AMERIKANSKI SLOVENEC. • List za slovenski narod v Amerki in glasilo K. S. K. Jednote. 3K. številka ■ — «Toliet, Illinois, 1. septembra leta 1005. Letnik XIV KONEC VOJNE NA DALJNEM VZHODO. Japonci se zbali in ndali, in Rusiia ne plača nobene vojne odškodnine, a tndi njena mornarica se prav nič ne zmanjša. Sijajna zmaga ruske diplomacije. Witte i Roosevelt. Portsmouth, N. H., 24. avg. — Od vseh stranij pritisk. Se vedno upanje na sklep miru. Vse velesile zaupajo predsedniku Rooseveltu, ' ker se res . neumorno trudi za sklep miru. Bankirji pomagavajo. Portsmouth, N. H., 25. avg. — Upanje majhno. Mirovna konferenca bo bržkone brezuspešna. G. Witte je trdovraten. Predsednik Roosevelt pritiska na carja in mi-kada. Petrograd, 26. avg.— Ultimatum ali zadnja beseda carjeva je, da Rusija dovoli delitev otoka Sahalinain U* hoče velikodušno plačati živek za ruske ujetnike na Japonskem, a da noče vič vedeti o vojni odškodnini. Tokio, 27. avg. — Tukajšnji časopisi enoglasno zahtevajo, da mora Rusija plačati najmanj $600,-000,000 vojne o'"kodnine in da se otok Sahal.-i ne sme nikakor deliti. Petrograd, 28. avg. — Car je ukazal, sklicati pod orožje vse do-služene vojake iz 12 pokrajin in slavne donske kozake, da gredo nad Japonce. Petrograd, 28. avg. — Vseslav-janski časopis “Svjet” pravi: “Ja- ponske mirovne pogoje bi morda sprejeli, äko bi bilo japonsko bro-dovje pred Petrogradom in bila japonska armada pred Moskvo. Rusija se nebo uklonila pred japonskim jarmom,da bi izpolnila predsednika Roosevelta željo, jamčiti ameriškim upnikom Japonije in se proslaviti kot miritelja. Japonija,potrebujoča miru, ga išče s posredovanjem svojega prijatelja, predsednika Roosevelta, in stavi ogromne zahteve, do-čim se Roosevelt posredno trudi, ugnati Rusijo v kozji rog. Po dolgem in brezuspešnem pogajanju smo na robu, kansor si je Rusija dolgo želela—-pred veliko bitko med gene ralom Linjevičem in maršalom O-jamo. Vojna končana. Portsm uth, N. H., 29. avg. — Dolga in Krvava vojna med Rusijo in Japonijo je končana. G. Witte in baron Komura sta se sporazumela o mirovnih pogojih na seji danes dopoludne. Sedaj se bo sestavila samo še pogodba in v dobrem tednu se mirovna konferenca zaključi. Japonci popustili. Japonci so popustili v vseh raz-pornih točkah in sprejeli ruski Ultimatum (zadnjo besedo), po katerem Rusi ne plačajo nikake vojne odškodnine in se otok Sahalin razdeli. Nadalje obdrži Rusija svoje vojne ladije, vsidrane v nevtralnih lukah, in Japonija se odreče zahtevi, da se ima ruska mornarica na daljnem vzhodu omejiti. Glavni mirovni pogoji. Otok Sahalin se razdeli med Rusijo in Japonijo, a vsaka dežela se zaveže, da ne bo utrdila svoje polovice otoka, Japonija se tudi zaveže, da ne bo utrdila preliva med Sahali-nom in Hokaido, ker bi bil potem ruski promet oviran do Pacifiškega oceana. Rusija plača Japoniji samo primerno svoto za živek 65,000 ruskih ujetnikov. Znesek se določi pozneje. Rusija bo menda jako ve likodušna. Široka pogodba za medsebojne kupčijske predpravice, po kateri bo vsaka dežela jamčila drugi PREMOGARJI SE PRIPRAVLJAJO. Zahtevali bodo 8 urni delavnik in priznanje nnije spomladi. 3 milijone dolar, naberejo za boj. “odprta vrata” in “prvo prednost med narodi”. Witte o svoji zmagi. Ko se je raznesla vest o sklepu miru, so zazvonili zvonovi po vseh stolpih. V hotelu Wentworth so moški vriskali in metali klobuke v zrak, a ženske so jokale od veselja. Ko sta prišla g. Witte in baron Rosen v hotel, sta bila sprejeta navdušeno. Oba sta bila zelo ganjena in sta smehljaje segala v roke poročevalcem. Ko se je malo umiril, je g. Witte rekel: “Mir smo dosegli, časten mir. Rusija ne bo plačala niti kopejke. Sahalin razdelimo. Rusija ne izgubi ničesar; samo pol otoka opusti, ki ni bil zanjo nikdar nič vreden.” “Ne plačamo «iti kopejke.” G. Witte je nadaljeval: “Ko se je konferenca otvorila, sem ponovil baronu Komuri, da Rusija ne plača ničesar in da je vse, kar more ponuditi,polovica otoka Sahalina. Potem je sledil razgovor,in potem je baron Komura sprejel. Cisto mirno in brez ugovora. V svojih prvotnih zahtevah ie Japonija hotela imeti celo železnico od Port Arturja do Harbina. Jaz sem odrekel in pobotali smo se, da jo dobi samo do Ku-ančonga,to je do tam, kjer so danes japonske čete. Japonec je zahteval odstop celega otoka Sahalin, a dobi ga samo polovico. Japonci so zahtevali vojno odškodnino. Zavrnil sem jih -popolnoma. Zahtevali so svoto za pokritje vojnih stroškov. Spet sem jib zavrnil. Potem so zahtevali, da jim plačamo ogromno svoto za polovico Sahalina. Odgo-govoril sem: “Ne plačamo niti ko- pejke.” Udali so se v tej točki, kakor so se udali v drugih.” Kljuboval vsem velesilam. Potem je rekel g. Witte, ta ruski velikan po duhu in telesu: “Večji del sveta mi je svetoval dati denarja — predsednik Roosevelt, Amerika, Anglija in mnogoterniki na Ruskem. Mnogi moji rojaki v Ameriki so me silili. Ampak bil sem trden in Rusija ne plača ničesar. Odškodnina je bila važna točka, ki sojo krepko poudarjali. Rusi niso verjeli, da bi hoteli opustiti to točko. Potem si lahko predstavljate moje iznenadjenje in veselje, ko se je baron Komura udal glede odškodnine.” Rusija bogata i« močna. G. Witte je malo pomolčal in nadaljeval: “Vem, da je na Ruskem mnogo ljudij, ki ne žele miru, tudi pod omenjenimi pogoji ne, ampak jaz mislim,ne da bi se hotel hvaliti, da ne bi mogel nihče doseči več. Ko je prišel poslanik Takahira v nedeljo zvečer k meni, me je hotel pripraviti, da plačam. Rekel sem mu, da sem kot bivši finančni minister nagromadil v rusko zakladnico zlata za en bilijon rubljev ($500,000, 000), ki še ni dotaknjen. Povedal sem mu, da imamo dovolj denarja sedaj in da ga lahko dobimo vsepovsod, na Francoskem,v Berolinu, New Yorku. Rusija je pač voljna razdefiti Sahalin,a Rusija lahko nadaljuje vojno. Kar sem rekel, je brzojavil v Tokio, in v seji tajnih svetovalcev se je včeraj mikado odločil skleniti mir pod pogoji, ki smo jih mi določili.” Sijajna zmaga Wittejeva. Da je izid konference sijajen zagovor ruske diplomacije, priznavajo Chicago, 111., 31. avg. — Z ozirom na mnogobrojna znamenja, da se premogarji pripravljajo za drug velik štrajk, ne vedo Chicažani ničesar prerokovati. Samo to vedo, da je predsednik John Mitchell v nagovoru nekje v Pennsylvaniji v nedeljo izjavil, da bodo premogarji zahtevali osemuren delavnik in pripo-znanje unije, ko se bo določevala nova plačilna lestvica prihodnjo spomlad. Operatorji iz vseh okrajev trdega premoga v deželi bodo imeli shod v Chicagi dne 22. novembra. Premogarji pripravljeni. Wilkesbarre, Pa., 30. avg. — Predsednik John Mitchell od “United Mine Workers” je bil več tednov v okolišu trdega premoga, kjer je čez 140,000 premogarjev tako krepko organiziral, da bodo stali skupaj kot en mož in gledali spomladi, da da se njihove zahteve izpolnijo. Mitchell pravi, da imajo premogarji blizu $2,000,000 v svoji blagajni sedaj, in do prihodnjega marca meseca bodo imeli $3,000,000. Operatorji ttevoljul. Pottsville, Pa., 31. avg. — Trust za premog ne bo privolil v predsednika Johna Mitchella zahtevo za osemuren delavnik v rudnikih, ako ne bo občinstvo hotelo plačevati dodatnih 50 centov za vsako tono premoga. Pod nikakimi okoliščinami pa ne bo pripoznalpremogarske unije. Tako pravi glasoviti predsednik Baer. Oropati poljski župnik. Cleveland, O., 26. avg. — Rev. B. Rosinski, župnik poljske cerkve sv. Stanislava je bil v neki hiši na Cedar ave. zaprt 24 ur brez hrane in prissiljen podpisati dva čeka po $1,000. Zločinci so bili dva moška in ena ženska, ki je župnika zvabila v svojo sobo, češ, da je bolna in potrebuje duhovne tolažbe. Odvzeli so mu tudi $30 v gotovini in vso zlatnino. Zločinci so bili Poljaki in sicer Jennie Olenska, Julian Tus ’ynski in Leo Czechowski. Pridejo pred porotnike. Ogenj v Johnstownu. .Johnstown, Pa., 27. avg. — Resen ogenj divja v skladiščih zvanih “Penn traffic stores”, ki pripadajo Cambria Steel kompaniji. Ognje-gascem se menda ne bo posrečilo omejiti plamene in vidno je, da bo vsa lastnina uničena. Skoda utegne znašati milijon dolarjev. Samoumor ali kali? St. Louis, Mo., 28. avg. — Žrtev vratolomne drznosti je postal umet-nik'na trapecn John Williams v Red Ho se parku, blizu Cahoikie, 111. Neki zrakoplavec se je hotel dvigniti z balonom in potem s padalni-co spustiti doli. Začetkoma dviganja se je popel Williams na trapeč pod padalnico, a ko se jeflžrakoplo-vec spustil doli, se Williams ni mogel držati in je brez padalnice strmoglavil 1200 čevljev globoko. Seveda se je popolnoma razbil, a zra-koplovcu se ni zgodilo nič. ŠKOF JAKOR TROBEC DOŽIVEL LEP DAN. 40 letnico svojega mašništva bo obhajal v torek v Brock way. Kratek životopis slavljenčev. celo Japonci. Ti se žalostno pritožujejo, da so premagani; da se je g. Witte izkazal boljšega mešetarja nego Komura. G. Witte je zapustil Petrograd kot novinec v diplomacij i. Vrne se pa kot venčan zmagalec iz enega največjih diplomatskih bojev, kar jih je znanih. Morda njegov naj čudovitejši čin je bil, da je Japonce prepričal,da je ruski sklep, ne plačati odškodnine, iskren in neovrgljiv. To dejstvo je bilo, ki je Japoncem oči odprlo, da treba ali odreči se odškodnini ali pa dolgo nadaljevati vojno. Japonec Komura je po poklicu diplomat, ampak je bil premagan v borbi z novincem v diplomaciji, g. Wittejem, enim prvih državnikov vseh časov. Papež hvaležen Rooseveltu. Rim, 30. avg. — Sv. oče je bil obveščen o sklepu miru na daljnem vzhodu davi zarana. Nemudoma Je vstal, z vzklikom: “To je najsreč- nejša novica mojega življenja. Hvala Bogu za predsednika Roosevelta pogum.” Papež je brzojavit pozneje carju Nikolaju, čestitajoč njemu in celemu svetu. Glavni podatki o vojni. Vojna se zažela..........G. feb. 1904 Vojna se končala.........29. avg*. 1905 Trajala dnij.................... 570 Vojna stane Rusijo......$1,200.000,000 Vojna stane Japonijo....$ 800,000,000 Rusov na bojišču sedaj.... .840,000 Japoncev na bojišču sedaj. 700,000 Lincolnov dom prodan. Hodgenville, Ky., 28. avgusta.— Abrahama Lincolna, slavnega predsednika Združ. držav, rojstni dom, farmo 110 akrov, je danes kupil na dražbi R. J. Collier iz New Yorka, ki bo z nakupom bržkone špekuliral. Plačal je zanj samo $3,600. Pleharne zaprte. Pittsburg, Pa., 28. avg. — Eno-indvajset izmed devetindvajset ple-liarn American Sheet & Tin Plate kompanije v Vandergriftu so danes zaprli vsled pomanjkanja naročil. Kolera preti Prusiji. Berolin, 31. avgusta. — 23 slučajev kolere,sedem izmed njih smrt-nL «e je pripetilo izza dne 10. avg. v pokrajini Visle (Weichsel), vzhodna Prusija. Brzojavke pravijo, da se je kolera zanesla v Nemčijo po okuženi Visli, ki priteka iz Rusije. Ali je na Ruskem kolera, ni znano. Ujet ptiček. Chicago, 111., 29. avg. — Gus Bobbs, 22 let stari klerk tvrdke Ch. A. Stevens & Bros., 111 State st., ki je pobegnil dne 18. avg. z $3,200 tvrdkinega denarja, je bil zasačen včeraj v Seattlu, ArVash., kamor pojde ponj en chicaški detektiv. Takele ptičke koj zasledimo dandanes, ako ne utečejo nemudoma iz dežele.” je rekel detektiv Sutherland. “Opiše pošljemo v vsako mesto in fotografije in tiralice v vsak hotel v Združ. državah.” Čudovito ozdravljenje. Wilkesbarre, Pa., 30. avg. — Benjamin Zehner iz Ashlanda, Pa., ki je bil gluh izza napada vročinske bolezni pred več leti, se je danes peljal v svojem vozu. Tega pa je nenadoma zadela lokomotiva' .in Benjamin Zehner je zletel z voza na kup smeti j. Ko se je pobral, je spet slišal, in zdravniki pravijo, da ne bo več in.eljnadaljnjih sitno-stij. Mil. g. škof Jakob Trobec, slovenski vladika v St. Cloudu, Minn., bo prihodnji torek, dne 5. septem. praznoval 40 letnico svojega mašni-štva in sicer pri svojem nečaku, č. g. Johnu Trobec,župniku slovenske cerkve sv. Stefana v Brockwav, Minn., sredi najstarejše slovenske naselbine v Ameriki. (Mimogrede omenjamo, da se bo istotam in istočasno vršilo IV. letno zborovanje “Zveze slovenskih duhovnikov v Ameriki”.) Mislimo, da bo tej priliki primerno, ako podamo svojim čitateljem kratek životopis veleča-stitega slavljenca. Sedanji škof Jakob Trobec je bil rojen dne 10. julija 1838.1. na Logu pri Polhovem Gradcu na Kranjskem. Starši njegovi so bili iz ubožne kmetske hiše. Izprva je pohajal domačo farno šolo, potem pa stopil v tretji razred ljudske šole v Ljubljani, nakar je dovršil tudi taraošnjo gimnazijo. Po odlično prestanem zrelostnem izpitu se je posvetil bogoslovju. Študiral je v ljubljanskem semenišču do 1. 1864., ko je sklenil oditi v Ameriko. S svojim rojakom, slavnoznanim očetom Pircem in dijakom F. K. Kajzerjem — poznejšim nadškofom v ■ Milwaukee, Wis. — je nastopil potovanje iz Solnogvada proti francoski luki Havre, kjer so se pridružili drugim bogoslovcem, namenjenim v Ameriko. Oče Pirc se je iz luke odpeljal s parnikom, doeim se je ostala družba pod vodstvom seda-njega monsignora Buha vkrcala na jadrnico, ki jih je šele po 40 Inevni trudapolni vožnji privedla do Ame rike dne 4. apr. 1864. Med sopotniki so bili tudi Tomazin, Žužek, Tomaževič in dr. V novi domovini je bogoslovec Jakob Trobec dovr šil svoje študije v benediktinskem semenišču v St. Vincentu, Pa., kjer je imel za sošolca poznejšega škofa J. Cotterja. Dne 8. sept. 1865 ga je drugi škof v St. Paulu, msgr. T. Grace, posvetil v mašnika. Nastopil je službo duh. pomočnika pri misijonarju vč.g. Buhu v Belle Prairie, Morrison Co., kjer je deloval leto dnij, potem kakih 21 let v Wabashi kot župnik pri sv. Feliksu, poznejših 10 let pa je pastiroval pri sv. Neži v St. Paulu. To faro je on ustanovil, in pod njegovim umnim vodstvom je uspevala tako bujno,da mestu. Dne 21. sept 1897 je bil č. 'g. Jakob Trobec posvečen v škofa v nadškofijski katedrali v St. Paulu, Minn. Posvečenja se je udeležilo do 250 duhovnikov, med katerimi so bili mil. g. škof Vertin iz Mar-quetta, generalna vikarja čč. gg. J. F. Buh iz Towera in J. N. Stariha iz St. Paula. Dne 28. sept. istega leta je bil naš novi vladika vme-ščen v St. Cloudu, kjer še dandanes opravlja svoje nadpastirsko delo z neumorno vnetostjo v blagor svojim ovčicam in čast slovenskemu imenu. O priliki slavlja 40 letnice njegovega mašništva mu “Amerikanski Slovenec”pošilja v pozdrav čestitko: Na mnogaja ljeta! Cesar Franc Jožef. Dunaj, 31. avg. — Za osebno varnost sivega cesarja Franca Jožefa sedaj zelo skrbe, vsaj med manevri na Tirolskem. Dva mlada sumljiva moža sta bila prijeta. Eden izmed njiju, ki se je imenoval Jeri, je bil oborožen z dvema revolverjema in je nosil skrivaj pri sebi v zabojčku bombo. Lepo slavil 75 letnico. Rochester, N. Y., 29. avg. — O priliki svoje petinsedemdesetletnice je J. J. Bausch,član tvrdke -‘Bausch & Lomb Optical Works”, dal posebno tedensko plačo 2,000 nposlen-cem, vštevši vse delavce v podružnicah New York in Chicago. Drobne vesti. Oyster Bay, L. I., 31. avg. — Car Nikolaj je brzojavil svojo zahvalo predsedniku Rooseveltu za posredovanje. Tiflis, 31. avg. — Mesto Sušo v Transkavkazu oblegajo Tatarji. Vsi so dobro oboroženi in koljejo Armence. Greenville, O., 31. aVg. — Prof. Baldwin,zrakoplovec,je strmoglavil z visočine 2,000 čevljev in se razdrobil v kosce spričo 25,000 gledalcev. Kankakee, 111., 31. avg. — Zemljiški posredovalec E. W. Taylor je našel listnico z $100 v bankovcih, $66,200 v čekih in hranilno knjižico za $196,000,na vlaku proti Chicagi. Lastnik, črnec Fr. P. Koontz iz Birminghama, mu je dal v nagrado smod ko za 5c. 20 mornarjev utonilo. Jacksonville, Fla., 28. avg. — S premogom napoljeni ameriški parnik “Peconic”, vozeč iz Philadel-phije v New Orleans, je postal oh brežini Floride žrtev viharja, ki je bil tako hud, da so ostali brezkoristni vsi poskusi, rešiti ladijo. Iz med 22 oseh, ki so tvorile njegovo moštvo, sta se mogli samo dve rešiti v čolnu, neki Spanec in neki Italijan, ki sta donesla vest o nesreči v Ameriko. $12,000 prihranil kot hlapec. Kankakee, 111., 26. avg. — Au gust Jannusch, samec star 60 let, ki je prihranil nad $12,000 v petintri desetletni službi kot farmarski hlapec, je bil najden mrtev za kapjo v kopici sena na farmi Franka Baker ja, blizu tega mesta, davi. — Pisma nat pošti imata: Grkšič Jakob, Mrs. Frank Gnivovec. — Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le je danes največja nemška župnija v $1 na leto. MIL. Z. JAKOB TROBEC, ŠKOF V ST. CLOUDU, MINN. Joliet, III., 30. avg. — Cerkveni "bazar v prid novi slovenski cerkvi sv. Jožefa, ki se vrši od dne 1. do 8. oktobra, bo bržkone eden izmed najimenitnejših dogodkov, kar jih pomni zgodovina naprednega Jo-lieta. To uvidevajo tudi tujci, to je ljudje, ki niso naše narodnosti. Zato se za naš bazar čimdalje bolj zanimajo in sicer dejanski. Tako n. pr. je g. C. E. Antram, lastnik zemljišča, ki so ga skoro že pokupili Slovenci in Hrvatje na vzhodni strani našega mesta, podaril v prid novi slovenski cerkvi loto, vredno $150.-00, ki je opisana kot “lota 9., blok 2. na Sylvan Hills subdiviziji” in ki se bo izžrebala koncem cerkvenega bazarja, dne 8. oktobra. Srečke za to loto se dobivajo po 50c. Da je g. Antram daroval loto v to svrho, je pripomogel naš rojak, g. Ignac Cesnik, ki je agent za g. C. E. An-trama že približno tri leta. To je edini slovenski prodajalec zemljišč na vzhodni strani našega mesta in pa v Rockdalu. Slovenskim in hr-vatskim naselnikom je posredovanjem g. Cesnika dana najlepša prilika, da si nakupijo svoja zemljišča in postavijo svoj dom. G. Česnik je v dveh letih prodal čez 300 lot, a ni slišati o kaki pomoti. Darovana lota je v res jako prijaznem kraju-Samo 40 čevljev od te lote je živ izvirek ali studenec z najboljšo vodo, kar se je more dobiti v Jolietu. V soseščini te lote živi že precejšno število Slovencev in Hrvatov, katerih imena so: Ignac Cesnik, ki se je prvi tamkaj naselil, Lovrenc Rud-man, Matija Fink, John Prus, Jurij Juričič, Anton Tušek, Matija Pen ko, Jožef Tušek, Frank Ov, Anton Vrenčur in Matija Brelih. Mnogi teh sedaj hiše zidajo. Drugi si jih post-avijo drugi mesec. — Naš č. g. župnik F. S. Šušteršič in č. g. kaplan A. Sojar sta šla v ponedeljek v Notre Dame, Ind., na duhovne vaje, ki se zaključijo v petek dopoludne s pontifikalno sv. mašo, katero bo opravil prem. nadškof Quigley. Okoli 400 duhovnikov se udeležuje vaj. — Poročeni so bili v slovenski cerkvi sv. Jožefa v ponedeljek sle deči; G. John Trlep z gdč. Katico Blut ter Hrvat Josip Dobrinac z gdč. Josipino Les. Bilo srečno! — G. Josip Rus, odličen trgovec iz Pueble, Colo., se je mudil s svojim bratom Johnom zadnji teden v Jolietu, in sicer po zanj velevažnem opravku. V nedeljo sta namreč Mia y slovenski cerkvi sv. Jožefa bkiicanA: g. Josip Rus in gdč. Julija Horwat, hčerka znanega našega odličnjaka, g. ^ntona Horwat in gospe soproge. Poroka bo v torek dne 5. septembra v tukajšnji slovenski cerkvi. Po primernem gostovanju se poda potem zakonska dvojica na ženitovanjsko potovanje. Izražamo našenajiskrenejše čestitke in kličemo: Bilo sretno na mnogaja Ijeta! — Delavski dan bomo praznovali v ponedeljek. Kakor smo že poročali, bo letošnja parada po velikosti in velikolepju presegala vse prejšnje, ako smemo verjeti pripravljalnemu odboru. — |3,000,0o0se uporabi za zbolj-šavo tukajšnje jeklarne, po poročilu iz verodostojnega vira. V bližnji bodočnosti se zgradi tudi ogromen 'nov plavž (blast furnace) najnovejšega sistema ali sestava. Poleg tega se morda postavi še več plavžev, da bo vedno dovolj sirovega železa na razpolago. Kajti znano ni vobče, da potrebuje “converter” tukajšnje jeklarne dvakrat toliko sirovega železa za neprestano delovanje, nego ga morejo pripravljati sedanji plavži. Okoli 50 odstotkov istega se mora doslej dovažatj od drugod. To pa stane preveč. Zato namerava kompanija zgraditi dovolj plavžev v Jolietu samem. Generalni manager ali glavni poslovodja Mathias je jako navdušen za Joliet in pravi, da bo tukajšnja jeklarna postala sčasoma naj večja, kar jih ima “United States Steel”-korporacija; že sedaj je izmed njenih najboljših. To po-nsenja, da bo jolietska jeklarna “ronala” tudi tedaj, ko utegne kupčija z jeklom in železom biti malo slabša ter se bodo druge jeklarne morale začasno zapreti. Ge je to vse tako, potem bo tudi naša slovenska naselbina procvitala in imela še lepe čase. —■ Jolietski Nemci so se postavili v nedeljo, ko je bila velika parada o priliki otvoritve 20. zborovanja zastopnikov združbe nemških veteranov (Kriegerbund) v Severni Ameriki, ki šteje v 21 državah 74 društev in okoli 4500 članov. Notranje mesto se je bliščalo v pražnji opravi, i med ponosnimi ameriškimi zastavami so plapolale nemške ‘frankfurta-rice’ in pred sodnjo palačo je pozdravljal zborovalce prav mičen slavolok. O nedeljski paradi so veterani trdili, da jim tako imenitne še ni izkazalo nobeno drugo ameriško mesto. Verjamemo. Bobnalo in trobentalo se je po jolietskem časopisju že tedne in mesece tako v prid in slavo nemških veteranov, da je vse hotelo videti vsaj parado teh junakov v gorostasnih uniformah. No, in parado je bilo res vredno videti, a kdor je ni videl, ni zamudil ničesar — samo priliko nasmejati se od srca. Popoldanska veselica v Theilerjevem parku je privabila mnogo občinstva. Ko pa je priki-pela zabava do vrhunca in je nastopil glavni govornik, g. Stassen, je začelo nebo jokati in nepovabljeni gostje v obliki deževnih curkov so izza francosko - nemške vojne neugnane junake majke Germanije tako zbegali, da so se zadnji razpršili na vse vetrove in za vse zidove. Govora in navdušenja je bilo konec,kajti dež ni odjenjal do večera. Zupan Barr je veterane lepo pozdravil v ponedeljek dopoludne na prvi seji zborovalcev in jim obljubil, da se v enem letu oženi in sicer z Nemko, ampak samo pod pogojem, če bo “Kriegerbund” imel prihodnje zborovanje spet v Jolietu. Ta slovesna obljuba Barrova je med tukajšnjim ženstvom angleškega in nemškega pokolenja vzbudila največjo pozornost, in morda pride še do vojne ali vsaj praske med Columbijo in Ger manijo — Donnerwetter! Konečno še omenimo, da je Germanijo predstavljala gdč. Glomp, ki se je preje pisala Glompska in je rodom Poljakinja; potem smo izvedeli od pristnih Nemcev, da mnogi teh “veteranov” sploh niso veterani, t. j. do-aluženi vojaki;in nazadnje ne smemo zamolčati, da je najeta slovenska godba pod vodstvom g. Strametza napravila imeniten dovtip in pozdravila na kolodvoru bivše podanike nemškega cesarja s cesarsko himno — avstrijsko! That’s all. — “The Chicago Daily Tribune” je objavila sledečo brzojavko: Joliet, 111., 28. avg. — Današnja seja 20. narodne konvencije Kriegerbun-dove se je končala v neredu, ko je predsednik Franz iz Dallasa, Tex., predlagal, da se zavarovalni obroki ali prispevki zvišajo od $1.50 na $1.75 za četrtletje. Delegatje so hrupno ugovarjali, češ, da je samo del članov zavarovan in samo ti naj glasujejo o tem. — Illinois Iowa <& Minnesota železnica bo kmalu dograjena za promet in še predno zapade sneg, bodo drdrali vlaki po novi črti v polni merf iz mesteca Momence v vzhodnem delu countyja Kankakee pa skozi Joliet do Rockforda. Ta nova črta je za naše mesto in trgovce velevažna, ker dobimo naravnostno zvezo z vsem jugovzhodom countyja Will, tako z mesti Manhattan, Peo-tone itd. — Sirovež prve vrste je policaj John Albert. V petek popoludne po 8. uri je aretiral necega Jos. Smitha; 19 let starega delavca iz Lemonta, radi pijanosti in nespodobnega obnašanja. Na voglu El-wood in Collins cest seje pa policaj iz neznatnega vzroka raztogotil nad aretirancem in ga tako treščil s palico po glavi, da se je na mestu zgrudil ves okrvavljen. A policaj Albert bi bil še udrihal po njem, da ni priskočil in tega zabranil neki črnec, tudi policaj. Na licu mesta se je namah zbralo vsepolno otrok in žensk in moških, in policaj Albert bi bil linčan, da ni v tem hipu pri-drdral patrolni voz, ki je odpeljal policaja in aretiranca na policijsko postajo. Petorica moških prič je nemudoma hitela iskat mestnih oblastnikov, da jim izpriča resnico o žalostnem dogodku. — Carrie Nation menda dobi po-snemovalke v Rockdalu. Nekatere tamošnje licemerke so baje sklenile zaroto, da napadejo in razbijejo vse rockdalske salune ter tako dosežejo, da se stalno zapro. Zupan Geddeson pa krepko brzda te junakinje in je neko tozadevno peticijo (prošnjo) vrgel v koš, vsled česar ga sedaj prežvekujejo vse rockdalske klepetulje, kar mu pa ne jemlje sladkega spanja. — “Will County Fair” bo dne 12., 13., 14. in 15. sept. t. 1. — Redno septembrsko zasedanje okrožnega sodišča (circuit court) se začne letos šele- v ponedeljek 18. septembra. — Vse, mlado in staro, naj ne pozabi vdeležiti se piknika, ki ga priredi na Theilerjevem parku dne 4. sept. Central Trades and Labor Council. — Grška krošnjarja Peter Pelias in Gust Teros sta bila aretirana v ponedeljek na obtožbo mestnega pečatnika Freemana. Obtožba pravi, da sta krošnjarila brez licence in se uprla nekemu policaju. Krošnjarja pa pravita, da ju Freeman preganja v svrho, da se postavlja. Pelias je imel skoro $200 v svojem žepu. — Piknik na Theilerjevem parku 4 sept. . , — Na jugovzhodnem voglu Ex change in Center cest stoječa hiša je bila naši slavni policiji že dolgo trn v peti. V torek zarana je sedem policajev posetilo to hišo, ki ni bila na najboljšem glasu, in to po pravici. Kajti bila je hiša nesramnoti. Policija je aretirala dve “gospe” in štiri moške, ki so bili vsi založeni z denarjem. Hišo je “ronala” Mrs. Frenter. — Na Delavski praznik (Labor Day) 4.sept. se-bo vršil velik piknik na Theilerjevem parku. Nimate moči? ^e-li počutite opešanega, se-li hitro utrudite po vsakem naporu, vam-li telesni organi ne opravljajo svojih dolžnostij, ali trpite vsled glavobola, bolesti v križu, vrtoglavosti in splošne opešanosti? Zdrava pamet vam pove, da mora biti nekaj narobe z vami. Vi potrebujete okrepčila. Ako vas je kaka bolezen pustila onemogle ali pa se ze poznajo na vas sledovi starosti, tedaj ne morete dobiti boljše stvari, da vas ukrepi, pam povrne prejšno moč in čilost, oživi vašo kri in vsak organ vašega telesa kot je “Moj priletni oče postaja z vsakim dnem močneji kot posledica rabe Vašega čudovitega balzama življenja. Zdi se, da je ta lek pravi vir mladosti. Marie Tvrznik, Wallace, Mich.” ziYlienla. “Daši je bil naš sin dol^o časa bolan in je zelo opešal, vendar ga je Vaš balzam življenja spet kmalu spravil na noge, ter se Vam s tem srečno zahvaljujeva. John Bor tel in soproga, Green Bay, Wis.” Nevarnost | Nočni zrak j Hitrost. dostikrat tiči v mali bolesti v križu, ker zna pomeniti, da se nabira v telesu vodna kislina, ki vodi do Bright-ove bolezni. Severov lek za 1 ledvice in jetra vam bo vstavil bolest in bo ojačil prizadete organe. Cena 75c in 81.25. Dobri časi, ni dober za ljudi s slabimi pljuči. Prehlad, bolehavost pljuč in kašelj zna biti posledica malemu iz-postavljenju nočnemu vzduhu. Severov balzam za pljuča je naj vspešnejša straža proti temu. Uživajte ga ob času. Cena25cin 50c. Hitro ozdravljenje je zagotovljeno onim, ki trpe vsled bolestnega glavobola ali pa vsled glavobola, nastalega iz zaprtega želodca s pomočjo Severovih oblatov zoper glavobol in nevralgijo. Imejte jih zmiraj pri roki eno škatljico in oprostili se bodete te navadne bolesti. Cena 2oc. Zavarujte si moč svoje ga želodca z uživanjem Ob žetvi bi moral biti okus vsakega jako dober. Nikdar ne morete imeti dobrih časov, ako nimate okusa do tega kar jeste. Dober želodec pomeni dobro razpoloženje. Cena 50c in $1.00. Mmm želoiečifiga grenčeca. T vseh lekarnah. Zdraviliški nasveti zastonj. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA — Dobra zabava je zajamčena vsem, ki pridejo 4. sept., na Delavski dan, na piknik na Theilerjevem parku. Vršile se bodo vsakovrstne zabavne igre in športi, kot tekmovalne dirke za moške, ženske, dečke in deklice, vlečenje vrvi, plezarije drogov, streljanje ilovnatih golobov, kegljanje na dobitke, i.dr. Piknik se bo vršil popoludne in zvečer. Vstop je 25c, ženske in otroci so prosti. Zvečer bo priredila Steel Works godba velik koncert. Pueblo, Colo., 26. avg. — Mesar Janez Ažman, v službi pri g. Johnu Snedecu, je stal v salunu Johna Lesarja, kjer je snubil mlado Ribničanko. Zdajci vstopijo štirje kranjski fantje in trije planejo na Ažmana z nožmi. Ko je zadnji začutil, da je zaboden, je sam poklical zdravnika, ki je kmalu prišel in ga dal odpeljati v bolnišnico usmiljenih sester. Zaboden je dvakrat v trebuh in življenje mn je v skrajni nevarnosti, dasi niso prerezana čreva. Upajmo, da se posreči zločince prijeti in jih pravično kazniti. Ely, Minn., 27. avg. — Z delom v tukajšnjih rudnikih gre še dokaj dobro, le delovodje trdovratno pritiskajo, tako da se mora vedno trdo delati. Tukaj je pet rudnikov in pravijo, da bo čez vse zavladal en gospodar. Ampak rojakom priporočam, naj se ne dado oplašiti, če le prav in pametno opravljajo svoj posel. Ce bomo delavci stali eden za vse in vsi za enega, odpravimo ^časoma vsako sirovost in krivico, ph naj si gospodje še tako sukajo mustače. Sporočam dalje, da tukaj v Ely ni nobene slovenske brivnice (barber shop), a mi bi jo radi imeli in prvi slpvenski brivec, ki se naseli med nami, bode gotovo prospeval. Pozdravljam rojake v Združ. državah, a tebi, “A. S.”, želim obilo naročnikov. John Težak* — Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto. šestnajsti letni PIKNIK, ki se bo obvršaval pod pokroviteljstvom Central Trades and Labor Council ZA WILL COUNIY na Labor Day, v pondeljek 4. sept. POPOLUDAE IJV ZVEČER na Theilerjevem parku. Navzoči bodo na slavnostni veselici razni znameniti govorniki. Za zabavo in razvedrilo bo poskrbljeno z raznimi igrami in športi. Dopoludne bo velika parada vseh delavskih unij po mestnih ulicah. Glavni maršal _A.. O- Martin, pom. maršal "VSTm.. Boyd. Vstopnina 25 centov. Ženske in otroci prosti. K temu pikniku so vabljeni najuljudneje vsi rojaki ter njih družine. — Na Bledu je bilo v letošnji sezoni do 9. avg. 2012 gostov. — Novo orožniško postajo dobe v Ratežu, okraj novomeški. — Na Barju je umrl 69 let stari Matevž Vidmar iz Črne vasi. — Kvško, 9. avgusta. — Tu je danes nenadoma umrla gospa dr. Romihova. — Neznano kam je izginil na Kočevskem posestnik žage in mlina g. Sumperer. — Sneg. Dne 12. avg. je sneg zapadel gore nad Kranjsko goro zelo nizko. Temperatura je padla na 11 stopinj R. — Otrok zažgal in zgorel. Posestniku Jakobu Lipovcu v Mevkužu pri Gorjak je ogenj napravil 4000 k škode. Zažgal je posettniku oletni nečak, ki je v ognju zgorel. — Zlato sv. mašo je^rnel v mest-noiupni cerkvi sv.Petra v Ljubljani dne 15. avg. č. g. Mihael Korošec, vpokojeni župnik lavantinske škofije, ki pa že deseto leto biva v šent-peterski župniji. — Cigan hotel umoriti cigana. V zapore črnomaljskega sodišča so pripeljali 19 let starega cigana Mat. Hudorovaca.ki je poizkušal umoriti svojega 18 let starega brata Matijo in ga je z nožem smrtnonevarno ranil. — Umrl je slovenski slikar Anton Ažbe v Monako vem. Bil je eden najboljših slikarjev svetovne slave Svoj atelier je imet krasno urejen v Monakovem, kjer je imel tudi svojo slikarsko šolo. Vest o njegovi smrti je prišla nenadejano. — Strela je udarila 6. avg. v gospodarsko poslopje posestnika Jos. Puclja v Goričici vasi pri Ribnici. Razen tega"po SIopJa'ptrgOTe hr g PRIMORSKO. — Stavka v Trbovljah. V Trbovljah stavka 120 delavk ondotnega premogokopa. Delavke zahtevajo, da se plača zviša od 60 na 70 kr. na dan. — Z Keke se piše: Žalosten prizor smo gledali v četrtek 3. avg. ob 5. popoludne. Ta čas je odšel iz pristanišča velikanski parnik “Sla-vonia”, ki je odpeljal v Ameriko nad tisoč izseljencev. — Novi most čez Sočo pri Solkanu je docela dograjen. Most ima 85 metrov svetlobne širokosti in se je pod lastno težo usedel le za šest milimetrov. Ta most je največji kameniti železniški most na celem svetu. — Mož, ki ve za zaklad. K gostilničarju Jožefu Majcenu v Mariboru je prišel neki Alojzij Haušel, pristojen v mariborsko okolico. Haušel je s prepričevalno besedo prepričal gostilničarja, da ve za velik zaklad. Gostilničar ga je prosil, naj ga ž njim deli. Haušel je v to privolil še-le, ko je spil pijače za 5 k 50 vin. in mu je dal gostilničar 4 krone. Končno je pa Haušel ukiadel gostilničarju še kovčeg, v katerega naj bi dal izkopani zaklad in je pobegnil. * (5X. g>2, USTANOVLJENO LETA 1893. S A KSfSo GLAVNA PISARNA: * ^ 109 GREENWICH STREET, NEW YORK TELEFON 379S CORTLANDT. ß Podružnica : 1778 St. Glair St., Cleveland, 0. ZASTOPNIK VSEH PAROBRODNIH DRUŽB. d# Pošilja denarje v staro —---------- domovi- no najceneje in najhitreje. Parobrodne listke ProdaJa -------------po izvirnih cenah. VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New York —....... je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do-spete v New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite. Z velespoštovan jem FRANK SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND Vsakdo naj pazi na hišno številko 109! * * * ¥ Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj Izplačujem. V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju. f — Požar v vasi Tilmič pri Lipnici je uničil nad 60 poslopij. — Celje, 8. avg. Po Schubertovi slavnosti v Celji je “Domovina” prinesla nekaj poročil o tej slavnosti, koja so se popolnoma strinjala z dejanskimi razmerami. Ker je “Domovina” o vseh dogodkih objektivno poročala, se je “Deutsche Wacht” dvakrat grozno razčeperila nad “Domovino” in je psovala in zabavljala čez Slovence, da je bilo joj. Kar naravnost je pozivala, naj si Nemci zoper Slovence sami pomagajo. Ker se proti pozivu ni oglasilo državno pravdništvo, je celjski mob seveda pravilno sklepal, da je po mnenju državnega pravduištva samopomoč dopustna. Tako se je zgodilo, da je poulična druhal pod vodstvom celjskih nemških prvakov napadla sinoči zvečer celjski “Narodni dom”. Na večer se je pridrla pijana tolpa broječa kakih 100 do 150 ljudij pred “Narodni dom”, kjer je začela vpiti “Pereat”, “Ab zug”, “Nieder mit den Windischen” itd. Nato so šli pred “Zvezino tiskarno”^ kateri se tiska “Domovina” in so tam naprej rjuli. Nasproti “Zvezine tiskarne” se zida nova dekliška šola. Na stavbišču so se oborožili s kamenjem in ga začeli metati v “Zvezino” poslopje. Od “Zvezine tiskarne” so se vrnili s kamenjem obloženi zopet pred “Narodni dom”, kjer se je začelo pravo jerihonsko vpitje in bombardiranje. Kamenje, večje od otroške glave je z vso silo frčalo proti “Narodnemu domu”. Poškodoval se je na mnogih mestih zid in pobitih je osem velikih šip. Kamenje je bilo meta-no z vso silo, kajti pobite so šipe v drugem nadstropju. Med demonstranti je bilo tudi nekaj višjih mestnih uradnikov, vsled česar si seveda policija ni upala vmes po- KOROŠKO. — Cesarjev dar. Cesar je daroval za pogorelce Lipalje vasi na Koroškem, kjer je pogorela vsa vas, 8000 K. HRVATSKO. — Zaklal jo je, ker se mu je smejala, ko je hotel izvršiti samoumor. V Zagrebu je bil obsojen Franc Premrl na pet let težke ječe, ker je s kuhinjskim nožem zaklal svojo ženo Ano,s katero je živel v vednem prepiru. Morilec se je zagovarjal, da je to storil v jezi, “ker se je žena smejala, ko je hotel izvršiti samoumor.” — Senzacionelno poročilo od av? strijsko-turške meje. Mitroviča, 9. avg. — Iz Plevalja javljajo: Av-strij. gen. z večjim spremstvom častnikov je napravil izlet v Belopolj-sko Jauto in se ustavil ondi na nekem bregu, da se odpočije. Ko ga vidijo Turki, da je prišel, kamor bi ne smel, v Turčijo, se jih zbere okrog 300 Turkov in začno s puškami streljati na Avstrijce. Ti pa niso odgovarjali in so se vrnili. Čaje se, da je bilo ondi ubitih več avstrijskih častnikov, a Avstrijci to prikrivajo. naše šolarje. Slovenskim očetom in materam sporočamo, da smo pripravljeni obleči njih šolarje lepše in ceneje kot more to storiti kdo drugi. Naše prizadevanje je bilo vedno namerjeno v to svrko, da držimo na rokah veliko zalogo oblek in čevljev za dečke, vsled česar je mogoče odjemalcem izbrati prav kar potrebujejo in kar jim ugaja. Mi vam torno ustregli, če vam je le mogoče ustreči. MAUSAR BROS.. 200 Jackson St., na voglu Ottawa, JOLIET, ILL... ...SLOVENSKA GOSTILNA... V z,vezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom. N. W. TELEFON ŠTEV. 1257. Deške obleke črne barve iz volnenega še-vijota za starosti od 5 do 16 let po zelo nizki ceni, po #53.00 in #2.50 Deške prav fine obleke, črne barve, najboljše kakovosti, za #3.50 300 parov deških kratkih hlač, iz same volne, navadna cena 75c sedaj le za 50c Deški šolski čevlji iz močnega usnja po nizkih cenah: #1.25, #1.50 in #2.00 Pripeljite k nam svoje dečke in opravili vam jih torno lepo in za nizko ceno. BRAY-EVA LEKABNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke ctne. 104 Jefferson St., blizo mosta. Denar na posojilo. Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros. ¡iraMpiš^ Ustanovljen 1. 1891. Prvi in najstarejši slovenski katoliški lisi v Ameriki in glasilo K. S. K.Jednote. Izdaja ga vsaki petek SLBVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA, Jf a roč n in a za Združene države le proti predplači $1-00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto. Dopisi in denarne pošiljalve naj se pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, 111. Tiskarne telefona Chicago iu Interstate: 509 Uredništva telfefon Chicago 1541. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. l’he first and oldest Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union. Published’Fridays by the Slovénie-American Printing Co. Joliet. 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI 3. sept. nedelja 4. “ pondeljek 3. “ torek B. “ sreda 7. “ četrtek 8. ,, petek 3. “ sobota KOLEDAR. ll.pobink. Labor Day. Doroteja. Magnus. Regina. Marijino rojstvo. Gorgonij, Hildeg. Delo in cerkev. Vprašctnja in odgovori. Ali uči cerkev, da je delo kazen? Ne, tega nas cerkev ne uči. , Delo, telesno kakor duševno, je raba močij, ki jih je Stvarnik dal človeku. Bog hoče, da človek te moči rabi. Pred grehom sta prva človeka delala. Kaj je posledica greha pri delu? To so težavnosti in nadležnosti dela. Bog je te dopustil v svoji pravičnosti, ker je človek grešil, v svoji modrosti, ker nas odganjajo od greha, v svoji milosrčnosti, ker jih hoče večno poplačati. Kaj je krščanstvo storilo za delavce? Nasproti poganstvu je krščanstvo delo oplemenitilo ali požlahtnilo. Pokazalo nam je Odrešenika, ki je hotel v potu svojega obraza služiti vsakdanji kruh. Učil nas je, da je delo dolžnost sseh ljudi j. Delu je dalo s častjo dolžnosti vrednost Bogu prijetnega zadoščenja. Za dnino je zahtevalo pravično 3>lačo. Označilo je celo za vnebovpijoč greh, če se slabotni zatira in se mu odreka pravična plača. Dalo je dninarjem, kakor vsem drugim,blagoslovljeni mir nedeljski. Konečno je po papežu LeonuXIII. pred vsem svetom razglasilo pravice delavcev obenem z njih dolžnostmi. Zakaj revolucija in socializem iako zelo sovražita cerkev? To je samoumno. Cerkev oznanja deset zapovedi, ki o njih revolucija in socializem nočeta nič več vedeti. Cerkev uči, da dajajmo Bogu, kar je božjega. Revolucija in socializem hočeta svet in življenje brez Boga. Cerkev uči svetost zakona in dru zine. Revolucija in socializem tajita krščanski zakon. Cerkev uči seidmo zapoved božjo ap torej postavnost pravičnim potom pridobljene zasebne lastnine. Socia ližem pa hoče odpravo lastnine na zemljišču in drugem imetju. Potemtakem ni čudo, da je socia-liški vodja Bebel rekel: “Krščan- stvo in socializem si stojita nasproti kakor ogenj in voda.” “Sloga je moč.” (Beseda star šeni.) Opozorili bi tu radi starše na pre-važno besedo in jo priporočili v upoštevanje. Ta beseda se imenuje “sloga”. Sloga v mladinski odgoji aned očetom in materjo, domačijo iu šolo. Saj pač vsi poznate znani pregovor: Sloga gradi hišo, nesloga jo podira. To velja tudi v področju mladinske odgoje. Poslopje otroške vzgoje se mora zrušiti, če delavci na teni velevažnem,in obenem težavnem delu,starši, ne sodelujejo v zvesti složnosti. In žal, taki slučaji niso redkost. Tu hočemo navesti samo nekaj primerov: Nekje živi pridna mati, ki se pošteno trudi, vzgojiti svoje otroke v omikane in nravne ljudi; toda oče je zasramo-valec vere, ne tehta svojih besed, dela dvoumne dovtipe pred otroci ali se udaja pijači. Kdo bi bil tako omejen, da bi verjel, da bodo požrtvovalni trudi dobre žene rodili za-željene sade? Drug primer: Neka zaslepljena mati ne ve dovolj storiti v ljubkanju in negovanju. Nobene ostre besede ne najde nasproti svo jim ljubljencem. Ravnokar je malo ostrejši oče otroka kaznoval zaradi večje nespodobnosti. Pa steče mali hudodelec k materi, da ji potoži svoje gorje. In soproga pomiluje otroka, ga poboža po licu, mu v odškodbo prestane bolečine pritisne prav srčen poljubček na male ustnice in mu v tolažilo da celo slaščico ali candy. In kako, dostikrat se dogodi, da poskuša mati očetu, ki baš hoče kaznovati otroka, šibo iztrgati ali pa mu spričo otroka očita preveliko strogost! Kako naj pod takimi okoliščinami vspeva dobra vzgoja? Pravilo bodi: Starši morajo biti pred otrokom ene misli in složni v kaznovanju. Kar se tiče razmerja med domačijo in šolo, naj si starši prizadevajo, pod vsemi okoliščinami vzdržati ugled sole iu učitelja, če imate kako pritožbo čez učitelja svojih otrok, razgovorite se ž njim pod štirimi očmi. Nikdar pa spričo mal-čikov ne zabavljajte zoper učitelja. Služba učitelja ali učiteljice je prav težavna. Človek je in podvržen istim vplivom in slabostim, kakor mi vsi. Lahko se razdraži in postane nervozen, ložje nego kdorkoli druzega stanu, in v takih hipih lahko prestopi mejo. Zato vse možne povode in slabe namene videti v njegovih sklepih, kakor delajo nekateri starši, če se gre pri tem za njihove otroke, to nikakor ni pravično. Vsekakor naj starši vsak posamezen tak slučaj, ko mislijo, da se njih otroku godi krivica, poprej natanko preiščejo in otroku ne pritrde koj na prvo solzo. Večkraten razgovor z učitelji od strani staršev je tudi zelo koristen. Starši lahko opozore učitelje na gotova svojstva svojih otrok in narobe. Da starši sami tudi gledajo, ali opravljajo otroci svoje domače naloge, jo samoumno, kakor tudi, da jih delajo prav. Sola in domačija morata neprestano biti med seboj v vzajemnem delovanju. Kjer se to godi, tam uspeva odgoja tem bolje, kajti: Sloga je moč! Poročilo admirala Roždjestveaskega. Iz jetništva je baje ranjeni admiral poslal carju poročilo. Poročilo poudarja najprej slabo stanje vojnih ladij in govori jako ostro o mornar jih, razlagajoč, da so dve tretjini moštva tvorili popolnoma neizkušeni in nesposobni ljudje. Topničarjem je nedostajalo početne vednosti. Zlasti slabi so bili mornarji, ki jim je poveljeval Nebogatov. Že med bivanjem Baltiškega brodovja v uiadagaškem vodovju je izbruhnil upor, in Roždjestvenskij je moral dati devet mornarjev ustreliti, da je spet napravil red. Nekoč je bil celo prisiljen, svoje topove nameriti proti dvema ladijema podadmirala Nebo-gatova, katerih mornarji so sklenili, udati se Japoncem brez boja. Nedaleč od otoka Formoze so se zopet uprli mornarji v brodovju Neboga-tova, in samo energičnemu nastopu uadpoveljnika se je bilo zahvaliti, da se uporniki niso že takrat polastili dotičnib ladij in se ločili od skupnega brodovja. Prav začetkom nesrečne bitke na morju v Tsušim-skem prelivu je spoznal Roždjestven-skij, da se ladije Nebogatova, prav posebno “Aproksin” in “Senjavin”, niso udeleževale boja: za dana jim povelja se čisto navadno brigale niso. Odposlal je torpedovko in dal upornim ladijam vedeti, da jih po grezne, če ostariejo nedelavne. Šele potem so ladije sklenile izstreljevati topove. V hipu, ko je bil Roždjestvenskij ranjen in je moral Nebogatov prevzeti nadpoveljstvo, se je začel pravi punt. Ukazi podadmi- rala Nebogatova se niso, kakor je poročal časopis “Liberte”,sploh nič več poslušali, in brodovje je zašlo v strašno zmešnjavo. Pač se je N e-bogatovu še posrečilo, združiti po-samne ladije, ampak “Aproksin” in “Senjavin” mu nista hoteli slediti. Po.lukrog japonske bojne črte se je zategoval vedno tesneje, in sedaj je bila bitka konečno izgubljena. Od čisto tehničnih vzrokov pripisuje poročilo Roždjestvenskega poraz majhni hitrosti, potem i pogrešni gradnji ruskih vojnih ladij, kakor tudi okoliščini, da so morali Rusi med celo bitko protisolncu operirati. ó Iz delavskih krogov. | »♦♦0^0+0+0*0*0*0>©+©*0 ♦0*0 — “Chicago Federation of Labor” se je popolnoma razdvojila. Bržkone bo cela vrsta unij izstopila iz te zveze. Da se prepreči razdrtje, se je odbor obrnil na predsednika od “American Federation of Labor”, Samuela Gomperaa, ki je imenoval v osebi chicaškega podpredsednika Thomas J. Kidda nepristranskega posredovalca, ki bo poskušal, pripraviti sovražne brate do sprave. Whisky in pivo. Prvikrat v skoro desetletju kaže letno poročilo Združ. držav komisarja za notranje dohodke zmanjšanje v znesku použitega wkiskyja v tej deželi. To je nadepolno znamenje, posebno, če se stavi v zvezo z dejstvom, da je bil narastek v pou-žitju zadnje leto znatno manjši,nego povprečni letni narastek izza konca zadnje dobe obrtne stiske. Sedaj objavljene številke kažejo, da je použitek žganjin, drugih nego iz sadja,v fiskalnem letu 1C05 znašal 116,143,732 galonov. Použitek za 1904 je bil 116,848,372 galonov, torej se je zmanjšal za 704,640 galonov. Narastek za 1904 nad 1903 je bil 3,250,000 galonov, in povprečni narastek za sedem prejšnjih let je bil nad 7,000,000 galonov na leto. Sadno žganje je tudi kazalo zmanjšanje použitka za 1905, a ker je po-užiti znesek vedno primeroma majhen in ker se menjava neredno od leta na leto, ni to dejstvo preveč značilno. — Tovarna kompanije “Independent Steel & Wire Works” v Chicagi, 111., na Ashland avenue je zadnji teden pogorela. Ognjegasci, ki so malo prepozno dospeli na lice mesta, niso več mogli rešiti tovarne. Škoda znaša okoli $25,000. — Iz Salt Lake City, Utah, je sporočila brzojavka: “The Utah Copper Company”, ena največjih tovarniških združeb v državi Utah, pride v last “American Smelters’ Securities”-kompanije in sicer za $6,000,000. — Štrajki na nravstvenem temelju so redki. Iz Washing-tona, Pa., je zadnjič sporočila brzojavka: Linčani bi skoro bili Benjamin Hodgson in njegova dva sinova, William in Benjamin ml., nedavno zatoženi po neki služkinji, ko so hoteli začeti z delom v McClurovi ple-harni. Okoli 500 drugih uposlencev je ustavilo delo in zaštrajkalo, rekoč, da se ne marajo družiti s Hodgsono-vimi, nakar so jih poskušali linčati. Superintendent je odslovil Hodgso-nove in štrajkarji so se vrnili nadelo. Pivo je kazalo narastek v použitku zadnje leto, a ne tako velikega narastka, kakor preje od leta do leta. Skupni použitek za fiskalno leto 1905 je znašal 1,533,245,740 galonov, proti 1,494,452,123 galonov 1. 1904., torej znaša narastek približno 39,-000,000 galonov. Povprečni narastek za pet prejšnjih let je bil 70,-000,000 galonov na leto. Ko bi bilo zadnje leto doba slabih časov, bi bilo veliko zmanjšanje v použitku žganjin in ustavljenje v použitku piva naravno. Ampak nazadovanje v použitku v dobrih časih je tako izjemno, da bo treba iskati vzrokov za isto v napredujoči razumnosti in samoskrbi ljudski. Tudi na Angleškem so začeli ljudje manj izdajati za pijačo, kar pomenja resničen napredek in ne morda samo slabe čase, katerim so kupčijski sta tistiki pripisavali ta pojav. Čudovita ozdravljenja. Brzojavka z dne 27. julija t. 1. listu “Boston Globe” pravi: Najmanj dvanajst oseb je bilo včeraj v St. Anna de Beaupre spričo najmanj 4000 prič čudovito ozdravljenih. Sest izmed teh je bilo članov romarske skupine iz Bostona, ki je dospela v nedeljo pod vodstvom po. otca Saundersa od cerkve sv. Ane v / Somervillu, Mass. Ozdravljenci so: Frank O’Neil (Cambridge); bil je polomljen v ledjih in je hodil po berglah. Po sprejemu sv. obhajila med sv. mašo je hodil brez bergel. — Gospodična Ana B. Reynolds iz Revera; je imela dolgo let pokveče-no roko; je popolnoma ozdravela.— Gospa O’Reilley iz Somervilla; je bila bolna v kolenih in je tudi popolnoma ozdravela. — Gospodična Edna Stoddard iz Melrose High-landsa; je bila slepa; popolnoma o-ziravljena. — Gospa James Kane iz Lowella; je bila 9 let popolnoma gluha in od zdravnikov proglašena za neozdravljivo; je zopet dobila svoj sluh. — Gospodična Adela Boutin iz Somervilla; je imela leta dolgo neznosen glavobol; ozdravljenje popolno. — Gospodična Mary Griffin iz Chicage; je bila slepa in sedaj lahko vidi. Nadalje so bile ozdravljene sledeče osebe: Harry Doyle, deček iz Dorohestra, Mass.; je bil hrom v kolku in si ni mogel pomagati. — Harold Doyse iz Rochestra; je bil hrom od rojstva. Njegovo čudovito ozdravljenje je vzbudilo tako veliko začudenje, da je množica glasno vzklikala, tako dolgo, dokler ni duhovnik opomnil ljudij na to, da so v hiši božji. “B o g je velik v svojih svetniki h.” — Dvajset premogovih kompanij v Indiani se je spojilo z “Yandalia Coal”-kompanijo, z glav" nim uradom v Indianapolisu, a s podrejenima uradoma v Lintonu in Terre Haute. Letos spravi kompa-nija na dan 3,000,000 ton premoga, kakor se pričakuje. — “The American Sheet & Tin Plate Company” je zadnjič sklenila pogodbo e chicaškimi nakladalci (pakarji) za 1,000,000 ple-hastih sklopnic (boxes) za $3,000.000 do $4,000,000. Zato so tedaj vse kompanijske pleharne zaposlovale. — Zadnje dni se je ustanovila nova družba v mestu Bisbee, Ariz., ki bo kmalu začela poslovati v bakrenem Apachee rudniku pri Ilachiti, nedaleč od Douglasa, Ariz. — Družba “Struthers Furnace Co.” v Struthersu, Ohio, je kupila ogromno zemljišče blizu Uniontowna, kjer bo zgradila neko liko modernih koksovih pečij. — A. Burklin, lastnik premogovnika White Oak pri Cen-tervillu, O., je zadnje dni prodal premogovnik nekim tamošnjim kapitalistom. Vsled te spremembe se bo tamkaj kmalu začelo delati. Velika naročba. ' G. Jos. Triner, dobroznani izdelovalec Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina, je poslal cel vagon tega pripravka v New York zadnji teden. To je gotovo najboljši dokaz, kako priljubljeno je g. Trinerja posebno vino, ki brž dobiva novih prijateljev vsake narodnosti. To je resnično popolnoma zanesljivo zdravilo v vseh boleznih želodcaiin krvi, ki dobro de vsakomur in ne škoduje nikomur. Kdorkoli potrebuje moči iu dobre slasti, ne more najti boljšega zdravila, nego je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Isto okrepča želodec; očisti in obnovi kri; pomnoži mišično moč; pomiri in okrepi živce; te obrani v popolnem zdravju in ti podaljša življenje. Ženske, blede in slabotne, nadlegovane po nepre stanem glavobolu, ne bi smele uži vati ničesar druzega. To vince naj bi bilo v vsaki domačiji, ker je naj boljše družinsko zdravilo. V le karnah. Jos. Triner, izdelovalec, 799 So. Ashland ave., Chicago, 111. Velikanske razpokllne na Etni. Ravnatelj opazovališča ognjenika Etne, Ricco, javlja, da je na zad njem svojem pohodu zapazil, da se glavni krater Etne vsled velikanskih razpoklin podira. Iz razpoklifi vzhajajo plini in pare. Zato ne bo več moči iti na ognjenik iz severovzhodne strani, ampak le iz zahodne. Sv. oče dobiva od 22^000 do 23,000 pisem na dan. N a železnicah v Združ. državah je bilo prve tri mesece 1905 vsled nezgod 909 oseb usmrčenih in 14,397 ranjenih. Peoria je po velikosti drugo mesto države Illinois in šteje po najnovejšeip popisu 84,219 prebivalcev, narastek od lani znaša 1,498. St. Paul, M i n n . , ima po najnovejšem državnem popisu 197,025 prebivalcev, a 1. 1900, jih je imel 163,065, torej pomnožek v petih letih za 33,960 duš. P o s t avodaj stvo države Massachusetts je sprejelo postavo, po kateri ima vsakdo pravico, dvakrat v letu opijaniti se, in seveda javno kazati židano voljo. Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI 4« SIDRO” Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUHATIZEM, P0KÖSTNIC0, FODAGRO itd. in razne renmatične neprilike. SAHO: 25ct. in SOct. v vseh lekarnah ali pri L F. A k Richter Co. 215 Pearl Street, New York. Obvestiti želimo vse občinstvo, da smo se preseliti v novo začasno mesto Japonci naročajo sedaj v Združ. državah raznovrstnih potrebščin za mestne zavode, ki jih grade tam vkljub vojni, n. pr. veliko ledarnico v Tokiu, mestno elektrarno itd. Japonci naročajo radi zlasti tudi v Chicagi in Milwaukee. Elektriški čarovnik Edison pravi: “Daši delam dokaj ur na dan, je življenje moje mirno in pokojno. Kujav nisem, šalo lju. bim in dobre ljudi. Pečati se ne želim z malovredneži ali ljudmi, ki posvečajo svoje življenje dobivanju denarja.” Frank Ward je delal v jeklarni v Pueblo kot “foreman” nekega oddelka. Dne 18. avgusta t. 1. je usmrtil svojo 16 let staro hčer s tem, da jo je prisilil piti strup. Potem je usmrtil samega sebe. Sosedje so povedali, da je Ward pre več popival. 121 IT. Chicago St., v Werner Hall poslopje, kjer ostanamo toliko časa, dokler ne bo dokončano naše novo poslopje, ki se jame v kratkem graditi na našem prejšnem mestu. Izvršujemo kot do navadi še vedno vsa v zlatarsko In urarsko stroko spadajoča dela. Velika zaloga zlatnine in srebrnine. — Če rabite očala, pridite k nam. Preiščemo vam oči zastonj in povemo kaka očalapotrebujete. R0BT P. K1EP 121 N. Chicago St. JOLIET Pri Roosebury, Ore., so zadnjič našli blizu njegove koče zgnilo truplo starega rudarja Thomas Millerja. Podrlo se je bilo nanj drevo in ga tako uklenilo, da ni bil vstanu osvoboditi se. Da ne umre gladu, si je revež s svojim pipcem prerezal vrat. Sultan otočja Sulu,ki pripada Filipinom, se je zadnjič ponudil gdč. Aliče Rooseveltovi, dajo napravi za svojo naj višjo sultánico, a gospica je ponudbo uljudno odklonila. Radi tega pa ne pride do vojne, ker so užaljenega sultana potolažile njegove soproge druge vrste, ki jih ima že polsto. Dovršenost na polju lekarniškega znanja! FRANČIŠKANSKI želodečni grenčec Veliki krepčilecr ^ oživljalec sistema in tvoritelj krvi. Napravi slabotnega Človeka močnega. Poveča apetit, ozdravi neprebavljivost, dispepsijo in vse želodečne neprilike, kakor tudi vse bolesti v jetrih, krvi in ledvicah. Cena eni steklenici $1.00, šest steklenic za $5. Mi plačamo vse pošiljavne stroške. Dobrohotnost proti priseljevanju kaže takozvana New York Civic Association. Ta pravi: “Nobene omejitve, nobene prepovedi,nego odvračanje čez obširno ozem lje Združ. držav. Zlasti potrebuje jug še na milijone delavcev.” No, raz mere podnebne in druge so tam take, da niti Italijani ne porajtajo preveč za sladka vabila. Da ne bi iz armade strica Sama uhajalo toliko vojakov, predlaga stotnik Farrar, naj jamlje vlada novince samo za eno leto med vojake. Farrar je opazil, da večinoma uhajajo" novinci, ki še ne služijo dlje, nego osem do deset mesecev. V prvem letu ima vsak mlad vojak hipe, ko se čuti hudo razočaranega in bi najrajši slekel uniformo, če se pa zglasi po prvem letu iznova, se ga lahko brez skrbi obdrži v službi pet let, kajti gotovo ne bi ostal ra-dovoljno v armadi, ako se ne bi dobro počutil v isti. Načrt stotnika Farrarja mnogim merodajnim vešča-kom ugaja in vojni department bržkone poskusi ž njim. Razstava v Portlandu, Ore., ali takozvana Lewis & Clark-razstava je v mnogem oziru posebna. Vodstvo je že v tem ustvarilo “record’*, da je bila vsa razstava res dovršena, ko je predsednik v Wash-ingtonu pritisnil na gumb, ki je zavrtel stroje v Portlandu. Potem se je razstava otvorila brez dolgov, kar je redka prikazen. Več domoljubnih bogatineev je namreč zložilo denar, češ, vseeno je, če ga dobe nazaj ali ne; samo da se ostala deželi seznani z zalogami, napredkom in energijo države Oregon, če bo kaj dobička, tem bolje. Portland in Oregon sta pokazala hvalevredno samozaupanje in neodvisnost, dasta odrekla vsako vladno pomoč. (Red Cross Kidney Plaster.) dvojna velikost in dvojna moč proti bolečinam v hrbtu, boku in v ledvicah. 35c. =gs.-'_tr*r»fc m PMM mm im 104 Ottawa St., Joliet. S. F. SCHICK, lastnik , ZASTONJ ! Da se naši občezuani “JERSEY ELEKTRIČNI PASOVI” tembolj udomačilo, oziroma uvedejo v one kraj« in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj ge nepoznani, smo pripravljeni na žel jo vsakomur jednega Zastonj doposlati. To je pomenljiva ponudba od nage tvrdke. Zm pas Matu Mi treba ničesar pošiljati, ker to je darilo. Kedar zgubljate svojo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpl jen ja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavljati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdrav-uikoin, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi “Jersey električnega pasa” ozdravljeni. Dobro vemo, da nag električni pas istinito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu in uporabi tudi drugim tolniKom priporočali, da zadonimo s tem ge večje priznanje, ko vas bode ozdravel. Občna priznanja. Vag električni pas je torej vse učinil, kar ste mi obljubili, in ge več, pasme je iznova zopet pomladil.” Fran Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, IU. Kar govorimo, tudi držimo.’ Izrežite to ter nam dopogljite vage ime iu naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vara bode dogel čisto zastonj. Pigite na naslov: Jersey Specialty Co., 121 Cedar Street. New York, N. Y. mihočemotvoj denar, TI HOČEŠ NAŠ LES! Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa: Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste. Nas prostor je na Desplaines nlici blizu norega kanala. Predno kupil Lumbe «glasi se pri nas, in oglej si nago zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC. K. S. K. JEDNOTA Nadzor- niki: Finančni odbor: Pravni odbor: Prizivni odbcr: Inkorponrana v državi Illinois dne 13. jan. D. A. 1898. Predsednik: John R. Stkrbestc, 3208 Calumet ave., Calumet, Mich. I. Podpredsednik: Mihael Skebe, Box R., Collinwood, Ohio. II. Podpredsednik: Franic Bojc,22 Messa ave., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Mihael VVard.tan, 903 Scott St. Joliet, 111. II. Tajnik: Josip Jarc, 1671 St. Clair St., Cleveland, O. Blagajnik: John Grahek, 1012 North Broadway St., Joliet, III. Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 620—lOthSt., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 360 Gartield ave., Chicago, 111. Anton Golobitsii, 805 North Chicago St., o liti. 111. Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Rudolf Moraž, 100 S. Central Park Ave., Chicago, 111. George Laič, 167 E. 95th St., So. Chicago, 111. Joseph Dunda, 400 Collins St., Joliet, III. Martin Kremesec, 503 W. 18th Place, Chicago, 111. Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, 111. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111 Frank Opeka, Box 411, Waukegan, 111. Rudoi,f Moaž,700 S. Central Park Ave., Chicago, 111. Pristopili : K društvu sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 8640 Staudohar Jure, roj 1863, spr. 26. avg. 1905. Dr. Š. 38 članov. K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo.', 8641 Lasič Franc, roj 1886, 8642 Henikman Janez, roj 1885, 8643 Pešel Jure, roj 1884, 8644 Mehle Anton, roj 1870, 8645 Kikel Franc, roj 1867, spr. 26. avg. 1905. Dr. š. 112 članov. K društvu sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 8646 Božičevič Matija, roj 1885, 8647 Čačkovič Jožef, roj 1883, 8648 Mulik Miko, roj 1869, spr. 26. avg. 1905. Dr. š. 55 članov. K društvu sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 8649 Matjašič Martin, roj 1869, spr. 26. avg. 1905. Dr. š. 31.članov. Suspendorani člani zopet sprejeti: K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 6648 Gradišar Anton, 23. avg. 1905. Dr. š. 214 članov, K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 2429 Raspotnik Franc, 25. avg. 1905. * Dr. š. 99 članov. K društvu sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 3756 Sukle Jakob, 6893 Bojc Aleksander,'28. avg. 1905. Dr. š. 45 članov. Prestopili: Od društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., k društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 1994 Požek Nikolaj, 21. avg. 1905. I. dr. š. 63 članov. II. dr. š. 108 članov. Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., k društvu sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 2178 Kozan Jožef, 21. avg. 1995. I. dr. š. 33 članov. II. dr. š. 37 članov. Odstopili: Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 7674 Zupanc Valentin, 23. avg. 1905. Dr. š. 76 članov. Od društva sv. Barbare 74, Springfield, 111., 6991 Majerhofer Janez, 22. avg. 1905. Dr. š. 40 članov. Od društva sv. Jurja 73, Toluca, 111., 7254 Frančiškovič Filip, 6892 Frančiškovič Gabriel, 22. avg. 1905. Dr. š. 29 članov. Od društva Srca Jezusovega 10.. St. Louis. Mo..' 6,(^3. Plutt Jožef. 2.7, avg. 1905. Dr. š. 49 članov. Od društva Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mick., 8256 Pančič Jožef, 29. avg. 1605. Dr. š. 78 članov. Suspendovaui: Od društva sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio., 6317 Debnar Stefan, 5988 Varičak Daniel, 21. avg. 1905. Dr. š. 53 članov. Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 1962 Strniša Anton, 21. avg. 1905. Dr. š. 207 članov. Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 8196 Kambič Jožef, 23. avg. 1905. Dr. š. 68 članov. Od društva Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 8105 Moravie Demeter, 8106 Bahor Matija B., 7974 Rozman Peter, 29. avg. 19C5. Dr. s. 75 članov. Od društva sv. Barbare 74, Springfield, 111., 7530 Bnnovčan Jožef, 28. avg. 1905. Dr. š. 39 članov. Izločeni člani: Od društva sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 1333 Sarcel Jožef, 26. avg. 1905. Dr. š. 28 članov. Od društva Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 7888 Fak Jožef, 7893 Jakovec Anton, 29. avg. 1905. Dr. š. 73 članov. Prestopile članice: Od društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., k društvu sv. Janeza Krst* 14, Butte, Mont., 1354 Požek Ana, 21. avg. 1905. I.dr. š. 14 članic. II. dr. š. 61 članic. Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., k društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, III., 70 Marija Gospodaric,20.avg. 1905. I.dr. š. 102 članici. II. dr. š. 35 članic. Suspeudovana članica zopet sprejeta: K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 925 Raspotnik Terezija, 25. avg. 1905. Dr. š. 49 članic. Suspendovane članice: Od društva sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 2195 Debnar Marija, 21. avg. 2905. Dr. š. 18 članic. Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 316 Hajnšek Marija, 21. avg. 1Q05. Dr. š. 34 članic. Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 738 Mauc Ana, 21. avg. 1905. Dr. š. 60 članic. Imena umrlih: Št. 3531 Jožef Godec, star 33, sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., umrl 2. jun. 1905. Vzrok smrti: Srčna hiba. Zav.: $1000.00. Št. 4070 John Persolja, star 31, sv. Štefana 1, Chicago, 111., umrl 30. jun. 1905. Vzrok smrti: Zastrup. krvi. Zav.: $1000.00. Št. 7202 Jakob Pužešnik, star 27, sv. Jožefa 76, La Salle, 111., umrl 14. jul. 1905. Vzrok smrti: Ubit. Zav.: $500.00. Št. 1569 Marija Pahole, star 29, sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., umrla 10. jul. 1905. Vzrok smrti: Sušica. Zav.: $500.00. Št. 23 Ana Merlak, star 31, Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., umrla 8. avg. 1905. Vz^ok smrti: Pljučnica. Zav.: $500.00. Izkaz asesraenta št. 9. za mesec september 1905. Razred 1. šteje 744 članov na $1,000 Prispevek teh članov znaša $446.40 “ ......... 847.90 “ “ “ “ 1023.20 “ “ “ “ 813.60 “ “ “ “ 583.00 “ “ “ “ 396.90 Prispevek teh članov znaša $ 35.70 “ “ “ “ 68.95 ............ “ 78.80 “ “ “ “ 45.45 “ ............ 33.00 ............ “ 22.55 45.50 13.20 790.00 “ 2. « ( 1197 “ “ 1,000 “ 3. “ 1279 “ “ 1,000 “ 4. ( ( 904 “ “ 1,000 “ 5. (< 583 “ “ 1,000 “ 6. << 378 “ “ 1,000 Razred 1. šteje 119 članov na $ 500 “ *2. i t 197 *‘ “ 500 “ 3. tt 197 “ “ 500 “ 4. i t 101 “ “ 51*0 “ 5. ti 66 “ “ 500 “ 6. (t 41 “ “ 500 Pristop K. S. K. J. Za znake K. S. K. Jednote Za reservni sklad Razred 1. šteje 30 članic na $1,000 Prispevek teh članic znaša $ 18.00 “ 2. “ 66 “ 1.000 “ •« “ 46.20 “ 3. “ 41 “ 1.000 “ “ “ “ 32.80 “ 4. “ 40 “ 1,000 “ (t ti tt 36 00 “ 5. 32 “ 1.000 “ “ “ 32.00 “ 6. “ 11 “ 1,000 ‘ ‘ tt tt it 12.10 Razredi, šteje 171 članic na .. 2. “ 421 *• $500 Prispevek teh članic znaša $ 51.30 500 147.35 “ 3. “ 370 “ 500 “ “ tl it 184.00 “ 4. “ 267 ^ 500 “ tt it It 120 Id “ 5. “ 187 “ 500 ; "1 “ a tt. 93.50 ” 6. “ 133 “ Ü1 o o Pristop K. S. K. J. Za reservni sklad Skupaj plačate $ 73.15 4.00 8 00 858.55 MIHAEL WARDJAN, glav. tajnik K. S. K. Jednote, 903 N. Scott St., Joliet. Illinois 0>0^0>C^0>00^0^0^0^OK>404C I Društvene vesti, i 5*04<5*0*0*0*0 *0*0 *0*0 ♦<>♦©£ Allegheny, Pa., 28.avg.—Vsem Slovencem in Slovenkam v Alieghe ny, Pittsburgu in okolici, kakor tudi vsem prijateljem društev sporočamo, da prirede naša slovenska društva v ponedeljek 4. seplembra, na Labor Day, veliko veselico v Cecilija dvorani na North Canal street v Allegheny v korist naše slovenske cerkve v Pittsburgu. Začetek ve selice bo ob 2. uri popoldne, in znaša vstopnina za moške 50 centov, za ženske pa 25 centov. Jamčimo vsem gostom dobro postrežbo in se priporočamo vsem v obilo vdeležbo. Odbor. Springfield, 111., 26. avg. — Ker se nam je zadnjič naš prvi slovenski piknik v tem mestu dosti do bro obnesel, zato smo sklenili, prirediti sedaj še jednega. Naznanjamo torej, da priredi naše društvo sv. Barbare št. 74 K. S. K.J. v nedeljo, dne 3! sept. velik piknik v Rosher jevem parku, East Capitol avenue. Zahvaljujemo se za udeležbo pri zadnjem pikniku in vljudno vabimo tudi sedaj vse Slovence tukaj in v okolici, da se udeleže te veselice. Piknik se bo vršil z godbo, plesom, zanimivimi igrami in mnogimi drugimi zabavami. Pozdravljamo vse Slovence in zlasti sobrate po širni Ameriki! Odbor. Skupaj plačate $5244.15 Springfield, 111 ., 25. avg. — Zavoljo preselitve enega in izstopa druzega odbornika smo izvolili dva druga društvenika v odbor, ki je sedaj sledeči: Jernej Malker, predsednik, Jožef Zupančič, podpredsednik, Matevž Gajšek, tajnik, Anton Žavbe, zapisnikar, Janez Petkovšek, blagajnik, Jernej Ramšak, zastopnik, Janez Levstik, Janez Peternel in Frank Bučar, nadzorniki, Frank Bučar, Janez Petkovšek, Jožef Zupančič in Janez Levstik, porotni odborniki, Jožef Dolanc, poslanec. S srčnim pozdravom Matk Gajšek-. «Joliet, UL, 29. avg. — Pri zadnji glavni seji društva sv. Martina, štev. 80 W. C. U., je bil voljen sledeči odbor za tekoče leto: Louis Janžekovič, predsednik. John Pasdertz, podpredsednik. Blaž J. Chulik, fin. tajnik. Anton Lilek, zapisnikar. Anton Golobitsh, blagajnik. Nadomestnim nadzornikom zaeno leto je bil izbran John Jakša; nadzornikom za dve leti pa Jožef Pani an, John Panian in Mihael Uršič. Volitev se je vršila v prav lepem redu in so novoizvoljeni uradniki priskrbeli društvenikom prav dobro okrepča vo. Vsem onim članom, ki še niso plačali svojega deleža za okno v novi cerkvi se sporoča, naj to store v kratkem in brez posebnega odlašanja pri bratu Martin Kočevar-ju, ali pa pri zdolej podpisanem tajniku, da se bo denar izročil na pravo mesto. Z bratskim pozdravom Blaž J. Chulik. 0404040404040404040404044 Iz slovenskih naselbin. ►♦0*0*0*0»0*0*0*0*040*0*0 Caluinet, Mich., 25. avg. — V sredo so se poročili v slovenski cerkvi: G. Math Lamut, doma iz Doblič, župnija Črnomelj, z gospi-co Ano Puhek, rojeno v Mohawku, Mich. G. John Verščaj, doma iz Botcraja, župnija Črnomelj, z go špico Ano Draguš iz Tribuč, fara Adlešiči. — Strajk rudarjev v Adventure se je končal in sicer—kakor je v Copper Country navada — s porazom na strani delavcev. Rudarska družba, zvesta si svoje zmage.se pa maščuje nad ubogimi delavci s tem, da je za mnoge izgubljeno delo. — Peter Špeharju na Yellow Jacketu je zadnjo soboto umrl deček Viktor in drugi dan deklica Terezija. Oba otroka sta bila dvojčka in na svet sta prišla kmalu po onej nesreči, ko je bila Mr. Špeharju 12 letna hčerkica Barbara povožena in usmrtena, to je pred par meseci. — Kakor posnamemo iz “Mining Gazette”, mislijo kopati nov kanal med Lake Superior in Lake Michi-ganom ter tako omogočiti vožnjo po jezeru iz Dulutha v Chicago. Z delom bodo baje pričeli pri Au Train, to je od Gorenjega jezera proti michiganskemu. Gl. Brownfield, Pr., 27. avg. — Tu pri nas gre z delom bolj poma lem, tako da tudi najpridnejši si ne more prihraniti od zaslužka v premogovih rovitl. Vse peči niti ne gorijo ne, a delavcev je pa vedno dosti. Harrisburg, Pa., 27. avg. — Steeltonske železarne so dobile na ročil, da imajo posla za tri leta. V teh železarnah se bo izdelovalo gradivo za brooklynski most Pennsyl-vanijske železnice. Za ta most se bo potrebovalo 43 tisoč ton jekla, a da se ta množina izgotovi, mora biti 2,000 delavcev stalno nameščenih 3 leta. Leadville, Colo., 27. avg. — Dne 7. t. m. je umrl tukaj Fred Stricelj, doma iz Cermosnic na Dolenjskem. Pri podpornem društvu ni bil nobenem. Lorain, 0., 26. avg. — Umrl je tu dne 22. t. m. po kratkem bolehanju Janez Novak, doma iz Dolge njive v št. lovrenški fari, kjer zapušča ženo in sedem otrok. Star je bil 44 let. Pri društvu ni bil nobenem ob smrti; pred enim mesecem je v svojo nesrečo zapustil društvo Marije Pomagaj. Znanci so mu preskrbeli dostojen pogreb. Pittsburg, Pa., 25. avg. —Rojak Frank Gašper iz St. Mihela se je smrtno ponesrečil dne 19. t. m. v Veroni, kjer ga je vlak zadel in razmesaril. Bil je ravno devet mesecev poročen ter zapušča vdovo, dve sestri in brata v Pittsburgu. Društvo sv. Jožefa, h kateremu je spadal, mu je priredilo lep pogreb. Star je bil 29 let. Wheeliug, W. Ya., 2 7. avg. — Pudlerskioddelki tukajšnje jeklarne zvane Wheeling Steel & Iron Works bodo začeli poslovati začetkom druge polovice septembra meseca. V ostalih oddelkih se dela s polno silo. — Kadar nameravate potovati po kupčiji ali pa za zabavo od Chicage j>a do Buffalo, New Yorka, Bostona ali drugih vshodnih mest, tedaj bo v vašo korist ako se nekoliko poučite o spretni zvezi, ki jo vzdržuje Nickel Plate železnica s svojimi tremi ekspresnimi vlaki. Zamorski strežaji so vslužbeni na vagonih,ko-jih dolžnost je skrbeti za udobnost potnikov na vlaku. Posebna pazljivost se obračana ženske in otroke kot tudi na priletne ljudi, kadar potujejo brez spremstva. Nikake preplače se ne zahteva od vas na nobenem vlaku Nickel Plate proge. Obedi po American Club načinu se servirajo v Nickel Plateobednih va- L. STERN & SON 1005 Collins St., Joliet, 111. in 903 N. Chicago St. " Banka in parobrodna poslovnica. Posojujemo denar fta zemljiško 1 utain > NapfOdaj hiše in lote v vseh delih mesta. Zavarujemo hiše in lastnino proti ognju in drugi škodi Denar p°žiljamo i pri nas za- “ nesljivo ceneno in hitro v staro domovino. Pr<>ti nizkim obrestim. Hiše, kijih imuna mi na prodaj se nahajajo na: R^b^Tč^ st., Broadway, Chicago st.. Jackson st., Indiana st., State st. Herkimer st., Chase ave., Francis st., Woodruff road in druffie' Naprodaj imamo dve veliki loti na Cora st., po $175 vsaka, in eno vogalno loto na isti cesti za $200. Mnogo izmed hiš, ki jih imamo mi na prodaj, morete kupiti na lahke plačevalne obroke, skorotako kot bi plačevali rent ali najemnino. Pridite k nam kadar hočete kupiti hišo ali zemljišča. Naše cene so nai nižje. IZVRŠUJEMO TUDI VSA NOTARSKA DELA. gonih od 35 centov do $1.00. Jeden sam poskus vas bo uzadovoljil. Vsi vlaki odhajajo iz La Salle Street kolodvora, ki je jedina postaja v Chi-cagi, nahajajoča se ob progi nad-cestne železnice. Za nadaljne po drobnosti se obrnite,ali pa pišite na John Y. Calahan, General Agent, 113 Adams St., Room298,Chicago, HI. 34 —38t5 Zahvala. Podpisana se iz srca zahvaljujeva vsem svojim sorodnikom in prijateljem za obilo izkazano nam sožalje ob smrti naše ljubljene hčerke Agate Ane, stare 19 mesecev in 19 dnij, za obilno število darovanih svežih cvetic in za mnogobrojno spremstvo ob njenem pogrebu iz slovenske cerkve v Pittsburgu v nedeljo dne 7. avgusta. Allegheny, Pa., 28. avg., 1905. Mathias Mravintz in soproga. d38tl ANA VOGRIN, 403 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727 IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam. Potres v Italiji. Neapolj, 30. avg. — Obenem z močnim potresom v Sultani in Pa-leni, ki je povzročil strah in trepet med ljudmi,je začel Vezuv bruhati. Dve osebi sta bili usmrčeni vsled potresa in nad 100 jih je bilo ranjenih. Vprašajte svojega mesarja za rjf katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. Adler & Co., 112 Exchange Street Joliet R. C. Bertnik. L B. Bertnik BERTNIK BROS. IZDELOVALCI FINIH SMODK. Naša posebnost: JUDGE, NEW CENTURY. 10 centov. 5 centov. 403CassSt.. nadstr. JOLIET. C. \\. Bruwu, preds Robt. Pilcher, podpreda. W. G. Wilcox, kasir. Kapital $100,000.00. BARBER BUILDfNG. JOLIET. ILL. Agent for Besiey’s Waukegan Ale and Porter. Bar Goods. J. O SMITH BOTTLER 414VanBuren St. Telephone 171 G. F. REIMERS Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah. Telefon 1343. N.229 Bluff Str., JOLIET, ILL. MALI OGLASI, KADAR IŠČETE SLUŽBE, svojega prijatelja ali kaj drugega, imate kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v našem, listu,ki vedno prinašajo uspeh. Cena s a jedno mrščenje, če oglas ne obsega več ko 7 vrst, S5c, za hkratno pa 75c. Ge obsega oglas nad 7 vrst, pa za jedno mrščenje 50c, in za hkratno $1.50. Računa naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsto. Svoto je poslali z oglasom naprej. PRODA SE IZ PROSTE ROKE ali pa odda v najem prodajalna z mešanim blagom z vso zalogo in opravo pod zelo ugodnimi pogoji. Prodajalna leži v sredi mesta ob poulični železnici, nasproti gledišču in mestni hiši. Več pove lastnik: Jos. Sotlich. 32J) Sixth St., Calumet, Mich. d38t3 SLUŽBO DOBI TAKOJ DEKLE, ki zna izdelovati avstrijske viržinke , Dobra plača in stalno delo v unijsk. delavnici. Več pove Anton Horvvati 407 N. Chicago St., Joliet. Ili. d36tl IŠČEM SVOJEGA BRATA JO žeta Ogulin. Pred enim letom je bil v Eveleth, Minn. Kdor rojakov ve zanj ali njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti: John Ogulin, 24 N. 2nd St., Kansas City, Kans. p36t4 SLUŽBO DOBE TAKOJ V JO- lietu pri The Novelty Goods Co., dve Slovenki, ki ste zmožni delati v Dry Goods oddelku in imati v tem poslu že izkušnjo. Obrniti se je osebno na ma-nager-ja g. Adams-a. d37t2 150 Slovencev si zamore šo omisliti najpopolnejši s slovenskimi črkami opremljeni PISALNI STROJ (Typewriter) kerle 150 strojev, model 1904. je še v zalogi. Ti pisalni stroji so zelo priročni, tako da zamore i pisanja nevešč človek po par vajah hitro in popolno pisati. Ker so to zadnji komadi, oddamo jih pod tovarniško ceno, komad p38t4 po $12.00. Društveni tajniki dobe izdaten popust. Ker se zaloga hitro manjša, naj se z naročili ne odlaša. THE JERSEY SUPPLY COMPANY, P. O. Box 34. HOBOKEN, N. J. Kupujte svoje cvetlice in šopke pri The Snot Cash na voglu Jefferson in Ottawa cest, JOLIET Izdelujejo se ukusni šopki in cvetlični okraski za poroke, pogrebe in druge priložnosti. Cene so vedno nizke ter cvetlice izbrane in sveže. Pridite in se prepričajte! IŠČEJO SE DELAVCI ZA DELO v kamenolomu, plača $1.75 na dan. Kamenolom na North Broadway, Joliet, blizu E., J. & E. tirov. Obrnitise je na Thom. Legan-a, superinten-denta. d38tl Ne pozabite na naš Električni mlin kadar imate za mleti kako žito zakrmenje živine ali pa tudi za svojo uporabo. Prodajamo vsaka-*-vrstno mleto žito na debelo in drob-| no. Obila zaloga sena, slame in krme za živino in perutnino. V obilna naročila se priporoča John Pubentz, lastnik, 203-205 Division St., Joliet, 111. N. W. telef. 631. IX. Zajetje. (Dalje.) Kapitan ni opazil, da se je sedaj družba pomnosila in da je prišel na ladijo Francisco, ki je zvedel od Kroumana Pompeja, da se nahajajo na zajeti ladiji jetniki in med njimi dve ženski, ter je prišel, da prosi za nje milosti. “Visokočastiti oče,”jedejal Kajn po kratkem molku, “ali imate mnogo dragocenih stvari na tej ladiji?” “Prav nič,” je odgovoril škof, “izvzemši to ubogo dekle. Ona je zares neprecenljive vrednosti in bode, kakor upam, kmalu med angelji v nebesih.” “No, ako je resnica,kakor prope-vedujete, potem so na tem svetu vice, v katere se mora iti, predno se pride v nebesa, in zaradi tega naj smatra to dekle smrt kot blagoslov v primeri s tem, kar čaka vas, ako ne odgovorite na moja vprašanja. Vi imate preeešnjo množino zlatih in srebrnih stvarij za cerkve — kje se nahaja vse to?” “Mej zaboji, ki so izročeni meni y ivarstvo.” “Koliko je vseh skupaj?” “Sto, ako ne več.” “Ali ste tako prijazni ter mi poveste,da morem najti,kar iščem?” “Zlato in srebro ni moje, temveč je last Boga, kateremu je posvečeno,” je odvrnil škof. “Odgovori hitro; nobenih izgovorov več, dobri gospod. Kje se more ■vse ono dobiti?” “Ne bom ti povedal, krvoločnež; vsaj v tem oziru se varaš in morje naj pogoltne te zemeljske zaklade, radi katerih si toliko krvi prelil. Ropar, še enkrat ti rečem, ne bom ti povedal!” “Vzemite to deklico, fantje!” je zavpil Kajn; “vaša je, storite z njo, kar vam je drago.” “Rešite me! Rešite me!” je pre-»trašeuo kričala Tereza ter se opri jemala škofovega oblačila. Jloparji so pristopili in prijeli Terezo. V tem trenutku pa je pla-nil Francisco izza kapitana in sunil proč prvega. “Ali ste možje?” je zavpil, ko so je roparji umaknili. “Sveti mož, jaz vas spoštujem in častim. Toda, ial, rešiti vas ne morem,” je žalostno nadaljeval. “Toda poskusiti ločeni vseeno. Na kolenih — pri tvoji ljubezni do moje matere — pri aaklonjenosti, ki si mi jo vedno izkazoval — te prosim, ne stori tega »tračnega dejanja. Fantje!” je nadaljeval Francisco, “pridružite se meni ter prosite kapitana; vi ste prehrabri, premožati, da bi storili kaj žalega slabim in nedolžnim, ali selo prelili kri tega svetega moža in te uboge trepetajoče deklice!” Nastal je molk — zdelo se je, da roparji pritrjujejo Franciscu, akoravno se nobeden izmed njih ni upal govoriti. Mišice v kapitanovem obrazu go se tresle razburjenosti, toda iz katerega vzroka, se ni moglo dognat'. V tem trenutku je postal cel pri-mr se bolj zanimiv. Terezina služabnica, ki je od strahu padla na kolena, je boječe gledala po pomorskih roparjih; naenkrat je veselja savpila, ko je nenadoma zagledala mej njimi enega, katerega je dobro poznala. Bilje to mlad mož, kakih petindvajset let star, ki je imel le malo brade. V svojih ne-iblžnejših letih je bil njen ljubimec, in ona je že teč kot leto dni žalovala sa njim, ker je mislila, da je že mrtev, kajti o ladiji, s katero je odšel, ni bilo čuti nikdar več. 5!ajel jo je pomorski ropar in on je šel mednje, da bi rešil svoje življe »je. “Filipoi Filipo!” je zavpilo dekle ter planilo v njegovo naročje. “Fi lipo je, rešeni smo!” Filipo jo je takoj spoznal. Njen pogled ga je takoj zopet spomnil minulih dni svoje sreče in nedolžno-»ti, jn ljubimca sta se vsa srečna objela. “Reši jih, prizanesi jim! Pri jpominu na mojo mater! Zahtevam od vas tega!” je zopet vzkliknil Francisco ter se obrnil h kapitanu. “Bog te blagoslovi, mladi mož!” je rekel škof, stopil k njemu ter položil svoje roko na Franciscovo glavo. Kajn ni ničesar odgovoril, a njegove široke prsi so se vzdigovale razburjenja — ko je nenadoma planil Hawkhurst med nje. “Prepozno smo prišli za denar, kapitan; voda stoji že šest čevljev nad njim. Preostanejo nam le še zakladi.” Zdelo se je, da je to poročilo pripravilo kapitana zopet k sebi. “Sedaj pa,z eno besedo,” jedejal k škofu, “kje je zaklad? Ne šalite se, sicer pri Bogu —” “Ne izgovarjaj božjega imena,” je odvrnil škof, “jaz sem ti že po vedal. ” Kapitan se je obrnil v stran ter-dal nekoliko navodil Hawkhurstu, ki se je nato zopet podal v zajeto ladijo. “Odstranite tega dečaka,” je dejal Kajn roparjem ter pokazal na Francisca. “Ločite ta dva norca,” je nadaljeval ter pogledal Filipa in deklico,ki sta ihtela v medsebojnem objemu. “Nikdar!” je zavpil Filipo. “Vrzite deklico morskim somom! Ali slišite? Ali se me ne bo ubogalo?” je zakričal Kajn ter vzdignil svoj meč. Filipo se je oprostil dekleta, potegnil svoj nož ter planil proti kapitanu, da mu zasadi nož v prša. Kakor blisk pa je kapitan zagrabil vzdignjeno roko, mu zlomil členke ter ga vrgel na tla. “Še to!” je zavpil posmehljivo. “Ne boš naju ločil,” je dejal Filipo ter skušal vstati. “Ni moj namen, storiti to,fante!” je odgovoril Kajn. “Zvežite jih skupaj in vrzite raz krov!” To povelje so izvršili, kajti roparji se niso samo zbali kapitanove hladnokrvnosti, temveč bili tudi razljuteni radi napada na njegovo življenje. Ni bilo treba zvezati skupaj nesrečne dvojice. Tako močno sta se držala skupaj, da bi jih bilo celo težko ločiti. Tako so jih vlekli proti zadnjemu delu ladije in vrgli v morje. “Zverina!” je vzkliknil škof, ko je slišal pljuskanje vode, “velikodgovor boš dajal za to.” “Sedaj mi pripeljite sem one!” je rekel Kajn z divjim glasom. Privedli so škofa in njegovo vnukinjo. “Kaj vidite tam doli,dobri škof ?” je rekel Kajn ter kazal doli nakrva-vo vodovje, kjer je bilo videti hrbtne plavute morskih somov, ki so hitro plavali sem in tja pričakujoč novega plena. “Vidim krvoločne živali,” je odvrnil škof, “ki bodo najbrže kmalu raztrgali tele uboge ude, toda nobene zveri ne vidim,ki bi bila podobna tebi. Tereza, draga, ne boj se; tam gori je Bog, Bog, ki dobro plačuje in hudo kaznuje.” Toda Terezine oči so bile zaprte — ni mogla gledati strašnega prizora. “Dano vam je na izbero: povejte vse ali pa boste najprej mučeni in potem vaše telo vržemo onim morskim somom. To čaka vas. Kar se pa tiče deklice, v tem trenotku jo izročim svojim ljudem.” “Nikdar!” je vzkliknila Tereza in skočila raz krova doli v valovje. Voda je zapljuskala, repi somov so udarjali sem in tja, da se je vse penilo, kmalu zopet pa je izginila črna barva in ni bilo videti nič dru-zega, kakor čisto modro valovje iti še vedno nenasitljive pošasti globin. “Vijake! Vijake! Urno! Moramo zvedeti njegove skrivnosti!” je vpil roparski kapitan ter se obrnil k roparjem, ki so se zgražali pri tej zadnji grozovitosti, akoravno so bili sami brezsrčneži. “Primite ga!” “Ne dotaknite se ga!” je zaklical Francisco, “ne dotaknite se ga, ako ste možje!” V veliki svoji jezi je Kajn izpustil škofovo roko, potegnil svoj sa. mo kres ter ga nameril na Francisca. Ko pa je izprožil,je sunil škof Kajnovo roko navzgor. In kakor hitro je videl, da je oni zgrešil svoj cilj, je sklenil svoje roke, povzdignil svoje oči k nebesom, da jili zahvali za Franciscovo rešitev. V tem položaju ga je zagrabil Hawkhurst, ki se v svoji veliki jezi ni mogel več premagovati, ter ga vrgel v morje. “Prenagli norec!” je zagodrnjal Kajn, ko je opazil,kaj je prvi krmar naredil. Nato se je zopet zavedel in zavpil: “Primite tega dečaka ter ga privedite sem!” Nekoliko mornarjev se je pribli žalo, da izvrše kapitanovo povelje, toda Pompej in ostali Kroumani, so pozorno pazili na vse, kaj se je godilo, in zbrali so se okoli Francisca, in nastal je boj. Roparji pa niso bili nič kaj posebno vneti in odločni, da bi prijeli Francisca ter so pustil:, da so ga Kroumani v svoji sredi hitro odpeljali na roparsko ladijo v varnost. Mej tem časom pa so Hawkhurst in ostali roparji preiskali celo ladijo, da bi našli dragocenosti, toda brez vspeha. Voda v ladiji je postajala vedno višja in vsi napori so bili zaman. Ladija se je hitro pogrezala. Bilo jo je že treba zapustiti in odpeljati svojo roparsko ladijo, da ne pride v nevarnost v vrtincu potapljajoče se ladije. Kajn in Hawkhurst sta se s svojimi možmi vrnila na svojo ladijo nazaj,in predno sta bili ladiji za kabelj vsaksebi, se je že ladija potopila z vsemi svojimi zakladi, po katerih so tako hrepeneli. Veliko jezo je bilo brati na Kajnovem obrazu, ko je v spremstvu svojega prvega krmarja naglo korakal po krovu sem in tja. Vse ! je kazalo, da mu hudobne misli ro-jijo po glavi. Francisco se ni vrnil v svojo kabino. Ostal je spredaj j pri Kroumanih, ki so bili sicer v J manjšem številu, pa vseeno znani kot odločni ljudje, katerih ni zaničevati. Opazilo se je tudi, da so se oborožili in se zbrali na sprednjem delu ladije, odkoder so pazili na vsako gibanje in se pogovarjali v svojem jeziku. Roparska ladija je razvila vsa svoja jadra in plula proti severozapadu. Soluce je zopet zašlo, toda Francisco se ni vrnil v svojo kabino — šel je v spodnje prostore sredi Kroumanov, ki so ga vzeli v svoje varstvo. V noči jih je enkrat Havvkhurst poklical na krov, toda niso ga poslušali. Tudi niso odgovarjali na predbacivanje drugega krmarja, ki je prišel k njim. Med roparji jih je bilo mnogo, ki so se zdeli, da se strinjajo s Kroumani v njihovem obnašanju glede Francisca. Tudi med zavrženimi se nahajajo razne vrste in med temi roparji jih je bilo nekoliko, ki niso bili še popolnoma zavrženi. Strašni umor škofa — grozna osoda lepe Tereze in surovo, barbarieno obnašanje kapitana nasproti Filipu in njegovi dragi, vse to so bile grozovitosti, katerih tudi najbolj zlobni niso bili vajeni. Franciscove prošnje za milost niso bilenikak zločin, a vseeno so mislili, da je njegova osoda odločena. Bil je splošno priljubljen, in ako ga najzlobnejši izmed roparjev, izvzemši Havvkhur-sta, niso ljubili, mu vseeno niso odrekali svojega spoštovanja,akoravno so obenem čutili, da bo Kajnova oblast kmalu uničena, ako ostane Francisco še dalje na ladiji. Že mesece dolgo je delal Hawkhurst,ki je sovražil mladeniča, na to, da se ga odstrani z ladije. In sedaj je zopet silil kapitana, da ga na vsak način odstrani,češ, da je to potreba radi njihove lastne varnosti ter kazal na obnašanje Kroumanov in izražal bojazen, da je velik del roparjev že enako slabovoljen. Kajn je čutil resnico Hawkhurstovih besedi in se je podal doli v svojo kabino, da bi premišljeval,kaj mu je storiti. Polnoč je že minula, ko je Kajn, utrujen vsled raznih duševnih bojev dneva, nemirno zaspal. Sanjal je o Franciseovi materi — prikazala se mu je, da prosi milosti za svojega sina, in Kajn je v spanju govoril. V istem času sta se Francisco in Pompej tiho priplazila h kajiti, da bi dobila Franciscove samokrese s strelivom, ako bi kapitan spal. Pompej se je prvi splazil noter,se ustrašil in podal nazaj, ko je začul kapitana govoriti. Obstala sta pri vratih kabine in poslušala. “Ne — ne” (Nadaljevanje na 1. strani.) JOSEPH TBINER'S STOJ IN POMISLI! | «s Česa potrebuješ za življenje? j ___»___________________________ ) REClSTEREfi. ZRAK IN HRANO!! Brez tega ali onega ne moreš nikakor živeti. — Kar se tiče zraka si gotovo toliko pameten, da ga dobiš, kolikor ti ga je sploh mogoče. — Kaj pas hrano? — Znano ti je, da želodec večkrat ne mara za živila, ne glede na to da so dobra. * TO NAZNANJA BOLEZEN V VSAKEM smfAin —, ... Kakor hitro se ti okus povrne, si zopet popolnoma ozdravljen. Trinerjevo zdravilno grenko vino je edino zdravilo, ki se zamore v takih slučajih popolnoma varno vporabljati. — Ono spravlja zopet pokvarjen želodec v svoj pravi tir, ter pospešuje prebavanje v želodcu in črevah. — Ono vpliva na te organe, da vsako hrano, katero dobijo, lahko prebavijo. Sam dobro veš, kako prijetno je življenje takrat, kadar lahko — in kolikor hočeš — ješ to, kar ti ljubiš in sicer brez kakih posledic. Trinerievn 7dn- zavaruje Ti zdravje, 11 mu Jt Y U ¿Ul a zavaruje Tvojo moč, Vilno OTPnkn vino zavamie Tvojo srečo, Y11IIU gl tu IVU Y111U zavaruje Tvoje življenje za več let. Daje se lahko otrokom, nežnim ženskam, trdnim možem in starim ljudem. _Pri vseh nered- nostih želodca, živcev in krvi, je to vino najbolj zanesljivo in najboljše zdravilo na svetu Dobiva se v lekarnah in boljših gostilnah. JOS. TR1NER, 799 South Ashland Avenue CHICAGO, ILL. yV i i» I I .C ^ ! Mnogo ljudi ponareja to zdravilno vino pod raznimi imeni. Kadarkoli ' kupuješ kako čisto zdravilno vino, zahtevaj TRINER JE VEGA! Trinerjev 0nnjBV6C PO8^a^azv8ak’ln<^Ilemk0lj priljubljen, zato ker so naši ljudje sprevi- deli, da je najmočnejši in najöistejsk 04ÍHK5-KÍCHCHKIKI04O4K1A0Ú | Anton Terdič 200 RUBY STREET, JOLIET, ILL. N. W. Phone 825. Rojakom priporočam svojo ^ > SLOVENSKO GOSTILNO i > kjer jim postrežem poleg drugih C ? pijač tudi z najboljšim domačim j > vinom, ter finimi smodkami. c r Prodajam trd in mehak premog po j 5 nizki ceni. Rojaki, dobrodošli. ? 5 040» +0+0 0*0*- *0-*00*-0* AO-KjC USTANOVLJENA 1871. Mal OF JOLIET, ILLINOIS, Kapital in preostanek $300,000.00 Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. O. H. TALCOTT. blagajnik TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK. Posebnost so naše "Tiie D. S.,!lPe.in‘Ieerscliaflffl!i5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet, llls. JOHN UMEK toči Schlitz-evo pivo, ki je najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke:;::::::: Cor. Lake and Genesee Streets Telefon 851 WAUKEGAN, ILL. GEO.LAICH 168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844. —priporoča— Slovencem in Hrvatom svoj novi saloon, kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vinq, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago. Matija Pogorelc prodajalec ur, verižic, uhanov, prstanov in druge zlatnine. «fej bogata zaloga raznih knjig ^ Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto. Pišite ponj. Ure jamčene za 20 let in velikosti kot slika s 15 kamni...........$16.00 Srebrna močna ura z enim pokrovom in 15 kamni.............j. .$14.00 Nikljasta ura s 7 kamni....$ 6.00 Dobe se tudi srebrne ure z dvojnim pokrovom, istotako tudi 14 karatov zlate kar naj cenjeni naročniki po želji navedejo v pismu. Urno kolesovje pošiljam kakoršno si kdo izbere Elgin ali Waltham. Pošteno blago po zmerni ceni je moje geslo. Rtzglelnic s sliktmi stavo ali naravnih prizorov raznih amsriških držav 3 za 10, 12 za 35c. Velika razgieduica s sliko cele šentlouiške razstave ena za 15 centov. Vehkoiočna razglednice 3 za 10c 12 za 35c. Razprodajalcem knjig dajem rabat ali popust po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Naslov za knjige in cenik: M. POGORELC, Bos 226, Wake-Held, Mich. Naročila za ure in zlatnino: M. POGORELC, c. o. B. Schuette, Romu 60<> Masouic Teinple, Chicago, 111. ANTON NEMANIČU 205-207 OHIO ST., JOLIET. ILL. Prvi slovenski pogrel)niški zav od in konjušnica. Chicago Phone 2273. & Worth western 416. Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza. Stanovanje 913 TV. Scott Street, Northwestern Telephone 344. M. F. LOUGHRAN, Loughran Bldg. JOLIET, 11.L. Prodaja hiše in lote v ugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in poso-juje denar na zemljiško lastnino. Obrnite se do njega v vseh takih zadevah. 100 RUBY STREET JOLIET, ILL. Slovenski Rojakom priporočam svojo čevljarsko delavnico, kjer šivam, krpam in popravljam čevlje lepo, hitro in po nizki ceni. V zalogi imam tudi nove čevlje za moške in ženske. PREMOG TRD IN MEHEK, TER kok in drva ZA KURJAVO prodaja v Jolietu po najnižjih cenah Stefan Kukar, Northwestern Telefon 348 in 1479. FRANK MEDOSH 9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija South Chicago, 111. --♦OCH-- ostilnioar .... G Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu. TELEPHONE: SOUTH CHICAGO 123. M. B. W c» li ust e i* Young Buildlug Joliet, Illinois. Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota. Lote na Hickory cesti v Jolietu. ter zavaruje poslopja in življenj STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah Alexander Haras,*? Chicago telef. 2794 JJ N. W. telef. 927 122 Jefferson Street:s:::JOLIET, ILL The Met Jalml Bank Razpošilja denar na vse kraje sveta. KAPITAL $100,000. T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLV, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic PRVA GOSTILNA V R0CKDALE. Naznanjam rojakom po Jolietu in okolici, da sem otvoril svojo novo gostilno, v kateri bodem točil vedno sveže Porterjevo pivo in druge pijače. Priporočam se vsem v obilen obisk, zagotavljajoč vsem dobro postrežbo. 27tfn Jernej Marentič. ESE SLOVENSKE GOSPOMSJE VEDO da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno MESNICO obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast Še zelo okusna ter je garantirano ista. JOHN & ANTON PESDERTZ 1103 N. Broadway, Joliet, III. Northwestern Phone 1113. Chicago Phone 4531 (Nadaljevanje s 6. strani.) je mrmral Kajn, “umreti mora — sicer — ne prosi, ženska! — Jaz vem, da sem umoril tebe — ne prosi, on mora umreti!” V srebrnem svetilniku je gorela še ena luč, ka tere svetloba je zadostovala, da 'sla botno razsvitljuje kabino. Franci 8co je slučajno slišal Kajnove bese de,je vstopil ter šelnotri do postelje “Deček! Ne prosi,” je nadaljeval Kajn, ki je vznak ležal in težko dihal — “ne prosi — ženska! Jutri bo umrl.” Nastal je premor, kakor da bi «peči mož čakal odgovora. “Da, kakor sem umoril tebe, umorim tudi njega.” “Lopov! je dejal Francisco z zamolklim svečanim glasom, “ti si umoril mojo mati?” “Jaz sem — sem!” je odgovoril Kajn, še vedno v spanju. “In zakaj?” je nadaljeval Francisco, ki se po teh besedah spečega kapitana ni več bal, ako bi se oni zbudil. “V jezi me je mučila,” je odgovoril Kajn. “Zlodej !Zorej si vendar priznal!” je zavpil Francisco tako glasno, da se je kapitan zbudil in vstal. A predno se je popolnoma vzdramil in odprl svoje oči toliko, da je za-mogel razločevati razne predmete, je Pompej ugasnil luč in nastala je popolna temota. Nato pa je položil svojo roko na Franciscova usta in ga odvedel iz kabine. “Kdo je tukaj? Kdo je tukaj?”je vpil Kajn. Častnik, ki je imel stražo na krovu, je prihitel doli. “Ali ste me klicali?” “Klical?” je dejal kapitan. “Mislil sem, da je nekdo v kabini. Luč hočem imeti, to je vee,” je nadaljeval bolj mirno,potem ko si j e obrisal mrzel pot raz čela. Mejtem sta dospela Francisco in Pompej zopet v zavetje b Krouma-nom. Čutila mladega moža pa so se mogočno spremenila iz strahu pred smrtjo v željo po maščevanju. Svojega namena, da bi v kabini prišel do orožja, sicer ni dosegel, toda bil je sedaj za trdno odločen, da vzame kapitanu življenje, kak.or.hi- tro le zamoTe. Naslednjega jutra Kroumani zopet nieo hoteli iti na delo ali priti na krov in o celem položaju je poročal Hawkhurst svojemu višjemu. Krmar je govoril sedaj na ves drug način. Prepričal se je bil, da stoje za njim, četudi ne večina, pa vseeno najboljši in naj-vplivnejši roparji, ki' so kakor on sam osiveli na potu zločina. ‘ ‘Mora se zgoditi, sicer ne bodete dolgo poveljnik le ladije. Zahtevajo od mene, da tako govorim.” “Ali zares?” je dejal Kajn posmehljivo. “Morebiti ste že izbrali mojega naslednika?” Hawkhurst je opazil,da je napačno začel, in je poskusil drugače. “Jaz govorim samo za vašo korist. Ako ne bodete vi poveljnik te ladije, jaz ne ostanem na njej. Ako jo vi zapustite, grem tudi jaz in midva morava potem dobiti drugo.” Kajn se je umiril in nista se več pogovarjala o tem. “Možje naj se zbero in nastopijo,” je nazadnje dejal kapitan. In roparji so se zbrali na zadnjem koncu ladije. “Fantje,zelo mi je žal,da me naše postave primorajo izvršiti posebno kazen, toda upor in sovraštvo se mora kazDovati. Kakor za vas, veljajo tudi za mene postave, ki smo si jih določili v svoje dobro, dokler bodemo živeli skupaj na morju, in zaradi tega smete biti prepričani,da delam le po pravici,ako storim svojo dolžnost ter vam obenem dokažem, da sem vreden poveljstva. Francisco je živel z menoj od svojih otroških let. Živel je z menoj vedno in težko mi je ločiti se od njega. A jaz sem tukaj, da gledam, ako se naše po-stave izvršujejo. On se je opeto-vano uprl in zaničeval moja povelja — zaradi tega mora umreti.” “Smrt! Smrt!” je zavpilo nekoliko roparjev, “smrt in pravico!” “Nobenega umora več!” je bilo slišati nekoliko glasov žadaj. “Kdo govori tako?” “Preveč se je morilo včeraj — nobenega umora več!” je zaklicalo več glasov naenkrat. “Oni, ki govore tako, naj stopijo pred mene!” je zavpil Kajn in grozeče gledal okoli. Nikdo se ni od- zval temu povelju. “Toraj, doli, možje in pripeljite Francisca!” Vsi loparji so hiteli navzdol,toda z različnimi nameni. Nekaj jih je bilo odločenih,da primejo Francisca ter ga izroče smrti — drugi pa so ga hoteli braniti. Začul se je velik vrišč in šunder. Eni so vpili: “Doli in primite ga!” Drugi zopet nasprotno: “Nobenega umora več! — Nobenega umora več!” Obedve stranki ste prijeli za orožje. Oni, ki so bili za Francisca, so se pridružili Kroumanom, drugi pa so hiteli navzdol,da ga privedejo na krov. Nastal je mal boj. Kmalu pa so se ločili, da spoznajo moč nasprotnika. Ko je Francisco sprevidel, da se mu jih je pridružilo precejšno število, je nasvetoval, naj gredo za njim na krov, kjer so se polastili prednjega dela ladije. Roparji, ki so se mu pridružili, so mu dali tudi orožja in Francisco je stal pred njihovimi vrstami pripravljen za boj. Hawkburst in oni roparji pa, ki so se pridružili njemu, so se podali na zadnji konec ladije in se zbrali okoli kapitana, ki je bil naslonjen na ograjo. Obem strankam je bilo sedaj mogoče spoznati svoje inoči. Večje število je bilo na Franciscovi strani. Toda na kapitanovi so bili starejši in močnejši roparji in tudi odločnejši. Vkljub temu pa se je zdel kapitanu in Hawkburstu položaj nevaren,in mislila sta, da je najbolje, da se za sedaj začneta podajati ter si pridržita maščevanje za pozneje. Nekoliko časa sta se obe stranki tiho posvetovale, navsezadnje pa je stopil Kajn naprej. (Dalje prib.) Ne pozabite nas povprašati za cene ■premogu predno ga naročite za svojo zimsko . potrebo. Mi vam bomo prihranili denar. Wilmington mehki premog v kepah in manjših kosih ter Scranton trdi premog. F. A. Barthelme, Urad: 414 E. Washington St. Oba telefona 198 Naročila se tudi sprejemajo 1141 N. Hickory St. Chicago telefon 2302. Joliet, 111. Pristen kranjski brinjevec, katerega žge podpisani iz importiranega brinja, je najvspešnejše zdravilo za vse želodčne bolezni, posebno pa za ledvične napake. Cena zaboju (12 steklenic) je $15.00, šest steklenic za $7.50. Naročilom je priložiti denar. John Kracker, 1199 St.Clair Street, CLEVELAND. OHIO. Ha prodaj se 4 lote na voglu Hutchinson in Center Streets po najugodnejših pogojih. Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta. Piši ali Da se oglasi pri JOHN GRAHEK-U, kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijske vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Telef. 2252. 1012 N. Broadway, Joliet, llls. (CITA JTE NOVO IZŠLO Kili» ZDRAVJE! Ka*°fo je SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS. Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo njegovo življenje. Knjiga piše v prvem poglavju o sestavi človeškega telesa kakor tudi o posameznih organih, za tem o čutilih, o človeški naravi ali temperamentu, premembi podnebja, hrani in spolnem životu moža ali fene. V drugem poglavju točno opisuje vzroke, razviiek in posledice vseh mogočih bolezni, kakor tudi bolezni možkih ali ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zdravje — in v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in naj radikalneje ozdraviti. Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnosti in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini. Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa. I^te li zdi’avi ali "bolni pilite po to knjigo ! Ako ste bolni, to na vsak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila, ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite. Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESORJU COLLINSU ker je to koristno knjigo napisal in to tem več ker je tudi preskrbel da se: 30 tisoč; knjig- zastonj razdeli me209 Indiana Street, Joliet, Illinois N. W. Phone 703 i Slovenska 9 gostilna. Naznanjem rojakom, da sem prevzel pred luatkem že dobro-poznano gostilno ter se priporo-Ičam vsem v obilen cbisk. I Iz Združenih Držav 5 ♦ na Filipine. t 2 (Piše Frank Ociasen — Okleščan.) 040*040*0»0*0*^0+0^0>C m) s (♦©♦O I. Od San Francisco do Honolulu. (Dalje.) Še nekaj časa in vstopili smo v krasno luko Honolulu, poglavitnega mesta teh otokov, kojega bela poslopja, dvigajoča se med zelenim drevjem, so nam dajala krasen pogled. Vstavili smo se prav tik zemlje, tako da bi lahko stopil iz parobroda na suho. Okolu nas je bilo videti polno parobrodov različnih narodov, kar je bilo videti na mnogih zastavah ki so jih ponosno krasile. Naobrežju se je že zbirala velika množica lju dij, ki so radovedno opazovali naš parobrod, in posebno pa nas vojake, kakor da smo mijjkaj posebno nove ga. Tudi bakreno polti prodajalci sadja in raznovrstnih drugih stvarij, so se približali k nam, ponujajoč nam svoje stvari, ki smo jih tudi kupili, kdorkoli je imel kaj denarja, dasiravno je bilo vse desetkrat dražje nego v Ameriki. Med seboj so se pogovarjali ti Havajci v nekem meni popolnoma nerazumnem jeziku, ki se imenuje “Kanaka”, kakor sem zvedel pozneje, toda z nami so se mogli pogovarjati v slabi angleščini, vendar zadosti za svojo potrebo. Izgle-dali se vsi dobre volje, in so se glasno smejali med seboj, pa. kako ne, ko so gotovo naredili dosti dobička, da morejo obdržati sebe in svojo družino za jedno celo leto. Med veliko množico na obrežju je bilo videti mnogo bakreno-poltih Havajk, ki so radovedno gledale na nas in na veliki parobrod, ki nas je semkaj prinesel, in vsaka je imela na svojem vratu debel venec, spleten iz raznobarvnih cvetlic, rudečib, be lih, modrih in rmenih. Vse so bile videti močne in hrabre postave in visoke rasti, dasiiavno sem slišal, da so Malajci navadno nizke postave. Nekaj se jih je približalo, toliko da smo se mogli pogovarjati, in poprosil sem jedno za cvetko iz njenega venca, toda ona je vzela in mi vrgla celi venec z dobrovoljnim smehljajem. Ko so drugi vojaki videli mojo srečo, so tudi oni poskusili svojo, in kmalu je bilo polno raznobarvnih vencev na parobrodu. Ob osmi uri, potem ko smo dokončali svoj mali zajuterk, nikomur se ni namreč ljubilo mnogo jesti zaradi želje, ki smo jo imeli, ogledati si to mesto, smo se postavili v vrste v najboljši obleki in brez orožja, in vsak oddelek pod svojim povelj ni kom. Zapustili smo parobrod in se podali proti mestu. Kako dobro sem se počutil, ko sem postavil svoje noge zopet na suho zemljo, po tolikem času. Kmalu smo se razkropili na vse strani, vsak oddelek po svojem potu, obdanem na obeh straneh z visokim drevjem tropičnih dežel, kakor palme, banane in mnogo drugih, kojih imena so mi nepoznana. Hiš ni bilo videti mnogo,ker te so se skrivale med obilnim različnim sadnim drevjem, nekoliko bolj nazaj od ceste, sredi vrtov, polnih različnih sladkodišečih cvetlic. Maram reči, da se mi je to mesto takoj zelo do padlo, in mislil sem si sam pri sebi, da se bodem gotovo povrnil semkaj ako mogoče, in preživel tu zadnje dni svojega življenja. Seveda to sem mislil tedaj, štiri leta nazaj, a sedaj sem že mnogo predrugačil svoje mi sli. Ko smo stopali počasi po cesti, so nas pozdravljali prebivalci, belci in bakrenci, in so nam dobrovoljno metali raznih cvetlic in sadja, ki ga je bilo polno po vrtovih. Zemlja se polagoma zvišuje proti notranjščini, in ko smo došli na drugo stran me sta, smo se tam vstavili in nekoliko odpočili. Obrnili smo svoje oči nazaj proti morju, in kako prekrasen pri zor seje raztezal pred nami. Najprej celo mesto, ravno pred nami, in po tem razne ladje in barke tam v luki, med katerimi se je jasnil najbolje naš beli parobrod, z veliko rudeče belr-modro zastavo, vihrajočo nad zadnjim jamborom našega vrlega pomorskega junaka. (Dalje prih.) življenja prošla. Vzroka pa ni, zakaj ne hi vsaka ženska in moški še nadalje ostal močan in krepak ter kljuboval pogubonosni starosti in napadu vsakovrstnih boleznij. Severov življenski balzam daljša življenje. Nareja obilo, rdečo kri. Sovražnik neprebavnosti je in drugih organskih bolestij, ki zabranju-jejo moškim in ženskam uživanje marsikatere zabave, do katere so opravičeni. Nikarte izgubiti sposobnosti* za življensko veselje, pa uživajte Severov posebni in izborni življenski balzam ter obnovite svojo moč in mladost. Neki dijak v St. Vincent’s Collegu, Grennsburg,Pa. piše: “Porabil sem samo eno stek- lenico Vašega življenskega balza ma in ozdravila me je hudih bolečin v želodcu in neprebavnosti ter okrepčala ves moj ustroj zares čudovito.” Cena 75c. V vseh lekarnah ali W. F. Severa Co., Cedar Rapids,Iowa. Zdravniški svet z ozirom na posebne slučaje zastonj. “modri” ženici. Ta je pa takoj iz-poznala, da so gosi “zacoprane”. Da bi “copernije”pregnala, ukazala je prinesti velik kotel, pod kateri je vtaknila gosi ter je ukazala po kotlu tako dolgo razbijati, da so bile v njem luknje. Oglušene gosi šobile navsezadnje izpuščene. Razletele so se na vse strani in drugi dan so vse ena za drugo — crknile. Pošta na Japonskem. Japonska ima 4567 pošt in 41,347 nabiralnikov za pisma, pride torej v tem oziru koj za Nemčijo, Združ. državami, Francijo in Veliko Brita nijo. Japonska pošta je odpravila zadnje leto 205,000,000 pisem in 383,000,000 dopisnic. Praznoverstvo med Nemci. Nemški listi večkrat pišejo o dušni temoti in praznoverju, ki bojda še vlada med slovenskim ljudstvom, četudi med “kulturnim” nemškim ljudstvom ni veliko boljše. Pred kratkim — kakor poroča “Wiencc Pszczolka” — se je zgodil sledeči slučaj. Nekemu nemškemu naseljencu pod Rogovom na Poznaujskem je crknil en del gosi vsled nalezljive bolezni. Da bi ostale gosi rešil, šel je oni “kulturtraeger” k neki zelo Črne rože vrtnice. Nekemu vrtnarju v Savanni v ruski Georgiji se je posrečilo kultivirati popolnoma črne rože vrtna rice. — Navadne vožnje cene so stopile zopet v veljavo na vseh progah med Chicago, Búllalo, New York, Boston in drugimi vshodnimi točkami. Nickel Píate proga je se vedno pripravljena poslovati z najboljšo zvezo med Chicago in - vshodom s pomočjo svojih treh vlakov, vozečih naravnost do New Yorka in Bostona, po cenah ravno tako nizkih kot so v veljavi po drugih progah. Na vlaku lahko dobite obed kakoršnega hočete v obednem vagonu, ali po a la carte, club ali table de hote načinu, a v nobenem slučaju vas ne bo obed stal več ko en dolar. Naše cene vas bodo gotovo zanimale. Vse podrobnosti se vam z veseljem dajo na zahtevo na 111 Adams St., ali pa če pišete na adreso: John Y. Cala- ban, General Agent, 113 Adams St., Room 298, Chicago, 111. •33—38t5 Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda “Hill Girt Vineyard” Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, ries-ling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen d rožni k in fino slivovko. Fino mulkalel vino po 50c galon.' Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na Stephen Jakše, — Box 77— Crockett, Contra Costa Co., Cal. Res učenjak. Bolnik: “Prosim, povejte mi odkrito, gospod doktor, kako je z mojimi pljuči?” Doktor: “No tajiti ne morem: malo zdelana so, a zadostovala bodo še, dokler živite.” Denarje v staro domovino pošiljamo za | 20.55 100 kron, za £ 41.00 200 kron, za $ 204.50 .......... 1000 kron, za £1021.75 .......... 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplavajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh. Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali re-gistrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER, (Glas Naroda) 109 Greenwich Street, New York. 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Nerver! KAJ JE TO ? To je Bauer-jev znameniti krepčilec. Človeka zbistri v eni uri ter ga napravi močnega in čilega. Neprekošen hranitelj za živce in želodec. Jedini lastniki in razpošiljavci. A. BAUER « CO. 142-148 E. Hur.n St., Chlas». SlOV6IlSKln gOSllItUR. Na prodaj po vseh SOLSKE POTREBE. Velika prodaja za soboto. Oskrbitev šolske oprave za dečke in deklice v ti prodajalni pomenja: prihranitev denarja starišem, otrokom pa trpežno in dobro obleko. Pridite v soboto. — Ta prodajalna ho zaprta cel dan, v ponde-ljek na Delavski dan. Naše nove šolske obleke za dečke so zdaj gotove. Pri nas je najboljši prostor za kupovanje deških šolskih oblek in to iz mnogih vzrokov, cene so nižje kot kje drugje, obleke pa so izdelane trpežno in popolno od najcenejše do najboljše. Deške obleke iz dveh kosov, z dvojno vrsto gumbov in kratkimi hlačami iz čisto volnenega ševijota, v sivih in črnih mešanih barvah, blago ki se dobro nosi. Velikosti od 7 do 16 let, P«..................... $2.95 Grocerije. j Crosby’s najboljša No. j k a, 49 funtna vreča za. 1 Patent mo- $1.28 Deške obleke Norfolk kroja, iz dveh kosov, dvojno vrsto gumbov in kratkimi hlačami iz prav lepega in C|j trpežnega ševijota; po...... .. ivU Deške obleke iz treh kosov in kratkimi hlačami, velika izber najnovejših vzorcev v lepem ševijot in serge blagu. Qft Velikosti od 9 do 16 let; po.. .. v01 30 Velike in slastne dinje (watermelons); boljših ne dobite; le po.............10c Fine California krače, majhne in nemastne, funt po........................8iC Okusen tanek Špeh (bacon), funt po \2iC Zgodnji junijski grah, 2 funtna konva za....................................6c Nova sladkorna koruza, dve 2 funtni ! konvi za......................... 13c j Novi tomatoes, posebno mesnati,3 funt- ! na konva za....................... 7c 1 Fini kalifornijski beli stopni riž, 3 funte za ..................................I0c Kalifornijske slive, letošnji pridelek, jako dobre, funt ie po................4c Izbrane rozine,funt po................6c Jesen življenja. Prvi sivi las, oslahevanje telesnih močij sta znamenji, da je spomlad Kupujte tukaj šolske čevlje. Deški in dekliški čevlji za 11.25, prav posebna vrednost, vse velikosti za deklice do štev. 5, iz calf in kid usnja, z vrvicami,vsak par garanti- Oj ran, najboljši v mestu, par za........Oli&U Dekliški “Dongola Kid” čižmi, s patent kapico, močnimi podplati, prav lepi čevlji za jesen, QQn velikosti do štev. 2, par le za.........uOu Deški “Walton” čevlj i, z močnimi podplati, površnje usnje iz teletine, vsak par garantiran; če je kaj narobe dobite nov par; vse velikosti do štev. 5^; par le za........................ $1.35 Čižmi iz satin calf usnja za male dečke, z močnimi podplati, se dobro nosijo, vse velikosti do štev. 13£; par le za.............. S5c H. & K. najboljši zdrobljeni sladkor, 9 funtov za......... 49c Nova suha čebula, peck za 20c funt po 3c Izbrani Alaska rdečkast salmon, konva za.................................10c Sveži Soda Crackers, funt po....... 5c Velike kisle kumarce, ducat za.....6c Old Country žajfa, 5 kosov za.....18c Polgalonska steklenica najboljšega plavila za pranje, za.................10c Sveže in okusne poletne klobase, funt po............................... 18c Izbrane oljnate sardine, 3 konve za. .10c Sveži in krhki Ginger Snaps, funt le po................. ÁÍ Fin namizni sirup, Renroh brand, galon- ka konva za........................ 29c Santos kava, žgana posebno za nas, funt po.....................................14c Izbrani novi japonski presejani čaj, funt po......................................8c Santa Claus žajfa, 10 kosov za.......2 7c Malta Vita, 1 zavoj za..................9c Fine Bartlett hruške, velika konva za...9c Puritan ali Ideal Biscuit, 3zavoji za..lOc Searchlight žvefdenke, 3 zavoji za.....lOc Succotash, Valley Brand, konva za......lOc ] Fini krompir, pek za..............12c | Pecivna soda, Arm ¿fc Hamer izdelka, zavitek..7c Lewis ali Champion lug (lye), zavitek za.9 z l^^ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Kje je najbolj varno naložen denar? § Hranilnih nlogje: 20 milijonov kron. Rezervnega zaklada je; 700,000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Y mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh nlog jamči njen bogati zaklad, a polog tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar malo* letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, papilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubijanska vam daje trdno varnost za vaš denar. Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači y Prešernovih ulicah Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak FRANK SAKSER, 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA P0-DRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, 0. ^oooooooooooooooooooooooooooooaaooooooooooooooooooooo NAZNANILO. Sunny Brook žganje JE DOBILO fl ulij la razstavi y Sl. Louis ZLATO IN SREBRNO kar dokazuje, da je neprekošeno. The Sunny Brook Distillery Co, CHICAGO, ILL. JOLIET.JLL. F1N0 P1V0 V STEKLENICAH. Bottling Dept. Scott and Clay Sts. Oba telef. 26. Emil Bachman 580 South Center ave., Chicago, Ilf. Slovanski tvorničar društvenih o d zn a kov (ba d ge s ), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj. Amerikanski Slovenec le $1 na leto.