnem prostoru je nesmotrna, saj leže pogosto uporabljane ročice in pedala zunaj gibalnega polja rok in nog. Tudi ročice in pedala med seboj niso usklajena, tako da tudi z vodoravnimi premikanji sedeža ni mogoče doseči ugod- nejše lege elementov za upravljanje. Celovita ocena ergonomskih značilnosti je dala 61 °/o ugodnih in delno ugodnih odgovorov na zastavljena vprašanja. To je enako kot pri traktorju imt-558, čeprav razlogi za neugodne ocene niso vedno isti. Na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti predlagamo vrsto izboljšav adapta- cije, ki naj zagotove večjo ergonomsko prilagojenost stroja človeku. Hkrati je treba še oceniti tehnološko uporabnost stroja in posameznih adaptacij . Literatura 1. Koren, 1. : Dušenje tresenja pri sedežih 1raktorjev za spravilo lesa. diplomsko delo, BF Ljub- ijana 1982. 2. Košir, 8 .: Obremenitev traktoristov z vibracijami, Gozd. vestnik 1982/1. 3. Lipogfavšek, lvi .: Obremenitev delavcev z ropotom pri spravilu lesa, Gozd. vestnik 1981 /10. 4. Lipoglavšek, M.: Ergonomske značilnost i traktorjev , Gozd. vestnik 1982/1. S. Rehschuh, D., Tzschokel , D.: Checkliste fUr die ergonomische Beurteilung von Forstmaschinen , Mittl. des KWF 8. XIX 1977. 6. Ergonomske značilnosti mehaničnih sredstev za spravilo lesa. Elaborat IGLG, Ljubljana 1980. 7. Draft ISO Recomendation 2204 . 8. Pravilnik o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu pred ropotom v delovnih prostorih. Ur. list SFRJ 29/1971. 9. Guide for the evaluation of human exposure to whole-body vibration. ISO 2631 - 1974, ERGONOMISCHE CHARAKTERISTIKEN DES SCHLEPPERS IMT-560 EINGESETZT BEl DER HOLZROCKUNG Zusammenfassung Der Produzent der landwirtschaftlichen Radschlepper hat den alten Typ mit dem neuen imt-560 gewechselt. Darum musste man in der Forstwirtschaft auch diesen Typ tUr das Holzrucken adaptieren. Wir haben die ergonomischen C:igenschaften des neuen, Schleppers und seiner Adaptierungen festgestelt. Es folgte daraus, dass einige Verbes- serungen die allgemeinen ergonomischen Eigenschaften nicht wesentl ich beeinflussen. Mit den ergonomi schen Ei genschaften d ieses Sch leppers kon nen wi r n ic ht zufrieden sei n, denn es gibt Lčsungen, die dem Menschen besser angepasst sind. Der Uirmpegel in der Kabine des Schleppers imt-560, wenn diese mit den Lein- wanden und Turen zugesperrt ist, liegt am Ohr des Fahrers hoher · als beim Schlepper imt-558 und hčher al s die erlaube tagl ic he Beanspruchungsgrenze. Der originelle imt Sitz dampft die Vibrationen ungenUgend, darum musste er mit einem Sitz, der eine andere AusfUhrung der Federung und einen Amortiseur besitzt, ausgewechselt werden . Die Anordnung der Bedienelemente in genugend grossem Arbeitsraum ist nicht sinnvoll. Die čfters gebrauchten Manuale und Pedale liegen namlich auserhalb des Greifraumes der Hande und Fusse. Miteinander sind sie so eingestellt, dass man auch mit horizontalem Scheiben des Sitzes keine gunstige Anordnung erzielen kann . Die gesamte ergonomische Beurteilung nach der KWF Checkliste hat 61 % gUnstiger und teilweise gunstiger Ant- worten gegeben. Das ist der gleiche Resultat wie beim Schlepper imt-558. Die Ursachen des ungunstigen Beurteilens sind aber nicht immer gleich. Auf Grund der festgestellten Mangelhaftigkeiten schlagen wir Verbesserungen vor, die eine bessere Anpassung der Maschine an den Menschen versichern sollten. Dazu mUsste man noch die technologische Brauchbarkeit einiger Adaptierungen beurteilen . 253 Oxf.: 902(497.12 Kozjansko) GLAŽUTE NA KOZJANSKEM Mitja Ci m perše k* 1. Uvod Najstarejše najdbe amortnih stek.lenih predmetov so iz starega Egipta. že 4000 let pred našo ero so v faraonskih delavnicah izdelovali steklen nakit, ki je bil istočasno tudi denarno sredstvo. Sirijcem pa se pripisuje iznajdba pipe ali pihalke, ki je omogočila izdelavo votlih posod. šele v 1. stoletju naše ere se z Rimljani umetnost taljenja stekla udomači v Evropi. Najvišji vzpon pa doseže steklarstvo mnogo kasneje, in sicer v zgodnjem srednjem veku, v beneškem Muranu. K nam je prihajalo steklarstvo po dveh poteh . Prek Jadrana se je obrt že zelo zgodaj razširila v priobalnem pasu. Tudi najstarejša steklarna na območju da- našnje Jugoslavije je v 15. stol. delovala v Dubrovniku. Iz Krajnske dežele je znan Valvasorjev opis steklarne ob Cerkniškem jezeru. Po drugi, mnogo pomembnejši poti je prispelo k nam steklarstvo iz srednjeevropskih dežel. Kljub temu, da so * M. C., dipl. inž. gozd., TOZD Boč, Rogaška Slatina, YU . Konjiška gora ~ ~ Ziče Planina Q:, B oh or Šmbrezkoristno pragozdno puščavo, od katere veleposestvo Rogatec nima nobene koristi.« Med :leti 1743 in 1748 je graščina od zakupnine za gozdove prejemala 629 goldinarjev letno, medtem ko je bila vrednost vseh gozdov, ki so obsegali 1300 ha, ocenjena komaj na 1500 goldinarjev. Prve gozdne steklarne so se imenovale glažute (iz nemške besede Glasshutte) . Pod tem pojmom pa si ne smemo predstavljati le peč za taljenje stekla, temveč za tiste čase kar obsežno naselbina, sestavljeno iz številnih gospodarskih ob- jektov in stanovanjskih zgradb. Od krčitve gozda za pripravo prostora, pa do pričetka obratovanja, je minila doba, ki ni bila nikoli krajša od šest mesecev, kolikor traja samo sušenje ter žganje tali~lne peči. Zaradi tako obsežnih priprav- ljalnih del, je bila potrebna tudi zadosti velika površina gozdov, ki je zagotavljala les vsaj za 40 do 60-letno obratovanje. V urbarju žusemske graščine je pogodba o poseku 900 oralov (1 oral = 0,575 ha) gozdov, kar bi zadoščala za najmanj BO-letno obratovanje steklarne v Loki pri žusmu. »Giažarji" so bili popotniki nemškega ali češkega porekla, ki so s svojimi družinami živeli ob steklarni. Iz matičnih knjig fare sv. Roka je razvidno, da je bilo med leti 1756 in 1784 43 nedomačih, večinoma nemških priimkov. V kasnej- šem obdobju se število teh zmanjša na 25, kar dopušča domnevo, da so se 255 ~---·-·--- ·--·· ------- ! TEHNOLOŠKI POSTOPK_I ___ - ------ V PRIDOBIVANJU STEKLA / / / / 1 ~ / __ j Na katastrski karti iz leta 1824 vidimo preloženo strugo potoka za pogon žage in brusilnice v Logu postopoma zaposlovali domačini . Danes je priimkov tujega korena zelo malo , kar dokazuje potovalni značaj takratnih steklarjev. Steklarje so sprva uvrščali med neke vrste umetnike. Bili so svobodnjaki in določeno obdobje celo oproščeni vojaščine . Glede lova so imeli enake pravice kot plemenitaši. Od lastnika ali zakupnika glažute so imeli pravico do stanovanja, tako velikega zemljišča, da so lahko redili eno kravo in nekaj svinj ter imeli potrebna drva za ogrevanje in kuho. V manjši glažuti je bilo zaposlenih od 30 do 50 oseb , v večjih glažutah se je to število lahko povzpelo na več kot 200 delavcev. Leta 1839 je steklarna v Loki zaposlovala 180 ljudi, od tega kar 26 sekačev in 82 voznikov. Zaradi velikega števila zaposlenih uvrščamo steklarstvo med industrijske pa- noge, čeravno je po tehniki dela izrazito individualnega, to je obrtnega značaja . Osrednji gospodarski objekt je bila talilna peč s talilnimi lonci, v katere je dotekala predhodno pripravljena zmes peska, alkalij in apnenca. Kjer ni bilo na voljo silikatnega peska, so skale ali kamenje razžarili, polivali z vodo, da je razpokalo in nato drobili v stopah . Ker so bile stope na vodni pogon , srečujemo glažute skoraj redno ob vodotokih. 257 Druga osnovna sestavina stekla so bile alkalije. Kalijevi in natrijevi karbonati znižujejo temperaturo taljenja sHicijevega peska od 1700 na manj kot 1200° C. Višje temperature niso dosegli niti z uporabo popolnoma suhih drv. Alkalije so pridobivali iz pepela gozdne biomase. Z namakanjem v vodi so ločili topni del pepela od netopnega. V posebnih kotlih so netopni del nato segrevali toliko časa, da je vsa voda izhlapela. Dobljena temno sivo snov so imenovali pepelika ali steklarska sol, ki se je za kvalitetnejša stekla ponovno žarila in filtrirala. Letno je srednje velika glažuta porabila od 30 do 40 ton pepelike. Količina pepela je v različnih delih rastline in različnem lesu različna . Poprečno računamo, da je v eni toni gozdne biomase od 1 do 2 °/o pepelike. Za tono stekla pa je bilo potrebno okrog 150 kg steklarske soli, kar je enakovredno 75m 3 lesa. Takšnih velikih količin lesa pa je bilo težko zagotoviti za daljše časovno obdobje, zato so pepeliko dovažali iz bolj oddaljenih krajev. Za Attemsovo steklarna v Logu je znano, da je najmanj polovico potrebne pepelike uvažala od drugod. To pomeni, da je pepel, zbran na vseh kuriščih glažute, pokrival le polovico potreb. Da bi glažute čim dlje obratovale na enem mestu, so pepelarji zažigali gozdove v tistih ne- dostopnih in oddaljenih krajih , od koder se prevoz lesa do glažut ni več izplačal. Gozdni red, ki ga je leta 1767 uveljavi1la Marija Terezija, je sprva v celoti prepo- vedal pridobivanje pepelike. Kasnejša uredba iz leta 1783 pa je ponovno do- puščala kuhanje steklarske soli, vendar le tam, kjer ni bilo gospodarnejše izrabe lesa. Iz leta 1823 je ohranjena peticija, ki so jo štajerske glažute naslovile na vlado, in sicer naj prepove celoten izvoz pepelike iz te pokrajine. To zgovorno priča o pomanjkanju te surovine in že močno posekanih gozdovih. Zanimiva je listina stek·larne v Loki pri L:usmu, ki je imela v zakupu 100 oralov gozdov v oddaljenih Vodulah, kjer je zakupnik ·lahko posekal za pepel le 195 sežnjev lesa letno. Glažute na Kozjanskem so se oskrbovale s pepeliko iz samostojnih kmečkih kuhalnic . Najbolj znani taki obrati so stali v Lembergu, Olimju, Lesičnem in v okolici Hrastja. Zdrobljene in v ustreznem razmerju pomešane sestavine so segrevali toliko časa, da je bila masa žareče tekoča. S posebno votlo cevjo- 258 Talilne peči, v katerih so zgoreli hektari in hektari gozdov Kuhalnice pepelike, ki so bile nujna sestavina stekla so poleg talilnic, požrle največje množine lesa -- -~- \. •, pipo je steklar nabral potrebno količino mase ter jo z obračanjem in pihanjem oblikoval v posebnih modelih. Ker so bili modeli leseni, so jih stalno namakali v vodi, sicer bi v dotiku z razžarjenim steklom zgoreli. Pri ročnem delu uporab- ljajo steklarji še danes lesene modele. To je tudi edini del proizvodnega procesa, kjer se je v sodobni proizvodnji še ohranil les. Najbolj cenjene vrste lesa za modele so hruška, topol in bukev. Za različne vrste stekla so uporabljali različna razmerja sestavnih delov, za posebne barvne odtenke pa so dodajali razne kemikalije. Naravna svetlo zelena ali rjava zelena barva steklenih izdelkov je bila značilna za 17. stol. Izdelki tega časa so se imenovali gozdno steklo. 3. Glažute in slatinski vrelci Neizkoriščeni pragozdovi, obilje silikatnih peščenjakov in apnenih hribin ter zagotovljena prodaja steklenic za mineralno vodo, so lastnikom glažut nudili večje dohodke, kot jih je obetala prodaja lesnih sortimentov. V predelih, kjer ni bilo prometnih povezav ali pa so bila lesna tržišča preveč odmaknjena, je veljal izrek, »da je steklo največje bogastvo gozdov«. Trgovina z lesom listavcev v teh krajih tudi kasneje ni zaživela in, kar je zanimivo, tudi oglarjenje se ni posebno udomačil o. 259 že od 15. stol. dalje so bili gozdovi na zgornjem štajerskem močno izsekani. V še ohranjenih gozdnih prede.lih pa se je gospodarjenje z njimi podrejalo po- trebam železarstva. Veleposestnikom na slovenskem štajerskem zato ni bilo težko privabiti steklarjev, saj jim je v domačih krajih že primanjkovalo lesa. Najstarejši glažuti sta vzniknili na skrajnem severnem obrobju Kozjanskega že v 17. stol. Prva glažuta je na teh tleh pričela obratovati leta 1671 v bližini špitaliča in je bila last kartuzije Žiče. Med leti 1721-1764 je stala na vzhodnem obrobju Konjiške gore. Deset let za žičko glažuto, so zakurili peči v glažuti, ki je stala na severni strani Maclja, nekje v bližini žetal. Nekateri viri dopuščajo domnevo, da je glažuta obratovala celo že leta 1660. Ko je zmanjkalo lesa, se je preselila ·leta 1710 najprej v Dobovec, po letu 1770 pa v Log ob Sotli, kjer so topili steklo od leta 1794 do 1874. Vse tri maceljske glažute so bile last graščine Rogatec. Podoben pojav premeščanja glažut zasledimo tudi v gospoščini žusem, kjer so obratovale kar štiri steklarne. Prva je obratovala pred letom 1739 v Hrastju, za drugo je znan samo obratovalni čas v letih 1784-1785 v Dobrini, za tretjo, ki je ponovno stala nekje v Hrastju, pa je znano le to, da je ugasnila peči pred letom 1836. Zadnja in največja je stala v Loki in je med leti 1837 in 1885 izdelovala zelo cenjene izdelke. Stekleni lestenci iz te steklarne še danes krasijo številne cerkve v šmarski in šentjurski občini. Na vzhodnem obrobju Bohorja sta ohranjena dva zaselka, Stara in Nova Glažuta, kjer sta obratovali glažuti od leta 1748 do 1784, pri tem pa ni znan niti konec delovanja prve niti začetek druge steklarne. Celjski grof Gaysruck je v bližini Svetine zasnoval glažuto, ki je obratovala od leta 1753 do 1773. Na severnem pobočju Lisce je v dolini Lahovega grabna baron Wintershofen postavil steklarna leta 1778. Steklarna je bila okrog leta 1802 prestavljena v dolino Gračnice, v bližini Jurkloštra, leta 1861 pa so jo preselili v Hrastnik . Winters- hofen , lastnik gospostev Podsreda, Pilštanj in spodnje Sevnice, je bil istočasno lastnik obeh glažut na Bohorju in pod Lisca. Na južni strani Boča, v dolini imenovani Jelovec, je od leta 1780 do 1843 delovala glažuta rogaške graščine. Nenavadno kratko življenjsko dobo je imela glažuta v Olimju, kjer so topili stek.lo le dvanajst let, to je od 1873 do 1885. Glažuto je osnoval L. Fiegelmuller, ki je bil tudi lastnik zadnje steklarne v Loki in gospoščine žusem. Zdravilna voda rogaških vrelcev je v Evropi zaslovela leta 1665. Takrat je izšla prva knjiga, ki je opozarjala na njene zdravilne lastnosti. Slatino, kot ime- nujejo domačini to vodo, pa so polnili v steklenice in prodajali že veliko prej. Steklena embalaža je že danes, kljub obilici umetnih snovi, nenadomestljiva in edina, v kateri se ne spreminjajo lastnosti kisle vode . Iz starih zapisov so ohranjeni podatki o številu polnitev. Vse do konca 18. stol. število polnitev ni presegalo 100.000 steklenic, po letu 1815 pa začenja to število naraščati in doseže leta 1856 že več kot 500.000 steklenic. Letna proizvodnja se je danes ustalila med 30 in 40 milijoni litrov. Grofje Attemsi so bili lastniki obsežne gozdne posesti na Boču in Maclju in pobudniki izgradnje zdravilišča. Pospeševali so glažutarstvo in prodajali pred- vsem steklenice za slatino. Glažuti na Boču in v Logu že leta 1808 premoreta zalogo 140.000 steklenic. Ko glažuti nista mogli več zadostiti povpraševanju, je Attems povečal steklarna v Logu, tako da je od leta 1828 obratovala z dvema pečema. Iz ohranjenih inventarjev žičke glažuta (1699, 1730) je razvidno, da je tudi 260 Ročno polnjenje steklenic s slatino, po klišeju iz leta 1811 ta izdelovala zelenke za mineralno vodo. Tudi v žusemski glažuti se že leta 1739 omenjata dve vrsti steklenic za kislo vodo. Leta 1816 se glažuta v Jurkloštru obveže dobaviti 50.000 steklenic, naslednje leto pa lastnik te glažute obvešča zdravilišče, da je peč pregorela in da ne more v celoti izpolniti obveze; razliko 24.000 steklenic da je preusmeril na steklarna v Rakovcu na Pohorju. Attemsovim glažutam je najresneje konkurirala glažuta v Libojah, ki je zaradi uporabe pre- moga steklenice :lahko ponujala ceneje. Vsled velikega loma med prevozom iz ostalih glažut in z uspešnimi komercialnimi potezami pa je Attems vseskozi ohranil vlogo glavnega dobavitelja. šele steklarna na premog, ki je pričela obratovati 1865 v Straži pri Rogatcu, je zapečatila usodo ne samo Attemsovim, temveč tudi vsem ostalim glažutam na Kozjanskem. V obdobju, ko postopoma ugašajo peči gozdnih glažut, doživi Rogaška Slatina svoj največji razcvet. Zdravilišče postane mondeno središče evropske visoke družbe in umetnikov. Ta nezadržni vzpon zdraviliške in turistične dejavnosti je izkoristil lastnik hrastniške steklarne in pričel leta 1927 z izdelavo luksuznega stekla. Tovrstna povezanost zdravilnih vrelcev, steklarstva in v začetnem obdobju tudi gozdarstva ni značilna samo za Rogaško Slatino, temveč je poznana tudi iz drugih svetovno znanih zdravi~lišč, kot so Vichy v Franciji in Karlovy Vary ter Marjanske Lazny na češkem. 261 4. Glažute in gozdovi Iz tehnološkega postopka pridobivanja stekla spoznamo, da je imel gozd odločilen vpliv tako na izbiro kraja, kot tudi na ekonomičnost obratovanja. Les je bil surovina za pepeliko in osnovni energetski vir. Poraba energije pa je še danes ena izmed najvišjih postavk v steklarstvu. Pri embalažnem steklu pred- stavlja vrednost energije kar 58 °/o cene izdelka. Iz ohranjenih arhivskih podatkov lahko zaključimo, da je srednje velika glažuta troši·la letno najmanj 1000 sežnjev lesa ter še posebej 15 do 20 ton pepelike. Seženj je stara dunajska mera za prostornino. Enota je imela sprva vse stranice dolge 6 čevljev in je vsebovala 5,3 prm. Kasneje se j!3 dolžina polena skrajševala in se ustalila na 1 meter ter se je imenovala tovarniška klaftra (Hi..ittenklatter), s prostornino 3,5 prm. Zaradi neenotne mere je prihajalo med lastniki gozdov in steklarji do pogostih sporov. Različne dolžine, različna merila zlaganja in sortiranja, danes otežujejo oceniti dejanske porabe lesa. Iz žusma nam je znana pogodba, ki je po 80. letih obrato- vanja omogočala glažuti posekati 1062 sežnjev na leto. V isti cenitvi je še posebno zanimiva ugotovitev, »da ne obstaja nobena druga možnost prodaje lesa, ker sta zastopana le bukov in gabrov les«. Podobno porabo navaja tudi Minafik za pohorske steklarne. če h kurivu dodamo še potreben les za pepeliko, vidimo , da je ena glažuta »pojedla<< 4 do 5 tisoč m3 lesa letno. Taka količina ustreza poseku 10 do 15 ha letno. V nekaj desetletjih je glažuta ogolila zelo velike gravitacije gozdov. Za okolje glažute na Svetini je od tistih časov ostalo ime Svetli dol. Poraba lesa je bila v zgodnejših obdobjih glažutarstva večja, saj so bili na vo.ljo navidezno neizčrpni pragozdovi . Kasneje je pomanjkanje lesa vplivalo na 262 Potujoči prodajalec steklenic iz srednjega veka ceno in s tem na skrbnejšo potrošnjo tudi manjvrednih delov gozdne biomase. Tako je npr. leta 1827 stal en seženj drv med 20 in 30 krajcarjev, leta 1876 pa že kar 4 go.ldinarje (1 goldinar= 100 krajcerjev). Zaradi pomanjkanja lesa in višjih cen se je pričel spreminjati tudi odnos do gozda. Skrb za gozdove se kaže tudi v številnih predpisih iz takratne dobe. Znana je uredba iz terezijanskih časov, ki je že od leta 1767 predpisovala pogoje za osnovanje glažut. Ohranjena sta dva podobna spisa iz glažut pod Ojstrica in Lisca, kjer sta lastnika dobila obratovalno dovoljenje šele na osnovi zagotovila, da bosta spoštovala gozdni red, zlasti obnovo, ob istočasni neokrnjeni dobavi lesa za potrebe železarstva. Wintershofen je celo zagotavljal, da bo uporabljal le les, ki so ga porušile ujme. Pomanjkanje lesa je Attemsa navedlo na odkup dela maceljskih gozdov od grofa Draškovica na levi strani Sotle, tako da se je glažuta v Logu od leta 1853 z dvema tretjinama potrebnih drv oskrbovala iz hrvatskih gozdov. Po letu 1850 se je poraba drv za pepeliko zmanjšala, tudi zaradi postopno naraščajočega uvoza sode, ki danes v celoti nadomešča rastlinsko biomaso. Poleg trdega lesa je vsaka glažuta potrebovala tudi veliko gradbenega lesa iglavcev za stanovanjska in gospodarska poslopja ter za embalažo gotovih iz- delkov. Ob večjih glažutah zato redno srečujemo žage in cirkularje. Kjer ni bilo dovolj vodne moči, so v poznejših obdobjih postavili parne lokomobile, ki so poleg žag poganjale tudi brusilnice stekla. Tak primer je znan iz steklarne v Logu. še več lesa so zahtevale vodne riže, po katerih so dostavljali les. Med kozjanskimi glažutami je glažuta v Jurkloštru imela leseno riža. 5. Zaključek Razvoj steklarstva sodi med najzanimivejša poglavja v zgodovini naših gozdov. Glažute so s svojo ogromno potrošnjo lesa daljnosežne posegale v takratno krajino. V relativno kratkih časovnih razdobjih so posekali ali požgali obsežne dele pragozdne divjine. Medtem, ko so glažute na Pohorju zapustile povsem denaturirane, toda eko- nomsko zanimive smrekove monokulture, na Kozjanskem pogoji za rast smreke niso bili tako ugodni. Zato je dediščina, ki so jo tam zapustile glažute mnogo slabša. Za Pohorje tako značilno fratarjenje je znano le iz Male Rudnice nad Podčetrtkom, a še to ni imelo povezave s pridobivanjem stekla. Vnašanje iglavcev zasledimo le na izoliranih in majhnih površinah in še to bolj proti koncu obratovanja glažut. Skrb za obnovo gozdov je prisotna le v zvezi s fužinarstvom na severni strani Bohorja. Od tam je ohranjeno poročilo, ki pravi, da so se poseke že leta 1816 »kultivirale«. Kozjanske glažute so bi!le večinoma veleposestniške ustanove. Kjer- koli je bil lastnik gozdov hkrati lastnik steklarne, je bil odnos do gozda še bolj uničujoč. Vendar bi bilo krivično današnje slabo stanje sestojev naprtiti zgolj glažutam. Poznejše prebiranje najboljšega lesa in pa lesno industrijski obrati, ki so sledili glažutam (pohištvo Log, kopitarna Loka) , so povzročili še mnogo hujše pustošenje gozdov. Poleg popolnega pustošenja pa so glažute prinašale tudi določen napredek. V nedostopne gozdne predele so steklarji krčili pot civilizaciji in urbanizaciji. V Maclju lahko poselitev današnje krajine pripišemo steklarstvu. Relativno visoki materialni prejemki so tudi domačinom izboljševali njihovo gmotno stanje. V neka- terih glažutah srečujemo trgovine, enorazredne šole in celo skromne začetke zdravniške pomoči. Iz leta 1868 je ohranjen spis, iz katerega je razvidno, da je steklarna v Loki na lastne stroške vzdrževala učitelja. 263 Na nekdanjo cvetočo industrijo spommJaJO danes le še posamezna ledinska imena, nekateri sakralni spomeniki , umetelno izdelani lestenci po cerkvah in redki stekleni predmeti, ki jih hranijo v muzejih. Na kapeli sv. Florjana pod svetinsko glažuto je vzidan napis, iz katerega po- vzemamo osnovno misel: »Popotnik, zavedaj se, da v tej gozdni divjini Cyclopi (= steklarji) v delavnicah boga ognja Vulkana spretno obvladujejo skrivnostno proizvodnjo stekla.« Zanimiva alegorija povezuje skrivnostno in za tiste čase težko dojemljiva nastajanje steklovine z bajeslovnim okoljem gozdov. Steklarski obrati v osrčju gozdov so bili pogost in zelo priljubljen cilj zdraviliških obiskovalcev. V številnih ohranjenih potopisih je prisotna nadnaravna privlačnost, ki jo je izžarevaJo gozdno glažutarstvo. Literatura 1. Arh iv Zd ravi 1 iš ča Rogaška Sla li na. 2. Gateau, J. C.: Die Glaskunst. Paris 1974. 3. Guss , H. : Chronik alter Glasshutten (manus.). 4. Hafner, F.: Sleiermarks Wald in Gesch ichle und Gegenwarl , Graz 1979. 5. lvaouša, 1.: 100 godina Slaklane Straža 186o-1960. 6. Je/ese H.-Morwedel: Glas in Kultur und Technik, Bayreuth 1976. 7. Matične knjige in kronike župnij sv . Rok , Olimje, 2usem. PRISPEVEK K PROIZVODNJI DOMAčE OPREME ZA MEHANIZACIJO DEL V GOZDARSTVU Soško gozdno gospodarstvo Tolmin je usposobljeno za preizkušanje varnostnih kabin traktorjev namenjenih za dela v gozdarstvu po priznan ih mednarodnih metodah. Na osnovi teh preizkusov izdaja Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani, Večna pot 2 strokovne ocene po členu 5 zakona o varnosti pri delu . 264 Oxf.: 232.42- -087.3 MEHANIZIRANO OSNOVANJE SESTOJEV Lado E 1 e r še k {Ljubljana)* V povzetku posredujem dognanja Hannsa H. Hčffleja iz Hannovra o ameriških in nekaterih drugih novitetah pri osnovanju sestojev iz članka Stand und Ent- wicklung der Mechanisierung der Bestandesbegrundung, Zum Symposium 198l in Raleigh, North Carolina, USA. Algemeine Forstzeitschrift, 1981/43. 1. O deželi gosmeljici simpozija Ameriško združenje agronomov (American Society of Agricultural Engineers) je razdeljeno na pet tehniških oddelkov. Enemu od teh pripada komite za meha- nizacijo v gozdarstvu, ki prireja simpozij vsaki dve leti. Lani je bil v Raleighu, glavnem mestu zvezne države Severna Karolina. Ta država leži v južnem delu ZDA in se odlikuje z gozdarsko tradicijo, saj je bila tu osnovana prva gozdarska šola in prva državna drevesnica. V tamkajšnjih gozdovih rastejo bori (Pinus taeda. Pinus virgin/ana, Pinus serotina) in razni listavci (Liriodendron tulipifera, Carya laciniosa, različne vrste Acer sp. in Quercus sp.). Zaradi cenjenega borovega lesa širijo bor, Pinus taeda, v razumnih mejah tudi na rastišča listavcev. V državi je več univerz, posebnih šol in tudi več raziskovalnih postaj, ki pripadajo privatni industriji in med seboj plodno sodelujejo. Ta južni del ZDA se odlikuje tudi po velikem proizvodnem potencialu . Gozdnih površin je tu sicer manj kot v Kanadi ali v Sovjetski zvezi, vendar imajo zaradi ugodnih klimatskih pogojev večji vred- nostni prirastek . Na simpozij je prišlo več kot 200 udeležencev iz ZDA, Kanade, Avstralije, Nove Zelandije, Južnoafriške republike, Danske, Finske, švedske, Nizozemske in ZR Nemčije. V času simpozija so odprli razstavo orodij in strojev, ki so potrebni pri osnovanju sestojev in za druga gozdna opravila. Istočasno so organizirali tudi dve ekskurziji v gozdove z ogledom te mehanizacije pri delu. Skratka, simpozij je bil zelo dobro organiziran in je potekal v tovariškem vzdušju. 2. Referati PETERSON je v uvodnem referatu pojasnil, da v ZDA porabijo več lesa kot ga posekajo. Vzrok je v tem, ker ne izkoriščajo vseh danih možnosti . Tako je npr. ostalo neposajenih 3 mio ha borovih rastišč zaradi previsokih stroškov, ki nastajajo pri saditvi, in zaradi previsokih davkov. Da bi uskladili ponudbo in povpraševanje bi morali: bolje izkoriščati listavce in sečne ostanke, posaditi vse razpoložljive površine, povečati donose z uporabo genetsko izboljšanih sadik, z boljšo saditvijo oziroma z izboljšavo strojev za saditev. y L. E., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU 265 Pri reševanju teh problemov je potrebno sočasno delo različnih gozdarskih disciplin. Ne gre pozabiti, da gozd ne nudi le lesa, temveč opravlja še druge pomembne funkcije. MOINI in MILES sta poročala o izkušnjah pri nabiranju semena s stroji za stresanje drevja. Da bi ugotovili, katera je najboljša metoda za posamezno dre- vesna vrsto, so poizkušali različno močne sunke, različne čase, različne ampli- tude in različne smeri stresanja. Pokazalo se je, da za nekatere drevesne vrste ta metoda sploh ni primerna, saj se prej odlomijo vrhovi in veje, kot odpadejo sto rži. DOOLEY je pojasnil način nabiranja semena v semenskih plantažah z dvižnim odrom. Za pravočasno in strokovno pravilno nabiranje semena jih mora biti v kratkem času pač dovolj na razpolago . Dvižni odri, ki so montirani na žerjave, optimalno obratujejo na višini 15 do 20m, navadni dvižni odri pa na višini 3 do 9 m. DOOLEY in FRIDLEY sta poročala o razvoju sodobne mehanizacije za setev, spodrezovanje in dviganje sadik (tvrdke Weyerhaeuser). Veliko si obetajo od sistema ••box pruning((, pri katerem obrežejo korenine od vseh strani, to je vzdolž gredic in poprečno nanje. Tako obdelane korenine kasneje razvijejo želeno optimalno koreninsko maso. (Obenem pa pripominja, da pravzaprav še ne vemo, katera je optimalna koreninska masa pri posamezni drevesni vrsti.) Za tako vzgojo sadik moramo poprej posejati seme po natančnem razporedu (zelo precizna setev). LAWYER je opisal razvoj večje drevesnice z letno proizvodnjo 10 mio sadik in 100 različnih drevesnih vrst. Meni, da so glavni problemi mehanizacije ob zati- ranju plevela, izkopu sadik, sortiranju in manipuliranju izkopanih sadik. Za mani- pulacijo in skladiščenje sadik so razvili uporabo sistema palet, s čimer so znižali stroške in povečali produktivnost. SEARCY je predstavil stroj za natančno setev že napol vzklilega semena. Taka setev omogoča boljšo izrabo razpoložlj·ivega semena in zagotavlja boljšo in homogenejšo rast sadik. Istočasno, ko sejemo, lahko vnesemo v zemljo še gnojila in herbicide. Na ta način se produktivnost stopnjuje, pogostost obdelave tal pa se zmanjša. APPELROTH je poročal o izkušnjah pri pripravi gozdnih tal za saditev. Na Finskem letno obdelajo v pasovih z različnimi stroji 100.000 ha, pri tem uporab- ljajo na dobri polovici navedene površine TTS pluge z diski. BACKSTROM je povedal, da tudi na švedskem prevladuje obdelava tal v pasovih oziroma v krpah, seveda z zato prirejenimi stroji. Uporabljajo tudi stroje, s katerimi opravijo istočasno pripravo tal v pasovih in setev, ali pa pripravo tal v krpah z istočasnim sajenjem. CAMERON je predstavil izpopolnjena planimo desko CFS, ki za razliko od prejšnje ne ••Orje« preširokih pasov, niti ne zajema preplitvo ali pregloboko. Zaradi uporabe napačne deske so nastali pri saditvi preveliki razmiki ali pa so bile sadike posajene v napačen horizont. Navadno je omenjena planirna deska CFS (širina 1,7 m) pritrjena pred gosenični sadil ni stroj (npr. Timberland, Tree Planter), tako da istočasno čistimo tla in sadimo. S takim delom jim je uspelo zmanjšati izpade do 50 °/o. EVERTS pojasni, da imajo na Novi Zelandiji za umetno obnovo na razpolago le še bolj strma hribovska pobočja, ki so porasla z grmovjem . Za pripravo tal uporabljajo tu desettonske sekalne valje, ki jih dvigajo in spuščajo s pomočjo žice . Ko se posekano grmovje posuši, ga kontrolirana požigajo, nakar teren ročno posadijo. 266 Sadnja hrastovih sadik s trivrstnim sadilnim strojem (Accord) na predhodno pripravljeni poseki. Foto M. Hočevar TERRY in HAYWOOD sta razložila, da glede na dosedanja spoznanja o tleh in o rasti sadik ne moremo pričakovati napredka le od razvoja strojev in po- stopkov za pripravo tal, temveč tudi od upoštevanja specifičnosti različnih rastišč in prilagajanja priprave tal danemu rastišču. KLUENDER je opozoril na porast stroškov za energijo . Meni, da bi morali za sisteme, pri katerih trošimo veliko energije (>>mletje« sečnih odpadkov in zelene vegetac ije) poiskati alternativne, ekonomičnejše načine priprave tal in obnove. Ekonomičnost vidi v zamenjavi celopovršinske priprave z delno pripravo tal , v kontroliranem sežiganju, v uporabi herbicidov, v zmanjšanju sečnih ostankov v gozdu, pa tudi v povečanju naravne obnove na račun umetne obnove. FRIDLEY in LAWYER sta klasificirala obstoječe sadilne stroje (najbolj raz - širjena sta Akkord-Miele in Quickwood). Klasifikacija naj bi bila osnova za na- daljnji razvoj teh strojev. Danes posadijo v gozdu le manjši del sadik s stroji , zato menijo, da jih je potrebno še precej izpopolniti . Pri načrtovanju novih strojev bo potrebno upoštevati biološke vidike (sadika mora biti čim bolje posajena), tehnične vidike (vzporedno se javlja potreba po klasifikaciji terena glede na možnosti za strojno sajenje) in gospodarske vidike (z ozirom na izpade, rast, obliko, vitalnost idr.). KOHONEN je poročal o prototipu sadilnega stroja, ki ga je izdelala finska firma Serlachius. S tem strojem je mogoče opraviti čiščenje , pripravo tal , saditev v dveh vrstah, gnojenje in tretiranje s herbicidi . Stroj je priključen na pogonsko vozilo, traktor, dela avtomatsko in je potreben le voznik traktorja. Zmogljivost stroja znaša 1200 do 3000 sadik na strojno uro. OSTERSTRbM je pojasnil, da tudi na švedskem združujejo v eni fazi saditev kontejnerskih sadik s pripravo tal. S sadilnimi stroji naj bi znižali stroške saditve. 267 potrebo po delavcih in izpade. Za čim boljšo strojno saditev razvijajo tudi nove tipe kontejnerjev. GRAHAM, MAW, HADDOCK, HASSAN so predstavili nekatere probleme pri prototipu ameriškega sadilnega stroja. Problem razdvajanja posameznih sadik so rešili s pomočjo vakuuma . Problem pravilne globine saditve in pokončnosti saditve so rešili s saditvijo z dvema ploščama, od katerih je ena gladka, druga pa hrapava, zato da ima večje trenje. Po saditvi se najprej dvigne gladka plošča, medtem ko hrapava plošča drži sadika na potrebni višini. S tem ko se vzpostavi trenje med zemljo in sadika se lahko brez škode dvigne še druga plošča . LANE, SUGGS, MOEHLE, WOLF so poročali o izboljšavah pri ročni saditvi kontejnerskih in klasičnih sadik. Zanimivi so poskusi z ročnim motornim vrtalnim strojem za sajenje, ki ima tudi pripravo za polaganje sadik v izvrtino in za stresanje izvrtane zemlje nazaj v jamico. RAGHAVAN, MILES, FROELICH so kritično ocenili tlačenje tal s težkimi stroji pri sajenju , obiranju semena in spravilu . Zaradi večkratne prevoženosti tal se npr. v semenskih plantažah slabšata rastišče in obrad. Slednji meni, da je mogoče z mrežo vlak pri spravilu znižati površino povoženih tal od sedanjih 20-40 °/o na 10 °/o. 3. Terenski ogledi Za popestritev simpozija so skrbele strokovne ekskurzije v gozdove Sev. Karoline. Topla in s padavinami bogata klima omogoča bujno rast gozdov, saj prirašča Pinus taeda v obalnem pasu 15 do 20m3 letno na hektar. Vzgajajo ga s 30 do 35-letno obhodnjo, pri kateri doseže bor debelina 25 do 30 cm. Na hektar sadijo 1250 do 1750 sadik. Sadike v prikazanem nasadu so izvirale iz genetsko izboljšanega semena iz semenskih plantaž. V starosti 5 do 8 let opravijo v nasadih čiščenje, temu pa sledi prvo redčenje pri 12 do 15 letih s prvimi donosi in drugo redčenje med 22. in 25. letom. Nasadi , vzgojeni iz selekcioniranega semena, dajejo 10 °/o boljše prirastke. Za cilj pa so si postavili izboljšati prirastke na račun selekcije za 25 °/o. V programu je bil tudi ogled večje drevesnice firme Weyerhaeuser v obalnem pasu, ki meri dobrih 40 hektarjev. Tu pridelujejo izključno enoletne borove sadike Pinus taeda. Leta 1980 so pridelali 46 mio teh sadik. V vsej drevesnici kolobarijo tako, da na določeni površini eno leto pridelujejo sadike, naslednje leto pa na tej površini posejejo rastline za zeleno gnojenje. Vse faze pri vzgoji sadik so mehanizirane, tako rahljanje , zatiranje plevela in bolezni, gnojenje, namakanje in spodrezavanje navpičnih in vodoravnih korenin . Le sortiranje sadik opravijo še deloma ročno. Med izkopom in pakiranjem v vreče poteče le nekaj ur. Vreče so označene z datumi, ki določajo, do kdaj morajo biti sadike posajene, ali do kdaj jih smejo najdlje hraniti v hladilnici. Prikazana priprava tal je za naše razmere še posebno tuja, saj jo opravljajo s težko mehanizacijo , skoraj kot krčenje gozda za kmetijsko rabo. Po drugi strani pa je umetna obnova pri njih zelo poceni in stane pri celopovršinski ob- delavi le 445 dolarjev po hektarju (priprava tal 320, sadike 50, saditev 75). K umetni obnovi spada tudi obvezno gnojenje, v mladih nasadih pa uporabljajo herbicide za zatiranje plevela, s čimer se zmanjšuje nevarnost požarov. V navadi je tudi kemična priprava tal z uporabo herbicidov iz zraka in z naknadnim poži -· ganjem, kar je precej ceneje od mehanične priprave tal. Po taki pripravi je možna le dražja ročna saditev, sam način pa izziva hudo kritiko varstvenikov okolja. 268 -~-- Fleco sekalni valj (15 ton) je namenjen za uničevanje zelene vegetacije na površinah, ki jih pripravljamo za umetno obnovo. Foto M. Hočevar Demonstracija čiščenja, redčenja, gnojenja sestojev in posek, je potekala po naprej določeni shemi in je bila seveda visoko mehanizirana. Stopnjo mehanizacije pri končnem poseku najbolje pojasnjuje ugotovitev, »da ni bilo potrebno več položiti roke na les in da noga gozdnega delavca ni več stopila na tla«. 4. Zaključek Zgodovina gozdov in gozdarstva ter odnos prebivalcev do gozda in gospo- darjenje z gozdovi se v ZDA bistveno razlikujejo od evropskega in še bolj od našega. Pri nas je prisoten še v veliki meri drobnoposestniški odnos, na gozd smo vsestransko navezani, prizadevamo si za sonaravne gospodarjenje in težimo tudi h krepitvi ostalih neproizvodnih funkcij gozda. Večkrat smo pri gospodarjenju še konservativni, togi, slabo produktivni in prihajamo tudi v nasprotja s samim .seboj (umetna obnova pri visokem staležu divjadi). V Ameriki vlada privatni velekapital. Gospodarjenje z gozdovi jim pomeni pridelavo lesa (biznis), ostale funkcije gozda pa tako rekoč »razvijajo« v velikih gozdnih parkih in rezervatih. Od tod tudi na pol poljedelski način gospodarjenja z gozdovi, ki se še posebej kaže pri izvajanju umetne obnove; zanjo je značilna uporaba težke mehanizacije. Zaradi naglega razvoja in vse boljših strojev, ter tudi zaradi visoke produktivnosti jih večkrat občudujemo. Po drugi strani pa se s težko mehanizacijo zbijejo gozdna tla, z odstranjevanjem sečnih ostankov, pritalne vegetacije in surovega humusa ter z njihovim zažiganjem se gozdna tla še bolj siromašijo. Očitno se tega zavedajo. Kljub drugačnim evropskim gozdnogospodarskim konceptom pa so se tudi pri nas uveljavili prenekateri drevesničarski in gozdni stroji ter načini dela. 269 Oxf.: 425,1 POšKODBE GOZDOV ZARADI ONESNAžENJA ZRAKA Marjan šo 1 ar (Ljubljanar Povzetek in uvod Prispevek obravnava dosedanje rezultate raziskav gozdarske imisijske proble- matike v slovenskem prostoru; z gozdarsko ekološkega stališča skuša oceniti današnji in prihodnji za okolje ne preveč obetavni čas in nakazuje probleme, ki se bodo pojavljali na relaciji onesnaženo ozračje-gozd. Nakazuje tudi nujnost gozdarskoimisijskega raziskovalnega dela, na osnovi katerega bo edino možno vsaj delno uskladiti gospodarjenje z gozdom v spremenjenih pogojih, pod imisij- skim stresom. Ker je prispevek nastal v zvezi z javno demonstracijo raziskav, je v njem poudarek na raziskovalnih dosežkih zadnjega raziskovalnega obdobja. To priliko smo izrabili tudi za prikaz našega raziskovalnega koncepta, za navedbo virov financiranja in taksativno naštetje nalog, ki trenutno tečejo. Vse je bilo napisano z namenom, da pri bralcih G. V. poskušamo ustvariti pravilno predstavo o kompleksnosti tega problema. Izhodišča Kljub najbolj optimističnim pogledom, ki pa so danes v naraščajoči surovinsko- energetski krizi prava utopija, postaja onesnaženo ozračje neobhoden in vsega upoštevanja vreden faktor okolja ne samo v neposredni bližini izvorov onesna- tŽenja, temveč tudi v širokih zaledjih medkrajevnega, meddržavnega in celo medkontinentalnega prostora. Kot povsod po svetu smo tudi v Sloveniji v prvih raziskovalnih letih, v obdobju med letoma 1969 in 1979, sistematično proučevali akutne, jasno vidne in lažje določljive posledice škodljivega delovanja prekomerno onesnaženega zraka na gozdove. Največja pozornost je veljala proučevanju glavnih dveh komponent onesnaženega zraka, to je žveplovemu dvokisu (S02) in vodikovemu fluoridu (HF). Pri teh raziskavah smo prišli do številnih bioloških, ekonomskih in za varstvo okolja pomembnih ugotovitev, ki so strokovni in splošni javnosti pokazale vso resnost problema. To so bile prve kompleksne raziskave pri nas, po enotnih kriterijih so zajemale ves gozdni prostor SR Slovenije. Kljub temu, da smo v tem času slabo poznali problematiko tako imenovanih nevidnih imisijskih poškodb gozda, smo pri našem raziskovalnem delu pogosto opažali, da so parametri gibanja onesnaženega zraka veliko večji od tistih, ki so bili prikazani v raznih izdelkih, in da je vegetativno produkcijsko uspevanje, generativno-razmnoževalno dozorevanje in zdravstveno-vitalnostno stanje gozda moteno daleč proč od izvorov onesnaženja. Vedno bolj se nam je utrjevalo prepričanje, da se za območjem vidnih poškodb razteza veliko območje gozdov, ki so na zunaj videti popolnoma zdravi, če pa bi jih vzeli pod drobnogled, kemično analiziral··i njihova tkiva, statistično ovrednotili kateregakoli od zdravstvenih, vital- * M. š., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, Ljubljana. YU. 270 nostnih, lesnoprodukcijskih in okoljevarstvenih elementov, bi videli, da se s tem gozdom nekaj dogaja in da to dogajanje zaradi svoje razširjenosti na velike površine ne smemo jemati zanemarljivo . Raziskave, ki naj pravllno ovrednotijo ta navidezno majhni problem, smo v raziskovalnem obdobju 1981-1985 dali na prvo mesto, in to z namenom, da dobimo dimenzijo in intenzivnost problema v prvi fazi in da izdelamo osnove za gospodarjenje z gozdom pod imisijskim stresom v drugi. Raziskovalno metodološka problematika Zaradi racionalnosti moramo sproti ugotavljati, ali so določene, v tujini upo- rabljene raziskovalne metode, lahko uporabne v naših specifičnih prirodnih in gospodarskih pogojih ali ne. Pri iskanju in izbiri raziskovalnih metod se je izoblikovala prepričanje, da neposreden prenos tuje metodologije v naš vsestran- sko raznolik prostor ni mogoč. Nujna je modifikacija teh metod, pogosto pa je potrebno razvijati svoje lastne smeri. V tem se pokaže tudi fundamentalnost raziskovalne naloge, o kateri danes govorimo. Sliko o kvaliteti in kvantiteti vpliva onesnaženega zraka na gozd gradimo na osnovi raziskav zunanje zgradbe, oblike, kemične sestave, imisijsko patološke podobe in zdravstvenega stanja gozdnih osebkov, na osnovi prostorsko številčne pripadnosti elementov biocenoze (lišaji), na gozdnogospodarskih kazalcih in na osnovi prekomernega pojavljanja naravnih ujm abiotskega vzroka (pozebe, suša). Našteti kriteriji tvorijo jedro vseh metod za ugotavljanje ekološkega (imisijsko posledičnega) stanja gozdov. Logično je, da so za naše razmere najbolj primerne raziskovalne metode alpskih držav, švice, Avstrije in južnega dela ZR Nemčije. Metode, razvite v severni Evropi, pa tudi na čehoslovaškem, Poljskem in DR Nemčiji, so zaradi dejstva. da temeljijo na enodobnem monokulturnem sestoju in na veliko bolj enakomernih klimatskih in rastiščnih pogojih, pri nas že danes, sploh pa v prihodnosti, le delno uporabne. Neposredno prenosljive so samo kemično-analitske laboratorijske metode, seveda ob pogoju, da razpolagamo z ustrezno opremo in kemikalijami . Vsakomur je jasno, da dobimo samo iz enakih laboratorijskih postopkov primer- ljive rezultate, ker so le taki tudi mednarodno verificiran i. Izbor oblike in lokacije javne predstavitve rezultatov raziskav gozdarske imisijske problematike Javno demonstracijo smo izvedli v sodelovanju z LESNO iz Slovenj Gradca v dneh 29. in 30. septembra 1981 v Mežici in črni na Koroškem. Izvedba je potrdila domnevo, da je oblika z večernim preglednim predavanjem in diskusijo ter terenskim ogledom naslednji dan tista oblika javne demonstracije, ki jo dosledno potrebujemo pri vseh tipično ekološko-prostorskih raziskavah. V pre·· davanju si lahko udeleženci osvežijo obravnavano problematiko, ali se z njo seznanijo; to pripomore k povsem drugačnemu razumevanju terenskih prikazov drugega dne. Za Koroško smo se odločili zaradi vrste dejstev: da je Zgornja Mežiška dolina (okolica topilnice svinca v L.erjavu) doživela našo največjo imisijsko povzročeno ekološko katastrofo (••Dolina smrti«), da je na Koroškem že v letu 1926 bila narejena gozdnoimisijska raziskava v Sloveniji in verjetno tudi v Jugoslaviji, da se tudi danes tu veliko dela na sanaciji izvorov onesnaženja in sanaciji nastalih posledic v okolju, da za to veliko prispevajo in nenazadnje tudi zaradi dejstva, 271 da so bili koroški gozdarji, kot vedno, pripravljeni biti naši strokovni sodelavci, svetovalci in prijazni gostitelji. Iz izkušenj vemo, da bomo na enak odziv naleteli tudi pri gozdarjih v Celju, Zasavju ter še marsikje, kjer bomo pripravljali naslednje javne demonstracije naših aktualnih gozdnoimisijskih raziskav. Raziskovalni program in viri financiranja Po makro- in semimikrosimptomatski metodi pregledamo najmanj trikrat letno na določenih lokacijah gozdove ožje in širše okolice vseh večjih industrijskih obratov in termoelektrarn . Posebno podrobno so ti pregledi narejeni tam, kjer so bile pred časom opravljene delne ali fazne sanacije izvorov onesnaženja . Simptomatske raziskave dopolnjujemo s kemičnimi analizami, s podatki o pri- rastku, pojavnosti bolezni in škodljivcev ter vsem, kar bi pripomoglo k čim bolj jasni predstavi, kaj se na relaciji onesnaženo ozračje-gozd pri nas danes dogaja. Širši gozdni prostor, na katerega domnevno vpliva blaga imisija, smo začeli sistematično pokrivati z vzorci za kemične analize. Na ta način ugotavljamo parametre preveč onesnaženega zraka in v končni fazi izdelamo osnove za gospodarjenje z gozdom pod imisijskim stresom. Regeneracijo gozda spremljamo med drugim tudi na večjem številu poskusnih ploskev (Idrija, črna, Ravne). Na določena specifična vprašanja smo skušali dobiti odgovore iz sistematično zastavljenih poskusov v kontroliranih pogojih (lončni poskusi). Delamo metodologijo za izplačevanje odškodnin za različne pri- mere, preučujemo nova manjša imisijska žarišča, nove imisije ter skušamo tvorno sodelovati pri vsem, kar bi lahko imelo za posledico boljše in uspešnejše reševanje gozdarske imisijske problematike . Kot je iz programa razvidno, imajo raziskave temeljni in aplikativni značaj. V preteklem letu je financiranje potekalo iz dveh virov, in sicer iz skupnega programa Raziskovalne skupnosti Slovenije (URP, C-0184) in združenega dela. Temeljne raziskave financira RS, gozdarsko področne aplikativne, ki pa niso brez temeljnosti, pa združeno delo. To je tista delitev raziskav, ki je bila s strani RS vedno zaželena. Pred letom 1980 so bile vse raziskave združene v eni nalogi (razen manjših enoletnih nalog), ki je bila v različnih razmerjih financirana od RS in poslovnega združenja za gozdarstvo. Pri tej obliki je bilo treba vedno posebej pojasnjevati, da temeljne, za vso Slovenijo pomembne raziskave, izvirajo iz sredstev RS, aplikativne pa iz sredstev združenega dela. Trenutno je stanje naslednje: trajno temeljno raziskovalno nalogo »Poškodbe gozdov zaradi onesnaženja zraka" financira RS, aplikativni nalogi »Izdelava osnov za sanacijo imisijsko degradiranih gozdov v Mežiški dolini odnosno v Zasavju·' pa LESNA, Slovenj Gradec, odnosno GG Ljubljana. Obe nalogi sta triletni. Na tem mestu smo dolžni povedati, da je GG Celje že v letu 1975 financiralo nalogo z naslovom »Problematika ozelenjevanja zaradi industrijskega dima nastalih goličav v Celjski ol dobo, ki ima za posledico manjše lesne zaloge, prirastke in donose. 2. Zaradi nenormalnih ra:~nih utr:pov prihaja do deformacije oblike debla, do deformacije oblikovišir.3, kor povzroča napačne določitve lesnih zalog in eta tov. 3. lmisije postavljejo na glavo ustaljene koncepte gojenja gozdov, in to v pogledu drevesne vr.:>te ali sestave drevesnih vrst in strukture sestojev, predvsem pa v pogledu njihove obnove. 4. Imisijsko vplivana rastlina predčasno zaključi svoje vegetacijsko leto. Pri olesenelih r~:.c:tlinah se to odrazi z izpadom tvorbe poznega ·lesa, to je tistega, ki daje lesu trdnost, zato je lomljenje vrhov v gozdu pod imisijskim stresom bolj pogosto. 5. V imisijskih območjih ugotavljajo pri bukvi izrazito rogovilasto rast in vzrok prip;sujejo abnormalni, imisijsko povzročeni obliki in razporeditvi popkov. 6. Zaradi kemičnih sprememb v celičnih sokovih in tkivih se spremeni njihovo zmrzišče. Dokler tega nismo vedeli, smo si razbijali glavo zaradi močnih »ožigov« v zimskem času, ki niso bili nič drugega kot imisijsko povzročena pozeba. 7. Poškodovane celice zapiralke na listnih režah ne morejo urejati vodni režim rastline, zato so sušni pojavi redni spremljevalec imisijskih območij . 8. Fiziološko oslabljeno drevje je odličen medij za nastop bolezni in škod- ljivcev. 9. V vseh presvetljenih sestojih obstaja večja nevarnost in pogostnost po- žarov. 10. čeprav smo danes mnenja, da kisle padavine v našem prostoru bodisi n!so prisotne bodisi ne povzročajo negativnih posledic na gozdnih ekosistemih, pro- blema ne smemo pustiti povsem ob strani. 11. Akumulacija težkih kovin v tleh ima lahko daljnosežen, posreden vpliv na večnamenski potencial gozda. 12. ln ne nazadnje moramo poskušati postaviti vzročno povezavo med območji onesnaženega zraka in sušenjem jelke tudi v našem prostoru . Menim, da se na podlagi poznavanja naše gozdarske imisijske situacije mirno lahko pridružimo karikativnemu, a zelo stvarnemu mnenju dr. K. F. Wentzla, ki pravi, da tiči v številnih gozdovih imisijska tempirana bomba, da z novimi obreme- nitvami ozračja večamo njeno moč oziroma jo polagamo na nova območja in da je večino negativnih gozdnoekoloških pojavov v gozdu treba pripisovati imisij- skemu stresu, kot se danes malo žargonsko reče stalnemu blagemu vplivu one- snaženega zraka na velike gozdne komplekse. Naj ta prispevek zaključim z ugotovitvijo, da je že za samo grobo prisotnost pri vseh nakazanih problemih nujno, da dobi »enoosebno(( raziskovalno moštvo na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani drugačne dimenzije. Upam , da se bo tej ugotovitvi še kdo pridružil. literatura 1. Bar/sch fJ ., Dohrenbush A .: lmmissionbelastungen von Waldokosystemen . Der Forst und Holz· wirt., Nr. 23/1981. 2. Keller Th., Bucher, 1.: Zur S02 - Empfindlichkeit der Laubbaumarten. Schweizerische Zeitschrift fur Forstwesen Nr. 7/1976. 3. Keller Th.: Umweltschulz durch hohe Kamine. Die Wellwoche Nr. 50/1977. 4. Keller Th.: Forstschaden als Fofge einer »latenten« lmmissionsschadigung. Staub-Reinhallung der Luft Nr. 1/1978. 275 5. Keller Th., Beda-Puta, H.: Luftverunreinigungen und Schneedruck - eine Beobachtung an Buche. Forstarchiv. N r. 1/1981. 6. Keller Til .: Folgen einer Winterlichen S02 - Belastung fUr die Fichte. Gartenbauwirtscha!t H. 4/1981 . 7. l(nabe W.: lmissionsokologische Waldzustandsertassung in Nordrhein-Weslfalen . Allgemeine rorstzeitschrift N r. 26/1981. 8. Materna J .: Froslschaden in Fichtenbestanden in Abhangigkeit von lmmissionseinwirkung . Zbornik gozdarstva in lesarstva (Gradivo IUFRO S 2.09 sestanka Ljubljana 1978) Ljubljana 1979. 9. Solar M.: Poskus prikaza imisijske obremenjenosti širšega gozdnega prostora na podlagi imisij- sko-ekološko-sestojne ocene gozda po metodi dr. W. Knabeja. Mitteilungen der Forsllichen Bundes- Versuchsanstalt Wie11 137/1. 1981. 10 . Ulrich 8 .: Destabilisierung von Waldi:ikosystemen durch Akumulation von Luftverunreinigungen. Der Holz und Forstwirt. Nr. 21 /1981. 11. Wentzel K . F.: Die Walder - Opfer der Energ ie Politik? Allgemeine Forstzeitschrifl Nr. 14/1981. 12. Wentzel K . F. , Tesar, V., Seib, G., Materna, J .: Waldbau in verunreinigter Lufi. Der Forst und Holzwirt. Nr. 21 /1981 . 276 ŠE ENKRAT: NAFTNI VRELCI SREDI GOZDOV Pošiljava vam odgovor na odmeve v Gospodarskem vestniku in Gozdarskem vestniku v objavo. mag. Franc Pečnik in Mitja Jandl, dipl. inž. goz. Bralcem naše revije smo dolžni pojasniti, zakaj je prišlo do tega ODGOVORA. Avtorja ODGOVORA, sta v drugi polovici lanskega leta objavila v Gospodar- skem vestniku (ne Gozdarskem!) daljše razmišljanje pod naslovom ''Naftni vrelci sredi gozdova, v katerem kritično obravnavata načela gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji (zlasti izkoriščanje), češ da le-to ne daje tistega1 kar bi lahko, če bi bili bolj elastični, progresivni itd. Ponujata tudi modele, kakšno naj bi bilo to izkoriščanje; pobrala sta jih po inozemskih revijah (hkrati pa očitata slovenskim gozdarjem, da ne poznajo originalnih zamisli, temveč da vso tehnologijo pobi- rajo pri sosedih v Avstriji, Nemčiji in švici). Priznati je treba, da je pričujoči ODGOVOR po svojem konceptu precej dru- gačen kot prva dva zapisa v Gospodarskem vestniku. Osnovna teza njunega pisanja v omenjeni reviji je pobrati vso biomaso v gozdu, kar bi bistveno vplivalo na nacionalno slovensko energijsko in lesno-surovinsko bilanco. Zelo naivno razpravljata o možnostih uporabe mehanizacije, zlasti domače, kot da je je v izobilju, polna dvorišča! V ODGOVORU previdno ostajata pri tehnologiji izkoriščanja , ki jo poznata {ki je v veljavi v Sloveniji) in jo obvladata ter opuščata teorijsko telovadbo, ki ima kot hipotetična možnost sicer svojo ceno, ki pa vendarle v nobenem primeru ni zrela kot ponudba naši gospodarski javnosti, ali celo kot alternativa sedanjemu sistemu gozdnega gospodarstva v Sloveniji. Nezrelost takšnega početja je v tem, da ljudje ki gozdarsko stroko dobro poznajo, javno ponujajo rešitve, ki niso niti strokovno niti družbenogospodarsko sprejemljive in stroki kot tudi družbi v ce- loti ta hip celo škodljive. Avtorja se pritožujeta, da je v naši stroki nemogoče prodreti s kakšnimi no- vimi zamislimi, da so takšni poskusi (najbrž mislita na svoj poskus) zaustavljeni z elitizmom, in ozkosrčnostjo skupin in posameznikov (med te štejeta tudi Goz- darski vestnik). Malce naivno/ Politika stroke ne more biti anarhično zlaganje idej, tez, antitez, stališč, mnenj itd., temveč je lahko (če hoče biti uspešna) samo smiselno prebrana in sintetizirana skupina ustreznih rešitev. ln še o naši uredniški politiki. Avtorja sicer dopuščata reviji svobodo pri iz- biri gradiva, ki ga objavlja, vendar ji očitata zakupništvo (svojega prvega članka naši reviji sploh nista ponudila - verjetno z določenim namenom) in namigujeta še na grše stvari. Ponekod uporabljajo kot metodo za pridobivanje novih idej tako imenovan »Se- menj idej«, ko večja skupina strokovnjakov, zbranih na razgovoru, nekontrolirano natresa ideje o izpostavljenem problemu. V poznejših postopkih to mnoštvo idej uredijo, selekcionirajo, združujejo itd. ter takšno prebrano gradivo uporabijo za izhodišča ali rešitev. Naša revija seveda ne more objavljati vse, kar pade na takšno mizo idej. Revija ima politiko (določa jo uredniški svet) in način uredni- škega dela, ki je podoben kot pri drugih revijah ter prilagojen strokovnim zahte- vam gozdarstva v Sloveniji. Urednik 277 Elitizem, ozkosrčnost, onemogocaJO v naših strokovnih sredinah normalno, strpno izpeljavo kakšne zamisli, tehnološke izboljšave ali inovacije. Zaradi tega prihaja do vsemogočih očitkov vsem, ki si prizadevajo z dobrim namenom odpreti kakšen strokovni problem izven okvirjev, ki so ustaljeni, predpisani in ki ponavadi predstavljajo repetetivna znanja že prej osvojenih konvencionalnih načinov raz- mišljanja in dojemanja. Vztrajanje na takšnih pozicijah odklanja vsakršen drugačen pristop kot stro- kovno deviacijo in herezijo. Takšen pristop ne narekuje in vsiljuje monolitnost vsej strokovni populaciji, ampak lahko določa tudi čas, primeren za razpravljanje o strokovni tematiki, strokovno arbitražo, velikost in sestavo strokovnih krogov, ki naj bi le-to izvedli, v katerih revijah je dovoljeno kaj objavljati in podobno ter ali je vse skupaj istovetno z demokratičnimi socialističnimi družbenimi odnosi. Uredništvo Gozdarskega vestnika ima pravico objavljati po svoji presoji. Lahko odda revijo ozkemu krogu piscev v zakup, odklanja prispevke z operative zaradi več vzrokov, vse to je razumljivo. članek z naslovom »Neizkoriščena bioenergija v SR Sloveniji« (korekture urednikov so včasih dobre, pa tudi nepotrebne), je bil poslan preko Splošnega združenja gozdarstva najvidnejšim strokovnim delavcem v slovenskem gozdarstvu v začetku meseca septembra prejšnjega leta. Ti naj bi obravnavano problematiko sprejeli in obravnavali kot strokovni izziv, v večletnem mrtvilu na področju izkoriščanja gozdov, saj po uvedbi chocher tehnologije in uvedbe Rikleo metode kleščenja pred desetletjem na področju izkoriščanja gozdov ni bilo večjih premikov. Rezultat naj bi bila prečiščena tehnologija izkori- ščanja biomase, v kakšni meri in kje bi bila uporabljiva v naših gozdovih, ali pa ugotovitev, da tak način dela ni primeren za naše razmere zdaj in ne v bodoče. Odgovora ni bilo, zato je bil članek prirejen in objavljen v Gospodarskem vest- niku zaradi aktualnosti teme, s katero se ukvarja praktično ves svet. Kritiki članka pravilno ugotavljajo, da je osnovni cilj članka prikazati izkorišča­ nje biomase iz gozda preko celega drevesa ali delov drevesa. Izdelava sekancev na kamionski cesti za opravljenim delom procesorja pri iglavcih pa je le način, kako lahko koristno uporabimo vejevino, vrhače, koreničnike, gnil les in ostalo. Vse to bi sicer ostajalo na kamionski cesti, ali pa bi bilo potrebno ves ta lesni material porivati pod cesto ali kam drugam. Da se lahko takšni sekanci skupaj ali ločeno z lubjem od lupilnikov na mehaniziranih skladiščih zelo koristno uporab- ljajo kot kurivo, razsuti ali v obliki briketov, je končni cilj prikaza izdelave lesa v iglastih gozdovih . Pri listavcih pa izvlečemo drevo, dele drevesa, debele in tanke veje, odberemo vrednejši tehnični les, ostalo pa izdelamo v sekance za različne namene (briketi, sekanci za plošče itd.). To pa je predlagana rešitev neracionalne izdelave prostorninskega lesa, konjskih ali drugačnih spravil drv iz gozda, zamud- nega nakladanja in prevozov ter koriščenja sorazmerno velikega deleža lesne su- rovine, ki ostaja pri sedanjem načinu dela v gozdu. Načeloma se trudimo, da z enkratnim prihodom v gozd poskušamo izvleči čim večji volumen lesa, po možnosti celo drevo ali dele drevesa. Na ta način najbolje izkoristimo mehanizacijo in naredimo najmanj škode na gozdnih tleh in ostalem delu sestaja. Večkraten prihod v gozd po relativno majhne sortimente po volumnu, v veliki meri uničuje gozd. Večkrat izgleda gozd po traktorskih spravilih kot zorana njiva. Izkušnje kažejo, da izvleka drevesa ali pa vrhnjega dela drevesa veje kot amortizerji ublažijo poškodbe na mladju in okolnem drevju, ob eksal