GG - Bled GG — Kranj ALPLES — Železniki JELOVICA - Škofja Loka LIP - Bled ZLIT - Tržič AERO-CELULOZA- Medvode GRADIS-LIO-Škofja Loka LETO IV ŠTEV. 2 1979 GLASILO SESTAVLJENE ORGANIZACIJE: ZDRUŽENO GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO Trajno medsebojno sodelovanje osnova za nadaljnji razvoj » G L G « BLED je »Če bodo delavci osnutek tega sporazuma sprejeli, v kar pa sem prepričan, bo to pomenilo veliko dobrega za razvoj obeh delovnih organizacij. Seveda je treba povedati, da je bilo treba veliko dobre volje, usklajevanja, že v samih komisijah, da je osnutek ugledal beli dan. Problem, da sta se na škofjeloški Trati razvijali dve lesni podjetji drugo mimo drugega, z vsem tistim, kar takšno ravnanje prinese s seboj, ni nov. Njegov zarodek je nastal že pred leti, le da je letos najglasneje prišel do izraza in sicer, ko so o tem spregovorili delegati skupščine občine Škofja Loka ter člani posebne delovne skupine CK ZK Slovenije. Seveda je pri tem treba poudariti, da nihče ni rekel, da je tisto, kar je hilo in kar je sedaj, samo slabo. Glede na to, kakšen je položaj na trgu, je položaj obeh, tako Jelovice kot Gradisa, dober, vendar pa je osnova za nadaljnji razvoj predvsem v trajnem medsebojnem sodelovanju. Rezultat raznih obiskov, razgovorov, dogovorov, je osnutek samoupravnega sporazuma o trajnem medsebojnem sodelovanju, o katerem prav zdaj razpravljajo delavci obeh delovnih organizacij. Razprava mora biti končana do 15. oktobra. Če se bodo delavci z osnutkom strinjali, bo z novim letom že stopil v veljavo. Vsekakor pomeni velik korak naprej v medsebojnih odnosih že osnutek sam. Več o tem je povedal predsednik kolegijskega poslovodnega organa GLG Bled Pavle Tolar. Velik uspeh je tudi sporazum o proizvodnji stavbnega pohištva oziroma urejena dokončna delitev dela, kaj bo kdo delal. V tem delu osnutka je tudi zapisano, da bi Gradis odstopal letno Jelovici okoli 7.000 kubičnih metrov žaganega lesa in gredic boljše kvalitete za proizvodnjo oken. Eden od naj večjih uspehov je tudi, da smo se v osnutku doknčno dogovorili o proizvodnji montažnih hiš. Ogromnega pomena in prihranka bi bilo, če bi Jelovica in Gradis res »razvijala« hišo skupaj. Predvideno je, da bi imela skupni inženiring pri Jelovici. Najbolje bi bilo kar prepisati nekaj členov iz osnutka sporazuma. Tako bi Jelovica in Gradis — TOZD LJO Škofja Loka v lesnoindu-strijci coni razvijala primarno predelavo lesa, proizvodnjo stavbnega pohištva, ter-moton stekla, montažnih objektov, tesarskih konstrukcij in opažnih sistemov, specializirano trgovino z lesnoindustrijskimi in ostalimi gradbenimi materiali ter morebitne druge programe. GIP Gradis, TOZD LIO Škofja Loka naj bi bil nosilec razvoja primarne predelave lesa, proizvodnje izven-tipskega stavbnega pohištva, proizvodnje lesenih zgradb, barak in provizori-jev ter tesarskih konstrukcij in opažnih sistemov. Jelovica lesna industrija Škofja Loka s svojimi tozdi pa naj bi bila nosilec razvoja industrijske proizvodnje stavbnega pohištva, proizvodnje termoton stekel, industrijske proizvodnje stanovanjskih in drugih objektov ter specializirane trgovine z lesnoindustrijskimi in ostalimi gradbenimi materiali. Vsekakor bi to pomenilo razumno, gospodarno obnašanje, združevanje namesto drobljenja sil. Rezultat takega obnašanja mora biti boljši poslovni uspeh. Zakaj bi investirali, podvajali zmogljivosti, če tega ni treba. Ob vsem tem bi dejal, da bi bilo treba take ali podobne sporazume pripraviti tudi v kakšnih drugih sredinah, pri čemer gledanje ne bi smelo biti ozko, zgolj za lastne koristi, četudi na škodo drugih. Pri naši lesni surovini si moramo prizadevati, da bomo živeli čimbolj e vsi, ne le posamezne temeljne organizacije. Prvo spodbudno lastovko na tem področju pa pomenijo priprave za sporazume med blejskim LIPom in škofjeloško Jelovico glede proizvodnje oken in vrat. V več členih smo zapisali, kako se moramo odslej obnašati in usklajevati celotni nadaljnji razvoj, osnutek sporazuma pa predvideva tudi ustanovitev posebnega poslovnega odbora, ki bi ga sestavljali predstavniki obeh organizacij. Ta odbor bi usklajeval in usmerjal nadaljnje delovanje. Več stvari je zapisano v osnutku, iki so zelo pomembne. Najprej to, da smo se dogovorili, da bi bila primarna predelava lesa na Trati pri Gradisu, ki ima moderno rekonstruirano žago, s tem, da bi ta žaga razrezala tudi najmanj 20.000 kubičnih metrov lesa letno za Jelovico. Tako Jelovici ne bi bilo potrebno graditi nove žage, imela pa bi zagotovljen potrebni razrez. Oglarjenje še živi. Reportaža o prireditvi na zadnji strani. SOZD GLG v prvem polletju Analiza gospodarsko-finančnih dosežkov članic GLG Ugotovitve iz analize izhajajo že po odmiku polletja, vendar so še aktualne, zato jih v celoti objavljamo: 1. Precej znaten pojav sezonskega zastoja, ki smo ga v pogledu obsega proizvodnje ugotavljali za I. tromesečje t. L, na dosežke ob koncu I. polletja t. 1. ni imel močnejšega vpliva, ker so ga članice SOZD GLG v naj-večjem delu nadomestile s povečano dejavnostjo v II. tromesečju t. L, kar še posebej velja za gozdarske organizacije in tudi za pretežni del organizacij lesne in celulozne predelave. Izjemo od tega pravila ugotavljamo le pri TOZD okna-vrata in pri TOZD montažnih objektov v Jelovici, kjer obseg proizvodnje tako linije oken in vrat, kakor brezkompromisno težijo k preusmeritvi na tuja tržišča. Prav na področju izvozne dejavnosti pa — z izjemo LIP-a Bled in v omejenem obsegu tudi gozdarskih organizacij — ugotavljamo visoko zmanjšanje izvoza zlasti pri Jelovici, Alplesu in Celulozi Medvode. Neugodne posledice takega stanja še zlasti v Alplesu občutno stopnjujejo, zaviralno pa bodo na obseg dejavnosti vplivale tudi poostrene restrikcije pri uvozu. Nižji obseg izvoza ni samo v očitnem nasprotju z našo splošno gospodarsko usmeritvijo, temveč neposredno ogroža nor- Od gornje ocene poslovnih rezultatov odstopata — kot že uvodoma omenjeno — TOZD okna in vrata ter TOZD Montažni objekti v Jelovici. Poudariti pa je treba pozitiven preobrat v rezultatih poslovanja Celuloze Medvode, kjer je izdatno povečana udeležba premaznih papirjev AC in CF kvalitete omogočila povečani obseg celotnega prihodka in dohodka, iz katerega se že oblikuje minimalni obseg akumulacije. Realno vrednost doseženega obsega celotnega prihodka je treba presojati vsekakor tudi glede na inflacijski vpliv povečanja prodajnih cen končnih izdelkov lesne industrije, ki je te cene skušala prilagoditi vse večji Poleg obveznosti za splošno in skupno porabo se v delitvi družbenega proizvoda močno odražajo tudi plačane obresti za najete kredite, ki se po udeležbi pri lesni industriji zvišujejo od 3,9 % na 5 % od doseženega btto dohodka. Z izjemo GG Bled se je iz teh razlogov delež čistega dohodka v btto dohodku v I. polletju t. 1. znižal i. s. pri lesni industriji od 66,6 % na 63,7% GG Kranj od 59,6% na 57,2% Celulozi Medvode od 49,1 % na 38,5 % ter za SOZD GLG od 62,1 % na 58,1 %, medtem ko je celotno gospodarstvo Gorenjske doseglo v tem pogledu pozitivni rezultat (in- V lesni industriji v negativnem smislu močno odstopajo dosežki v Jelovici Škofja Loka iz razlogov, ki smo jih že omenili. Zaradi izgube v TOZD Montažni objekti je predložen poseben sanacijski program, ki po predlaganih ukrepih računa z odpravo sedanjega položaja do konca tekočega leta. Izredno ugodno izstopajo kazalci pri GG Bled in še posebej pri Celulozi Medvode, ki je z doseženimi rezultati v proizvodnji večvrednih premaznih papirjev dosegla bistveno povečanje dohodka, in sicer po vrednosti do-hodk na delavca v SOZD GLG že uvršča na prvo mesto (lani z din 42.857 na delavca še na zadnjem mestu). PRIMERJAJMO SE — Prvič objavljamo primerjalne kazalce in »rang« lestvice po TOZD. Proizvodne TOZD lesarstva in TOZD celuloze v I. polletj Število delavcev Dohodek na po vkalk. delavca urah u 1979 Preglednica IV a Vrstni 3tto sred. Vrstni red do za reprod. red do dosežku na delavca dosežku Zakaj tako velike razlike? Gozdarske TOZD v I. polletju 1979 Preglednica IV b Kovinska predelava Alples 55 231.060 1 95-425 1 Število Vrstni Btto sred. Vrstni Žaga ZLIT Tržič 49 178.591 2 47.510 7 delavcev Dohodek na red po za reprod. red po Aero-Celuloza Medvode 516 175.064 3 66.884 2 po vkalk. delavca dosežku na delavca dosežku Sestavljivo pohištvo Aides 262 169-444 4 53.220 4 Mojstrana - LIP Bled 54 154.965 5 38.481 8 Gozdarstvo Bohinj - GG Bled 86 271.523 1 93.813 • 1 Rečica - LIP 31ed 500 155.555 6 5Ö.496 5 TOK Tržič - GG Kranj 11 226.6?6 2 8.000 12 Fonsko in garniturno nohištvo Aides 197 146.106 7 54;724 3 TOK Radovljica - GG Bled 55 206.115 3 20.509 6 Gradis LIO Škofja Loka 259 143.865 8 48.282 6 T0X Preddvor - GG Kranj 35 203.485 4 8.600 11 Podnart - LIP Bled /i 134.141 9 31.775 10 TOK Škofja Loka - GG Kranj 51 171.803 5 6.686 13 Lesna predelava ZLIT Tržič 73 123.821 10 30.027 11 Gozdarstvo Pokljuka - GG Bled 105 163-704 6 34.066 4 Proizvodnja oken Jelobor - Jelovica, 142 115-874 11 32.033 9 Gozdarstvo Jesenice - GG Bled 64 146.640 7 38.578 2 Pohištvo, tapetništvo ZLIT Tržič 115 107.678 12 I7.278 16 Gradbeništvo - GG Bled 61 134.868 8 30.770 5 Primarna predelava lesa Preddvor - Jelovica 182 106.066 15 25.810 12 Avtoprevoznietvo - GG Bled 60 119.666 9 35*933 3 Proizvodnja oken in vrat - Jelovica 412 101.570 14 19.516 15 Gozdarstvo Škofja Loka - GG Kranj 77 II9.493 10 15.104 Predelava masivnega lesa Alples 136 100.790 15 24.545 13 Gozdarstvo Preddvor - GG Kranj 84 118.547 11 9.524 10 "Tomaž Godec" - LIP Bled 483 99.650 16 24.151 14 Gozdarstvo Tržič - GG Kranj 91 110.516 12 11.506 9 Montažni objekti - Jelovica 225 61.651 17 3.953 17 Gradbeništvo in transport - GG Kranj 115 98.017 13 18.478 7 tudi obseg montaže objektov na gradbiščih zaostajajo celo za dosežki ob koncu lanskega I. polletja. Ugodna konjunktura na domačem trgu je še nadalje spremljala lesno predelavo, vendar jo že ostro omejujejo ukrepi kre-ditno-monetame politike, ki Iz gornjih podatkov ugotavljamo, da članice SOZD kot celota uspešno poslujejo, kar je pri povečanem obsegu prodaje posledica povečane proizvodnje ob večjem izkoriščanju proizvodnih maino tekoče poslovanje in možnost bodočega razvoja. a) Glede na dosežke v I. polletju pr. 1. smo v SOZD GLG v I. polletju t. 1. po dejavnostih (glej preglednico I.) dosegli naslednje povečanje (v indeksih, če L 1978 pomeni 100): zmogljivosti in ob povečani stopnji zaposlitve, ki je nasproti I. polletju 1978 znašala po povprečnem številu zaposlenih po vkal-kuliranih urah za: podražitvi osnovnih surovin in repromaterialov. Stopnja inflacije je glede na primerjalno obdobje I. polletja 1978 presegla dolgoletna povprečja, zato je možno realno stopnjo porasta celotnega prihodka zreducirati le na dejanski obseg porasta proizvodnje, ki ga v lesni in celulozni industriji cenimo z okoli 10 %, v gozdarstvu pa za okoli 6 % (GG Bled 11 %, GG Kranj 4 %). Temu primerno je treba presojati tudi realni porast družbenega proizvoda in dohodka, ki se zaradi povečanega obsega porabljenih sredstev praktično zreducira po realni vrednosti na doseženi obseg vrednosti iz istega obdobja preteklega leta, z delno izjemo gozdarskih organizacij, ki so z višjim vrednotenjem sor-timentov blagovne proizvodnje presegle stopnjo naraščanja porabljenih sredstev. Taka kritična presoja rezultatov opravičuje družbena prizadevanja po stabilizacijskem obnašanju na vseh ravneh, da bi preprečili razvrednotenje sicer doseženih rezultatov v materialni proizvodnji združenega dela. b) S stališča delitve doseženega btto dohodka (družbenega proizvzoda) je iz preglednice II. razviden porast deleža družbenih obveznosti za splošno in skupno porabo (brez obresti in dela dohodka za skupne službe) pri lesni industriji celo od 13,1 % na 14,4%. Po znižanju prispevnih stopenj in republiškega davka na dohodek v drugi polovici lanskega leta bi lahko pričakovali obratno stanje, kot ga sicer ugotavlja tudi analiza SDK za celotno gorenjsko gospodarstvo. Iz naše analize pa izhaja, da nekateri TOZD-i lesne industrije v GLG ne morejo koristiti davčnih olajšav pri davku na dohodek zlasti še tistih, ki so vezani na doseženi obseg izvoza. Zato se npr. skupne obveznosti dvigujejo pri Alplesu od 13,3 '% na 17,1 % in LIO Gradisu od 16,6 % na 18 %, kar pa v skupnem obsegu povečanja obveznosti lesne industrije predstavlja bistveni delež. Alples + 4,8% Gradis + 4,4% Jelovica + 6,2 % LIP Bled + 1,6% ZLIT Tržič + 4,1% LESNA INDUSTRIJA + 4,3% GG Bled +10,0% GG Kranj — 0,4% GOZDARSTVO + 4,3% Celuloza Medvode — SOZD GLG + 3,8% Elementi Lesna ind. Gozdarstvo Celuloza Skupaj Celotni prihodek 130 135 126 130 Porabljena sredstva 133 131 96 126 Dohodek 122 140 408 138 Družbeni proizvod (btto dohodek) 123 139 232 136 Btto osebni dohodki 120 127 134 123 Akumulacija 130 213 — 144 Btto sredstva za reprod. 132 166 117 133 Primerjava med skupnimi dosežki lesne industrije v SOZD GLG in gorenjske industrije pa je naslednja: Elementi Gorenjska GLG Celotni prihodek 123 130 Porabljena sredstva 121 133 DShodek 127 122 Btto osebni dohodki 128 120 deks dohodka 132, indeks čistega dohodka pa 136). Ne glede na povečane obveznosti iz dohodka pa ugotavljamo, da so članice GLG pri delitvi ostanka čistega dohodka upoštevale potrebo po racionalni delitvi sredstev za osebne dohodke, katerih udeležba se v btto dohodku znižuje pri lesni industriji od 42,7 % na 41,5 % gozdarstvu od 44,4 % na 40,5 % Celulozi Medvode od 46,5% na 26,8 %. Od tega pravila odstopa edinole delitev čistega dohodka pri Jelovici Škofja Loka, ki zaradi izpada dohodka pri TOZD Montažni objekti zvišuje udeležbo hodku od 44,8 % na 49,4 %. To je posledica izpada realizacije montažnih objektov na glavnem gradbišču Bantale v Stražišču zaradi zastoja gradbenih in montažnih del, ki po vmesnih fazah sproti obremenjujejo porabljena sredstva in povzročajo izplačila osebnih dohodkov brez ustreznega pokritja v dohodku. c) Primerjalni kazalci Iz preglednice III. so razvidni najvažnejši primerjalni kazalci o poslovnih dosežkih, iz katerih lahko ugotavljamo naslednje: Zaradi povečane stopnje zaposlitve (4,3 % v lesni industriji in gozdarstvu) so indeksi porasta Kazalci potrjujejo ugotovitev o primernosti delitve osebnih dohodkov glede na doseženo stopnjo porasta čistega dohodka z izjemo Jelovice Škofja Loka, ki za TOZD Montažni objekti predlaga posebne sanacijske ukrepe. Še vedno pa so po kazalcih prisotne precejšnje razlike med dosežki glede na doseženi dohodek na delavca. Tako od povprečja v lesni industriji GLG odstopajo (+ ali — N dinarjev za I. polletje 1979): Alples + 39.140 din LIO Gradis + 18.203 din Jelovica — 25.895 din LIP Bled — 2.582 din ZLIT Tržič — 8.191 din Za vrednotenje dosežkov so zanimivi dosežki po posameznih proizvodnih TOZD-ih, ki jih navajamo v preglednici IV. Vsekakor je vredno podčrtati, da so po vredonsti dohodka na delavca od 11. mesta navzdol razvrščeni vsi proizvodni TOZD-i v Jelovici Škofja Loka, poleg njih pa še TOZD-i pohištvo in tapetništvo Tržič (12. mesto), masivna predelava lesa Alples (15. mesto) in »Tomaž Godec« Bohinj (16. mesto). Edinole TOZD Jelobor Gorenja vas se po vrednosti doseženih sredstev za reprodukcijo uvršča na ugodnejše 9. mesto. II.) Investicijska vlaganja in koriščena osnovna sredstva dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov na delavca nižji od indeksov doseženih v globalu za posamezno delovno organizacijo. Investicijska vlaganja so potekala skladno s programi srednjeročnega razvoja, njihova dinamika pa je letos v primerjavi s I. polletjem 1978 naslednja: v 000 din I. polletje 1978 1979 Alples 21,914 44,985 LIO Gradis 872 30,292 Jelovica Škofja Loka 29,883 22,569 LIP Bled 15,439 18,351 ZLIT Tržič 5,390 358 LESNA INDUSTRIJA 73,498 116,555 GG Bled 13,196 11,074 GG Kranj 6,949 13,741 GOZDARSTVO 20,145 24,815 AERO Celuloza 3,156 13,665 SOZD GLG 96,799 155,035 v 000 din Stanje v I. polletju pove- 1978 1979 % Alples 260,289 419,590 +61 '°/o LIO Gradis 64,146 101,230 +58% Jelovica 303,001 334,815 + 10% LIP Bled 191,302 281,044 +47 % ZLIT Tržič 27,210 50,299 +85 % LESNA INDUSTRIJA 845,948 1,186,978 +40% GG Bled 94,656 107,356 + 13% GG Kranj 62,754 80,969 +29 % GOZDARSTVO 157,410 188,325 +20 % Povečanje dinamike v I. polletju 1.1. gre zlasti na račun izgradnje polnojarmenika v LIO Gradis in salona pohištva v Alp-lesu in je poleg bančnih sredstev v velikem delu finansirana z deležem iz sredstev lastne akumulacije ter inozemskimi krediti za opremo. Kakorkoli na gornje stanje v velikem delu vpliva obvezna revalorizacija osnovnih sredstev, nam % povečanja jasno odraža tudi večjo ali manjšo stopnjo novih vlaganj v investicije, ki je izrazito poudarjena pri Alplesu Železniki, LIO Gradisu in Jelovici, precej pa ta stopnja na-pram povprečju lesne industrije zaostaja pri LIP-u Bled in ZLIT-u Tržič ter v GG Bled. V odnosu na nizek nivo prejšnjih obdobij se prvikrat močneje pojavlja tudi povečana stop- Z aktiviranjem investicij v teku I. polletja in ob revalorizaciji osnovnih sredstev po zaključnih računih koncem 1. 1978 se je obseg povprečno uporabljenih osnovnih sredstev ob koncu I. polletja t. 1. povečal: nja vlaganj pri GG Kranj, kjer se v večjem obsegu odražajo aktivirane investicije v gozdne komunikacije. Podatke za AERO Celulozo v tem sklopu ne obravnavamo, ker ustrezni podatki ob času iz- delave te analize še niso vskla-jeni. III.) Finansiranje tekoče reprodukcije in likvidnost poslovanja Primerjava povprečno uporabljenih obratnih sredstev nam kaže naslednje: Izredno povečana stopnja uporabljenih obratnih sredstev presega porast obsega skupnega po- Izrazito slabši položaj v teh odnosih se kaže pri Alplesu Železniki, delno pa tudi pri LIO Gradis Škofja Loka in ZLIT-u Tržič, kar je posledica večje vezave sredstev zaradi nekritih terjatev, povečanih zalog materiala, zalog nedovršene proizvodnje in tudi že delnega porasta zalog gotovih izdelkov. Povečana vezava zaradi zalog materiala, nedovršene proizvodnje in zalog go- stovanja, kar je razvidno iz udeležbe celotnega prihodka v kori-ščenih obratnih sredstvih: tovih izdelkov je v glavnem sezonsko pogojena, prispeva pa k splošnemu zmanjšanju likvidnosti poslovanja lesne industrije. Zmanjšanje likvidnosti poslovanja se občuti zlasti pri Alplesu Železniki zaradi restrikcij skih ukrepov bančne politike na področju potrošniških kreditov in omejevanja možnosti eskontira-nja menic pri Ljubljanski banki, kar ob splošnem pomanjkanju kreditnih sredstev omejuje obseg prodaje in dotok novih naročil s strani velikih trgovskih organizacij. Tako stanje na področju kreditne politike se tudi v obdobju po izteku I. polletja še zaostruje, naročila za pohištvo pa usihajo delno tudi zaradi reakcije kupcev na povečano udeležbo pri Vsee glasnejše so napovedi, da najetju potrošniških kreditov, se bo obseg novih naročil za pohištvo zmanjšal tudi zaradi manjšega obsega stanovanjske graditve, kar utegne prodajne perspektive še poslabšati. Od tako poslabšanega kon-junturnega stanja, kot ga zae®-krat kaže prodaja pohištva, pa prodaja stavbnega pohištva še ni prizadeta, ker njegove prodajne poti niso v občutni meri zavisne od posredniških trgovskih organizacij in se v večji meri vežejo na neposredne kupce (lastna trgovska mreža, neposredne dobave gradbeništvu, izvoz). IV.) Zunanjetrgovinsko poslovanje Iz preglednice V. so razvidni podatki o zunanjetrgovinski menjavi, ki kažejo na zaskrbljujoče stanje z izemo LIP-a Bled, ki je svoj položaj še izboljšal. Prednosti take stalnosti v izvozni orientaciji LIP-a Bled se obrestujejo tudi že v finančnem pogledu. Temu nasproti pa Alples in Jelovica s tako usmeritvijo nista uspela, kar v pogojih naše stvarnosti ne more ostati brez ekonomskih posledic in to že danes, kaj šele v neposredni prihodnosti. Ne nazadnje, tako nazadovanje v izvozu predstavlja bistveni odmik od začrtanih ciljev sedanjega srednjeročnega plana. Jože Dolenc v 000 din Stanje v I. polletju % pove- čanja 1978 1979 Alples 121,532 214,391 +76 % LIO Gradis 32,085 50,936 +58 % Jelovica 86,697 135,710 +56'% LIP Bled 156,578 210,290 +34 % ZLIT Tržič 37,213 46,747 +25 % LESNA INDUSTRIJA 434,105 658,074 +51 '% GG Bled 176,659 214,327 +21 % GG Kranj 82,715 117,731 +42 % GOZDARSTVO 259,374 332,058 +28 % v I. polletju 1978 1979 Alples 121 % 85% LIO Gradis 137 % 116% Jelovica 156% 174% LIP Bled 135% 137 % ZLIT Tržič 213 % 208 % LESNA INDUSTRIJA 141 % 130 % GG Bled 113% 142% GG Kranj 177 % 178 % GOZDARSTVO 139% 157 % Podatki iz periodičnih obračunov za I. polletje 1979 v 000 din OZD Celotni prihodek Porabljene AM po Porabljena surovine predp.sredstva stopn. Dohodek Btto dohodek oz. družbeni proizvod Obvezn. Btt0 .za skupno 0D m splosno porabo Akumu- lacija Btto sredst. za repr. (akum.+obv. AM) Alples 78 316.378 141.757 5-690 203.57O 112.808 118.498 15-736 40.825 21.116 26.806 74 358.757 153-383 8.513 215.874 142.885 151.396 25-926 51.285 38.076 46.589 ind. 113 108 150 1Ó6 12'7 127 126 180 I74 LIO-Gradis 78 88.311 44.211 1.176 59.544 28.767 29.943 4.954 12.063 8.7OO 9-876 74 115.869 59.998 1.436 78.609 37.261 38.697 6.944 15.197 11.069 12.505 ind. 131 136 122 132 ?30 129 125 127 127 Jelovica 78 475.5441 142.4179 5.441 349.918 125.627 131.068 16.991 58.663 19.883v 25*324 74 585.430 206.263 7.047 456.131 129.298 136.345 17-488 67-5J5 9.600 ' 16.64? ind. 123 145 13Ò 130 1Ò3 104 115 48 66 LIP Bled 78 259.580 118.318 7-419 166.683 92.896 IOO.315 11.637 48.251 12.823 20.247 74 387.673 157-318 10.238 262.998 124.630 I34.9IO 17.171 57.54O 22.297 32.535 ind. 149 133 138 Ì58 I34 Ì34 ir; 174 161 ZLIT Tržič 78 58.023 29.196 1.118 34.702 23.32I 24.439 3-776 12.591 3.943 5.06) 74 104.894 6Ì.599 1.478 69.4(20 35-476 36.954 4.222 15.618 5-249 6.727 ind. 130 211 132 200 152 I5I 124 133 133 Lesna indu-78 1,197.056 475-961 20.84:4 814.417 383.419 404.263 53.094 I72.393 66.47O 87.314 strija 79 1,552.628 638.561 28.712 1,083.032 469.598 498.310 71.751 206.955 86.291 II5.OO5 skupaj ind. 130 134 Ì38 133 122 Ì23 120 130 132 x po upoštevanju din 4,304-.000 izgube pri TOZD montažni objekti Preglednica I v 000 din OZD Celotni prihodek Porabljene AM po surovine predp stopn . sr Btto do-: hodek oz družbeni proizvod Obvezn. Btt . za skupno q« in splošno porabo Akumu- lacija Btto sredst. za repr. (akum.+obv. AM) GG Bled 78 IO7.610 6.752 6.836 55-811 53-799 60.635 16.736 23-387 4.469 II.305 79 153-246 10.295 8.092 71.465 81.780 89.872 22.320 31.290 11.595 19-687 ind. 142 152 118 132 152 148 133 259 181 GG Kranj 78 III.559 5-695 2.899 61.554 50.004 52.903 I3.375 26.960 1.926 4.825 79 143-933 6.63? 4.537 79.652 64.281 68.618 17.892 32.880 2.047 6.384 ind. 129 116 150 129. 129 129 122 106 Ì32 Gozdarstvo 78 219.159 12.44? 9-735 -115.365 IO3.303 113.538 50.111 50.347 6.395 16.130 skupaj 79 297.179 16.932 12.429 151.II7 146.061 158.490 40.212 64.170 13.642 26.071 ind. 135 136 127 131 140 139 127 213 165 Celuloza 78 228.247 147.723 29.452 206.133 22.114 51.566 7.382 23.972 _ 29.452 Medvode 79 289.027 156.649 29.561 198.695 90.333 119.894 16.175 32.160 4.95I 34.512 ind. 126 106 100 96 408 232 134 117 SOZD GLG 78 1,645.252 636.131 60.Opi 1,135.915 509.336 569.367 90.587 246.712 72.865 132.896 skupaj 79 2,138.834 812.142 70.702 1,432.844 7O5.992 776.694 128.138 303.285 1Ó4.884 175.586 ind. 130 128 118 126 138 136 123 144 133 Delitev družbenega proizvoda (bruto dohodka) za I. polletje 1979 Preglednica II v 000 din Družbeni proizvod (btto do- skupno splošno in porabo Cisti dohodek Brutto OD Akumulacija Brutto sredstva za reprodukcijo OZD Družbeni Obveznosti za Brutto sredstva za reprodukcijo udelež. udelež. udelež. eoelf udelež. udeleZ. proizvod splošno porabo Čisti dohodek Brutto OD Akumulacija dohodku dohodku dohodku dohodku dohodku hodek) znesek udelež. v btto znesek udelež. v btto znesek udelež, v btto ’znesek udelež. v btto ’ znesek udelež. v btto Alples 78 118.498 15-736 13,3% 73.493 62,0% 57,3% 64,7% 63,8% 68,7% 68,5% 40.825 34,5% 21.116 17,8% 26.806 22,6% dohodku dohodku dohodku dohodku dohodku 79 LIO Gradis 78 79 Jelovica 78 79 151.396 29.943 38.697 131.068 136.545 25.926 4.954 6.944 16.991 17.488 17,1% 16,6% 18,0% 15,0% 12,8% 86.745 I9.37I 24.704 89.992 93.394 51-285 12.063 15.197 58.663 67.315 33,9% 40,3% 39,3% 44,8% 49,4% 38.076 8.7OO 11.069 19.883 9.600 25,2% 29,1% 28,6% 15,2% 7,05% 46.589 9.876 12.505 25-324 16.647 30,8% 33,0% 32,3% 19,3% 12,2% GG Bled GG Kranj 78 79 78 79 60.635 89.872 52.903 68.618 16.736 22.320 13.375 17-892 27,6% 24,8% 25,3% 26,1% 27.718 48.371 31.508 39.237 45,7% 53,8% 59,6% 57,2% 23-387 31.290 26.960 32.880 38,6% 34,8% 51,0% 47,9% 4.469 11.595 1.926 2.047 7,4% 12,9% 3,7% 3,0% 11.305 19.687 4.825 6.384 18,7% 21,9% 9,1% 9,3% LIP Bled ?8 79 IOO.315 134.9I8 11.637 I7.I7I 11,6% 12,7% 15,4% 11,4% 67.585 89.290 67,4% 66,2% 76,8% 62,7% 48.251 57.540 48,1% 42,7% 51,5% 42,3% 12.828 22.297 12,8% 16,5% 16,1% 14,2% 20.247 32.535 20,2% 24,1% 20,7% 18,2% Gozdarstvo skupaj 78 79 113.538 158.490 30.111 40.212 26,5% 25,4% 59.226 87.608 52,2% 55,5?« 50.347 64.170 44,4% 40,5% 6.395 13.642 5,6% 8,6% 16.130 26.071 14,2% 16,5% ZLIT Tržič 78 79 36.954 3.776 4.222 23.166 12.591 15.618 3.943 5-249 5»06l 6.727 Celuloza Medvode 78 79 51.566 II9.894 7.382 16.175 14,3% 13,5% 25.3II 46.127 49,1% 38,5% 23.972 32.160 46,5% 26,8% 4.951 4,1% 29.452 34.512 57,1* 28,8% Lesna industrija 78 skupaj 79 404.263 498.310 53.094 71.751 13,1% 14,4% 269.199 317.299 66,6% 63,7% I72.393 206.955 42,7% 41,5% 66.470 86.291 16,5% 17,3% 87.314 115.003 21,6% 23,1% SOZD GLG skupaj 78 79 569.367 776.694 90.587 128.138 15,9% 16,5% 353.736 451.034 62,1% 58,1% 246.712 303.285 43,3% 39,1% 72.865 104.884 12,8% 13,5% 132.896 175.536 23+% 22,6% Primerjalni kazalci za I. polletje 1979 Preglednica III OZD Dohodek na delavca v celih NDin Cisti dohodek na delavca v celih NDin Btto OD na delavca polletno v celih NDin Izplačani Btto OD in neto OD na sredstva delavca skup.por. mesečno v na delavca celih NDin polletno v celih NDin Udeležba dohodka v upor.posl. sredstvih Udeležba btto sred. za repr. ■> upor.posl. sredstvih Alples 197 G 1979 indeks 136.407 164.802 121 88.867 IOO.O52 113 49.366 59.153 120 5.870 6.910 118 68.020 67.687 100 29,6% 22,5% 7,1% 7,4% LIO Gradis 1978 1979 indeks 115.996 143.865 124 78.109 95-383 122 48.642 58.676 121 5.660 6.680 118 51.650 62.379 121 29,9% 24,5% 10,3% 8,2% Jelovica 1978 1979 indeks 102.973 99-767 97 73.774 72.064 98 48.085 51.941 108 5.670 6.130 108 57.467 61.335 107 32,2% 27,5% 6,5% 3,5% LIP Bled 1978 1979 indeks 93.176 123.080 132 67-789 88.145 130 48.397 56.802 117 5.3IO 6.390 120 54.922 66.132 120 26,7% 25+% 5,8% 6,6% ZLIT Tržič 1978 1979 indeks 80.413 II7.47I 146 64.683 76.709 119 43.418 51.716 119 5.020 6.170 123 52.725 61.057 116 36,2% 36,6% 7,9% 6,9% Lesna industrija skupaj 1978 1979 indeks 107.041 125.662 117 75.154 84.908 113 48.128 55-380 115 5.560 6.420 115 58.408 64.159 110 29,9% 25,5% 6,8% 6,2% OZD Dohodek na delavca v celih NDin Čisti dohodek na delavca v celih NDin Btto OD na delavca polletno v celih NDin Izplačani Btto OD in neto OD na sredstva delavca skup.por. mesečno v na delavca celih NDin polletno v celih NDin Udeležba dohodka v upor.posl. sre4stvih Udeležba btto sred. za repr. \ upor.posl. sredstvih GG Bled 1978 1979 indeks 122.549 169.317 138 63.139 100.147 159 53,274 64.783 122 5.610 7.I2O 127 60.221 78.963 131 19,8% 25,4% 4,2% 6,1% GG Kranj 1978 1979 indeks 94.348 121.745 129 59.450 74.313 125 50.868 62.273 122 6.240 7.74O 124 55.817 70.432 126 34,4% 32,4% 3,3% 3,2% Gozdarstvo skupaj 1978 1979 indeks 107.124 144.472 155 61.121 86.655 142 51-958 63-472 122 5.95O 7.440 125 57.813 74.508 129 24,9% 28,1% 3,9% 5,1% Celuloza Medvode 1978 1979 indeks 42.857 175-064 408 49.053 89.394 182 46.458 62.326 134 5-580 7-260 130 49.055 79-801 163 2,9% 11,2% 3,9% 4,3% SOZD GLG skupaj 1978 1979 indeks IOO.52I I34.118 133 69.812 85-683 123 48.690 57.615 118 5.640 6.700 119 57-342 67.680 118 20,7% 22,3% 5,4% 5,5% SOZD G LG v prvem polletju Zunanjetrgovinska menjava v I. polletju 1979 Prodaja gozdnih sortimentov v I. polletju 1979 V dolarjih OZD Izvoz Uvoz Družbeni sekt. Zasebni sekt. Skupa j T97H 1979 —indeks 1973 T979“ -indeks 1978 1979 1978 1979 1978 1979 Alples 785.546 524.738 67 912.607 869.682 95 -- GG Bled LIO Gradis - - — - 1. Hlodi iglavcev 27.695 27.794 6.899 14.841 34.594 42.635 Jelovica 741.679 284.261 38 468.566 491.842 105 2. Hlodi EL 2.021 4.484 9.245 476 11.266 4.960 LIP Bled 2,834.237 3,789.176 133 500.421 1,144.728 228 3. Skupaj hlodi ZLIT Tržič 637.825 502.508 78 84.054 42.225 50 iglavcev 29.716 32.278 16.144 15.317 45.860 47.595 LESNA IND. 4,999.287 5,100.683 102 1,965.640 2,59-8.477 129 4. Celulozni les m :5 2.043 5.765 1.338 3.719 3.381 9.484 GG Bled 95-063 134.806 141 45.036 74.047 164 5. Drugi tehn.les 3.684 2.90O 1.948 648 5.632 5.548 GG Kranj 81.605 256.402 314 50.625 65.391 129 Celuloza M. 768.057 623.529 81 862.074 1,539.99-7 155 GG Kranj GLG SKUPAJ 5,944.012 6,115.420 102 2, ,923.383 4,027.862 137 1. Hlodi iglavcev 17-184 16.700 24.071 23.291 41.255 39.991 2. Hlodi FL 118 29 330 1.128 448 1.157 skupna udeležba uvoza v izvozu 1978 49,4 % 3« Skupaj hlodi 1979 65,9 % iglavcev 17.302 16.729 24.401 24.419 41.703 41.148 znižanje presežka izvoza za 1978 3,008.205 $ 4. Celulozni les m 3 961 1.483 2.275 4.522 3.236 6.005 1979 2,087.558 S 5. Drugi tehn.les I.I92 1.202 3.652 1.924 3.303 3.126 skupni presežek izvoza nad uvozom 31 % Brez dela ni jela Stane Mezek, Jelovica Škofja Loka — izmenovodja v TOZD Proizvodnja oken in notranjih vrat: Vodilo tokratnega obiska pri posameznih delavcih naše sestavljene delovne organizacije je bilo predvsem vprašanje, v kolikšni poveza-zanosti oziroma odvisnosti sta produktivnost in osebni dohodek. Ob tem je šlo še vprašanje, kaj menijo o skupnih službah, saj so bile te v zadnjem času deležne precej kritičnih besed. Kot skupen odgovor na prvo vprašanje pa bi lahko zapisali, da naši delavci prav dobro vedo, da brez dela ni jela. Stara modrost prav zares nič ni izgubila na svoji teži. Vladimir Šarič, Gradis — LIO Škofja Loka — VK tesar v tesarski delavnici: primer delali v takorekoč nemogočih razmerah. Ni bilo važno, če je brila burja, močil dež. Rok je bil postavljen, ljudje niso imeli kje živeti in to je bilo za nas dovolj.« »Naše delo je tako, da se ga včasih da izmeriti, drugič spet ne. Največkrat delamo barake. Včasih je bilo drugače, zdaj pa gradbena sezona v bistvu traja celo leto. Torej smo tudi mi veliko na terenu. Ko gremo na teren, vemo vnaprej, koliko časa lahko porabimo za določen objekt. Konec tedna, ko gremo domov, vemo, koliko smo naredili in koliko zaslužili. Če naredimo več, dobimo to v gibljivem delu. Delamo od ponedeljka do petka. Bili smo že vsepovsod. V skupini, ki dela večjo barako, smo štirje, sicer pa trije delavci. Za večjo barako je predvideno okoli 360 ur dela. Zgodilo se je že, da smo jo naredili sto ur prej. Delamo po cel dan. Na učinek veliko vpliva vreme, dež je velik sovražnik, če pride ob nepravem času. Nedokončano barako je treba zaščititi in ni važno, če smo mi mokri. Kako delajo v skupnih službah, bi težko rekel, ker nad tem nimam posebnega pregleda. Vsekakor delavci v proizvodnji delamo, če imamo s čim. Ne vem pa, če so delavci v skupnih službah zmeraj naredili vse, kar je bilo potrebno, da bi dobili potrebne surovine. Če ni dela, moramo vzeti dopust. Delavci v proizvodnji nismo še nikoli zatajili. V Italiji smo na Alojz Masterle, Celuloza vode — zdaj vodja poprej pa reeferent za toplotne naprave, o čemer je tudi govoril: »Naše delo je težko izmerljivo. Osebni dohodek je odvisen od uspeha celotne temeljne organizacije, uspeh temeljne organizacije pa spet povezan z našim delom — z vzdrževanjem in pripravljenostjo naprav. Za te naprave skrbi 26 ljudi. S toplotno energijo oskrbujemo celo tovarno in »krijemo« del porabe elektroenergije. Če bi zastalo delo, bi zastala cela tovarna. Tega se seveda delavci zavedajo. Delo ne pozna popoldanskega in nočnega počitka. Ljudi za tako delo ni dovolj. Da je to delo, na videz lepo, težko, pove že to, da se kljub razmeroma dobremu zaslužku, ljudje ne odločajo zanj. V naših skupnih službah v Medvodah ni veliko zaposlenih. Ker smo prostorsko oddaljeni od skupnih služb delovne organizacije v Celju, moramo imeti lastne skupne službe. Brez služb kot so nabava, prodaja, skladišče in podobno, ne more živeti nobena temeljna organizacija združenega dela.« »V naši izmeni dela 17, 18 delavcev. Moram povedati, da imamo pri nas tehnologijo, pri kateri ni bilo že deset let nič kupljeno novega. Kar je bilo sprememb na bolje so bile rezultat domače pameti. Pri delavcih je osebni dohodek odvisen od norme, izmenovodje pa smo plačane na osnovi osebne ocene, ki jo sprejme posebna komisija. V naši temeljni organizaciji so trije obrati. Mislim, da bi bilo pametneje, če bi bile tudi izmenovodje nagrajevane po delu, povezano z delom delavcev, kot je naše delo sestavni del njihovega dela. Prav tako bi moralo biti urejeno za voznike viličarjev, saj je od takega voznika precej odvisno ali bo delavec pri stroju pravočasno dobil potreben material ali pa bo moral nanj čakati. Seveda osebni dohodki delavcev niso odvisni samo od njihovega dela, temveč posredno tudi od delovnih faz pred njimi. Delavci prekoračujejo normo za približno 15 odstotkov, čeprav je zadnje tri mesece v veljavi že višja norma. Skupne službe pa — vse naše delo je odvisno od nabave lesa, kasneje pa spete od prodaje izdelkov. V sedanjem položaju pa je pri prvem delo precej težje.« Danica Šolar, Alples Železniki vodja kuhinje v obratu družbene prehrane: »Naš osebni dohodek je odvisen od tega, koliko naredimo, zato se trudimo, da bi bil »promet« čimvečji. Plan je pa zelo »napete«. Pri tem nam velik delež prispevajo h končnemu uspehu zunanji gosti. Dopoldne pripravimo okoli 700 malic, kosil in popoldanskih malic pa seveda precej manj. Delamo tudi po dogovoru, naročilu. Restavracija je namreč ves čas odprtega tipa, je pa tudi edina večja restavracija v celi dolini. V to nas je skorajda prisilil položaj, saj je! bilo zmeraj dosti gradbenih, cestnih delavcev. Nekje morajo jesti. Zdaj se bodo pri nas hranili tudi filmarji Dražgoške bitke. Po svojih močeh se trudimo, da bi bili ljudje čimbolj zadovoljni, zato nas zaboli, če slišimo, da je bila na primer malica zanič. Če ne maraš tega, pa vzemi kaj drugega! Sploh nas zunanji gosti veliko bolj pohvalijo kot domači ljudje. Pa bi raje videle, če bi bilo ravno narobe. V skupini je 16, moralo pa bi biti 18 delavk. Zanimanja za naše delo ni. Dekleta gredo raje v proizvodnjo, kjer je, pa če se še tako čudno sliši, delo lažje. Ker nas je premalo se je treba odpovedati marsikateri prosti uri, veliko je zamenjav. Pri nas imamo le dva »režij-ca«. Njun osebni dohodek je odvisen od plana prometa. Sicer pa določena dela opravljajo naše skupne službe.« Lojzka Lajovec, Zlit Tržič — brusilka v TOZD Pohištvo, tapetništvo: »Tukaj sem že 16. let. Moje delo je ploskovno brušenje pohištva pred lakiranjem. Delo je natančno, če ni dobro opravljeno, se »komad« vrne nazaj. Ploskev je obraz pohištva. Na to pride le še lak, lak pa ne skrije nič. Ploskev mora biti čista. Normo presežem tudi za 40 odstotkov. Od tega je odvisen moj osebni dohodek. Veliko pomeni pri tem izkušnja pri delu. Smo štiri brusilke, od teh sem jaz brusilka najdalj. Delo je težko, ne zgolj zaradi brušenja, temveč tudi zaradi dvigovanja. Moti me, da osebni dohodek ni odvisen od osebne ocene. Nekateri pač norme ne morejo doseči zato, ker jih premeščajo z dela na delo. Mislim, da je premalo dogovarjanja z mojstri v delavnici. Ne dosegamo planov, zato delavci odhajajo drugam. Vsak bi se moral zavedati, da izkušnja pomeni veliko in da bi moralo biti z delavci več stikov. Mislim, da v skupnih službah delavcev ni preveč, z boljšim sporazumevanjem pa bi še več ustvarili. Menim pa, da mora biti prva skrb proizvodnja, šele po tem razne seje.« Jago Petrovič, Gozdno gospodarstvo Kranj — splošni gozdni delavec v TOZD Gozdarstvo Preddvor: »Pri nas je seveda merilo za osenbi dohodek norma. Pri tem pa mislim, da je v normi premalo upoštevana posebnost terena. Les, ki je bil nizko, smo že ves posekali, zdaj pa delamo v strminah. Mi smo na Jezerskem. Tukaj delam že osem let. Norme so zmeraj višje, delavca pa ne moreš prisiliti, da bi bil zmeraj sposobnejši. Z leti izgublja svojo moč. V naši skupini je pet delavcev. Skupina je mlada, še močna. Starejši izzgubljajo hitrost. Pod normo običajno nismo nikoli. Če jo presežemo, se splača, samo ne vem, do kdaj bomo lahko zdržali tak tempo. Najbrž ni treba posebej razlagati, da je naše delo težko. Vreme ni zmeraj prijazno. Čudijo se, zakaj je toliko naših delavcev na bolniški. Pa ni čudno. Ne moreš reči, da vsak simulira. Poškoduješ se lahko kaj hitro. Razmišljal sem že, da bi šel kam drugam, kot nekateri drugi. Toda, navadiš se. Zgodi pa se, da včasih tudi po tri mesece ne grem domov. O skupnih službah ne bi imel kaj reči, saj sem preveč oddaljen o dnjih, da bi videl, kako delajo. Najbrž pa morajo biti take kot so.« Franc Colja, LTP Bled — TOZD Rečica — končni kontrolor v oddelku vrata: »Moje delo je, da moram tiste izdelke, ki niso zadosti kakovostni, izločiti. Neposredna proizvodnja je v A, ostali pa v B grupi, kjer sem tudi jaz. V tem oddelku je 200 zaposlenih, večina v A grupi. Za osebni dohodek je važna predvsem produktivnost celotne proizvodnje. Ko pregledujem, za primer, vratna krila, ugotavljam ali je bil za napako kriv delavec ali stroj. Pri tem bi bil lahko bodisi bolj, bodisi manj natančen. Če bi slabo narejene izdelke spregledal, bi seveda prišlo do reklamacij. Če sem preveč natančen, pa spet nekako ni prav. Preveč se tudi nabere za popravljanje. Morali bi imeti interne standarde, kaj je dobro in kaj ne. Nekaj standardov, ki jih predpisuje JUS, je, se pa nanaša- Planiranje Planiranje za sestavljene organizacije združenega dela, to je za nas SOZD GLG, je v zakonu o planiranju posebej opredeljeno s sistemom planiranja. Predvsem veljajo smiselno določbe zakona, ki se nanašajo na planiranje v temeljni organizaciji, če zakon drugače ne določa. To pomeni, da je treba za SOZD GLG kot sestavljeno organizacijo združenih delovnih organizacij in temeljnih organizacij izdelati prav vse dokumente, ki jih predvideva zakon o planiranju. Planiranje razvoja na ravni SOZD GLG za naslednje srednjeročno obdobje 1981—1985 pomeni predvideti vsklajen razvoj vseh TOZD, ki so vključene v sestavljeni organizaciji po poseb- Kako gospodarimo ? le na dolžino in širino. Treba pa je gledati še na površinsko obdelavo. Delo je težko, saj je treba pregledati vso proizvodnjo, tudi fizično naporno, hkrati pa sem postavljen še v vlogo dispečerja. Norme delavci presegajo, čeprav ni dolgo, kar so bile popravljene. Le tamkaj jih ne, kjer je delo preveč razdrobljeno. Skupne službe so seveda potrebne, delavci tamkaj pa so odvisni od rezultata proizvodnje. No, ko je bila kriza, smo rekli, da je komerciala slabo delala, zdaj pa za trg ne zmoremo narediti dovolj. Je komerciala začela dobro delati ali je trg postal tako zahteven?« Albin Noč, Gozdno gospodarstvo Bled — TOZD Gozdarstvo Jesenice — splošni gozdni delavec: »Delam v revirju Savske jame. Prej je bil osebni dohodek odvisen od kubika, zdaj pa že nekaj časa od debla. Zdi se mi, da novi način ni tako vzpodbuden kot jd bil prejšnji. Poprej so bili računi jasnejši. Zdaj tudi pri normi dosegamo slabše rezultate. Pri gozdnem gospodarstvu delam že 30 let. Dvanajst domačinov nas je bilo, zdaj pa že deset let poleg mene ni nobenega več. Mladih to ne vleče, gredo raje v dolino. Jaz v železarno nisem šel. Raje sem v naravi, v hribih in grem z veseljem v službo. Pa čeprav v sneg, ki pri nas nas včasih izgine šele maja. Nisem navajen »na uro gledat«. Ja, koliko smo včasih delali! Če bi nam od vsega tistega »penzjon« računali, bi bilo dobro. Toliko let dela v gozdu pa se pozna pri zdravju. Kolk in hrbtenica sta opešala. Roka je vsa mravljinčasta. Še dve leti imam do upokojitve, pa ne bom dočakal. Bolovai sem že. Ortoped pravi, da bi moral opravljati lažje delo, takega pa pri nas ni. Kaj naj rečem o skupnih službah? Ko smo začeli sta bila dva v pisarni in š,ef, pa smo posekali veliko. Sestankov je preveč. Tudi med delovnim časom so. Delo pa tedaj stoji.« V SOZD GLG nem samoupravnem sporazumu o združitvi. Uresničevanje ciljev in nalog iz sporazuma pa so te-teljne smernice za planiranje skupnega razvoja. Podatki in analiza preteklih dogajanj in strokovno preverjanje realnih možnosti razvoja novega obdobja ponujajo izbiro elementov za vsklajeni razvoj in izdelavo osnutka temeljev plana za sledeče razvojno obdobje. Za SOZD GLG so samoupravni organi že za preteklo obdobje 1976—1980 sprejeli samoupravni sporazum o temeljih plana. S tem sporazumom je bilo sprejeto surovinsko uravnoteženje med temeljnimi organizacijami. Za zagotovitev gozdne proivodnje pa so bili postavljeni temelji za združevanje sredstev, ki so potrebna za gradnjo gozdnih cest. Izpolnjevanje in uresničevanje gozdno gospodarskih načrtov, ki določajo tudi obseg sečenj, je pogojeno z izgradnjo gozdno-cestnega omrežja in gozdnih vlak. V temeljih plana je bilo posebej poudarjeno vse tisto, kar je bilo podano z usmeritvijo iz družbeno-ekonomske resolucije, predvsem pa rast gospodarstva, zaposlovanje delavcev in izvozno-uvozna bilanca. Na podlagi izkušenj in podatkov o uresničevanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana za preteklo obdobje so v pripravi smernice, elementi in temelji plana za sledeče obdobje. Prvo, kar moramo ugotoviti pri dopolnjevanju elementov, da ti morajo za gozdarstvo vsebovati ne le program izgradnje gozdno-pro-metne mreže, ki je nujno potrebna za nemoteno pokrivanje lesne industrije z lesno surovino in je predpogoj za izvajanje gozdno-tehničnih in gozdno-bio-loških del. Zato bodo vsebovali elementi sporazuma tudi vse obveznosti, ki jih ima gozdarstvo za opravljanje ukrepov, ki so po zakonu in gozdno-gospodarskih načrtih potrebni za ohranitev trajne proizvodne zmogljivosti gozdov in za zagotovitev svoj štev gozdov, ki so činitelji oblikovanja okolja, ter nosilci posebnih, človeku potrebnih dobrin. Postavitev teh nalog v ospredje samoupravnega spoarzuma o temeljih plana razvoja SOZD GLG je hkrati skupna zadolžitev in naloga vseh TOZD, da posebej skrbe za gozdove kot dobro skupnega družbenega pomena in trajnega proizvajalca dragocene surovine za predelavo v lesni industriji. Še vedno ostane v temeljih plana poudarjeno združevanje sredstev za gozdne ceste. Posebej obravnavano surovinsko ravnotežje med TOZD bo v temeljih plana 1981—1985 dobilo posebno pomembno mesto. Surovinsko vprašanje se vsebolj zaostruje, ker se poraba lesa vse splošno veča, zahteve na kvaliteto so vedno večje. Pri gozdni proizvodnji pa računamo le z rastjo +0,5 do 1 % letno. Torej razkorak s porabo se veča in enako tudi borba za surovino. Temelji plana naj bi zagotovili gozdnim gospodarstvom možnost za uresničevanje sečenj in spravila planiranih količin gozdnih sortimentov. S tem prevzemajo tudi obvezo, da bodo porabniki tudi redno in enakomerno surovinsko oskrbljeni. Porabniki predelovalci pa morajo doseči s predelavo lesa tako stopnjo lesne surovine, da bodo tudi zagotovljena finančna sredstva za razvoj gozdarstva. Za uresničevanje priprav za plan 1981—1985 v SOZD GLG je delavski svet na predlog kolegijskega poslovodnega organa imenoval odbor strokovnih sodelavcev, ki so odgovorni za pripravo planskih dokumentov. Za strokovno izpopolnitev pa je na voljo strokovno gradivo poleg zakona, tudi podrobneje v Gospodarskem vestniku in v drugih časopisih in glasilih. Člani odbora so imeli enodnevni seminar s sodelavci Zavoda za plan SRS. SOZD GLG pa so po vprašanju problematike in priprav planiranja obiskali strokovnjaki republiškega in medobčinskega sindikata, Zavoda za plan SRS in Poslovnih združenj gozdarstva in lesarstva. Informacije in navodila za planiranje so številna in obsežna, pri vsem pa še vedno prav vse ni jasno. Verjetno je zato še vedno le v osnutku zakon o planiranju SRS. Za nami je že osem mesecev letošnjega leta, znani so polletni rezultati gospodarjenja, torej preostaja nam se še nekaj mesecev do zaključka poslovnega leta. Večkrat se med posameznimi člani kolektiva postavlja vprašanje, kako gospodarimo, kakšni so naši rezultati, predvsem pa, ali uresničujemo cilje, ki smo jih zastavili z gospodarskim planom, kajti le tako bomo ustvarili sredstva za osebne dohodke in nadaljnji razvoj delovne organizacije. Že ob sprejemanju plana se je ugotavljalo, da letošnje leto ne bo preveč rožnato, kajti že takrat je bilo jasno, kako bo s cenami surovin in repromateri-alov v letošnjem letu, po drugi strani pa je naši delovni organizaciji samoupravni sporazum dovoljeval le minimalno povečanje cen našim proizvodom. Nenehna rast življenjskih stroškov pa tudi povzroča stalni pritisk na povečanje osebnih dohodkov, kar v končni fazi vse vpliva na povečanje stroškov poslovanja. Naša delovna organizacija z vsemi TOZD jq bila torej postavljena pred nalogo, kako ustvariti boljše oziroma vsaj primerne rezultate, da bodo osebni dohodki primerni in bo še vedno ostal del sredstev za moder-nizacioj tehnologije. Zato so vse TOZD poleg plana sprejele akcijski program s celo vrsto ukrepov, kateri naj bi imeli namen ustvariti več kot smo si zadali s planom. Kaj smo ugotovili v prvem polletju oziroma kako gospodarimo v vseh osmih mesecih? Naši rezultati so različni. Vse TOZD ne gospodarijo uspešno, zato niso povsod rezultati taki kot smo jih pričakovali. Delovna organizacija je zaključila prvo polletje pozitivno, vendar tako pa ni bilo po vseh TOZD. Kje so vzroki, da smo zaostali za predvidevanji? Končni uspeh oziroma finančni rezultat izhaja iz dosežene proizvodnje oziroma prodaje. Proizvodnja je zaostala za celih 6 %, sicer po TOZD različno. Škoda je predvsem v tem, ker na trgu za naše izdelke postajajo velike možnosti prodaje in bi lahko veliko več prodaji, kot je bilo proizvedenega. Še najbolj se je približal planu TOZD Jelo-bor, ki je dosegel 99 %. Celih 13 '°/o pa je zaostal TOZD Gradnja montažnih objektov, kar pa je precej vplivalo na končne rezultate. Ostale proizvodne TOZD plana v celoti niso dosegle, vendar so se mu precej približale. Kje lahko iščemo vzroke za nedoseganje? Stanje v proizvodnji postaja čedalje bolj problematično. Tehnologija je zastarela, strojni park je izrabljen, pojavljajo se česti zastoji in s tem izpadi proizvodnje. Delavcev primanjkuje skozi celo prvo polletje 8 % in tudi kvalifikacijska struktura ni ugodna. Delno je bil primanjkljaj v polletnih mesecih pokrit z delom študentov in dijakov, vendar bo ta problem v jesenskih mesecih ponovno prisoten. Kljub temu, da družbeni dogovor ne dovoljuje zaposlovanje preko 2 '%, katerega v Jelovici v preteklih letih nismo prekoračili, bo določeno število delavcev le potrebno pridobiti, v kolikor se hoče, da bo proizvodnja normalno potekala. Pomanjkanje ustreznih delavcev v preteklosti, prav tako pa tudi v prihodnosti, v kolikor ne bomo pridobili novih, bo resno ogrozilo doseganje predvidenih rezultatov. Večjega pomanjaknja surovin in repromaterialov v preteklih mesecih ni bilo občutiti, zato navedena problematika ni imela večjega vpliva na doseganje re- 33 zultatov. Pereč problem pri surovinah in repromaterialih je le v stalni tendenci naraščanja cen, kar je delno že vplivalo na rezultate prvega polletja, vendar pa se predvideva, da bo problem mnogo bolj prisoten v drugem polletju in bo lahko že krepko vplival na letne rezultate. Naša naloga na tem področju je le v racionalnejši izrabi, kar lahko bistveno vpliva na stroške. Kljub temu, da plan ni bil dosežen, lahko ugotovimo, da je bilo v letošnjem prvem polletju izdelanega za 6 °/o več, kot v istem obdobju preteklega leta, pri čemer TOZD Primarna predelava lesa, senčila Preddvor dosega najvišji porast. Manj kot v istem času preteklega leta je izdelanega le na TOZD Gradnja montažnih objektov za 10 %, kar je precej vplivalo na njihove rezultate. Tudi produktivnost dela je v delnem porastu tako kot je bilo predvideno s planom, vendar pa zelo različno po posameznih TOZD. Kljub zastareli tehnologiji vse žagalnice dosegajo visoko storilnost, kar je pripisati izključno prizadevanju in maksimalnemu izkoriščanju razpoložljivega delovnega časa delavcev in vodstva žagalnic. Problem, ki je zadnja leta stalno prisoten, v letošnjem letu pa še v povečanem obsegu je boleznina, ki je večja za 6'°/o v primerjavi s preteklim letom. Za 27 % je porasla tista do 30 dni, katero plačuje delovna organizacija, kar je povečalo stroške poslovanja, boleznina nad 30 dni pa je manjša za 8 %. Izredno povečana boleznina je bila na TOZD Gradnja montažnih objektov in to za celih 53 %, kar je vplivalo na njihove slabe rezultate. Tako povečani obseg boleznin izvira iz dveh smeri in prenizke zavesti, na drugi pa takemu stanju botrujejo slabi delovni pogoji in težko delo, kar je (Nadaljevanje na 6. strani) 5 Kako gospodarimo? jim delom čim več prispevajo k boljšim rezultatom navedene TOZD. Do zaključka poslovnega leta je preostalo le malo časa, čaka pa nas veliko nalog, če hočemo kolikor toliko doseči predvidene rezultate; katere naloge bi bile prioritetne v naslednjih mesecih? (Nadaljevanje s 5. strani) predvsem značilno za Stari Dvor. Povprečno je bilo potrošenega v celi Jelovici na delavca 88,5 ur boleznine, oziroma na Proizvodnji oken in vrat 108,5 ur, kot najslabši primer. Tudi izkoristek razpoložljivega delovnega časa je precej vplival na rezultate. Režijske ure so narasle za 3 %, izpadle ure zaradi prekinitev dela pa za 75'%. Prekinitve dela so nastopile predvsem zaradi organizacijskih motenj, kar kaže na slabo organizacijo dela. Največ prekinitev je bilo na montaži zaradi nepravočasnih dobav repromateriala. Tako stanje bi se lahko popravilo ali, vsaj zmanjšalo, če bi bilo malo več čuta odgovornosti do dela in danih nalog. Če se še enkrat ozremo na plan proizvodnje, zaposlovanje, trošenje delovnega časa in boleznine, torej probleme, ki jim je akcijski program dal največji poudarek pri njihovem doslednem izpolnjevanju, se lahko trdi, da so ostali samo zapisani in v celoti neizpolnjeni, kar se pri odgovornem poslovanju ne bi smelo dogoditi . Že uvodoma je omenjeno, da prodaja sama ne bi bila problematična iz vidika trga, ker je tržišče nudilo daleko večje možnosti, kot smo jih izkoristili. Praktično je bilo na področju stavbnega pohištva prodano vse, kar je bilo proizvedeno. Delne zaloge so se kopičile zaradi ne-sortiranosti proizvodnega programa. Drugače pa je bilo na montažnih objektih, kjer pa je bilo tržišče problematično v prvih mesecih. Velik vzrok v sami prodaji hiš je bil v nepripravljenih gradbiščih, zaradi česar se ni mogla normalno odvijati montaža, kar je povzročilo izpad prodaje in s tem dohodka. Zelo lepi rezultati so bili doseženi v lastni trgovski mreži, saj je bilo 91% planiranega preko nje. Pri tem so najboljši rezultati doseženi v poslovalnici Valjevo, ki je 46 % prekoračila plan in je za Staro Pazovo po obsegu prodaje v prvem polletju druga največja poslovalnica. V celi delovni organizaciji je bila prodaja višja za 24 %, na stavbnem pohištvu za 34%, na montažnih objektih pa je bila nižja za 18%, kot v istem obdobju preteklega leta. Jasno, da je tako stanje na montažnih objektih imelo usodne posledice na doseganje finančnega rezultata, kajti stroški so v tem času precej narasli. V zadnjih letih zelo pereč problem za Jelovico je področje izvoza, ki je bil vse do letošnjega prvega polletja v stalnem padanju. Šele zadnje mesece se stanje nekoliko izboljšuje, tako da v letošnjem letu ne bo moč doseči planiranega, če je bil plan v polletju izpolnjen le 22 %, oziroma za 53 % manjši, kot v preteklem letu, ker se na vseh nivojih daje tako velik poudarek izvozu, bi morali v bodoče napeti vse sile, da do kraja leta čimveč zamujenega nadoknadimo. Da se na kraju še seznanimo s finančnim rezultatom. V celi delovni organizaciji je bil dosežen celotni prihodek 90 %, dohodek 98 %, in čisti dohodek 96 %. Delovna organizacija je poslovala pozitivno. Negativni finančni rezultat je dosežen le na montažnih objektih. Poslovni sklad je bil ustvarjen v vrednosti 1,1 starih milijard, kar je minimalno glede na obveze in potrebe, ki so prisotne v celi delovni organizaciji. Če ugotavljamo uspešnost posameznega kolektiva TOZD po ustvarjenem dohodku, na zaposlenega, kar daje najreal-nejšo sliko, je bil v prvem polletju najuspešnejši TOZD Trgovina, sledi TOZD Jelobor, TOZD Preddvor in TOZD Proizvodnja oken in vrat in končno TOZD Gradnja montažnih objektov, ki je dosegel najslabše rezultate. Vsekakor največji problemi za sam TOZD Gradnja montažnih objektov kakor za celotno delovno organizacijo predstavljajo doseženi rezultati na Gradnji montažnih objektov. Da bi v bodoče izboljšali rezultate ter pripeljali sam TOZD do rentabilnega poslovanja, se je izdelal sanacijski program, ki nakazuje ukrepe, in rešitve poslovanja v naslednjih mesecih. V sami analizi (vsekakor) vzrokov je točno nakazano, da so objektivni in subjektivni, zato je dolžnost vseh članov kolektiva, predvsem pa strokovnih delavecv, da s svo- Ker tržišče ni ovira, je naša osnovna naloga, čimveč proizvesti. Dejansko bi morali napeti vse sile in proizvesti čim več, predvsem akumulativnejših proizvodov, kot so okna. Ker se pomanjkanje delavcev predvideva tudi v bodoče, ne bi nam smelo biti žal kake proste sobote. Seveda, morali pa bi tudi boljše izkoristiti razpoložljivi delovni čas, kar v 1. polletju ni bila praksa. Kot je omenjeno, je naša osnovna naloga, čimveč proizvesti, ker le tako bomo ustvarili primerni dohodek in osebne dohodke, v katerih že nekoliko zaostajamo za ostalimi sorodnimi delovnimi organizacijami. Franc Ziherl Rekonstrukcijo kotlarne v ZLIT Tržič Stalna rast v proizvodnji, uspešna uveljavitev ZLIT-ovih izdelkov na domačem in tujem tržišču ter predvidene investicije v proizvajalna sredstva zahtevajo, da ZLIT ustrezno reši pridobivanje zadostnih količin toplotne energije. Vse večja predelava žaganega lesa zahteva več suhega lesa, ki ga lahko posušimo le, če bomo proizvedli potrebno toplotno energijo. Energetske naprave in vzporedni objekti so že zelo iztrošeni in je zato potrebna rekonstrukcija objekta in zamenjava iztrošene opreme. Trenutno ZLIT razpolaga s kotlovnico v kateri proizvaja paro za potrebe tehnologije in ogrevanja. Obstoječi kotel ima kapaciteto 1.250.000 ccal/h in je iz leta 1932. Obstoječi večji kotel s kapaciteto 1.250.000 ccal/h bomo obdržali v obratovanju in bo skupna zmogljivost rekonstruirane kotlovnice 4.450.000 ccal/h. Za oba kotla bomo kot kurjavo uporabljali izključno lesne odpadke, ki niso uporabni za nadaljnjo predelavo. Le teh imamo zadosti. Nov kotel bo prirejen tako, da bo možno v njem kuriti tudi lubje, ki nam trenutno predstavlja balast, odvažanje njega pa ima za posledico precejšnje stroške. Doziranje odpadkov v obstoječ kot tudi v nov kotel bo avtomatsko. Uredili bomo čiščenje dimnih plinov. V skupni zmogljivosti kotlovnice smo upoštevali vse predvidene razširitve na obstoječi lokaciji. V zimskem času so potrebe po večji količini toplotne energije kot pa jo trenutno lahko proizvedemo. Še vedno najbolj klasičen način kurjenja, onesnaževanje okolja s sajami in premajhne kapacitete silosa so tudi bile pomemben razlog za odločitev o postavitvi novih silosov, rekonstrukciji notranjosti kotlarne in zamenjavo dotrajane opreme. Obstoječi zidan silos kapacitete 160 kub m bosta zamenjala dva nova kovinska silosa s skupno kapaciteto 600 kub m. Obstoječi manjši kotel s kapaciteto 800.000 ccal/h smo odstranili. Na njegovo mesto bomo postavili novega s kapaciteto 3.200.000 ccal/h. V zadnjem času se za možnost dobave toplotne energije iz naše kotlovnice zanima PEKO, teles-no-kulturna skupnost Tržič in SGP Tržič. Peko bi si s tem pridobil rezervni vir toplotne energije, telesno-kulturna skupnost bi uporabljala toplotno energijo za dogrevanje letnega kopališča, SGP Tržič pa bi ogreval proizvodne prostore. Trenutno bo rekonstruirana kotlovnica imela 2.500.000 ccal/h rezerve. Njeno zmogljivost pa lahko v bodoče povečamo s tem, da obstoječ kotel kapacitete 1.250.000 ccal/h zamenjamo z novim ustrezne kapacitete . Dipl. inž. Matevž Košir Dohodhovno povezovanje medvoške celuloze z GG Skrbi za dobro oskrbljenost z lesom, ki je pri proizvodnji celuloze — razumljivo — osnovna surovina, je medvoška tovarna celuloze posvečala že v preteklosti vso pozornost. Znano je, da se je že veliko let pred sprejetjem Zakona o združenem delu, obnašala v duhu njegovih načel, saj je že tedaj del svojega dohodka odvajala za razširjeno gozdno reprodukcijo (predvsem na območju Krasa in Kranjskega gozdnogospodarskega območja). Verjetno je prav ta pozitivni odnos do gozdarstva tudi vplival na odločitev, da se medvoško tovarno celuloze vključi v SOZD Gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva, čeprav iz tega območja krije le približno 60 % svojih potreb po lesu. Pri takih medsebojnih odnosih ni bilo posebno težko napraviti 6 korak dlje — vspostaviti medse-50,96 % in za Tovarno celuloze bojne odnose v duhu Zakona o združenem delu. Ob sodelovanju delavcev skupnih služb SOZD-a GLG, smo v spomladanskih in poletnih mesecih razmeroma hitro izoblikovali dokaj soliden samoupravni sporazum o poslovnem sodelovanju na družbeno ekonomskih osnovah skupnega prihodka. Po nekaj dopolnitvah, ki so izhajale iz mnenj javne razprave, so sporazum delavci tako gozdnih gospodarstev Kranj in Bled kot medvoške tovarne že sprejeli. Njegova določila se bodo torej upoštevala že ob poračunu za dostavljeno lesno maso za devetmesečno obdobje. Težko bi v tem kratkem sestavku solidno predstavil vsebino razmeroma obsežnega preko 60 členov obsegajočega sporazuma, vendar le moram povzeti nekaj najpomembnejših določil: — Skupen proizvod, pri katerem bomo ugotavljali udeležbo v skupnem prihodku, je beljena smrekova celuloza. — Ob upoštevanju določil 6. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana srednjeročnega razvoja 1976—80 SOZD-a GLG, ki zavezuje gozdna gospodarstva, da ponudijo ves napadli celulozni les Tovarni celuloze in papirja Medvode, nismo celuloznega lesa razvrščali v več kvalitetnih razredov. Upoštevali smo torej izkušnje dosedanjega poslovanja. — Pri povprečni porabi 5,50 m3 celuloznega lesa smreke-jelke za proizvodnjo 1 tone beljene celuloze, smo ob upoštevanju povprečnih normativov pri proizvodnji celuloznega lesa in celuloze, določili udeležbo v skupnem prihodku, ki znese za gozdarstvo in papirja 49,04%. — Letno količino dobavljenega ceeluloznega lesa smo povzeli iz temeljev srednjeročnega plana SOZD-a GLG, to je skupaj 26.200 m3 (GG Bled 16.200 m3, GG Kranj 10.000 m3). V letu 1980 bomo sporazumno določili količine za naslednje srednjeročno obdobje. Z dodatno stimulacijo (do 20 % pa so gozdna gospodarstva zainteresirana za dobave nad zgoraj navedenimi količinami. — Predvideno je tudi združevanje sredstev za naložbe v razvoj in razširitev proizvodnih zmogljivosti, kar pa je potrebno uredit is posebnim sporazumom. — V sporazumu je še več določil o skupnem planiranju, ugotavljanju materialnih stroškov, o skupnem riziku, o načinu dela in pristojnostih poslovnega odbora itd. Seveda ne bo možno vsa določila sporazuma v enaki meri in takoj sprovesti v življenje. Bo pa to trajna naloga in obveza. Na koncu naj omenim, da so podobni sporazumi v fazi sprejemanja tudi na zborih delavcev Gozdnega gospodarstva Kočevje in Soškega gozdnega gospodarstva Tolmin, ki sta prav tako pomembna dobavitelja celuloznega lesa medvoški tovarni. Z Gozdnim gospodarstvom Ljubljana pa je bil sporazum sklenjen že v mesecu aprilu letos. Ker bo delež lesnih ostankov v skupni lesni masi dobavljeni medvoški tovarni v bodoče vse večji (že sedaj znaša približno 40 %), bo potrebno vzpostaviti dohodkovni odnos tudi z dobavitelji lesnih ostankov. Dipl. ing. Marjan Hostnik Problematiko surovin v naslednjem srednjeročnem obdobju Delovna organizacija Alples je s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela danes v Slovenskem in Jugoslovanskem prostoru ena velikih tovarn in zavzema v pohištveni industriji pomembno mesto. Od preko 80-letne organizirane žagarske proizvodnje v naši dolini je skozi posamezne faze razvoja iz leta v leto rasla stopnja obdelave ter finalizacija tako žaganega lesa iglavcev kot listavcev. S pridobitvijo novih materialov za ploskovno pohištvo je tudi žagarska proizvodnja dobila nove dimenzije v kombinacijah otroških, mladinskih, dnevnih sob, spalnic, predsob, jedilnic, vseh vrst notranjih in zunanjih oblog, stavbnega pohištva ter širokih želja naših kupcev po kompletni opremi vseh stanovanjskih prostorov. Še več, zahteve kupcev so iz dneva v dan večje, zato moramo tem zahtevam slediti tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju 1981 do 1985. Naši srednjeročni programi pa ne morejo danes mimo najaktualnejše teme na Gorenjskem — problematike pomanjkanja surovin. Kot dobri poznavalci realnih zmogljivosti gozdne proizvodnje v Selški dolini ima tudi razvoj naših temeljnih organizacij združenega dela realne zahteve po povečani porabi žaganega lesa iglavcev kot vseh vrst listavcev. Eksterna in interna kooperacija, dohodkovna povezanost, visoka stopnja samoupravljanja napovedujeta v bodoče še tesnejše sodelovanje znotraj in zunaj delovne organizacije, zato je toliko bolj pomembno dejstvo, da so gozdovi in les v Selški dolini hrbtenica proizvodnje vseh les-no-predelovalnih temeljnih organizacij združenega dela delovne organizacije Alples. dipl. ing. Lado Greblo V LIP Bled nov računalnik Že perd več kot enim mesecem nam je Iskra dobavila nov računalnik ISKRA DATA C 18—20. Pripeljalo ga je specialno vozilo PTT. Razkladanje in transport v drugo nadstropje smo opravili ročno. Vse skupaj sploh ni bilo enostavno opravilo, saj so najtežji deli opreme tehtali tudi preko 300 kg, vrednost najdražjih pa presega 100 starih milijonov. Če bi prišlo do kakš- lec kartic, ki prečita 300 kartic v minuti, 6 ekranskih terminalov in 3 male matrične tiskalnike, ki tiskajo 70 vrstic na minuto. Del te opreme (matrični tiskalniki in 3 ekranski terminali) se bo instaliral v TO Tomaž Godec, Rečica in trgovina. Še vnaprej bo naš računalnik povezan z RRC v Ljubljani in bo tako opravljal tudi funkcijo ter- ekranskih terminalov. V drugem koraku se bomo lotili novega področja, to je vnosa kupčevega naročila in izpisovanja naloga za odpremo. Podatki o naročilih kupcev bodo v prihodnje, seveda poleg podatkov o prevzemu in izdajah tisti temeljni izvor vseh informacij za sprožitev naloga bodisi o nakupu ali lastni proizvodnji. Dalje nameravamo organizirati preko ekranskih terminalov tudi vnos podatkov o računih dobaviteljev, plačilih in vknjižbah v finančnem knjigovodstvu. V končni fazi bomo ne nepazljivosti, bi .bile posledice lahko prav neprijetne. Oprema je sedaj razporejena v obstoječe prostore AOP, ker so novi še v gradnji. V to prostore smo tudi namestili klimatske naprave, saj posamezni deli opreme zahtevajo dokaj konstantno temperaturo in vlago. Kaj vse smo v sklopu programske opreme kupili? Poleg centralne enote, ki ima 192 K spomina, imamo še dve diskovni enoti (vsaka ima kapaciteto 50 milijonov znakov), tiskalnik, ki tiska 600 vrstic na minuto, čita- minala. Ekranski terminali bodo služili za vnašanje podatkov in neposredno pridobivanje tekočih vsakodnevnih informacij. Matrični tiskalniki pa bodo služili za manjše izpise v TO. Vsi skupaj v AOP računalnik še vedno spoznavamo in se nanj privajamo in učimo. Tekoče delo še vedno opravljamo na terminalu, ki je instaliran na GG Bled. In kakšen je plan našega dela v prihodnje? Najprej nameravamo organizirati vnos prevzemni-ce, izdajnice in dobavnice preko organizirali ekranski vnos podatkov tudi na vseh ostalih področjih kot so matični podatki o delavcih, izdelkih, materialu, kupcih, dobaviteljih itd., itd. Instalacija opreme v TO je sedaj še pogojena z ustrezno telefonsko povezavo. Ta problem naj bi bil rešen do konca leta, medtem pa bi organizirali tudi ustrezno izobraževanje za prizadete delavce. Tako bi neketere obdelave vsaj poizkusno lahko stekle že v prvih mesecih prihodnjega leta. Henrik Blažič Na poti sporazumovanja V teh tednih se odvija v vseh Gradisovih TOZD široka razprava o samoupravnem sporazumu o trajnem medsebojnem sodelovanju med delovno organizacijo Gradis in Jelovica. Obe delovni organizaciji namreč menita, da je njun medsebojni družbenoekonomski interes vzpostaviti takšne medsebojne odnose, ki bodo omogočili hitrejši in enakopraven razvoj obeh udeleženk sporazuma. Ta sporazum zajema področje skupno dogovorjenih razvojnih programov z delitvijo in specializacijo dela, združevanja dela in sredstev za dogovorjene skupne programe itd. Ko bo sporazum sprejet, bomo udeleženci potrdili, da bomo v lesnoindustrijski coni razvijali primarno predelavo lesa, proizvodnjo stavbnega pohištva, termoton stekla, montažnih objektov, tesarskih kon- Glasilo ureja uredniški odbor odgovornih urednikov internih glasil članic »GLG«: Ivan Veber, Zoran Rautner, Franc Pavlin, Ivan Robič, Silva Trpin, Vladimir Erjavšek, Franc Kumer, Jože Lej ko. Glavni in odgovorni urednik glasila >GLG« je Slavko Erzar. Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj. Glasilo izhaja v nakladi 5400 izvodov. strukcij in opažnih sistemov, tu bo tudi specializirana trgovina z lesnoindustrijskimi in ostalimi gradbenimi materiali itd. Z delitvijo dela bomo dosegli tako produktivnost dela, ki bo omogočila normalni razvoj in določeno stopnjo reprodukcijskih sposobnosti udeleženkam sporazuma. Sporazum na primer določa, da bomo v Gradisu nosilci razvoja za primarno predelavo lesa, proizvodnjo izventipskega stavbnega pohištva, lesenih zgradb, barak in provizorijev, te- S prehodom na novo tehnologijo pridobivanja lesa iglavcev se je spremenil način dela in posamezne faze sečnje, izdelave in spravila lesa. V največji meri se uporablja sodobna mehanizacija — motorne žage, traktorji, nakladalna, sodobni kamioni, lupiini stroji, avtomatske linije na mehaniziranih skladiščih, elektronske naprave za merjenje lesa in beleženje podatkov in podobno. sarskih konstrukcij in opažnih sistemov. V Gradisu se bomo z Jelovico tudi dogovorili, da bomo ostale dejavnosti, kot so organizacija dravstvene zaščite, družbene prehrane, letovanje delavcev, izobraževanje kadrov itd. sproti reševali s posebnimi dogovori. Omenjeni sporazum bo pomagal, da se bodo nekatere dosedanje nejasnosti uredile in da bomo tako mi v Gradisu kot naši tovariši v Jelovici zgradili take odnose, ki bodo poleg ostalega tudi zagotovili racionalno in ekonomično uporabo družbenih sredstev. N. M. Osnovna značilnost nove tehnologije se odraža v tem, da se iz gozda spravlja na centralno skladiščeč neolupljen obli les iglavcev v čim večjih kosih kjer se na enem mestu dodela v gozdne Sortimente tako, da se s krojenjem doseže maksimalni vrednostni učinek. Najtežja faza pri poseku in izdelavi, t. j. lupljenje, katero se je preje izvršilo ročno ob panju, se sedaj izvede strojno na me- Kam z odpadlim lubjem iglavcev na mehaniziranem lesnem skladišču? haniziranem skladišču. S tem se pojavi velika količina odpadka — lubja na enem mestu. Lubje predstavlja pri oblovini smreke in jelke, katero se pri nas pretežno predeluje na mehaniziranih skladiščih, 7—16 % volumne-ga deleža neolupljene oblo vine. Ta različni delež je odvisen od debeline lubja, od premera oblo-vine in starosti drevja. V praksi je ugotovljeno, da znaša poprečni delež lubja 10 % od olupljene oblovine. Ce vzamemo zaradi lažje predstave, da se letno predela na 60—100.000 m3 oblovine iglavcev, potem znaša odpadek lubja od enem mehaniziranem skladišču 6.000 do 10.000 m!. Ker pa vemo, da se lubje kot odpadek pojavlja v raztresenem stanju in, da znaša faktor med kompaktnim in raztresenim stanjem 2,6, potem letno napade od 15.600 do 26.000 prm lubja v raztresenem stanju. Te količine je potrebno iz mehaniziranega skladiščač odstraniti. Pri klasičnem načinu pridobivanja lesa, ko se je oblovina iglavcev lupila ročno pri panju, je lubje ostalo več ali manj enakomerno raztreseno po gozdovih. Danes pa se ta količina pojavi koncentrirana na skladiščih kot odpadek, katerega je potrebno na nek način odstraniti ah uničiti. Znanih je več načinov uničevanja lubja, katere lahko razvrstimo v sledeče skupine: — odstranjevanje z odvozom lubja v gozd — uničevanje s kurjenjem lubja — predelava v druge izdelke. Odvoz lubja v gozd predstavlja najbolj preprost način odstranjevanja lubja. Poslužijo se ga zlasti tam, kjer v programu za izgradnjo mehaniziranega skladišča ni rešeno na kakšen način se bo lubje uničevalo ter pri mehaniziranih skladiščih kjer se predelujejo majhne količine lesa. Slaba stran je v tem, da kmalu zmanjka prostorov, ki so primerni za odlaganje lubja v gozdu oziroma je tudi to zvezano z dodatnimi stroški. Tudi še ni raziskano ali topljive snovi, katere voda izpira iz lubja, škodljivo delujejo na okolico in izvire pitne vode. V primeru, ko se les na mehaniziranih skladiščih škropi s kemijskimi sredstvi proti mrčesu, se z izpiranjem teh kemikalij v vsakem primeru zastrupljajo tla in voda. Pristojne inšpekcijske službe so že v več primerih prepovedale odvažanje lubja v gozd in izdale nalog za drug način uničevanja. Pri sežiganju lubja poznamo dva načina. V posebnih pečeh se sežiga lubje zato, da se uniči ali pa se ga sežiga v kotlovnicah za izkoriščanje toplotne energije, ki nastane pri gorenju lubja. Upoštevajoč, da je lubje vedno več ali manj vlažno, znaša kalorična vrednost 1 kg lubja 1.700 kcal. povprečno. Lubje je možno tudi predelovati in sicer s stiskanjem v brikete, s kompostiranjem in izdelavo raznih izolacijskih plošč. Predelava lubja v izdelke, ki so navedeni pa je še močno vprašljiva v ekonomskem smislu in je tovrstno odstranjevanje lubja še v proučevanju oziroma vezano na velike količine te surovine na enem mestu. Za enkrat je ugotovljeno, da je najbolj smotrno lubje uničevati s sežiganjem v kotlovnicah in pri tem izkoriščati toplotno energijo. Z odvozom lubja v gozd se onesnažuje okolje obenem pa se surovina, katera je sposobna dajati velike količine toplotne energije, odlaga v gozdu neizkoriščena in to v današnjem času ko postajajo viri energije in surovin vedno bolj iskani. Seveda pa tudi pri sežiganju lubja v kotlovnicah ne gre brez problemov. Zaradi zelo različnih letnih časov isto ne daje vedno enakega toplotnega učinka in se mnogo energije porabi za sušenje lubja pred gorenjem v samem kurišču. Samo lubje je potrebno predhodno pripraviti na določeno granulacijo v posebnih mlinih. Dimni plini, ki nastajajo pri kurjenju lubja morajo biti s posebnimi napravami očiščeni, da se ne onesnažuje okolja. Ker so mehanizirana lesna skladišča pretežno zgrajena ob obratih lesno predelovalne industrije, je razumljivo, da se toplotna energija uporablja za potrebe teh obratov. Potreba po toplotni energiji in napad lubja se ne ujemata. Napad lubja je večji v letnih mesecih, ko ima zaradi manjše stopnje vlažnosti tudi večjo kalorično vrednost, vremena lesno industrijski obrati prav tedaj pa zaradi toplega potrebujejo manj toplotne energije. Ta problem je potrebno reševati z deponiranjem lubja poleti za zimski čas, ali pa programirati kurjenje lubja in žagarskih odpadkov v taki kombinaciji, da se izpad lubja pozimi dopolnjuje z žagarskimi odpadki. Za kurjenje lubja so potrebna posebno konstruirana kurišča, katera morajo omogočiti kurjenje lubja pri vsaki stopnji vlage, obenem pa mora biti v kurišču tudi možno kuriti lesne odpadke. Kurišča, ki so zgrajena samo za kurjenje lubja in lesnih odpadkov so konstruirana posebna švedska kurišča, v katerih se vrši doziranje lubja in odpadkov s polžem od spodaj navzgor v obliki zvona, vmes pa se s posebnimi šobami vpihava zrak. Investiranje v kotlovnico in kurišče za kurjenje z lubjem zahteva znatna finančna sredstva. Nemogoče je, da bi v to investirali samo zaradi mehaniziranega skladiščča, ampak mora večji delež investicije nositi lesno predelovalni obrat, kateri si s tako investicijo zagotovi trajno oskrbo s toplotno energijo in zelo cenenim gorivom. Izračunano je, da je kalorična vrednost lubja, katera v enem letu napade pri predelavi 60.000 m3 lesa iglavcev, enakovredna cca 700 tonam težkega kurilnega olja ali vrednostno 1,500.000.— din. Lesne odpadke, katere nadomestimo s kurjenjem lubja je možno koristneje uporabiti za predelavo v lesne plošče in celulozo. S tem se pridobe znatne količine iskane lesne surovine za predelavo v te izdelke, lubje pa najde mesto v vrednotenju svojih uporabnih vrednosti, kar je vsekakor koristneje kot pa ga uničevati brez učinka. Ker je problematika uničevanja lubja kot odpadka pri mehaniziranih lesnih skladiščih še mlada, saj se je ista pojavila komaj pred 10 leti, se navedeni načini uničevanja še vedno v proučevanju in lahko pričakujemo dodatnih spoznanj na tem področju. Prav lahko se pojavi zopet nova tehnologija pridobivanja lesa po kateri se bo lubje zopet v manjših koncentracijah puščalo v gozdu. Navedene ugotovitve v celoti veljajo tudi za naše mehanizirano skaldišče v Bohinjski Bistrici. Skupina strokovnih sodelavcev, v kateri so zastopniki LIP-a Bled in GG Bled že dalj časa proučuje najuspešnejšo možnost odstranjevanja lubja. Ugotovljeno je, da bi bilo najprimerneje uničevati lubje s kurjenjem v kotlovnici na LIO Tomaž Godec. Za tak način odstranjevanja pa bi bila potrebna celotna rekonstrukcija energetskih objektov in izgradnja nove specialne kotlovnice s posebnim kuriščem, kjer moramo kuriti lubje in lesne odpadke. Za tako rekonstrukcijo bi bila potrebna znatna sredstva v znesku cca 15 do 20 milijonov din. Zaenkrat tako visoke naložbe ni možno izvesti zaradi pomanjkanja sredstev. Verjetno bo potrebno počakati, da se obstoječe energetske naprave amortizirajo oziroma, da bo potreba po toplotni energiji narasla. Vsekakor pa je pri programiranju nove kotlovnice treba računati tudi na količine lubja, ki bo napadlo na bodočem lesnem skladišču Rečica. Franc Remec dipl. inž. Minil je tudi osmi oglarski dan Čeprav je od tedaj preteklo pravzaprav že dva meseca, je prav, da kljub temu namenimo nekaj prostora letošnjemu dnevu oglarjev, ki je ,bil 29. julija na Greb-ljici, pod Starim vrhom. 2e osmi dan oglarjev je tudi letos pripravilo Turistično društvo Stari vrh, pokrovitelj prireditve, ki je iz doline privabila precejšnje število obiskovalcev, pa je bilo Gozdno in lesnogospodar-stvo Bled. Tako, kot je bilo vreme — sončno — je bilo tudi razpoloženje igralcev in obiskovalcev tega oglarskega dne v katerem naj bi spet zaživel dih tistih dni, ko se je v teh krajih na več mestih dvigal dim iz oglarskih kop. »Oglarjenje je bilo tu doma. Ker na našem koncu manjka turističnih prireditev, smo se odločili, da prikažemo delo oglarjev,« je dejal Milan Gartner, predsednik turističnega društva. Jože Dolinar, doma z Mlake, je kopar — oglar že od mladih nog, zato ni čudno, da vsako leto sodeluje pri prikazu življenja in dela oglarjev. Ima kmetijo, kdaj pa kdaj še zakuri kopo, da primakne k ostalemu kakšen dinar. »Poprej sem vsako leto dve skuhal, zdaj pa že nekaj let nič več. Star sem, pa s kmetijo je preveč dela. To je zoprno delo.« Star je 65 let, brat Janez, tudi oglar, pa je tri leta starejši. Na Grebljici sta stali dve kopi. Večjo so prižgali že prejšnjega dne, drugo, manjšo, pa v nedeljo, po tistem, ko je zbrane v imenu pokrovitelja pozdravil Janez Bedrač, načrtovalec gojenja in varstva gozdov v TOK Škofja Loka. Janez Bedrač je zbranim med drugim tudi dejal: »Na tà način poudarjate zakoreninjenost v domačem gozdu, ki je že od nekdaj dajal našemu človeku dobrine za razvoj gospodarstva in izboljšanje življenja, v narodnoosvobodilni vojni pa zavetje prekaljenim borcem ter bil izhodišče za uspešne borbene podvige. Sledovi nekoč tako pridobitvnega oglarjenja so še opazni v naših gozdovih, saj o njem pričajo številna ko-pišča, ki pa so že močno zaraščena in ponekod na njih rastejo že visoke smreke. Prav zaradi tega je etnografsko turistična prireditev tako zelo pomembna, saj na ta način oživlja delo in težko življenje naših prednikov, ki so bili življenjsko vezani na gozd in delo v njem. Naj ne ostane ta dan le etnografsko turistična prireditev, temveč naj postane tudi dan varstva gozdov, varovanje okolja in ljubezni do naše prelepe domovine.« Šele po tem se je pričelo zares. Tudi šale je bilo veliko. Brez nje bi bila sploh prireditev kot kruh brez soli. Povedali so tudi, da mora biti kopa velika, da »se splača«, da so zanjo najboljša bukova drva, da je kljub temu, da je bila takrat sestavljena iz 38 kubičnih metrov drv kaj občutljiva reč. Tudi vreme močno vpliva nanjo. Prikazali so tudi oglarsko bajto, kjer kopar spi, na ogled je bilo orodje koparjev, pa kuhinja, kjer so zadišali slastni žganci. Veselja je bilo dovolj. Kako tudi ne, saj so se na odru zavrteli plesalci v narodnih nošah, zapeli so pevci, dobiti pa je bilo tudi požirek pekočega, ta oglarskega. Le narodna pesem »Oglar pa mora bit’ moj,« je bila malo otožno prizvena. Kajti oglarjev, ki bi jim dekleta to pela, ni več.