PvMtrftt* pirtane. Štev. 2. V Liubliani, v petek dne 12. januaria 1973. t*e*atR9zna Štev. 'Sla S »SO. Leto V8. . 'i i H K 1 ' V. j gP iif ';'.«. S1 ; | i i • j m -. ■ ■ '. , 1 teil1 j§gs ■■m W J* V /?•• r :.,; .'.V: V, , -C.••,..;• q ■V-'' - Vr » :M i m M M ■ p n Liceataa knjižnica Oglas.: 2i 1 mm X 60 irseralnega stolpiča mali Din 0 20, uradai D 0'30 poslano, posmitnice i. reklame D0'50. Večkratne objave popust. Izhaja vsak petek. Upravnlžtvo ..Bomcvine1, v Ljnbljani Preše no a nI. 54. Uredništvo „Domovlne", Miklošičeva o. 16, Tel. 72. Naročnina: Mesečno Din l'—, četrtletno Din 3 —, polletno Din , celoletno Din 12.—. Agitatorji JD5! Ali ste že poslali tajništvu JDS ime čuvarja skrinjice na Vašem volišču in namestnika? Ali ste prepisali imenik? Ali ste ga pregledali, kako bi zastavili agitacijo za JDS? Ali ste sestavili volilni odbor za Vašo občino? Ne maraio ..naprednega bloka m Vse se že živo zanima za skupščinske volitve, ki se bodo vršile 18. marca. Naše somišljenike posebno zanima, kako nameravajo nastopiti napredne stranke na deželi in v Ljubljani. Vsak iskreni naprednjak želi, da se čimbolj pritisnijo klerikalci in je potem čisto vseeno, ali nastopajo klerikalci pod zastavo šusteršiča ali pa pod oguljenim praporom starikave SLS, ki se zatorej skuša pomladiti s komunističnim ljubimcem. Vsak naprednjak tudi ve, da bi najbolj potolkli klerikalce, če bi napredne stranke šle skupaj v boj kot ,.napredni blok". Ker je znano, da socialni demokrati ne gredo v take skupine (dasi so v Ljubljani šli celo s klerikalci!), bi prišli za napredni blok v poštev SKS. JDS in NSS. Kar se JDS tiče, bodi tukaj rečeno, da je od nekdaj gradila tako sodelovanje. Napredni blok bi bil za JDS toliko raravnejši, ker sta ohe ostali stranki prav za prav njeni hčerki. JDS bi v koalicijo prinesla močno četo delavcev in bi mogla s svojimi glasovi vplivati odločilno. Nismo taki ontimisti, kakor tisti naš prijatelj z dežele, ki nam piše: pojdite skupaj, pa priborimo za .naored-ni blok' (brez komunistov in socialnih demokratov) visoko absolutno večino na deželi. Če pa gremo deljeni, bodo glasovi vseh treh strank skunaj šteli mnogo manj." Mi samo trdirro, da hi nastop , naprednega bloka" bila rešilna poteza za protiklerikalni boj na deželi. Toda ljubljansko vodstvo SKS je proti ,,naprednemu bloku". Izgovarja se, da je razredna stranka, v resnici pa se skriva za njenim izgovorom vse kaj drugega, kar danes še ni za širšo javnost. Le to lahko rečemo, velika večina pristašev SKS ne odobrava tega. kar uganja ljubljansko vodstvo SKS. Odličen pristaš te stranke, ki pa še ni pozabil, da je nanrednjak in ki tudi obsoja vodstvo SKS. nam je zaupal, da je v tej stranki vsak dan večja zmeda. Povedal nam je, da v SKS ne odločujejo več kmetje, marveč nar od njih plačanih in postavljenih ljudi, ki se zbi- rajo okoli „Ekonoma" in kmetijskega lista". Ti so se sedaj postavili cmetom za generale ter povrh svojih 'rakov oblekli zelene kamižole. Do-tični zaupnik SKS nam je dalje zaupal, da so baš ti „zeleni generali" največ krivi, da je SKS z doto, katero ji je dala JDS pred dvema letoma, zelo slabo gospodarila. Dve leti se ni nič delalo, povsod so hoteli komandirati, ta čas pa je klerikalizem dobil se vec ■noči. Najhujše je to, da so druge, zlasti demokrate odrivali od dela na deželi! ,, Jutro", ko je poročalo o koraku SKS, da odklanja napredni blok in samo želi, da vsi neagrarni stanovi gredo v boj za agrarno politiko, je dostavilo: S tem sklepom je SKS iskreno ustregla klerikalcem. In s tem je zadela v črno! ,,Napredni blok" odklanja tudi vo*d-stvo NSS. Tudi ta stranka ni vprašala za mišljpnje svojih pristašev na deželi. Ta gospoda se izgovarja, da se mora pogajati s socialnimi demokrati in komunisti radi skupnega nastopa. Demokratska stranka, ki je sprožila misel ..naprednega bloka", je svojo dolžnost storila, ako je povabila druge nanredne stranke na skupno delo v korist skunne napredne stvari. Spdaj je stvar jasna: Demokratska stranka ho posivila svoje kandidate v vseh ohrajih Slovenije. Kandidate no okrajnih glavarstvih bodo postavili sestanki zaupnikov, ki se bodo vršili nribodnjih 14 dni. Narodno - napredna demokratska stranka je bila pred vojno, med vojno m no vojni edina stranka, ki je imela oogiim in sr>osovnost brezoKzirno se boriti proti klerikalizmu, ki je največji sovražnik naoredka in svobode na deželi. Ako druge stranke, ki tudi oravijo. da so napredne, nimajo ko-rajže pokazati proti farovški nadvladi prave barve in če nočejo skupaj z nanrednjaki, se bomo pač borili sami. kakor smo se do sedaj. Mogočna demokratska stranka, ki se razteza po vsei državi in je dobila kot najmoč-npjša stranka v Jugoslaviji pri zadnjih volitvah 316.000 glasov, nam je porok, da se ne bomo borili zastonj. Obsodba Čira Kamenaroviča Gotovo je še splošno v spominu klevetniška gonja, ki jo je pričel lani ravnatelj Jadranske banke Kamena-rovič proti tedanjemu ministru dr. Gregorju 2erjavu in nekaterim drugim javnim delavcem demokratske stranke. V svojih neštetih „Po- slanih", ki jih je priobčeval v raznih jugoslovanskih listih, se je spravil tudi na bivšega ministra dr. Alberta Kramerja, katerega je hotel spraviti kot bivšega ministra za trgovino v zvezo z zadevo izvoza 10 vagonov jajc po mariborski tvrdki Kokošinek. Hotel je osumiti dr. Kramerja, da je uganjal ta kot minister z izvoznicami korupcijo. Dr. Kramer je takoj vložil tožbo. Pri zaslišanju je Kamenarovič ponudi! dokaz resnice. Protidemokratsko časopisje je takrat nagromadilo goro klevet. Nasprotniki demokratske stranke so to Kamenarovičevo gonjo izrabljali pri vsaki priliki in napovedovali še hujše. Veliko je bilo grmenja, toda dežja ni bilo. Kamenarovič, ki je ponudil dokaz resnice pred sodiščem, je zaprosil za rok enega meseca. Toda potekel je en mesec, poteklo več nego šest mesecev, ne da bi Kamenarovič predložil dokaz resnice. Končno je sodišče, ker je bilo čakanja dovolj, razpisalo razpravo, ki se je vršila 9. t. m. Obtoženega Kamenaroviča, ki osebno ni bil navzoč, je zagovarjal dr. Kuhelj. Tožitelja dr. Kramerja, ki je prišel tudi sam k razpravi, je zastopal dr. Klepec. Razorava je trajala nrecej časa. Dr. Kuhelj je zagovarjal obtoženca Kamenaroviča, češ, da ta z besedami v svojem „Posla- nem" ni niti najmanj hotel tangirati osebno čast dr. Kramerja. Dr. Klepec je dokazoval obtoženčevo krivdo, ki je jasno razvidna iz omenjenega „Poslanega", in predlagal strogo kazen v zmislu zakona. Kamenarovičev zastopnik je plediral za oprostitev, češ, Kamenarovič ni hotel očitati dr. Kramerju nečastnega dejanja in tudi ni očital. Po razpravi je po 10 minut trajajočem posvetovanju senatni predsednik dr. Mladič razglasil nastopno obsodbo: Obtoženi ravnatelj Čiro Kamenarovič je kriv pregreška po § 491. s tem, da je zasebnemu obtožitelju brez navedbe konkretnih dejstev pripisoval zaničljive lastnosti in mišljenja ter ga izročil javnemu zasmehovanju. Obsodi se po § 493 na 2500 Din kazni, odnosno na tri dni zapora. Tako je dobil dr. Kramer pred so--liščem primerno zadoščenje, saj so ga preko 6 mesecev vlekli skozi zobe njegovi politični nasprotniki. Ali bodo sedaj ti tudi z isto vnemo pripovedovali okrog, da je ravnatelj Jadranske banke Čiro Kamenarovič obsojen radi klevete? Polllisni pregled Po vsej državi se razvija živahno volilno delovanje, ki se za sedaj vrši samo v središču volilnih okrožij. Sicer smo na Slovenskem že dosti daleč, v mariborskem volilnem okrožju imamo že prve kandidature in sicer demokratske. Nositelj demokratske liste v mariborskem volilnem okrožju bo dr. Vekoslav Kukovec, ki je bil še pred nedolgim časom minister za socijalno politiko in je prav pridno delal za svoje volilce in za ves narod. Za njegovo požrtvovalnost mu ljudstvo gotovo izkaže svojo hvaležnost s tem, da mu izreče tudi pri teh volitvah svoje zaupanje. Za celjski okraj je postavljen za demokratskega kandidata znani celjski obrtnik Rebek, ki je tudi mož na svojem mestu. V Prekmurju so pa demokratski zaupniki poverili s kandidaturo malega posestnika Kuharja, zelo delovnega in odločnega moža. V mestu Ljubljani in v ljubljanskem volilnem okrožju še nobena stranka ni postavria kandidatov. Pametni in razsodni ljudje bodo glasovali za demokratsko stranko, ki je najmočnejša v vsej državi in je edina, ki razvija svoje delovanje v vseh delih države, ker to je edina jugoslovanska, edina ljudska in edina delovna stranka, ki bi — ako bi bila v večini proti vsem drugim strankam — že zdavnaj uredila in zboljšala razmere v državi. Radikalci se dobro zavedajo, da niso storili prav, ko so se odločili za to, da prevzamejo sami vlado v svoje roke. Kmalu se je pokazalo, da taka vlada ne more uživati splošnega zaupanja, ali vsaj zaupanja večine in zato je vlada že v vidni zadregi, ker se dohro zaveda, da bo 18. marca, na dan volitev, njen konec, ker več kot eno četrtino glasov ne more dohiti radikalna stranka, niti ako bi znala čudeže delati. Kratek bo torej čas vlade, sestavljene iz samih radi-kalcev. Komaj dva meseca bo trajala njena moč, potem se bo pa morala sestaviti na podlagi izida volitev nova vlada in takrat bo igrala ravno demokratska stranka glavno vlogo, brez nje se nova vlada ne bo mogla sestaviti, vse naše domače majhne stranke bodo pa stale na strani. Italijani so v svojem postopanju z našimi zasužnjenimi brati na Notranjskem in Primorskem tako brezobzirni, kakor niti nekdanja Avstrija ni bila. Sedaj so izvršili upravno razdelitev Primorja na tak način, da Jugoslovani niti v pni deželi ne bodo imeli večine, Italijani bodo povsod v večini. Gorica ne več glavno deželno mesto, temveč v,o ona in njeno slovensko zaledje oridružena italijanski deželi videm-ski. Postojna je prideljena tržaški deželi, ustanovljena je pa tudi istrska dežela, ali tako, da so tudi v njej Jugoslovani v manjšini. Ako Italijani mislijo, — in gotovo to mislijo — da bodo na ta način raznarodili naše tamošnje ljudstvo in napravili iz njega Italijane, potem so v veliki zmoti! Ponemčiti so nas hoteli Nemci in niso tega dosegli v sto- in stoletjih, pa so Nemci drugačen narod kot ubogi Italijani, ki jih njihova lastna država ne more prehraniti in si morajo iskati kruha po vsem svetu. In tudi suženjstvo naših bratov ne bo traialo niti desetletja, kaj šele stoletja! Prišel bo čas, ko bodo jugoslovanske zastave nonosno zavihrale ob Soči in v Brdih in takrat bo ko- nec italijanskega gospodstva nad več kot pol milijona našega naroda na Notranjskem in Primorskem! Vsaka krivica se prej ali slej maščuje, vsako nasilje je prej ali slej maščevano in tako bo tudi italijanska krivičnost kaznovana! Avstrijski zvezni kancelar (ministrski predsednik) dr. Seipel je obiskal te dni madžarsko glavno mesto Budimpešto in se je pri tej priliki pogajal z madžarsko vlado o odnosa jih med Avstrijo in Madžarsko, ki sta bili včasih dobri prijateljici, pa jc svetovna vojna pretrgala vse vezi in prijateljstvo se je ohladilo. To prijateljstvo hočejo sedaj obnoviti, ker upajo na Dunaju in v Budimpešti, da se bodo potem vrnile stare razmere, v katerih so Nemci in Madžari v bratski vzajemnosti zatirali Slovane. Pa ti časi so minuli. Slovani imajo danes močne in velike svoje svobodne države, od Avstrije in Madžarske ni skoraj nič ostalo, samo ogromni vojni dolgovi, ki jih nikakor ne more plačati niti Avstrija, niti Madžarska. Kar je bilo, je bilo — to se nikdar več ne povrne in Avstrija in Madžarska bi storile najboljše in najpametnejše, ako bi se lepo sprijaznile z novimi razmerami in se lepo približale sosednjim slovanskim državam, ker edino z njih pomočjo bi mogle priti zopet s časom na zeleno vejo. V bratski češkoslovaški državi se je zgodilo te dni grdo hudodelstvo, da je neki 191etni mladenič izvršil atentat na dr. Rašina, ministra financ in zelo zasluženega moža za češkoslovaško domovino. Atentator je dvakrat ustrelil iz revolverja na nič hudega slutečega ministra, ki je bil težko ranjen, tako da je ohromel na obe nogi in ni sigurno, ako ostane pri življenju. Vsa čehoslovaška država je radi tega zločina v globoki žalosti, ki jo delimo, kot zvesti zavezniki v sreči in nesreči, tudi Jugoslovani. Komaj po dobrih štirih letih, odkar je bil konec velike svetovne vojne, sta se pojavila zopet dva velika evropska konflikta, in sicer zaradi Carigrada in radi Nemčije in njenih plačil vojnih dolgov. V Lousanni so se vršila in se še vršijo pogajanja radi Carigrada, pa ta pogajanja kar ne pridejo naprej, ker so Turki tako trdovratni, kot že zdavnaj niso bili in zahtevajo tako rekoč obnovitev turških mej pred vojno. Ker evropske velike sile v to nočejo privoliti, Turki pa ne odne- j hati, je zelo verjetno, da pride do nove vojne za Dardanele in Carigrad, v kateri bi stali proti Turkom tudi Angleži in Turkom se bo gotovo še slabo godilo. Še resnejši je konflikt radi Nemčije. Anglija je hotela olajšati Nemčiji težko breme vojnih odškodnin, Francija pa v to noče privoliti in zato ni več nekdanje sloge med Francijo in Anglijo. Francija bo najbrže na svojo pest zasedla s svojim vojaštvom še en del nemškega ozemlja v Porenju in sicer najprej okraja Essen in Bochum in bo postavila carinsko mejo med tem zasedenim ozemljem in ostalo Nemčijo. Franciji se pridruži tudi Belgija in za Nemčijo bo to hud udarec. Ker smo tudi mi močno zainteresirani na tem, da Nemčija plača svoje obveznosti, t. j. vso vojno odškodnino, stojimo popolnoma na strani Francije, kar pa nikakor ne pomeni, da bi se tudi mi udeležili zasedbe nemškega ozemlja, ker je francoska armada dovolj močna, da sama to izvrši. Nemčija bo vsekakor prisiljena plačati vso ogromno vojno odškodnino in je to sama zakrivila, ker ena je pravi začetnik vojne, ona je hotela zavojevati ves svet in sedaj se nera pokoriti za svojo ošabnost. Prlptirolalfte In sfrlte „Oomovin©"Š Krašnja. V „Domoljubu" št. 50 me nekdo, ki pa ni Krašnjan, napada, ker sem obesil na praznik ujedinjenja dne 1. decembra zastavo na šoli. Zanesljivi ljudje so mi povedali, da se je za to zastavo zelo zanimal šent-vidski župnik Štritof, ki ga je slovenska zastava morala zelo tosti v oči. Ako je ta gospod stresel zato svojo onemoglo jezico na me v „Domolju- 1 u", mu povem tole: Pred leti so imeli klerikalci vso oblast nad šolo in učitelji. Pravice niso poznali, zato so delali učiteljstvu vnebovpijočo krivico. Posebno mene so preganjali in me v 3 letih dvakrat prestavili in mi obljubili, da me bodo še, če se ne bom pokoril klerikalni komandi. Tako sem prišel vsled ukaza klerikalnega deželnega šolskega sveta pred 13 leti iz Komende v Krašnjo. To ni bila pokora za Krašnjane, temveč za me, ker sem prišel v tako stanovanje, da se mi je hišna oprava pokvarila, v vlažnih šolskih prostorih sem si pa nakopal bolezen. Dopisnik pravi, da jako rad tožim in da sem navdušen centralist, in demokrat z dušo in telesom. Da sem demokrat, ni nič tako novega, da bi bilo treba še v „Domoljubu" pisati o tem, ker Krašnjani vedo to sami dobro. Tožil sem ves čas svojega 13 letnega bivanja v Krašnji samo dvakrat. Prvič sem prijel župnika Šparovca, ki me je v pismeni vlogi na okrajni šolski svet ovadil, drugič pa dva druga taka obrekljiva tiča, ki sta me tudi krivično obdolžila na okrajni šolski svet. Vsem sem dokazal laž ir obrekovanje po pričah, Krašnjanih Obe tožbi sem moral vložiti na poziv višje šolske oblasti. Dvakrat sem bil na jaz tožen in vselej oproščen. Tožniki pa so šli z dolgim nosom od sodišča. Enkrat sem bil (4. decembrr ob 11. uri dopoldne na sodišču nr "rdu) za pričo, ker me je 13 letni učenec v šoli napadel in poškodoval na flavi. Pri sodišču je bil obsojen n? S dni zapora. „Domoljubov" dopisnik i mu gotovo izdal pohvalo zato, ker je udaril „znanega Germeka". Tak' lučaji so sicer redki, a zato tembolj alostni in vsak pošten človek jih oboja, seveda „Domoljubov" dopisnik rivošči demokratskemu učitelju kaj ikega. Čujte, „Domoljubov" dopis-ik! Vi pospešujete tako mladinske rezsrčnost in sirovost, ker dan vr an obrekujete in lažete na tak načit jkor ste storili v dopisu iz Krašnj" okazujem to laž: 1.) Zastavo sei obesil zaradi praznika ujedinjenj; e zaradi volitev kakor lažete v „Dt oljulu". 2.) Obesil je nisem 30 jvembra zvečer, temveč 1. decemtr. jutraj. 3.) Zastave nisem mogc neti ob 11. uri 4. decembra, ker ser il takrat na Brdu pri sodišču. Pa a je bila spravljena pozneje, toda n di žalosti nad zmago komunista : klerikalcev v Ljubljani, temveč ke-bila suha, poprej pa dva dni mera. „Domoljubov" dopisnik se men-a veseli volilne zmage komunistov "ričevih socialistov in klerikalcev \ .jubljani. Kako pa gre vendar ta zve-a skupaj ? Komunisti in socialisti n( riznavajo nobene vere in lastnine ierikalci pa imajo vedno Boga ir ero na jeziku. Ali ni to velikanskr unavščina ? Pa saj drugače ne znatf lelovati kakor z lažjo, hinavščino ir hudobijo. Dopisniku „Domoljuba' ve tu jem, naj se v svoji gorečnosti dc lopisovauja tudi okrog sebe ozre in ^j še poroča, kako katoliški Orli uoi-. svojega bližnjega, kako JagosL R. Silvin: Vrtnarjeva Nežika v. V Vrtnarjevi krčmi je bilo polno j omizje veselih pivcev. Živahno so se pogovarjali. Tam v kotu pri drugi, m::njši mizi, so sedeli Lovro, Nežika in mati in se vidno niso zanimali za pogovore politikujočih možakarjev. Le tu pa tam je vzbudil njih pozornost glasen smeh, ki je prihajal od velike mize sem. Selonca seveda ni manjkalo nikjer, kjer se je pilo; tudi danes ga je pridno vlival vase in prav počasi pripovedoval o svojih lovih. „Vse liberalce pa makarate bo hudič vzel, pa tudi tebe!" se je jezil Tobakar-jev Pavle, ki se ga je že pošteno na-lezel, nad svojim sosedom Lovričkom. „Poglej, vsi v naši vasi smo pošteni in držimo z gospodi, samo ti nam zgago delaš in hočeš biti liberalec!" „Prej bo tebe vzel nego mene! Samo tebe še ne mara, ker si tako grd!" mu je odvrnil ponosno Lovriček in izpraznil kozarček do dna ... „Nikar se ne kregajta!" se je oglasil Vrtnar. „Jaz pravim, da je lahko po- šten in da lahko dobro stori vsak, naj bo liberalec ali pa klerikalec... Jaz se ne prepiram ne z enim ne z drugim,' jaz imam vsakega rad, ki mi pošteno plača..." „Tako je, Vrtnar! To je beseda!" je hitel Lovriček. „Jeli, Vrtnar, jaz sem ti še vedno vse pošteno plačal?" „0 vse, vse, to pa moram reči..." „Hudiča, ali ti mari jaz nisem? Ali sem ti kaj dolžan?" se je jezil Pavle. Vrntar se je popraskal za ušesi, kot bi nekaj premišljeval, potem pa se je nasmehnil in pogledal Lovrička postrani. „Ne vem, kako bi rekel, Pavle; mislim, da imava še nekaj skupaj!..." Pavle si je domislil, da je krčmarju res še nekaj dolžan, na kar je pa že skoro popolnoma pozabil. Najrajši bi mu vrgel pod nos one goldinarje, pa jih ni imel. „Še v nedeljo ti bom dal, da boš vedel, Vrtnar, da boš vedel, še v nedeljo, da me ne boš več terjal!" „Saj te nisem terjal, saj si sam napeljal govorico na to! Jaz sem ti hotel samo pokazati, da je liberalec ravno tako lahko pošten kot klerikalec — ali obratno!" „Tako je, tako, ti imaš prav, Vrtnar," je zadovoljno zaklical Lovriček, „jeli, kakor liberalec, tako je tudi klerikalec lahko — izveličan." „To pa ni res!" je kričal Pavle. „Vsi liberalci bodo pogubljeni... Samo tisti, ki so z duhovniki, bodo izveličani. Saj so tako tudi rekli naš gospod župnik in kar oni rečejo, je gotovo vse res. Pomislite, oni so študirali v lemenatu, oni kaj vedo in kdor je zoper duhovnike, bo pogubljen..." „Nikar no tako neumno ne kloba-saj!" se je oglasil Joža Čik, ki je kot železniški delavec prehodil mnogo sveta, „ali res misliš, da mora vse tako biti, kot vpije fajmojšter in da je vse prav, kar počnejo tvoji gospodje!" „Ali si ti tudi makorat? Kaj pa veš slabega o duhovnih gospodih? Ko na svet prideš, ga potrebuješ, ko umreš oa tudi. Le nikar preveč ne zabavljaj zoper nje. Lahko se ti zgodi, da bi jih Tiorda kdaj še rad imel, pa jih ne bo blizu," je modroval Pavle. „Jaz sem bil vedno pošten kristjan! Rad sem šel k maši in tudi k spovedi sem hodil. K maši grem še, ali k spovedi nikoli več!" „Lepe grehe si moral imeti!" „Korajžo, ne pa grehe! Ko sem se že izpovedal, me je spovednik vprašal kaj se mi zdi najgrše na svetu — in Ijeni vinjeni romarji javno objemajo in poljubujejo ženske, kako Orel zakolje svojo mačeho in potem pobegne itd. Kaj takega bo zanimalo ljudi, ne pa lažniva pisava o izobešeni zastavi. V tolažbo dopisniku „Domolju-ba" še dostavljam, da bo učitelj Ger-mek še nadalje tako predrzen, da bo izobešal narodno zastavo na šoli ob takih prilikah kakor je 1. december in ne bo hodil vpraševat ne Petra, ne Pavla in tudi ne šentvidskega župnika Štritofa. A. Germek. Motnik. Pri nas so čudne razmere. G. župnik bi rad postavil hlev iz žuljev manjših posestnikov. On sicer nravi, da se pri nas vidijo samo tri in pol zvezde pa bi vendar rad vse izvlekel iz nas. Predsednik krajevne Kmečke zveze" se boji, da bo naš "'imnik dal glas dr. šusteršiču. Drugič še kaj več. — Vel mož. Stična na Do1enjrke*n. V naši oko-hci je doslej vedno vladal politični ""ir. Iz tesra se pa vendar ne s-^e klepati, da smo pri nas politično docela mrtvi. V naši fari je odlično levilo naprednj?kov. ki se svojega političnega prepričanja v reloti tudi zavedajo. Da pa doslej ni prišlo do hujših političnih nasprotij, smo se n orali zahvaliti vodstvu našega žup-"•ega urada, katere™ je doslej nakoval prijor stiškega samostana, -*ater Avguštin. Bil ie kot župni upravitelj splošno priljubljen. Toda pred kratkim je na njepovo me~to prišel pater Benedikt. Takoj, ko je prevzel službo, smo opazili, da novi župni upravitelj krenja popolnoma v drueo smer. Pridige v cerkvi so e začele nanašati na tako zvane -labe in dobre knjige in časopise. \Tismo bili sicer tega vajeni, vendnr >mo to prenašali v upanju, da bo Lo goreče agitatorstvo za katoliško xasopisje že našlo svoj kone". 7a \Tovo leto pa nam je pater Benedik1: podal presenetljiv dokaz svoje krščanske ljubezni do vsega, kar ni )o niegovi volji. Žal, da se je to zgodilo ob priliki pogreba. Na dan Novega leta smo namreč spremili k večnemu počitku ženo tukajšnjega uglednega posestnika A. P. Pogreba se je udeležila velika množica ljudstva, kar je pač dokaz splošne priljubljenosti pokojnice in njene obi-■elji. Stara navada, menda ne samo >ri nas, temveč po vseh katoliških krajih je, da se mrliču na njegovi zadnji poti ter pri pokopu zvoni Pri našem pogrebu pa je nemalo začudenje in ogorčenje vzbudilo jaz sem rekel: Najgrše se mi zdi, da sem videl v nekem župnišču otroške plenice. Ko bi ti vedel, kako je pihal od jeze! Zakaj me je pa vprašal? Jaz sem povedal po pravici, on se je pa ujezil in vpil nad mano, da me je bilo kar sram. Ni mi hotel dati odveze. ,Vi ste izgubljeni; vam nič ne pomaga nobena spoved!' se je drl nad mano in ljudje so poslušali... Od tedaj ne grem več k spovedi, a živim vseeno pošteno..." Mogoče bi bil kdo še kaj dostavil, toda naenkrat so se odprla vrata in v hišo je stopila potovka Špela, vsa upehana, s kosom na hrbtu. „Za božjo voljo vas prosim, krščan-;ki ljudje, pojdite pomagat!" „Kaj pa se je zgodilo, Špela?" se ih je oglasilo več naenkrat. Špela je odložila koš. „Tecite, mogoče mu boste mogli še kaj pomagati... Tominčev Tcnček se je prekucnil malo nad počivalnikom čez drčo; ves krvav je, za jelšami se je ujel in ne more ne naprej ne nazaj. Rada bi mu bila pomagala, toda kaj more stara baba ... Hitro stopite, sicer bo prepozno!" Brez obotavljanja so stali štirje možakarji izza mize in tekli na kraj, ki ga je imenovala Špela. A A dejstvo, da se mrtvaški zvon ni oglasil ne med sprevodom iz cerkve ne pri obredu na pokopališču. Do-šli mežnar je na vprašanja odgovoril, da je župnik zvonenje izrecno prepovedal. Lahko si mislite, da je to razburilo že itak težko prizadetega moža, ki se je takoj odpravil k upravitelju, dobil pa je škandalozen odgovor; pater Benedikt je namreč dejal: «Vi ste denar, katerega sle dali za zvonove, vzeli nazaj, torej spre vidim, da vam ni nič za zvonenje, zato pri pogrebu važe žene nisem dovolil zvoniti.» Na moževe opazko, da je zvon, ki bi pri pogrebu moral zvoniti, itak še stari zvon, katerega so kupili naši pred niki, je dobil odgovor: «Saj sploh niste naročili zvoniti pri pogret>u.» Seveda je župnik tudi na ta izgovoi dobil primeren odgovor, vsekakoi še v preveč dostojnem tonu. Da si lahko vsak ustvari lastno sodbo v tem pristranskem in krivičnem slučaju, bodi pojasnjeno sledeče: Kakor povsod, so tudi pri nas v vos-nem času pobrali cerkvene zvonove. Pustili so le enega v zvoniku. Preo kratkim, je g. župnik izprožil tudi misel o nabavi novih zvonov. Naši možje so bili takoj za to in sklenilo se je, da se po fari začnejo pobirat, prootovoljni darovi pod pogojem, da se bo v slučajih smrti sedaj žive čih faranov zvonilo brezplačno. Nabral se je že precejšen znesek, ki pt vendar ni zadostoval za nabave bronastih zvonov, zaradi česar je bilo kmalu nato oznanjeno, da denarja ni dovolj in da se brezplačno nikomur ne bo zvonilo; kdor pa s tem ni zadovoljen, naj pride v žup-niško pisarno, da dobi svoj denar nazaj, lemu vabilu se je odzvalo več darovateljev, med njimi tudi posestnik A. P. Iz prealežečega naj s, ljudstvo ustvari lastno sodoo. Mi si dovoljujemo samo kratko pripombo. Pridite le še po biro, doOili boste tako, kakršno zasiužite! Sovraštvo in zagrizenost, ki sega celo preko groba, zasluži vso oosodbo že pri navadnem človeku, kaj šele pri božjem namestniku! Čatež pri Brežicah. Na starega leta dan smo mislili, da nas bo nas župnik počastil le z božjo besedo, a smo se zmotili. Glavno je bilo, da je oznanil za praznik Sv. tren kraljev darovanje (ofer) in že kar do- Pristoslie vsi k Jugoslovanski Malici! ločil, koliko naj vsak da. Rekel je, naj da vsakdo po možnosti 40 kron, najmanj pa 20 kron. Druge sicer uči, naj skrbijo za svoje duše, sam pa se ze1o briga za denar in ni bi! zadovoljen, ker je dobil pri darova--lju pre.eč drobiža. S takim duhov-likom, ki kar določi, koliko naj salcdo da pri darovanju, ki je vendar prostovoljno, ne moremo biti lič kaj zadovoljni. Polzela. Na Silvestrovo je priredil naš Sokol v restavraciji «Pri ko-lodvoru» enodejanko «Če sta dva» z zabavnim večerom. Igra, šaljivo "etje in šaljivi nastopi so splošno ugajali. Obisk je bil obilen tudi iz osednje braslovške občine, zlasti iz Pariželi. Zabavni večer je dal preko 1000 dinarjev čistega dobička. — V nedeljo, dne 14. t. m. ob 15. uri ima Sokol občni zbor v isti restavraciji (sokolska dvorana). Na zbor so vabljeni poleg članov in članic tudi vsi prijatelji sokolstva. Braslovče. Naš Sokol se živahno giblje kljub temu, da mu je pozimi zaradi pomanjkanja prostora telovadba onemogočena. Poleti je vršil Sokol redno telovadbo in se je v :astnem številu udeležil tudi vseso-.cokkega zleta v Ljubljani. Sedaj po zimi pa prireja igre. Dve enodejanki, ki jih je priredil na praznik sv. Šte-ana, sta dobro uspeli. Pričakujemo, da nam bo nudil tekom zime še več iger. Vztrajnost našega Sokola, ki obstoja v glavnem le iz kmetskih fantov, je vse hvale vredna. Le vztrajno naprej! Sv. Križ nad Mariborom. Bog ve, kaj smo se minulo leto farani zamerili našemu župniku, da se nam nič ni zahvalil za prejete dobrote, katere je v letu 1922. prejel od nas. Pa nič ne de, saj mi Pohorci itak ne potrebujemo nobene hvale in časti. Gotovo je g. župnik jezen na naše gospodinje, ki pa prav za prav nimajo več povoda, da bi se g. župnika še nadalje spominjale s kakimi darovi, saj so ob lanskih pridigah morale slišati marsikatero hudo opazko, da je v nekaterih hišah na mizi dveletni špeh in da je v nekaterih hišah v blatu zastarele nesnage videl rasti krompir. Tako ne-osnovano obrekovanje g. župniku ni prineslo mnogo koristi. V tarovž ni romal noben piščanec več in nobena gospodinja ni več segla globoko v mast, da bi jo ponesla v farovško kuhinjo. Če je g. župnik radoveden, kdo ga je že zopet dal v «Domovino», naj pri spovednici povpraša naše žene, kateri mož je clal na «kiblico» napraviti ključavnico, da žena ne more več do masti. Ko bo zadel pravo, mu bo že potožila svojo nesrečo in povedala zahvalo za oktobrske pridige. Kako so naš gospod za svinjske parkljičke delili hišni «žegen», bomo prihodnjič poročali. Zaradi cerkvenega vina smo se pa te dni obrnili na stolni kapi tel j, ki naj pravično razsodi našo prošnjo. Loperšlce pri Ormožu. Vojni in?a-lid Franc Lukman, navdušen pristaš in agitator Novačanove stranke, se trudi na vse kriplje, da bi pridobil za navedeno stranko čim več glasov pri bodočih volitvah v narodno skupščino. Kakor se vidi, ima njegovo mojstrsko prizadevanje sijajen uspeh: v celoti je pridobil dva stara junaka, in sicer sta ta dva: bivši župan, a drugi je vrl obhajalec in pridigar božjih potov. Navdušenemu republikancu želimo večji uspeh! Kmetijski glasnik KRIVDA NAŠIH ŽIVINOREJCEV. Naša živinoreja potrebuje vsestranskega prizadevanja, da se dvigne do večje vrednosti in do večje dobičkanosnesti. Vsi vemo, da moramo izboljšavati vse pogoje njene dosedanje reje. Toda, kako naj pridemo naprej, če se ne držimo teh svojih nalog. Po eni strani gradimo po drugi pa podiramo. Na ta način ne pridemo do cilja. Opozarjam danes na dve veliki napaki, ki se gode po naših krajih in ki sta v svojih posledicah veliko krivi, da padamo zopet in ponovne nazaj z našo rejo. Prva napaka je to, da gledamo vse preveč na nizko junčevino in da vodimo naše krave tja po plemenu, kjer se bik ceneje spušča. Našim živinorejcem je več na tem, da profi-tirajo par krone, kakor pa na tem da si pomagajo z dobrim plemenja-kom do boljšega zaroda. V takih razmerah je vsak napredek izključen. Našim živinorejcem je še zmeraj in predvsem na tem, da se krave sploh ubreje, naj bo že zarod tak ali pt tek. Ali je mogoče v teh razmerah računati na uspešen razvoj živinoreje? Dokler bomo iskali pri junče-vini prihranke in bomo tiste prihranke višje cenili kakor pa vrednost izboljšanega zaroda po dobrih plemenjakih, toliko časa ni misliti na uspešen napredek. To niso nobeni prihranki, če profitiram pri slabšem biku par krone. Nasprotno! Tc je zguba in zapravljivost, ki se godi na škodo naši živinoreji! Druga, ravno tako velika napaki je to, če vodijo naši živinorejci svoje krave k zakotnim bikom, tedaj k ple menjakom, ki nosijo na sebi pečat svoje nesposobnosti. To ravnanje naših živinorejcev nam kaže vso našo nezavednost! Če manjka sposob- nih plemenjakov, je seveda težko izbirati, ali te razmere morajo že enkrat tudi pri nas prenehati! Tako ne gre dalje! Zakotni bikorejci naj skušajo priti do dobrih živali in naj se znebijo plemenjakov, ki niso za pravo rabo. S takimi biki škodujemo sebi in okolici in podiramo sproti temelje za uspešen napredek celokupne reje. Nehajmo s temi napakami in skrbimo, da pridemo do živali, ki bodo v vsakem cziru sposobne za napredovanje naše živinoreje! KAKO NAJDEMO ČISTI DOHODEK OD KMETIJE? Ob koncu leta je treba napraviti «bilanco». Izračunati moramo, kako stoji s premoženjem, in koliko imamo čistega dohodka. Ta račun ni težak. Opušča se pa malone povsod. Ta pa zaradi tega, ker manjka po naših kmetijah sploh vsakega knjigovodstva in ker se naši gospodarji zadovoljujejo s splošnim občutkom o boljšem ali slabšem izhajanju. Ako bi hoteli naša gospodarstva v pravem tiru voditi, bi morali celo za vsako gospodarsko panogo vedeti, koliko nam nese in kako se izplačuje. Tako smo pa glede vseh teh vprašanj premalo na jasnem in zato delamo tudi razne napake. Predvsem je važno, da poznamo vsaj vsakoletni uspeh cele kmetije. Marsikdo misli, da najde čisti dohodek na ta način, da izračuna vse stroške in dohodke in da te zneske med seboj primerja. Ostanek pa da je čisti dohodek (oziroma čista izguba). To naziranje pa ni pravo Pri izračunanju čistega dohodka ni pregledati le stanja denarnega premoženja, ampak tudi blagovnega, ker se je eno in drugo tekom leta Nežika se je silno prestrašila, ko je slisala to novico. 6tresla se je po vsem životu... Lovro je njeno izpremembo in vidno zadrego hitro opazil, bpoznal je, da je novica nanjo morala posebno vplivati... Cemu ? „Kevež je čisto izgubljen! Ves teden popiva, dokler ima kaj denarja — česar ne zapije, pa zaigra. Vol za volom mu gre iz hleva, posestvo propada in posli delajo, kar hočejo..." se je oglasil Joža Čik. „Ali se bosta vzela hlapec in dekla ?" je vprašal Tobakarjev Pavle. „Saj se bosta menda morala! Ljudje, ki se imajo tako radi, naj se le vzamejo!" se je smejal Joža Čik. „Morala?-' je vprašal zategnjeno Selonec. „2e vrabci na strehi čivkajo, da jima drugače ne kaže." „Da, da, prej v grehih žive, potem se pa pokore," se je oglasila mati. „Taki so posli, ako nimajo pravega gospodarja. No, ta Tonček gotovo ne najde dobrega konca! Enkrat bi bil že skoraj zmrznil in danes bi se bil kmalu ubil," je rekel Vrtnar. „Ako bi mu bil ti dal Nežiko, gotovo ne bi bil postal tak! Saj je bil vendar prej dober gospodar, priden delavec in pošten človek. Zakaj mu je pa nisi hotel dati?" je vprašal Selonec. „Jaz bi mu jo bil že dal, pa ga Nežika ni marala ... Siliti je pa nisem h„tel..." Lovro je sedaj vedel dosti. Nežiki je bilo nestrpno v hiši in se je izmuznila iz sobe, da pivci niti opazili niso kdaj. Lovro in mati sta šla za njo. „Čudna je ta vaša Nežika, da nikogar ne mara! Koliko jih je že povprašalo za njeno roko — kot sem slišal in zakaj ne bi verjel — ali dala je j vsakemu brco. To se mi vendar malo čudno zdi..." je modroval Selonec. „Naša Nežika se menda ne bo nikoli I omožila. Za na kmete ni, je prešibka za težko delo, kak gospod je pa ne bo maral," je odvrnil Vrtnar zamišljeno. „Sicer pa ima še dovolj časa." | „Bogve, Vrtnar! S temle študentom se menda prav dobro razumeta. Mislim, i da se rada vidita!" se je režal Joža Čik. „Beži, beži! Lovro in pa naša Nežika — ali se ti meša? Da sta prijatelja ni nič čudnega, saj ga imamo vsi [ radi, zato smo ga pa povabili na počitnice ..." „Saj pojde v lemenat!" je pristavil i Selonec. „Poročal jo bo lahko." „V lemenat pojde? Toliko kakor jaz ali pa ti! Misliš, da ga ne poznam? Samo poglej ga, kako živ fant je in kako se na njem vse smeje. Meni se vse zdi, da je malo prerad pri Nežiki — nikari mi ne zameri, Vrtnar!" „Beži no, beži! Rajši imam veseljaka kakor čemernega hinavca." „Le zapomni si, kaj ti je danes rekel Joža Čik! Lovro ni za lemenatarja, ampak za zakonca." Medtem ko so se spodaj tako pogovarjali naši možakarji, sta sedela v zgornji hiši Lovro in Nežika. Ko bi bil stepil oče ta trenutek v sobo, bi bil videl, da se Čik res ni motil. Mati se je bila pomudila le malo časa pri njima, potem pa ju je pustila sama in odšla v kuhinjo, da jima pripravi malo ju-žine... Lovra je imela rada kot lastnega sina. Ona je že davno vedela, da se na tihem ljubita Lovro in Nežika — samo nikomur ni marala povedati tega, še svojemu možu ne... Še celo proti njima se je delala, kot da ne ve ničesar. „Kdo pa je oni Tonček, o katerem so prej govorili spodaj?" je vprašal Lovro. „To je naš sosed. Mene bi bil rad vzel za ženo. Vedno je lazil za mano, ali jaz ga nisem marala in povedala sem mu ob priliki, da ga nočem — potem me ni več nadlegoval. Smilil se mi je, ali zaradi tebe nisem marala postati njegova žena. Mraz je bil, debel sneg je pokrival zemljo, ko je dobil pred mojim oknom odločilen odgovor. Od tedaj mi je dal mir; bil pa je silno potrt." „Revež, zaradi mene je postal torej tako nesrečen! Ljuba Nežika, ali mi boš vedno tako zvesta?" „Saj veš, da te ne morem pozabiti, tudi če bi te hotela. Pol ure prej sem poljubljala tvojo sliko, potem naj pa rečem drugemu, da hočem postati njegova žena! Tega ne bi mogla storiti." Nežika je pogledala skozi okno in videla, da prihajajo sosedje s Tomin-čevim Tončkom. „Poglej, Lovro, poglej! Ravno sedaj ga vlečejo mimo! Jezus, kako je krvav in pobit in vso obleko ima zamazano in raztrgano!" »Največji revež na svetu je pijanec! Škoda tako mladega fanta!" „Prej je bil ves drugačen; vsi so ga imeli radi!" „Samo ti ne! Povej po pravici, ali bi ga bila vzela, če ne bi bila poznala mene?" lahko zvišalo, oziroma znižalo. Na-1 sprotno pa ne smemo upoštevati gotovine, ki smo jo prevzeli iz prošle-ga leta, ker ne spada med dohodke letošnjega leta. Čisti dohodek je tisti vrednostni znesek, za katerega se je gospodai-sko premoženje tekom leta zvišalo. Najbolj preprosto najdemo čisti dohodek, ako koncem vsakega leta pregledamo in precenimo vse svoje premoženje od konca do kraja in če primerjamo vrednost čistega premoženja pričetkom leta z vrednostjo koncem gospodarskega leta. Na ta način se pokaže razlika, ki nam predstavlja čisti dohodek. V neugodnem slučaju tudi čisto izgubo (ako bi bila končna vrednost nižja kakor pričetna). Tako popisovanje premoženja koncem vsakega leta poznamo tudi z imenom «inventura». Ta inventura se mora vsako leto napraviti. Ob urejenem knjigovodstvu je vse to delo veliko hitreje. Za izkazovanje čistega dohodka je posebno važno, da se popišejo in precenijo tisti deli premoženja, ki se od enega do drugega leta glede svoje vrednosti (zlasti vsled številčnega stanja) najbolj izpreminjajo. V postev pride tukaj najbolj vrednosi živine, vrednost pridelkov in stanje denarnega premoženja. Z zemljišči, poslopjem in orodjem navadno ni nobenin takih izprememb, da bi jin kazalo redno upoštevati. Za izgled takega računa nam lahko služi sledeči popis v glavnin svojih vrednostnih vsotah: koncem 1. lil 1. koncem 1. 192.. 1. Zemljišča 66.400 Din 66.400 Din 2. Poslopja 48.600 „ 48.600 „ 3. Orodje 10.450 „ 10.450 „ 4. Živina 16.600 „ 18.140 „ 5. Pridelki 15.420 „ 13.660 „ 6. Gotovina 2.340 „ 4.510 „ 7. 1 erjatve 370 „ — „ Skupno premoženje 160.180 Din 163.755 Din 8. Dolgovi — „ 550 „ Čisto premoženje 160.180 Din 163.205 Din Ako primerjamo čisto premoženje pričetkom in koncem leta (163.203 dinarjev proti 160.180 dinarjem) se pokaže 3025 dinarjev čistega dohodka. Ta račun nam kaže, kako je treba od leta do leta sestavljati «inven-iuro», da izvemo za čisti dohodek. Čisti dohodek tedaj ni 4510 dinar- jev, kakor bi kdo sodil, ampak je 4510 dinarjev manj 2340 dinarjev. Razen tega je prišteti zvišano, oziroma znižano vrednost drugega premoženja. Slednjič je seveda upoštevati tudi vrednost terjatev in dolgov. NAČRTI ZA NOVE GOSPODARSKE STAVBE. Naše gospodarske stavbe so marsikje potrebne izboljšanja, tu in tam tudi novega zidanja, ce je treba pre-zidavanja starejših stavb ali pa zidanja novih stavb, je treba zmeraj načrta, ki naj bo dobro preudarjen, strokovno prav izdelan in prav pre-računjen. Stavbe so danes dragocene in je treba pri njih varčevati. Navadno se z dobrim načrtom veliko bolj izhaja kakor pa brez njega. Prav na kmetin se vidijo večkrat zgradbe, ki so nepotrebno velike in dragoceno izpeljane. Vidi se pa tudi, da so brez pravega načrta zgrajene, lake stavbe se večkrat med gradnjo popravljajo in prenarejajo. tako popravljanje in prenarejanje je pa zmeraj draga stvar. Pa tudi sicer se nove stavbe češče manj primerno zgrade, in sicer zato, ker hoče biti vsak gospodar zase stavbni mojster in se mora zgradba po njegovem okusu, po njegovi želji in vednosti izvršiti, tako se zgodi, da so prostorne mere rade pogres-ne, da so prostori ali nepotreono veliki ali pa preveč stisnjeni in nezadostni. Oboje je pa napačno. Za nove gospodarske stavbe imamo že toliko izkušenj in vzorcev, da se lanko izdelajo zanje prav primerni načrti, in je nujno žeieti, da si jin dajo gospodarji v tem slučaju tudi napraviti. Ce imamo doma doore izglede za take stavbe, je prav. V tem slučaju se lahko ravnamo po njih. Ce nam pa manjka takin izgledov, je prav, da se posvetujemo in da skušamo dobiti pripraven načrt. Se.e potem, ko načrt vsestransko pretehtamo in preudarimo, ga je praktično izvesti. Načrte za gospodarske stavbe, posebno za hleve, svinjake itd. se dobe tudi pri pokrajinski upravi, oddelku za kmetijstvo. Varujmo se tedaj prevelikih stroškov pri zgradbah. Glejmo, da se ne bomo pri novih zgradbah «za-zidali» in da se ne bomo preko svojih moči zadolžili. BOLJŠI NAČIN MOLŽE. Dobra molža je važen predpogoj za izboljšanje mlečnosti. Zato tudi vidimo, kako se po drugih krajih trudijo in koliko uspeha so že dosegli z izboljšano molžo. Pri molži nam ni gledati le na to, kako se sploh prijemajo seski (s prsti ali s celo roko), ampak tudi na to, po kaki vrsti se prijemajo, ali najprej na desni plati vimena in potem na levi, ali navskriž ali pa najprej oba prednja in potem oba zadnja sesca. Vobče moramo reči, da je za molžo tisti način več vreden, s katerim se vime bolj obdeluje, to pa zaradi tega, ker se s krepkim obdelovanjem vimena vsa njegova delavnost in dosledno tudi njegova mlečnost izboljšuje. V tem oziru vemo, da je molža s celo roko več vredna kakor če molzemo samo s posameznimi prsti (palcem in kazalcem), kakor smo pri nas vajeni. Polagoma se tudi že pri nas uvaja molža s celo roko. V tem slučaju prijemamo in stiskamo sesec podobno kakor ga obdeluje sesajoče teie, ki ga zna najbolj iztiska-vati. Želeti je, da bi se povsod po-prijeli take molže, da bi skušali z dobrim, oodelovanjem vimena vplivati na večjo delavnost njegovo, in da bi z dobrim iztiskavanjem vime redno do zadnje kaplje izpraznili. Po drugi strani je važno, da prijemamo sesca po pravem reau. V ^em pogledu je naš običajni način molže najslabsi. Pri nas je navada, da se pomolze najprej desna plat vimena in potem leva. Veliko boljše pa je, če molzemo navskriž ali pa če pomolzemo menjaje najprej oba prednja in potem še ooa zadnja sesca. 1 a način se danes najoolj nvali in ga po naprednin krajin čim dalje bolj vpeljujejo. Pri ooen teh načinih se vime veliko bolj oodeluje, kar ima za posledico, da vime tudi bolj živahno deluje. Pri obeh ten načinih se hkratu obe polovici vimena obdelujeta in to je v tem slučaju veliko več vredno kakor če se vsaka polovica (vsaka plat) zase obdeluje. Ce se vsaka polovica zase obdeluje, ostaja ena plat zmeraj manj delavna in zato tudi manj mlečna. Skušajmo tudi pri nas vplivati z boljšo molžo na večjo delavnost vimena in s tem vred tudi na večjo mlečnost njegovo. Posnemajmo druge kraje! G$spcdars!:o KMETIJSKI POUK PO DEŽELI. Oddelek za kmetijstvo priredi v drugem tednu meseca januarja t. 1. sledeče poučne tečaje in predavanja : 1. V ponedeljek 8. I. v Besniri ob 15. uri v šoli (o umni reji živine, pomočnik okr. ekonoma hladnik). 2. V četrtek 11. I. v Dolnji Lendavi (tečaj o ravnanju z letošnjim vinom, okr. ekonom Vojsk). 3. V nedeljo v Dolenji vasi, kočevski okraj, v šoli ob 10. uri (o sadjarstvu in travništvu, pom. okr. ekonoma Zdolšek), v Šmartnem pri Litiji (o olnovi vinogradov, okr. ekonom Kafol), v Krškem (o organizaciji mladinskih kmetijskih klucov, pom. okr. ekonoma Ambrož), v Polju pri Muljavi, v šoli ob 14. uri (o racijo-nalnem gnojenju in ravnanju z gnojem, pom. okr. ekonoma Jereb), v Podzemlju ob 10. uri po maši v šoli (o kmet. izobrazbi in o živinoreji, pom. okr. ekonoma Konda), v Domo-incih v Prekmurju ob 13. uri (o izboljšanju travnikov, pom. okr. ekonoma Pavlica), v Grancanih v Prekmurju (o živinoreji in izboljšanju hlevov (okr. ekonom Vojsk), v Črni na Koroškem (o pospeševanju živinoreje, okr. ekonom Wernig). = Vrednost našega denarja. Dne 9. januarja se je dobilo na zagrebški borzi: 100 avstrijskih kron za 13 in pol pare, 100 laških lir za 453 do 455 dinarjev, 1 dolar za 92 in en četrt do 93 in tri četrt dinarja, 100 francoskih frankov za 620 dinarjev, 100 nemških mark za okoli en dinar, 100 češkoslovaških kron 1 za okoli 250 dinarjev. = Žitni trg. V Vojvodini in drugod so bile prošli teden nastopne cene: pšenica 1750 K s postaje, rž 1500 K, oves 1300 K pariteta Zagreb, ječmen boljši sremski 1300 do 1400 K, posušena nova koruza 1260 do 1300 K franko Zagreb, stara koruza 1380 do 1400 K, moka «0» 2548 do 2700 K. Cene so tako visoke, da bi se naše žito ne moglo izvažati tudi v slučaju znižanja izvoznih carin. = Cene živini. Iz Zagreba poročajo, da so se v ponedeljek tržili za kg žive teže: voli prvovrstni po 42 do 46 K, drugovrstni po 30 do 34 K, tretjevrstni po 22 do 26 K. Prvovrstne svinje so se prodajale po 88 do 92 K, drugovrstne po „ Mogoče... nič ne rečem, da ne..." Mati je prišla in prinesla pečenko, kruha in vina ... „Mati, ali ste ga videli, ko so ga peljali mimo?" „Ves pobit je, še govoriti menda ne more!" Možje so se spodaj še dolgo pogovarjali. Tudi oni, ki so spravili lončka domov, so se vrnili v gostilno, Špela pa je že bila odšla ... „Ne vem, ali bo kaj z njim!" je rekel Draboslarjev Janez; „preveč krvi je izgubil. Mislim, da ima črepinjo prebito. Izpregovoril ni nič, samo stokal je; zobe je tiščal skupaj, oči so mu bile kakor steklene. Doma smo ga slekli, umili in položili na posteljo, hlapca pa smo poslali po zdravnika." „Škoda za fanta, da se je tako vdal pijači!" »Pijanec se ne izpreobrne, dokler se v jamo ne zvrne." Pri teh besedah je vstopila mati, ki se je vrnila iz zgornje sobe, da bi tudi ona kaj natančnejšega izvedela o Tončkovi nesreči. Lovro in Nežika sta zopet ostala sama ... „Oh, Lovro, ali bova vedno tako srečna?" „Bog daj, da bi bila!" (L»*lje prihodnjič). 9*fož-kreme niak (t Franu Rajšterju v spomin.) ... Bilo je jeseni, ko so nas obiskali v Šoštanju srbski seljaki. Izgovorjenih je bito pri tej priliki več iskrenih napitnic. iz družne se počasi dvigne pokojni Lran Rajšter, stopi k vratom in vzame iz žepa kredo. Navzoči, že večkrat iznenadeni po njegovih originalnih domislicah, so radovedno čakali, kaj bo povedal. Rajšter brez besed napiše s cirilico svoj podpis in reče: ,,'lako me je moj učitelj učil že pred 50 leti. Kdo bi si sil takrat mislil, da vam bom, dragi srLski seljaki, to kdaj lahko pokazal." Ze kot kmečki mladenič, doma iz mozirske okolice, je gojil iskreno lju-oezen za vse, kar je bilo slovensko in slovansko. Utrjeval ga je v tem njegov sivolasi mozirski učitelj, ki je preprostega in nadarjenega fanta učil posetej. Da vidi ter spozna svoje južne brate, je začel voziti „flose" v Bosno in Srbijo. Večkrat je pripovedoval svoje zanimive doživljaje ter jih oživljal s tistim svojim duhovitim n značilnim humorjem, s katerim je znal osvojiti vsako družbo. Pridobivši si s pridnostjo nekoliko premoženja, je Rajšter kot mlad mož prišel v Šoštanj, kjer je nakupil nekdanjo malo Kravzovo pivovarno, jo preuredil v čedno hišico, do^il gostilniški obrt in si s svojim prijetnim značajem in gostoljubnostjo v kratkem pridooil prebivalstvo. Kmalu smo spoznali njega in njegovo družico kot narodno zaveden par. V takrat edini slovenski gostilni smo do-oili na razpolago prostore za naše sestanke, tudi Čitalnica se je v kratkem preselila od Basista v Družmir-ju v njegov lokal. Rajšter se je takoj spočetka vsestransko udejstvoval, tako da je bil še kot mlad mož izvoljen za šoštanjskega župana. Po njegovi zaslugi je do^il Šoštanj električno razsvetljavo, moderno perišče in druge dragocene naprave, s katerimi si je pridobil hvaležnost vseh slojev. Da bi imela narodna društva svoj dom, je zidal po lastnih načrtih hotel, ki bi naj ustrezal vsem potrebam. Tu se je zbiral odslej ves slovenski živelj, tu so se delali načrti za narodni razvoj Šoštanja, tu so se prestregale nakane Nemčurjev, ki so hoteli z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi spraviti občino v svoje roke. V prvi vrsti jim je bil Rajšter na poti. Z vso ranniranostjo so ga hoteli gmotno upropastiti ter z njim vred siovensko oocino. Deloma se jim je to posrečilo: oočina je prisia po raznih goijunjah v nemške roke. Kaj-šter pa v težek gospodarski položaj, toda njegove energije niso mogli uoiti. „i\iic tat ! barka bo še nasa!"' je bila njegova deviza. „Nič bat !" je dejal kajster v svojih najtežjih časih, „vse so mi vzeli, moje giave ne!" V njegovi oseoi je bil poosebljen mož značaja, odločnosti in dela. Polagoma se je povzpel do prejšnjih ugodnejših razmer, samo občine ni vuo mogoče več rešiti. Ko je bojna vihra besnela, smo imeli zopet pri njem zatočišče, vanj smo gledali s trdno vero v skorajšnjo rešitev iz sužnosti in trpljenja. Ko je pri preobratu zapel boben in je občinski redar s slovenskim trakom proglasil osvotojenje, je zopet izpregovorjena slovenska beseda v narodno ogroženem Šoštanju toliko pretresla hrana Rajšterja, da ga je zadel mrtvoud. Od tedaj ni bil več prav trden. Kakor da bi ga bili klicali k seti njegovi sobojevniki, pokojna notarja Kačič, Kolšek, župana Tajnik in Košan, potem ko mu je bilo še 84 K, prašički po 08 do 70 K. Mast se je ponujala po 132 do 136 K za kg. Cene debelim svinjam so prošli teden precej narasle, v početku tega tedna pa kažejo zopet nazadovanje, ker po t2kih cenah niso hoteli kupovati ne domačini ne inozemci. = Predvojni dolgovi bivše Av-stroogrske se bodo razdelili na vse d!ržave, ki so dobile kako ozemlje od stare Avstroogrske. Dolgovi same bivše avstrijske polovice obstojajo iz osigurane vsote v znesku dveh milijard 229 milijonov predvojne vrednosti iz nekrite vsote v znesku 7 milijard 767 milijonov 385 tisoč 765 kron. Dolgovi bivše madžarske polovice pa znašajo osi-guranih 211 milijonov kron predvojne vrednosti in nekrit znesek 6 milijard 741 milijonov 322 tisoč 674 kron. Na Jugoslavijo pripadeta od osiguranega avstrijskega dolga niti cela 2 od&totka, a od neosigu-ranega preko 2 odstolka. — Uvoz materijala za bolnice je prost uvozne carine. = Za gozdne železnice v Sloveniji, Bosni in Srbiji namerava naročiti ministrstvo za šume večjo količino materijala. Selokrars ska potit ZDRAVSTVO. Kakor je Bela Krajina zanemarjena v marsičem, tako ne izgleda tudi na zdravstvenem polju najbolje. V tem oziru je treba med belokranjci mnogo pouka. Pametno bi bilo, da bi zdravstveni odsek poveril naiogo predavanj vseučiliščnim dijakom, Ki študirajo medicino. Dijaki bi lahko v počitnicin potovali od vasi do vasi in prirejali predavanja o zdravstvu. Zdravniki so navadno preobloženi s poslom in ne morejo tako lahko po vaseh. Zeleri bi, da najde ta nas poziv med slovenskimi medicinci mnogo odziva in to delo bo koristno. Mnogo ljudi mora v groo zaradi svoje nevednosti in mnogo zaradi revščine. Zato naj bi država skrbela tudi za potujoče zdravnike, ki bi potovali od vasi do vasi in svetovali ljudem marsikaj. Predvsem pa mora država obrniti vso pažnjo za obrambo proti jetiki, ki se opasno širi. Mlado dekle se prehladi in kašlja. Misli si, da bo prešel kašelj sam od sebe. Ko pa kašelj le ne poneha in začne bolnik pešati, vprašajo slednjič zdravnika za svet. Ta odkima z glavo in vprašuje, zakaj niso prej prišli. Prepozno je in čez nekaj časa nosijo po-grebci prerano umrlo na vaško pokopališče. V kmetiški hiši prebiva vse skupaj. Bolnika navadno ne morejo ločiti od ostalih in ob velikem delu mora be-težnik čuvati deco. Deca se okuži. To se navadno ne pokaže takoj, ampak kesneje in ker se navadno čaka, je zopet zamujeno. Na dojenčke in male otroke se sploh premalo pazi. Pomislite, koliko nesnage se prinese s čevlji v hišo. Poleg tega pljuvajo Ha šn gcspcdarstvo ] zdravi in bolni ljudje po tleh, da je gido videti, oete lazi po vseh štirih hi oueze vso nesnago in vse pijunke. Mati pride domov. KdeCe ja^oiko prinese svojemu ljubljenčku. Veselo ueskne aojencek z rocicami in seze po okusnem sadu, potem pa se hitro zapicijo drobni zo^ki v sveže meso. L umazanimi rocicami zanese milijone bOiezenskih kaii v sebe. Ne zavedajo se tega navadno niti starši, niti kdo drugi v hiši. Za vsako malenkost pac ne bomo takoj tekli po zdravnika, pač pa oo nesrečah, aii ce napade boinika huda mrziica ali vročina in ne vedo domači, kaj je prav za bolnika. Ne čakajte v takih slučajih, da ne bo zastrupitve ali prepozno! Ponekod imajo lepo in zdravo navado, da si pred vsako jedjo umijejo roke in se umivajo tudi zvečer, preden gredo spat. Če umre kdo na nalezljivi bolezni v hiši, je treba njegovo siamo zažgati, vse perilo in obleko prekuhati, iz-oO pa dvakrat prebeliti. lo je pač najmanj, kar lahko vsaka še tako revna hiša naredi in s tem je storjenega vsaj nekaj, da se bolezen dalje ne prenaša. V šolah se sicer pove otrokom marsikaj koristnega, aii deca je deca, pouka je treba odraslim ljudem. Zdravstveni odsek je izdal več koristnih knjig in izdaja tudi list „Zdravje", na katerega so naročene skoraj vse občine. Knjige in listi bi morali romati iz hiše v hišo iz vasi do vasi. Današnji rod ni več tako čvrst kot je bil nekoč, zato mora pač vsak bolj paziti na svoje zdravje kot nekoč. POLJEDELJ3K1 STROJI IN GOSPODARSKE NAPRAVE. Nekoč je oral človek z lesnim plugom. V beii Krajini ni temu oaš tako doigo. iNaposied je spravil v promet zeiezne piuge, ki so se hitro vdomačiii povsod. Pred vojno pa smo spoznali prvič tudi ogrinjace, ki prihranijo mnogo truda. Potrebno bi bilo, da se še vse bOij razširijo. Kavno tako so potrebni čistilniki za žito, ki so pa pri nas še redka prikazen. Urozdni in sadni mlini še tudi niso našli pota v naše kraje, dasi bi bilo to j ako potrebno. Če se ne bodo oprijeli naši vinogradniki tudi umnejšega kletarstva, 1,0 imelo naše vino sia^o ceno. Mnogi so se že prepričali o koristi kipel-nih veh in jih uporabljajo, premnogi pa jih še nimajo. V beli Krajini so tudi urezdimne sušilnice še nekaj popolnoma neznanega. Zato pa ima tudi naše suho sadje j ako slabo ceno, ker smrdi preveč po dimu. Kdo je vsemu temu kriv? Orodje in stroji stanejo ogromnega denarja — boste rekli. Da, res je, aii cerkve, šole, cest itd. ne naredi in ne piača en človek, ampak cele vasi. lam, xjer ne zmore stroškov en gospodar, naj se jih združi več skupaj, ali pa naj kupi občina. Nikjer ni zapisano, da se mora vse to takoj plačati, kazdeii se plačilo lahko na več let, pa ne bo dolg nikogar tiščal. Sloga med kmeti bi lahko delala čudeže in jih gospodarsko ja-čala, tako pa vidite, kako se jim godi! Nikdar vam ne tomo svetovali kaj takega, kar ni izvedljivo. Vse se da lahko doseči, le če je dobra volja in sloga. Poznate pregovor: Sloga jači, nesloga tlači? dnj; Beli ie malemu posestniku Tožefu Košniaku požar uni- we imetie. škoda znaša dvesto +isnč kron. Domačini sumijo, da je bilo podpaljeno. * V Krmpljii ie rudar Franc ro' ček na dan Novega leta napade1 rudaria Varla Gačnika in mu z n^ žem prizadeial več poškodb. Gač^-' ka so prepeljali v liubliansko bo' nro Tero"ška pa vtaknili na v * V Rovtsh je neznan zlikove-pok^zal posebno predrznost- ok— del je orožnika Franca Mlrnan-mu odnesel nbVko ter še gotovine v znesku 1300 kron T epa reč ^ tatovi celo varnostnih organov v pardonirajo več. * V Fr^stnikn že dbe č^sa r-ivzroča skrbi večia tatinska roj v nakup. Inozemski diplomat je •'nrašal kaj je v zavoju, in dečko mu ie pokazal človeško glavo. Bila je to ^ava umorjenega ministra Stratosa, 'ci mu je bila pri smrtni obsodbi od--!*re1iena. Stra+osovj sorodniki, ki so ->rišli na ooko"ali«če, so našli nam-trunlo t-rez glave in so mogli "transa snoznati le po oHeki. ?p usmrtitev sama, vrhu tejra pa ckrutni rrč;n usmrtitve grških mi-"Vr0v bo veden madež na grškem narodu. Ptemo V Potres v Č«Ie. Poškodbe ki iih 'e povzročil ro+re^ v čile so že v Hi''o popravliene di se ie začelo -'^-et delo v večini obratov Želez-";fka pro^e so že da "no vse oo-nr»- l'e-e Čilskim oškodovancem sta ~ris1'o*ili na po^oč brazilska in ar--pntincka repub'ika z večiimi depar- Mnii 7ne~ki Ts+n+alc-> ie nps~e1'' vg?. nodpo-a iz Pariza in T ondopa i7d*+"a ;e podpora ^d^e^a '■riža 7edinienib držav, ki znaša r^ib^on^"? dolaripv v F~$Wi jn t.n1>',j«a T apk1 fagi--+o'-ski vladi ^e po^Hia ne zdi po-z°np~1iji>-a zab> 'o ie POS^a^ila -od po,re1-'s^To vrhovne ko-na~^e rnhinierie"' To. pa ie pOV7roči'1o -MHrrv in v nek^eHh '-"Vi*1 tv.ecfjfi Jf> rcišlo do nrav krva-Uporo,r V Turi^n f->Voi za-—n '-<50 \r nj^n,, Mppppu '<-< rlrunrjti rr"pq+i'li tekln k"i ^a >' da]i r>o štiri ro'i-'sJe TaVo ie 7rt&ir narT-+1<-> AMSoko ceHai ima ci-pr A']arJa mir ki na ie 1o r>i-;(<) A^eripVa 7\rp73 ab^tinet- ^ki^ drii.šte^f ie sklenila dn zaporne nra\'o križarsko v0i""0 proti alkoholu- pa ne v 7d-uženih državah. \r AAgb'ki i'p r" 711'^liifO 7^0 ker se v 7dnre"e držaje ^i-raiveč plko^^nih niia? iz "e*1 ;1!te ti i«>!e ine v udih? V hrbtu? Zobobol? Nahod? Ste li slabi, prenaj)€ti, i/.nmreni in preveč ohčutliivi? 2eli e dober kosmet knm za zobe, zohno meso lice, glavo? Ali /e ito v vseh primerih iiaeti zanesljiv« sredstvo v hiši? fnizkunite pravi Fellerjev El/.aflnid? i\m In b>we rekli t,| Ij Vi: j To je najtioliše, kar sem kdai oknšal! Je veliko mo< nej;i in izdatnejši kakor iraucosko žganif in oajlio]|te sred-tvo te vrs e ! V vseh dotičnih pošlovntoan zahtevale samo pravi Elzaflui I od lekarnarja Felleijo, Z zavoiuino in poštnino stane, če se p<>sl e denar naitrej ali po povetui 3 d'»inate ali 1 specialn • steklenica 24 l»ia, 12 dvoinat b ali 4 specialne steklenice 84 Din, 24 dvoinatih ali 8 specialnih steklenic 146 Din, 3K dvo natih ali 1 i speciamih stekle ic 21)8 Din KOT PRI VIOT: Elja-ohlii proti Ruriim očesom 2 Din in 3 Din Rl-a-mentolni drtmki t Dir. E ia-po.ipalni prašek 3 Din Eila-rlbie »i|« JO Din Ella-voila za usta 12 Din Ei/a-koii>nska voda 15 Din: E!2a- umski miriš tu snl»o !5 Din Oiiceri« t Din in 15 Din Lisoi, Usofnrm 12 Dr Ktneški čai od i Din dalie orisjinalno Radikum francosko iganie »elika stek>nica 13 Din: Elza-mrčesni prašek 7 Din; sirup za uodgane in miši 7 Din Za primot se zavojnina In poštnina po- sebei računata. Na te cene se računa sedai «e f> •» doda dla. A lresirati natančno: EUGEH V. FE1.1.32E lekarnar. STUBICA. DONJA., Elzatrsr St. 360. Ilivar-ko