MAJ
1	P Filip in Jakob 2	T Atanazij 8 S Najdba sv.Kr.i3 -4 6 Florijan, muč. G P Pij + 6 S Janez Dam.
7	N 4. po Velik. 8	P Monikn 9	T Gregorij 10	S Antonin 11	Mamert 7J 12	P Pankracij + 13	S Robert
14	N 5. po Velik. 15	P Izidor 10 T Janez Nepomuk
amerikanski Slovenec
EMI tmSMBM PST S S35JERIK1 En 9m m w*m — m pr*m§ g* ittnOa — pa mu ia m*M
GESSILQ SLOY. KATOH DEE&VSTVS V AMERIKI IN URADNO GEASItO DRUŽBE SV. DRUŽINE Y JOOETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHOKJS 9
CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
^Official Qrgan of, font Slovenian OrganisnUontJ
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKA
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH..,
Pariz, Francija. — Vsled skrajne nezaupnosti, ki jo go-Je evropske države druga pro-^ drugi, je kaj majlo upanja, «a bi prišlo do resnega upoštevanja dobrohotnega načrta, kl ga je, kakor je bilo včeraj 1'oročano, .sprožil papež Pij, namreč, da bi se sklicala konferenca predstavnikov peterih evropskih držav, Anglije, Francije, Nemčije, Italije in Poljske, ter bi se potom razgovorov rešili pereči spori. A ne samo, da si države druga drugi ne zaupanjo, marveč iz nekaterih virov se celo Vatikanu samemu podtikajo domneve, da za njegovim predlogom niso popolnoma čisti nameni.
lo zadnje mnenje je razširjeno zlasti v Franciji. Pravijo namreč, da je Vatikan, četudi drugače načelno nasproten fašizmu, pokazal preveč pri-stranstva zanj ob vojni v Španiji; in dalje,, da tudi ni ovignil nikakega protestnega glasu ob času ugrabitve Abe-S1nije, Cehoslovaške in Albanije ter, da bi s sedanjo konferenco zopet ne skušal doseči drugega, kakor, da se pritisne na Poljsko, da se bo ta Vdala nazijskim zahtevam. Povrhu vsega trdijo tudi, da Vatikan tajno želi, da bi se Rusija popolnoma izločila iz Evrope, s čimer bi se fašizem okrepil, in ravno to, da bi se doseglo s predlagano konferenco.
K tehi nesmiselnim ugovorom pa prihajajo od nazijev "rugi, enako nesmiselni, dasi Popolnoma nasprotni. Tamkaj opijajo predlog z domnevo, ces> ako bi nameravana konfe-lenca v resnici uspela, četudi ^ Zadovoljstvo nazijev, bi š cem Pridobila Cerkev velik Političen vpliv nad celo Etvro-Po- Naziji pa, tako pravijo, so nasprotni vsakemu "politične-mu katolicizmu" in jim torej Preostaja drugega kakor, da Predlog- odbijejo.
tretja država, namreč Poljska, sicer odobrava papežev korak in vidi v njem iskreno ZeUo, da se pomiri razburkana Evropa, brez vsakih zakotnih namenov, vendar se obotavlja, da bi pristala nanj.
e namreč, kakor že včeraj o-^enjeno, jz monakovskega 'ueaya> kaj ge zna zgoditj
sk m državam, kadar sedejo glav*11 razgovorom velike bojj6' z upravičenostjo se ne l' da bi sedanji razgovori
ima h na njen ra<^un- PaPež tako reZ c*voma dober namen, men -Pra:vij0' toda dober na-p Je Jniel tudi predsednik
konferenc'« je .predlagal
v 5L lse Je pozneje
iV1onakovem.
Itaira te §e AngHja in c 1.1 a. Obe ste v soglasju s
Predlogom, vendar pritiskala
"e bo nobena od njih, da bi ^uresničil. Uradno Italija
•Ploh ne daje nobene izjave, Ua pa pravi; da bo sode.
'ovala, ako bodo tudi druge
Nezaupanje med državami in pa sumničenje Vatikana samega bo dobri papežev nasvet za mednarodno konferenco bržkone poslalo po vodi. — Francija sluti slabe namene. — Nemčija proti "političnemu katolicizmu". — Poljska v strahu.	,___
GROZEČA
NAPOVED
Vodja nazijev napoveduje.revolucijo v Ameriki.
Chicago, 111. — V sredini izdaji revije "Ken" piše neki B. Oliver o izjavah, ki jih je baje podal Fritz Kuhn, načelnik "Bunda", nazijsko usmerjene nemške organizacije. Ka kor ta mož pravi, je Kuhn napovedal, da bo tekom enega, leta izbruhnila revolucija v Ameriki. Dobesedno piše, da je Kuhn podal sledečo izjavo: "Ne moglo bi se zgoditi pod vašim sedanjim sistemom za;-konov. Toda, boste videli! Tekom enega leta — tekom enega leta! — bo tukaj revotuci-ja in potem bo prišlo. Tole vam napovedujem: Tekom enega leta se boste na cestnem oglu . s strojnico brahili na eni ali drugi strani. Domišljate si, da bo red vzdrževala armada ali vaša velika mornarica. Mogoče boste presenečeni, ko boste uvideli, da se more vaša armada in mornarica predati v druge roke jutri." — Naziji imajo očivid-no velike načrte in drznost, kij so jo doslej kazali, daje militi.
MUSSOLINI SE ZOPET POBAHAL
Rim, Italija. — Mussolini je adnji torek zopet povedal svetu, s kako silovito oboroženo močjo razpolaga Italija. Ta dan so se vršile fašistične parade v spomin tretje obletnice ustanovitve rimskega imperija in Mussolini je bil seveda glavni govornik; med drugim je zarohnel: "Sila našega orožja je velika, toda še večja je odločnost naših src in, kadar ura pride, bomo to tudi dokazali."
VLADA SE POSLUŽUJE RADIA
Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je zadnji torek otvoril serijo vladnih radio programov, ki se bodo oddajali v naprej vsak torek preko okrog 150 postaj po vseh državah. Namen teh programov je, da se da ljudstvu prilika izvedeti resnico o dejanskem stanju. Kakor je predsednik povdarjal, se v nekaterih krajih kričeče razširja neresnica ali napol resnica in, dasi se je ljudstvo že navadilo, da) razlikuje, kaj je resnično dejstvo in kaj izmišljotina, ima vendar pravico pričakovati od svoje vlade, da ga ta obvešča o dejanskem stanju na vsak način, ki ji je m'ogoč.
države sodelovale.
Iz vsega) tega se vidi, kako malo je upanja, da bi se raz-drapana Evropa zlepa pomirila, ko v vsakem, še tako prijateljskem nasvetu vidi zahrbtne namene.
HRVATI
NEMIRNI
Razmotrivajo nove korake za dosego osamosvojitve.
Zagreb, Jugoslavija. — Odklonitev njih zahtev od strani princa Pavla je spravila Hrvate v nevarno razpoloženje. Kako resna situacija se je razvila, se je pokazalo zadnji torek, ko je tukaj zborovalo 172 poslancev takozvane Hrvaške narodne zbornice. Ko je vstopil dr. Maček, njih vodja, so se med burnimi pozdravi slišali vzkliki: "Daj na'iri orožje! Osvobodi Hrvaško pijavk!" in podobni. Zunaij na ulici pa so med zborovanjem izbruhnile demonstracije, pri katerih so bile ranjene tri osebe in so morali nastopiti orožniki. — Omenjena zbornica se je sestala. da ukrene nove korake, ko so se izjalovila dosedanja pogajanja z belgrajsko vlado.
--o-
POMANJKANJE POLJEDELCEV V NEMČIJI Berlin, Nemčiji. — V Nemčiji občutno primanjkuje poljedelskih delavcev, ker je pač večina razpoložljivih moči zaposlena v tovarnah, ki so ;;aradi izdelovanja vojnih potrebščin stalno v obratu. Potreba je postala taka, da so v Turingiji dobila vsa podjetja, ki zaposlujejo nad 20 delavcev, ukaz, da odpuste dva odstotka svojih moči in jih odpošljejo na delo na kmetije. Letošnje pomanjkanje poljedelcev je prišlo predvsem iz napetih odnošajev med Nemčijo in Poljsko; druga leta je namreč prispelo na sezonsko delo preko poletja do 90.000 delavcev s Poljske.
-o-
PREDLOG ZA RAZKRITJE PLAČ PRI WPA Washington, D. C. — V poslanski zbornici je rep. poslanec Martin iz Mass. zadnji torek predložil resolucijo, da se ima zahtevati od WPA administracije, da se dajo v javnost vse plače pri tej vladni ustanovi, ki znašajo $100 na mesec ali več. Povod za ta korak so dale vesti,da nekateri uradniki dobivajo po $5000 do $9000 na leto iz sklada relif-nih del. Pričakuje se, da proti resoluciji ne bo nikake resnejše opozicije, ker so to itak plače javnih nameščencev in imajo davkoplačevalci zato pravico, da vedo za nje.
-o-
ILLINOIS ZVIŠAL SKLAD
ZA RELIF Springfield, 111. — Državna zakonodaja je zadnji torek odobri'ia, da se v mesecih maj in junij izda skupno tri milijone dolarjev več za relif, kakor je bilo doslej določeno. Tako bo država prispevala v vsakem omenjenih dveh mesecev v to svrho štiri in pol milijone dolarjev. Od tega bo šlo <68 odstotkov za chicaški Cook okraj, dočim dobe ostalih 32 odstotkov podeželski kraji; taka razdelitev je bila že do zdaj v navadi.
-O—i-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
DELAVSKI RAZGOVORI SE OBNOVE
Toronto, Ont. — Predsednik del. federacije, yv m. Green, je prisostvoval tukaj konvenciji želez, in parobrod-niških uradnikov in se je pri tem zadnji torek izrazil, da pričakuje, cla se bodo pogajanja med federacijo in CIO obnovila, češ, da so se le začasno ustavila zaradi sedanjega ttanja v premogarski industriji.
KRIŽEM SVETA
—	Bukarešta, Rumunija. — Min. predsednik je v torek objavil, da se bodo v kratkem razpisale volitve v novi parlament. Ta parlament ne bo več s e s t o j a 1 iz političnih strank, marveč bo urejen po sistemu v fašističnih državah.
—	Gdansk. — Iz vzhodne Prusije je prispelo v to mesto zadnji torek tisoč mladih fantov, od katerih so nekateri nosili hitlerjevske uniforme. To je dalo povod za slutnjo, da naziji nameravajo izvesti puč v mestu.	»
—	London, Anglija. — Vojni tajnik je objavil zadnji torek v parlamentu, da se nameravajo med junijem in oktobrom poklicati stopnjeva-je vsi rezervisti na začasne orožje vaje, češ, da mora biti dežela pripravljena za morebitne sovražnosti.
—	Quebec, Kan. — Ladja Empress of Australia, na kateri se vozi angleška kraljeva dvojica, je bila zadnji torek v sredi silovitega viharja, ki je divjal po Atlantiku. Vendar pa potnika nista bila prizadeta od nemirnega morja. Ladja ima po načrtu pripluti v tukajšnje pristanišče prihodnji ponedeljek.
ISCE STIKOV ZJVROPO
Sovjetski diplomat prepotoval
Turčijo, Bolgarijo, Rumuni-
jo in Poljsko.
Varšava,* Poljska.—Domneva, da se namerava sovjetska Rusija odtegniti iz evropskega političnega življenja, kot se je izražalo olb odstopu zun. komisarja Litvinova, se je izkazala kot neresnična. Nasprotno, lahko se reče, da je Rusija zdaj še na bolj vnetem delu, da si pridobi prijateljske zveze z drugimi državami, kakor je bila prej.
Dokaz za to nam nudi obširno. potovanje, ki ga je vrši te dni sovjetski zun. podkomi-sar Potemkin. Ta mož je bil zadnje čase na Turškem, v Bolgariji, nato v Rumuniji in končno je zadnji torek obiskal tudi Poljsko. Povrhu vsega pa skrbi za to, da se v listih daje njegovemu potovanju čim največ publicitete, da s tem bolj sigurno pokaže, da je Rusija aktivno na političnem delu.
Velik pomen se pripisuje temu, da je bil Potemkin z vso iskrenostjo sprejet v Varšavi, kajti to brez dvoma kaže, da ste obe državi naklonjeni čim najožji medsebojni zvezi. Povrhu tega pošlje Rusija svojega' poslanika v Varšavo, kjer ga že ni imela celih IS mesecev.
-o-
STROGA KAZEN
Chicago, 111. — Na varnostnem sodišču sta bila zadnji to-cek kaznovana dva avtomobi-lista, ker sta prehitela cestno ka(ro na levi strani. Za kazen jima je odvzeta vozniška licenca za šest mesecev.
\Iz Jugoslavije
Produkcija raznih rudnin se je zelo dvignila v primeri s produkcijo v lanskem letu. — Ko je bil aretiran se je zastrupil, ker se je zbal kazni. — Smrtna kosa. —» Razne vesti in drugo.	^
EVROPSKE VODITELJE SI PRIVOŠČILI
Kakor večinoma povsod drugod po svetu, so se letošnje prvomajske pro. slave tudi v Ameriki vršile bolj ali manj v političnem duhu. Značilen primer za to je bila parada, prirejena v Philadelphiji, Pa. Kakor kaže gornja slika, so se v povorki nosile karikature Hitlerja, Chamberlaina in Mussolinija.
Rudarska produkcija
Ljubljana, 23. aprila. — Med tem ko je v februarju naša premogovna produkcija sezonska v večjem obsegu nazadovala, kakor v prejšnjem' letu, tako da je dosegla le lansko višino, se je v marcu zopet dvignila. V februarju so nakopali v premogovnikih naše države le 449.660 ton premoga; v marcu pa se je produkcija zopet dvignila na 507.590 ton, to je 36.380 ton več nego v lanskem marcu in za 156.850 ton več nego v predlanskem marcu.
V prvem 'letošnjem četrtletju je bila naša produkcija premoga za 74.000 ton večja nego la;ni v istem četrtletju in za 292.500 ton večja nego v istem razdobju leta 1937.
Qstala rudarska produkcija se je razvijala neenotno: Produkcija železne rude je za-rajdi 'manjšega izvoza v Madžarsko nazadovala in je dosegla le 54.660 ton (lani 62.-900). Občutno pa je narasla produkcija bakrene rude, ki se je povzpela na 96.670 ton (lani 68.400 ton). Produkcija svinčeno-cinkove rude je bila zopet manjša in je znašala le 77.530 ton (lani 82.000).
Nadalje se je znatno dvignila produkciji* bavksita, ki se je povzpela kar na 32.650 ton (lani 18.800). Produkcija pi-rita je znašala 13.970 ton (lani 12.350). Kromove rude so nakopali v marcu le 2600 ton (lani 4640), antimonove rude pa 1590 ton (lani 1420), in surovega magnezita 3180 ton (lani 4210).
Produkcija surovega železa ,se je že v lanskem letu pričela naglo dvigati, kar je posle-dical povečane produkcijske kapacitete visokih peči v Va-rešu in obratovanja nove visoke peči na Jesenicah. V marcu letošnjega leta je znašala produkcija surovega železa 6450 ton nasproti 4140 tonam v lanskem marcu.
-o—-
Slabo vest je imel
Celje, 20. aprila). — Včeraj popoldne so aretirali v neki gostilni v Konjicah dva rao-Pka, katera sta se zdela orožnikom zelo sumljiva in so ju že nekaj dni zasledovali. Že delj časa1 sta namreč po Konjicah in konjiški okolici prodajala cigarete, tobak in druge malenkosti ter na ta način precej zaslužila. Zadnje čase pa je bilo izvršenih v konjiški okolici več vlomov, katerim orožništvo ni moglo dognati krivcev. Pred par dnevi pa so orožniki zvedeli, da prodajata po okolici tobak in cigarete dva moška, ki imata precejšnjo vsoto gotovine. Včeraj popoldne so ju zasačili v neki gostilni pri Konjicah. Bila sta zelo presenečena, vendar sta še podala' svoje podatke, ki jih je orožništvo skrbno zapi-
salo. Bila sta to 35 letni Fajer Marjan in 35 letni Maček. Pri aretaciji pa je Fajer Marjan, ki je imel najbrže slabo vest, zavžil nekoliko strupa, ki je v pa:* trenutkih zelo učinkovito deloval in povzročil, da se je Fajer onesvestil. Orožniki so takoj poklicali reševalni avtomobil ter odpeljali Fajer-ja v celjsko bolnišnico. Tu so mu zdravniki takoj priskočili na pomoč, vendar je bilo že prepozno. Fajer Marjan je po nekaj urah izdihnil v groznih bolečinah. Zakaj se je Fajer zastrupil, zaenkrat še ni do-gnano, gre pa, kakor smo zvedeli, za neko tatvino. Mačka je orožništvo obdržalo v preiskovalnem zaporu.
-o--
Čuden pogreb v Laškem
V	Laškem so pokopali osebo, ki Se je branila duhovnika ter prepovedala pred svojo smrtjo, da bi jo spremljali Slovenci na zadnji poti. Prepovedala je tudi vsak venec, ki bi imel slovenski napis. V vsem so ji ugodili.
Ponesrečeni orožnik
Na službenem pohodu se je ponesrečil orožnik Radomir Jovanovič iz Marenberga. V temi je nesrečno padel, da si je zlomil več reber in tudi drugače dobil več hudih poškodb.
-o-
Smrtna kosa
Na Jesenicah je umrla Ana Bravec, žena rudarja stara 38 let. — V Ljubljani je umrl Franc Ternovec, čevljarski mojster, ki je bil pred vojno in sicer od leta 1903 pa do 1915 cerkveni pevec v Gorici, v cerkvi sv. Ignacija. — V Celju je umrl Ivan Burdian, šolski upravitelj v pokoju star 66 let.
Oko je izgubil
V	mariborsko bolnico je bil pripeljan 46 letni delavec Franc Pliberšek, kateremu je med delom! priletel v oko ko- ' sček želeja s tako silo, da mu je oko izteklo.
-o-
Gorelo je
V	Kranju je nastal požar v objektu za predelavanje črev, last Ivana Vrtnik iz Kranja, ki je napravil nad 30.000 dinarjev škode. Ogenj je nastal na ta način, da se je vnel tram ob dimniku.
-o-
Ženska višja gimnazija
Dolga je bila borba za ustanovitev višje ženske realne gimnazije v Ljubljani, ki se je navsezadnje srečno iztekla. Prosvetni minister je uvidel upravičenost uveljavljenih razlogov in je izdal določbo, da sme uršulinski samostan v Ljubljani otvoriti s prihodnjim šolskim letom 1939-40 postopoma višjo žensko realno gimnazijo s pravico javnosti.
Papežev mirovni načrt ogrožen - Rusija na delu za zveze
>.TEV. (NO.) 92.	___CHICAGO, ILL., PETEK, 12. MAJA — FRIDAY, MAY 12, 1939	LETNIK (VOL). XLV1II,'
Oče je dobro vedel, da nihče nima takega vpliva na mladino, kakor njihove matere. Zato velika je naloga, ki jo vr-še matere pri vzgoji svojih otrok. Da bi to veliko važnost le razumela sleherna mati!
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki.	Newspaper in America,
Ustanovljen leta 1891.	Established 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pono- Issued daily, except Sunday, Mon-deljkov in dnevov po praznikih,	day and the day after holidays.
Izdaja in tiska:	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov urednigtva in uprave:	Address of publication office:
1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
NaroCnina:	Subscription:
Za celo leto_______..__$S.OO	For one year--------------$5.00
Za pol leta__■ v ■_ 2.50	For half a year___2.50
Za četrt leta ........ 1.50	For three months ---------------1-50
Za Chicago, Kanado in Evropo: .... Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto_i_$6.00	For one year---.„$6.00
Za pol leta _— 3.00	For half year----3-00
Za četrt leta________- 1.75	For three months-----1-75
Posamezna številka_______3c	Single copy ------------------------------ 3c
Dopisi važttega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-, ništvo ne vrača.	__________
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post oiiice at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.	_
Dan naših mater je tu — slava našim materam!

K dnevu naših mater
stopili kajti izborno so bili iz-vežbani po njih pevovodju Mr. Rožmanu. Peli so Kaj pa ptički delajo; Vsi so prihajali ; Kaj sem prislužil; Travniki Dihtijo; in pa Venček narod-nih pesmi. Nastopila je tudi Miss Henrieta Brunskol, ki je pela solo Brezi, in pa William Ga&perich ki je pel Pozdrav Majniku.
Med odmorom so nastopili zastopniki vseh teh zborov in sicer župniki: iz Chicage, Rev. Bernard, iz So. Chicage Rev. Medic iz Waukegana Rev. Hiti, in pa naša domača gospoda Rev. Butala in Rev. Kuzma. Vsi ti so imeli pomenljive govore za to priliko. Med odmorom je svirala tudi naša domača šolska godba in jim je za "Beer Barrel polka" dirigiral Rev. Hiti.
Naj nam ostane ta lepi dan še dolgo v spominu, kajti dan kot je ta nam je jasen dokaz, da je slovenska pesem še vedno zaželjena, in upam, da skupni nastop pevcev iz drugih fara ni bil prvič ter zadnjič v naši naselbini, temveč se naj to zgodi še mnogokrat v bodoče, kajti pesmi kot so peli ti zbori nam zbujajo spo-m,ine na davne preminule lepe dneve. Dokler se bo, slišala slovenska pesem v cerkvah, v šolah, v dvoranah in domovih, dokler se bo po naselbini razlegala, tako dolgo smo lahko prepričani da Slovenski rod no bode umrl, ter se mi Slovenci še vedno zavedamo svoje nal-, rodnosti.
Ljubitelj slovenske pesmi
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rico Burroughs
r.pr im. uiit m.. Buimim	i"t y.. r.'
j lin Olt ,»4u<>« h. I.ni.'il Muk. .nI H.v> O""«" »I
X-MO UNITED FKATUftE SYNDICATE. Inc.
V" i - I jU—' I . m I-1I "i
Prepir, ki se je vnel med Lal Tas-kom, Atariom in Brianom, je prebudil speče ptome, ki so pridrveli v dvorano in napadli rešene jetnike. Rešenci so se borili obupno proti divjim ptomom, ki sto jih naskočili, s trirogatim kopjem. Vnel se je ljut boj, kakoršnega ta dvo-rajia gotovo še ni videla.
Ko je divjal najhujši boj, so se vrata v dvbrano naenkrat odprla. Bruilor je vstopil ves divji, "^rokletstvo naj zadene ,oskrunjevalce templja!" je ves zaripel vpil. "Smrt tem! Smrt tem, ki so si upali položiti roko na Očeta Di-jamantov! Vojaki, kje ste? Pridite na pomoč zoper nevernike!
Kadar je Tarzan zamahnil s svojim orožjem, vselej usmrtil po enega napadalca, nikdar ni zamahnil proti sovražniku zastonj. Bilo je že veliko ptomov mrtvih, pa tudi rešenih jetnikov je precej obležalo ob tem spopadu. Junaško so se borili tudi Brian, Lavac in Herkuf, ki so dobro z^dev^li.
Rešeni jetniki so pograbili zfi vsakovrstno orožje: kosi raznega pohištva kakor tudi drugo jim je prav prišlo, da so se branili pred ptomi. Sklenili so raje umreti v boju, kot zopet priti v ječe. Med vsemi se je najbolj junaško boril velikanski "ptom" Tarzan. Njega so ptomi najbolj naskakovali.
gfcran 2 ;	___AMERIKANSKI SLOVENEC___Petek, 12. maja 1939
Druga nedelja v mesecu maju, je določena v letu za dan naših mater. Lepo je to, da se je svet po zadnji svetovni vojni spomnil tudi mater ter jim določil svoj poseben dan, svoj praznik v letu.
Današnja človeška družba išče, kam bi se oprla, da ne omaga in se ne zruši v razvaline. Neki francoski pisatelj, ki opisuje dan ali praznik, ki je posvečen materam je zapisal: "Ko smo se francoski veterani vračali iz vojne v naše severne kraje, kjer je zlo vojne uničilo in razdejalo naše vasi, mesta in cele pokrajine, da marsikje nismo našli drugega, kakor gole stene in kamenje, nismo našli na teh razvalinah nobene zanimivosti več. Srca so se nam krčila ob pogledu na te nesrečne razdejane kraje. Človek bi bil obrnil hrbet in bi šel v tuji svet. Ali izza teh golih sten in ruševin so se pokazali obrazi naših dragih mater, katerih objemi in topli materini poljubi so nas sprejeli, in zazdelo se je nam od vojne izmučenim, da smo zopet v domačem paradižu pri ljubljeni materi. Razrušene stene in kamenje se niso nam zdele več puste, ko smo med njimi videli zopet naše ljube mamice. Naše duše in naša srca so se oprla na tp veliko ljubezen, ki jo premorejo materinska srca in razbite vasi, mesta in pokrajine so zopet zacvetele, obdelane na novo od naših rok. Naša dobra francoska mati je nas obdržala na tej zemlji in je nam na novo dopo- ■ vedala, kako je lepa, da lepše ni in da je nas francoskih si- ,i nov te zemlje dolžnost, da jo ljubimo in ji pomagamo na- j zaj do obnove, do novega še bujnejšega življenja. Franci- j ja, ti dolgu ješ več tem materam/kakor nam, ki smo bili na { frontah."	£
Tako je pisal vojak o tem dnevu in materah. Kako bi j pisal ti in jaz? Vsak po svoje. Svojo mater vsak ljubi. £ Vzvišen in resen je praznik, ki je posvečen materam. Saj J nas spominja največjih človeških skrivnosti, največjega i veselja in trpljenja, vsega, kar naše življenje začenja in(< končuje. Mati je začetnica našega življenja in njegov va-11 ruh. Iz nje začnemo živeti.
Mati je vir naše prve in zadnje ljubezni. Mati je | zgled največje žrtve. Sama odmira, da žive drugi iz nje. Odpove se vsemu v svetu, sprejema pa trpljenje, radi če-' sa? Radi nas, njenih otrok. Mati je vir moči. Noben stroj ne prenese tega, kar prenese mati. O, kako dobra je mati, tudi one, ki se ji izneverijo, jih vabi in kliče, kot zadnja opora k sebi, ne da bi jih obsojala in preklinjala, ampak da bi jih blagoslavljala in odpustila. To je mati.
Zato prav je in na mestu, da se vsaj enkrat v letu spomnimo svojih dragih mamic, ki še žive med nami. Izka-žimo jim košček naše ljubezni.
Onim pa, katerim matere več ne žive, pa gotovo živi spomin na drage matere še bolj živo. Saj dokler imamo žive mamice ljudje ne vemo kaj imamo. Sele, ko se pošlo- j ve za vedno od nas, spoznamo, kaj smo zgubili, ko zgubi- \ mo drago mater, ki je živela skrito, samo za nas.	i
Veliki mislec Krek, si svoje mrtve matere ni mogel J drugače misliti, kakor angela. Ivan Cankar je zapisal: ] "Spomni se na svojo mater, na njo, ki je v grobu! Povej, " kaj ne bi šel po golih kolenih, odkopal grob z rokami, da bi ji rekel, kar nisi hotel reči, dokler te je slišala? Eno samo besedo morda le eno, iz nečimurnega sramu, iz srčne skoposti zatajeno?" — Resnično, še le naše mrtve matere nam pripravljajo pot v večnost.
Ko sklepamo to kratko premišljevanje o prazniku, ki je posvečen našim materam, ne moremo drugače, ako pravimo: ljubimo naše žive matere z resnično ljubeznijo, ostanimo zvesti našim materam — iščimo pomoči pri naši najpopolnejši in najboljši nebeški materi, da ne omagamo. Smo v mesecu majniku, ko slavimo tudi našo skupno nebeško mater Marijo Kraljico Majnika. Tudi Nje se spomnimo, da bomo vredni otroci tudi Nje in vredni Njenih dobrot, ki jih nam tako bogato naklanja.
Ko so bile pred več leti na dnevnem redu diskusije, kako odvrniti bodoče generacije s potov, ki vodijo vedno bolj in bolj v razne nemoralnosti modernizma, je pokojni veliki socialni papež Pij XI. zaklical svetu: Dajte mi dobrih in boljših mater in svet bo prenovljen! Pokojni Sv.
"PRAV LUŠTNO JE SPOMLAD KER SLIŠMO TIČKE PET"
Chicago, 111.
V nedeljo 14. maja, na koncertu Adrije, jih bom'o slišali pri Sv. Štefanu, kakor še nikoli tako. Dva domača zbora in štiri od drugod!
Najprej naj omenimo naše stare prijatelje, zbor Liro, iz Waukegana. Je že dolgo tega, odkar so prvič nastopili na našem odru. Od takrat prihajajo redno k nam. Tako so se nam priljubili in tako smo se jih privadili, da se nam zdi, kakor da bi sploh ne bilo koncerta, kadar jih ni pri nas.
Podobno prijateljstvo nas veže z zborom Slovanom iz So. Chicage, ki je tudi že večkrat nastopil pri nas. Ralvno zdaj je Slovan še v posebni žfahti z Adrijo, ker ima istega pevovodjo.
Še enega zvestega starega prijatelja imamo', ki nas bo obiskal to pot, namreč zbor Zarja od Sv. Jurija v So. Chi-cagi, jako prikupljiv zbor, ki je imel rekordno udeležbo na svojem koncertu pred nekaj tedni.
Letos smo se seznanili tudi z jolietskim zborom pri Sv. Jožefu. Zadnjo nedeljo smo prvič nastopili mi tam, to nedeljo bodo pa prvič oni pri nas. Zato bo potrebno, da jih bolj podrobno predstavimo. Jolietski zbor je velik, kakor je tudi njihova fara velika, in prepeva veselo in ubrano pod vodstvom Mr. Rozmana. Njihov koncert zadnjo nedeljo je bil prirejen v velikanskem obsegu, tako kar se tiče programa samega in kar se tiče udeležbe. Vršil se je v neki posebno veliki dvorani, ker je njihova domača dvorana za toliko število pbčinstva polovico premajhna. Čast zboru in naselbini, ki se je tako sijajno odzvala, četudi delavske razmere ravno zdaj tam prav gotovo niso boljše kakor drugod.
Ko že govorimo o Jolietu, moramo omeniti še dve stvari, če že spadate povsem v ta dopis ali pa ne. Prva stvar je to, da nam ni ugajal samo jolietski koncert, temveč pra,v tako tudi njihove kuharice, ki so postregle vsem sodelujočim zborom z izborno večerjo. Druga stvar pa je novi glavni urad KSKJ, ki grrio si ga ogledali pri tej priliki; Vljudni Mr. Železnikar, pomožni tajnik, nam je vse podrobno razkazal, zakar smo mu zelo hvaležni. Ta temeljito preudarje-na in skrbno izdelana krasna nova/ stavba, s svojo smotreno notranjo opremo vred, je in
bo ostala po pravici ponos ne &amo celemu mestu Joliet, temveč vsem Slovencem v Ameriki.
Iz Jolieta smo odnesli vsestransko najlepše utise. Da bi le tudi jolietske'm'ii zfiboru, ki bo to nedeljo prvič nastopil pri nas-, tako ugajalo .v Chica-gi, kakor je nam v Jolietu!
V nedeljo bo naša šolska dvorana odprta ob pol treh po novem času, koncert pa bomo morali pričeti točno ob treh, udi če bi vse občinstvo še ne bilo zbrano. Odmorov ne bo nobenih. Pijačo bomo točili takoj po koncertu, ne prej. M a ta, način, upamo, se bo občimi program l(itro razvijal, in bomo imeli vsi največji u-žitek od petja. Takoj po koncertu bo pripravljena topla v večerja za vse povabljene zbo- n re v dvorani pod cerkvijo. Ob n eemih bo pa spet nazaj v šol- -ski dvorani ples in splošna ve- ,, elica. Vstopnica za koncert | in ples dbenem stane samo 35c.	t
Ta dan bo za nas dvojen ~ r.arodni praznik: dan sloven- t ske pečmi in dan sestanka g pevcev in drugih rojakov iz celega okrožja.	^
1 Živela slovenska pesem, in ^
•	živeli vsi,ki jo ljubite in v tež- s ) kih okoliščinah tako zvesto (
*	ohranjujete! Ivan Račič |
1 ČLANOM DR. NAJSV. J IMENA
v	r
j	Pittsburgh, Pa.
j Vsi člani dr. Najsv. Imena 1 se vabijo in prosijo, da pride- : 3 jo in opravijo za mesec maj- i . nik spoved v soboto 13. maja, , . v nedeljo zjutraj pa da pri- : . stopijo pri 8 sv. maši skupno . k sv. obhajilu. Pridite cenje-g ni člani, zberimo se skupaj in a tako skupno odkorakamo v . cerkev, ne posamezno. Vsi n lepši utis napravi to na vse 0 navzoče, kakor tudi na člane. ;. Ob enem se vabijo tudi vsi ostali farani starejši in mlajih ši, da se nam pridružite. Lepo priliko imate ravno v nedeljo, da se po sv. maši vpišete v to, za vsako faro tako pomembno društvo, zlasti seda j,ko je mesec majnik. Kaj naj bo torej lepšega kot to, če nas bo veliko število skupaj, ko bomo pristopili k mizi Gospodovi.
Zbirali se bomo v šolski dvorani. Zato pridite vsi malo bolj zgodaj, da tako 10 minut pred sv. mašo skupno odidemo v cerkev kjer bodo odrejeni sedeži za vse, kolikor nas bo. -— Po sv. maši pa pridite vsi v cerkveno dvorano na kratek pomenek v dobrobit društva in članstva. Imeli bomo tudi skupen za-
jutrek. Vsi, kateri se bote udeležili sv. obhajila pridite. — Torej, zberinio se vsi skupaj in tako pokažimo javno vsem, da smo odločni katoličani ter da ob enem skažemo čast Gospodovemu Najsvetejšemu. Imenu. — Pozdrav vsem članom dr. Najsv. Imena.
Joseph L. Bahorich, član društva
-o-
NAŠI MINISTRANTI PRVIČ NA ODRU
So. Chicago, 111.
Oder je vrejen in vse je pripravljeno za prvi oderski nastop naših ministrantov, ki bodo s tem prav gotovo razveselili stare in mlade. Ker bo to nekaj novega za našo naselbino, in ker naših altarnih dečkov še nismo videli nikjer drugje nastopiti kot v cerkvi, je pričakovati, da bo dvorana napolnjena do zadnjega prostora. Program bo jako zanimiv. Kot glavna točka programa; je lepa igra v treh dej a- ' njih. Na programu so tudi ^ pesmi in druge kratkočasne točke, katerim bote z veseljem P in zanimanjem sledili. Po končanem programu bo prosta za- F bava za vse.	ti
Posebno dobrodošlico kliče- I mo naišim sosednjim "Boy r .Scouts" od sv. Štefana, katere A vabimo, da pridejo in vidijo z naše "Boy Scouts", kako oni nastopajo. Program se bo za- i čel v farni dvorani ob 7:15 i * zvečer. — Dobrodošli vsi, ka-|i teri se bote tega zanimivega programa udeležili. Ministran- 5 ti se z vso vrnemo pripravljajo 1 že nekaj tednov in so vsi nav- < dušeni, da vam pokažejo, kaj i so se naučili. Tudi vstopnice i pridno prodajajo. Ob enem 1 tudi upajo, ker je to njihov 1 prvi nastop, da bote dvorano ' zares napolnili in jim s tem ' dali poguma, da bodo še ka-terikrat kaj takega, ali morda : še boljega, priredili. Dohodki te prireditve pojdejo za nove ministrantske obleke in če bo še kaj ostalo, kar upamo, da bo, bodo ministranti poklonili za novi kolegij oo. frančiškanov v Lemontu. — Vstopnina je sam'o 25c. Za .tiste, ki bi ne mogli programu slediti zvečer, lahko pridejo popoldne, ko bodo imeli zadnjo skušnjo. Tako bodo vseeno lahko videli česa so se dečki naučili. — Torej dobrodošli in nasvide-nje v nedeljo 14. maja. Br. Vincent Terselich, OFM
SLOVENSKA PESEM V JOLIETU!
Joliet, 111.
Kdor ljubi petje, in kdor se količkaj zanima za petje, ta se je udeležil velikega koncerta, ki se je vršil zadnjo nedeljo popoldne v veliki Catholic High School dvorani. In teh je bilo mnogo, kajti mnogoštevilni sedeži so bili vsi zasedeni, toda ne le samo od nas domačinov temveč tudi spremljevalcev pevskih zborov.
Nastopili so skupno z našimi štirimi zbori, tudi zbori: iz So. Chicago po imenu "Zarja" pod vodstvom Mr. Sterbenza, ■ dalje Adrija pod vodstvom Mr. Račiča in pa Lira pod vodstov Mr. Kovačiča iz Wau-
kegana.
Prav ljubko so nastopili pevci iz So. Chicage, pod vodstvom Mr. Sterbentza, prejšnjega organista naše fare. Pevke vse oblečene v pestrih večernih oblekah, so napravile najlepšo sliko; in če ravno s le 10 pevk in sedem pevcev, po številu, njih nastop je vse očaral. Njih lepe pesmi v Go- j renjsko oziram; Na Gorenj- s skem: in Donau Valzer je iz- n vabil splošen aplavz.	^
Dalje so nastopili pevci iz s Chicage, zbor "Adrija" pod i vzornim vodstvom, Mr. Rači- s ča, ki je znan kot umetnik v glasbi. Vsi pevci oblečeni v dolgih črnih haljah, z belim ovratnikom. Njih 'uniformity' j je napravila na vse navzoče , najlepši utis. Peli so krasni t pesmi, Oče n^š; po Tschai- | kowsky: Dekle zakaj si tak j žalostna; Old McDonald had , a farm, in za nameček ki je , izvabil vse v najboljšo voljo, ] ie bila pa Ribniški bas. Peli ) o vse pesmi tako mično, ta- , o izbrano, ter so želi javno , lohvalo. I	: V j f -
Zbor "Lira" iz Waukegana sod vodstvom izurjenega in lobro znanega organista Mr. £oVačiča, je vsaki pot žel nnogo pohvale, saj so pevci iz Vaukegana že od nekdaj :nani kot zelo priljubljeni, ;aterih nastop žanje vedno po-lvalo. Njih pesmi so bile Na-:aj v planinske raj: Po zimi z šole: Jutranja.
Dalje so nastopili pevski ibori iz Jolieta pod spretnim sodstvom našega umetnega organista in pevovodje Anto-la Rožmana. Nastop mladinskega zbora v katerem nastopajo samo mlada dekleta, katere so pred nedavnim časom izstopile iz šole, je takoj vse posiušavce očaral. Njih ljubke pesmice Ob potoku: Pisana ladja: Dobro jutro ljubca moja, so žele tak buren aplavz, da so morali pesmi ponoviti. Naj bo tu omenjeno, da ta mladinski zbor/ mlaidih deklet, je bil vedni ponos še našega pok. župnika Rev. Plevnika, kateri se je ob raznih prilikah spominjal na nje in jih pohvalil. Toda, sasmo naša pripomba: Ne škodilo-bi nič, ako bi se temu zboru u-ključili tudi enakovrstni letniki fantje, da bi jim bilo na ta način mogoče peti mešane pesmi.
Nastopili so tudi dečki znani kot deški zbor sv. Jožefa, fantje strežniki, ki so nastopili v strežniških haljah. Peli so Ave Maria: Bratje Slovenci smo in Barčica. — Tudi moški zbor je nastopil, v katerem smo videli može in fante vseh starosti. Tu smo videli še može pevce,' kateri so nastopali še pod organistoma pok. Mr. Malovrh in pok. Mr. Cvenk. Čeravno že dolgo od tega vendar vsa čast tem pevcem, ki še vedno ohranijo slovensko pesem kot najlepši zaklajd. Peli so Domu in pa Fantovske.
Dvakrat je nastopil naš veliki cerkvehi pevski zbor fare sv. Jožefa 70 po številu. Dasiravno je veliki oder, bi kmalu to pot postal majhen. Vsi ti pevci so zelo dobro na-
____-1 ■ —— "v- -
Dogodki
i ned Storend g» ' (Ameriki
Rojenice
Chicago, 111. — Pri družini Mr. in Mrs. Le Roy Hopp, so se nedavno zglasile vile rojenice in jim pustile brhko hčerko. Mrs. Hopp je hčer slovenske družine Mr. in Mrs. Mike Keršinik v Chicagi. Naše čestitke !
Iz domovine so prispeli
Cleveland, O. — Iz Vrtače pri Semiču na Dolenjskem je pretekli teden prišla k svoji teti Mrs. Agnes Schmuck na East 67th St. 19 letna, mladenka Ivanka Sever. — K svojemu očetu Mr. Johnu Peričak na St. Clair Ave. je prišel iz Mahičnega njegov sin Matija Peričak. — Po deset mesečnem obisku v domovini se je zopet povrnil v Cleveland Mr. John Smuk.
Žalostna vest
La Salle, 111. — Rojak Mr. John Bratkovič je prejel od svoje sestre žalostno vest, da mu je v stari domovini dne 23. marca umrla njegova mati v častitljivi starosti 82 let. Pokopana je bila 25. marca iz cerkve v Št. Jerneju na Dolenjskem ob veliki udeležbi znancev in prijateljev. Pokojna zapušča štiri sinove in dve hčeri. R. I. P.
"TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO" (110)
—.—
i
CD : ga :
f2 ij
: | ff S :
i a 2 oq i i o a !— (
? A 1
I t fc " i
! S ° ff j I tt i i
►	sa «r £f < i j; M ® i
5 'S !
» to o< <5 ' * p- tJ W J
►	P. S' <
►	^ 5 a '
® p <
ml
j t B j
iJetek, 11 maja 1939
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3

Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Vstanovljena 29. novembra 1914.
v Zedinjenih Državah	[nliof- 111 InkorP- v drž- Dlinois
Severne Amerike. «3eiieZ. JOI1CI, 111. 14. maja 1915.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, 111.
1.	podpredsednik: Joseph Klepec, 903 Woodruff Rd., Joliet, 111.
2.	podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: Paul Laurich, 414 No. Broadway St., Jolict, 111. Blagajnik: John Petrič, 1004 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Anzelm Mum, Willard, Wis.
Načelnik publikacijske propagande DSD.: Rev. Aleksander Urankar,
OFM., 1852 W. 22nd Place, Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 452 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Joseph L. Drasler, 1025 Wadsworlh Ave., North Chicago, 111. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111.
POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. John Nemanich, 650 N. Hickory St., Chicago, 111.
Predsednik Atleticnega odseka: John Rolih, 528 Bluff St., Joliet, Illinois.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Ch.cago, 111.
Do dne 1. januarja je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam, tef njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bolniških podpor v znesku $177,062.30.
Sprejema se člane in članice od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. Izdajajo se različne certifikati "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty Year Endowment". Vsaki certifikat nosi denarno vrednost, tudi Centralna bolniška podpora. Družba sv. Družine 113.70% solventna. Rojaki (inje) ! Pristopite v njeno sredo.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na Glavni Urad — 301 Lime St., Jojiet, Illinois.
IMENIK
m naslovi krajevnih društev Družbe sv. Družine.
NA KONJSKEM DIRKALIŠČU
Dirkališče v Jamaica, L. I., ko so se na njem nedavno vršile tekme na razmehčanih, od dežja razmočenih tleh, kar je bilo v veliko oviro tekmovalcem.
Beseda o tem in onem *
ALI JE RES SAMO 200 KATOLIČANOV PRI SNPJ?,
Odprto pismo katoličanom, članom SNPJ
Math Tekavec, član SNPJ št. 53.
MATERIN DAN
Št. 1. Društvo sv. Družine, Joliet,
I11. — Predsednik John Kramarich, 1314 Cora St.; tajnik John Barbie, 1103 Vine St.; blagajnik Frank Gcrde-sich, 807 Clement St. Vsi v Joliet, 111. — Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v stari šoli sv. Jožefa.
Št. 2. Društvo sv. DruZine, Mount Olive, 111.: — Predsednik Mike Golda-šich, tajnik in blagajnik Sam Golda-sich, P. O. Box 656. Vsi v Mount Olive, 111. Seja se vrši vsako drugo uedeljo v mesecu.
Št. 3. Društvo sv. Družine, La Salle, 1».: — Preds. Auton Štrukel, 1101 -Sth St.; tajnik in blagajnik John Prazen, 1303 Third St. Vsi v La Salle, 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu, v šolski dvorani sv. Roka, ob 1. uri popoldne.
^ 4- Društvo sv. Družine, Bradley, 111.: — Predsednik George Krall, P.O. Box 462, tajnik John Zaje, P. O. Box 55, blagajnica Anna Jamnick, Box 368. Vsi v Bradley, 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu.
št. 5. Društvo sv. Družine. Ottawa, 111.: — Pred. Louis Basky, 1018 Poplar Street, tajnik Frank Less, 1206 Chestnut Street. Vsi v Ottawa, Illinois. — Seja se vrši vsako sredo po tretji nedelji v mesecu v prostorih sobr. Frank Less ob pol 8. uri zvečer.
Št. 6. Društvo sv. Družine, Wau-Kegan, 111.: — Predsednik Anton Ma-rincic, North Chicago, 111.; tajnik in blagajnik Joseph L. Drašler ml., 1025 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. Seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu ob pol osmi uri do preklisa v n°vi šolski dvorani na Tenth St.
St- 8. Društvo sv. Družine, Rockdale, 111. _ Preds. Martin Žagar, 600 Moen Ave., tajnik in blagajnik Michael ~"jlaid, 724 Meadow Ave., Rockdale, 111. Vsi v Rockdale, 111. Seja se vrši Vsako prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
»t. io. Dsuštvo sv. Družine, South Chicago, iu.: _ predsednik in blagajnik Frank Cherne, 2672 E. 79th tajnik Anthony Motz, 9630 Avenue L - Vsi v South Chicago, 111. Seja
e vrs> vsako četrto nedeljo v mesecu.
Št 11. Društvo sv. Družine, Pittsburgh, Pa.: __ Predsednik Joseph 1 av'akovich, 39 Winchell St., Sliarps-pa.; tajnik George Weselich, Vrf2 Keystone St.; blagajnik Joseph Widina, 5113 Poe Way, Pittsburgh, a- Seja se vrši vsako tretjo ne-ncloj v mesecu ob 10. uri dopoldne v vS- Domu, 57. cesta. ,,	Društvo sv. Cecilije, Joliet,
Predsednica Anna Jerisha, 658
blagajnica Theresa Pintar, 1930 W. 22nd Str. Vse v Chicago, 111. — Seja se vrše vsak četrti ponedeljek v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana.
Št. 17. Društvo sv. 'ferezije, Ottawa, 111. — Mrs. Katarina Bajuk, preds.. 28 La Fayette Street, tajnica Mary Bkoflanc, 1014 Walnut Street, blagaj-ičarka Katherine Danyun, 1011 Pine itreet. — Vse v Ottawa, 111. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani Math Bayuka.	j
Št. 18. Društvo sv. Družine, Spring-ield, 111. — Predsednik Matt Barbo-•ich, 1504 So. 15th St.; tajnica in bla-gajničarka Agnes Barborich, 1504 So 15th Št. Vsi v Springfield, 111. Seja sc vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v Slovenski dvorani. 15th in Laure St,
Št. 19. Društvo sv. Roka, Butte, Montana. — Preds. Stanley Cudic, 111 E. Wollman St.; tajnik in blagajnik Marko Gornik, 1003 E. Galena St. Vsi v Butte, Mont. — Seja sc vrši vsako 3. nedeljo v mesecu, v prostorih sobrata John Benich, 216 N. Arizona Ave.
No. 20 Lodge St. Peter, Phil. Pa.: — Pres. and Scc'y- Emilio Guariglia, 1330 Moore St., treasurer Antonio Herri-chetti, 2956 Salmon St., all of Phil. — Lodge mets every third Sunday of the month 2 P. M. at 1217. So. Broad St.
No. 21 Lodge St. Bernard, Joliet, 111. — President Emery Subar, 540 N. Bluff St.; Secretary. John Rolih, 528 N. Bluff St.; Treasurer, Frank Ivnik, 1109 Elizabeth St. — Lodge meets every third Sunday at Slovenia Hall, 803 N. Chicago St.
No. 22, Chicago, 111. —- President, Cecelia Lamb, 847 Lakeside Place; Secretary and Treasurer, Anthony J. Novotny, 3230 Fullerton Ave. Lodge meets every second Sunday of the month at Ephpheta Social Center, 635 So. Ashland Blvd., Chicago.
OPOMBA:
Ta imenik se priobči v listu večkrat. Ako kateri izmed uradnikov spremeni svoj naslov, naj to naznani na glavni urad D. S. D. po društvenem tajniku. Ravno tako naj se naznani ako kateri najde kako pomoto, da se ista popravi.
-O-
Prireditve, ki so oglašnne v "Am. Slovencu" so vedno u-spešne.
111.
j^t . - * "-uaeunica rvnna jcnona, uji
• "roadway Street, tajnica Rose Ba-
T°r, 821 N. Center St.; blagajničarka
Jennie Krall, 1265 N. Hickory St. Vse
go , d 111 - Seja se vrši vsako dru-
dne ^h ° V mesecu> ob 2- uri P°Po1-g v dvorani stare šole sv. Jožefa.
Chir' Društvo sv. Ivana Krstitela,
vach ,°7c?1L - Preds. Andrew Gla-'
Densa ,, 21st St- tajnik John
Joseph r ? Arthington St.; blagajnik
CWcal T1f0yS' 1828 W" Cermak Rd"
trto ned' r — se vr®' vsako "" rani sv v mesecu v cerkveni dvo-
Štev ana> v°gal So. Lincoln St.
pjft . 14- Društvo sv. Lovrenca, East
Prcds-Joseph Pav-
KcllV fi19 North ave.; taj. Michael burch- Ki Sycamore St., East Pitts-Ave t ag" George Kavan, 150"b Oak
vsako dr "i6 Creek' Pa" ~~ Seja se VrŠi
tion a nede'jo v mesecu v Croa-Ave p encan Citizen Club, Braddock
St Jgast Pittsburgh, Pa.
go, IU jštvo sv- Terezije, Chica-
2323 So" v\r	Mary Kremesec,
Amalia 'a1 ,Chester Avenue, tajnica a»a At>2elC) 1S5g w Cermak Rd .
DENARNE POŠILJATVE
nakazujemo za Jugoslavijo, Ita- i lijo in vse dele sveta po dnevnem kurzu. Prejemniki dobijo < ; lenar na dom po pošti. Včeraj J i jo bile naše cene:
:	ZA DINARJE:
Za $ 2.40................ 100 Din
I	Za $ 4.70................ 200 Din
1	Za $ 6.80................ 300 Din
l	Za $10.70................ 500 Din
'	Za $21.00................1000 Din
!	Za $41.00................2000 Din
ZA LIRE:
! Za $ 6.30.................. 100 lir
; Za $12.00................. 200 lir
Za $29.00.................. 500 lir
Za $57.00..................1000 lir
!_
Vse pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICI!
1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
Vsa naša društva, vse naše naselbine, cele Združene države, praznujejo letos 14. maja poseben praznik, ki bo posvečen materi. Društva in naselbine tekmujejo s pripravami za ta dan, da bi dokazala našim materam, kako visoko jih cenijo, kako zelo jih spoštujejo, kako zelo so jim hvaležna.
Amerika že dolgo vrsto let slavi drugo nedeljo v maju poseben Materin dan, v raznih krajih po ostalem svetu je slavljenje Materinega dne pozneje prišlo v navado in ga praznujejo ob drugih dnevih. Če bi te dni zasledovali razna poročila ki prihajajo iz raznih krajev, bomo našli, da so prav zanimiva.
Drugi narodi, mehki po srcu, znajo najti tudi primernega izraza za nežna čuvstva, ki jih go-je za mater. Kako lepo n. pr. praznujejo tani .v.družinahrojstne in godovne dneve svojih mater in drugih družinskih članov. Slovenci smo znani kot trdi po zunanjosti in pod to trdoto skrivamo tudi vse čuvstveno življenje in ne nazadnje tudi ljubezen do matere. Le poglejmo, kako se odtegne le malo večji otrok, bodisi fant ali dekle, vsaki mehkejši kretnji, da, tudi besedi z materine ali svoje strani. Kako v odgovorih prav nič ne izbira besed, pa najsi ga mati še tako prijazno vpraša; sunkoma prihajajo besede, le malo vezane in prav nič omiljene z otroško vdanostjo. Tujec, ki tak razgovor posluša, sklepa opravičeno na surovost srca, ker ne pozna značaja slovenskega ljudstva. Zdi se, da se celo sramujemo vsake mehkobe in kako radi neopaženo skrijemo solzo, ki nam jo je iztisnilo ganutje. Taki-le smo in nikoli ne mislimo na to, da bi to moglo tudi drugače biti. — Ni nam sicer treba opustiti trdnosti našega značaja, lahko pa ga izpopolnimo z dobroto in milino. Za to delo je kaj primeren materin dan. Kako ga bomo praznovali tudi po naših družinah?
V prvi vrsti se moramo vsi, prav vsi spomniti, da smo vsi otroci: nekateri smo že tako srečni, da imamo mater, drugim jo je že pobrala smrt. Vsi, prav vsi moramo z vso ljubeznijo poživiti spomin nanjo. Poiskati moramo tisto lepo razpoloženje, ki ga imamo, ko pridemo, vsi prevzeti božje bližine iz cerkve, od sv. zakramentov. In zakaj ne bi šli — zaradi matere — iskat tega razpoloženja tja, kjer ga dobimo: v cerkev, k sv. zakramentom? Za mater, živo ali mrtvo jih darujmo ta dan: v znak otroške hvaležnosti! Kako lepo bo, če se bomo sešli vsi pri mizi Gospodovi z istim namenom!
In doma morajo naše matere živo čutiti, cla je to njihov praznik. Praznik naj jim bo in de-setorice mladih rok naj jim odvzamejo delo, tudi običajno delo, da morejo delavne, a neutrudne materine roke počivati , en sam dan v letu! — In kakšno
malo veselje pripraviti nji, ki tako nesebično dela od ranega jutra do pozne noči — vse za druge. Saj nam bo narekovalo srce in se bo veselila duša, ko se bomo obračali stran od sebe in svojih želj in zahtev in enkrat vršili le materine .
Tudi oni, ki nimamo več matere, lahko to storimo v duhu in ob spomihu nanjo. — Ni treba izbranih darov za mater! Njen
nežni materinski čut bo že iz daleč slutil naše namere in zadovoljna, da srečna bo, ko vidi celo naše poskuse.
In en lep in trden sklep naj nam ostane od materinega dne za vse dni celega leta: da ji hočemo vsak dan brati iz oči v našo dobro, da si bomo vsak dan v s vesti njenega božjega names t-ništva in na ta način izvršimo prvi del četrte božje zapovedi, drugi del pa nam bo po božji obljubi sam pal v naročje za čas in večnost.
CE BI ŽENSKE HOTELE
Cleveland, O. — Znan konflikt med br. Keržetom in br. Molekom se je razvil zadnje čase. V Glasu Naroda g. Kerže izvaja : "Prosvetina svobodomiselnost je bila naperjena vseskozi proti veri, predvsem katoliški, kamor (h kateri) spada velika večina naših ljudi."
In še en odlomek (povzemam po Prosveti) se mi zdi, da je umestno, da ga tu zapišem. "SNPJ ima primeroma tak odstotek vernih ljudi, kakor vsaka druga naša podporna organizacija."
Tako Kerže. Molek mu odgovarja, najbrže je šlo kot nit skozi ves teden, ker v sredo 19. aprila ima pričetelc "presenečenja teh dni." Čez teden dni, 26. aprila, ima še enak naslov. Povzamem iz A. S., ki mu v odlom ku "Brez naslova" dne 28. aprila pravi, da je moral Molek to trditev, ki je naslov tega spisa med tednom v Prosveto odložiti.
Toliko za uvod, da čitatelj lahko sledi za kaj gre. Skušal bom, da se stvar razčisti. Sicer sem bil že pred par leti stavil na urednika Prosvete gotova vprašanja, kjer je dal to pojasnilo "da.ni neumen, da bi odgovarjal."
Današnji svet žensko na vse načine ponižuje —- tako v modernem gledališču, v frivolnih filmih, v nemoralnih romanih, v nesramnih ilustracijah, v modnih listih, kjer je golo telo za malika, v varietejih, s skopo oblečenimi umetnicami in plesalkami, v reklamah, kjer je ženski odmerjena najpikantnej-ša vloga, v izložbah kupčij skega sveta, ki mu je le za denar, v skulpturi in slikarstvu, v raznih "lepotnih konkurencah", kjer se ženska napol gola sprehaja pred posebnim razsodiščem in kjer jo telesno presojajo, kot so svoje dni sužnje na suženjskem trgu — in tako dalje.
Kdo je prav za prav kriv teh žalostnih razmer? Nemara samo po dobičku hlepeči duh sedanjega trgovskega sveta? Ali pa nemorala višjih moških desettiso-čev?
Nikakor! Ni le to — marveč je še nekaj drugega zraven. In sicer .. .
Neka mlada gospa pripoveduje:
Dobila sem v roke roman, ki so mi ga vsi pohvalno priporočali in ki ga je spisal pisatelj, čigar slava je bila pravkar vzšla kakor sonce. Z iskreno željo, da bi brala res kaj lepega in zanimivega, sem se poglobila v knjigo, polna vročičnega pričakovanja, ko da stopam v paradiž.
Toda iz paradiža sem zletela tako korenito ven, kakor bi me
bil sam svetopisemski kerub z gorečim mečem izgnal iz njega. Sicer sem knjigo do konca brala, ker sem hotela imeti svoje osebno mnenje o njej, a ko sem jo prebrala, sem jo z začudenjem vrgla od sebe. Najrajši bi jo bila pa s studom zagnala v blato, kamor je spadala. Mislila sem si, da bi vsaka poštena ženska prav tako storila. Vendar sem doživela nekaj povsem drugega.
Kmalu nato sem šla z znanko na zborovanje nekega ženskega društva, kjer naj bi, ne da bi bila prej to vedela, govoril vprav pisatelj tiste knjige. Dosti omikanih žensk iz "najboljših krogov" je bilo ondi. Še preden je začel predavatelj govoriti, ga je pozdravilo burno in navdušeno ploskanje. Neskončno sem bila ogorčena. Kakšne poniglave suženjske duše so vendar nekatere ženske navzlic omiki in oliki in šoli, sem si mislila, da vzklikajo človeku, ki njih lastni spol vlači po blatu! Ni čudno, da si taki pisuni upajo vse, saj se preživljajo vprav z denarjem tistih, ki jih teptajo.
Torej, — kdo je kriv?
Ali ne bi kmalu pojenjal uspeh slabih gledaliških iger, slabih filmov, umazanih romanov, če bi se jih ženske izogibale?
Manjvredni modni listi, ilustrirani listi itd. se brez dvoma (Dalje na 4. str.)
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI nepozabnega dragega in ljubljenega nam sina
Gabriel Sluga
ki nas je zapustil za nas prav žalostnega dne, 12. maja 1938. Ta dan nani je bil najgrenkejši in najbolj bridki našega življenja.
Z Bogom dragi nam sin,
Spa vaj sladko v grobu tam
In v raju uživaj svetem
Veselje gospoda Boga na vekomaj.
Žalujoči ostali: JOSEPH in ANTONI A SLUGA, starši in brat JOSEPH.
Chicago, IU." 12. maja 1939.
Katoličani živo čutimo, da nekaj, kar se tiče načelnosti v tej organizaciji, ni prav. Vemo, da je SNPJ bratska podporna organizacija, ki je pa, v kolikor se tiče odnosov do prepričanja članov, ki smo prepričanja katoliške vere, kaj malo ali bolje prav nič bratska! Obratno, nestrpno sovražna. Če pogleda kdo njeno uradno glasilo, ki ga urejuje znani Molek, bo preje sodil, da je glasilo, kar se tiče napadov na prepričanje članov katoličanov, brlog zmerjanja, ne pa glasilo bratske jednote.
Dvojno je mogoče, tretjega absolutno ni Da je dana garancija svobode verskega prepričanja laž! Ali pa je ves tisti nebratski boj proti prepričanju članov, ki smo katoliške vere, zloraba jednotine ustave.
Razvijem misli. Kako se glasi načelna ustava SNPJ? Do predzadnje konvencije se je glasila, "da stoji na svobodomiselni podlagi in da jamči osebno svobodo verskega, filozofskega, etičnega in političnega prepričanja." Sklicujejo s.e, da je povzeta ustava SNPJ po istih principih, na katerih sloni ustava Zedinjenih držav. Kako je to možno, da je tako nestrpno strupena proti verska v svojih public ltacijah napram verskemu prepričanju, dasi odgovorni faktorji vedo, da to ni prav nič v skladu z ustavo Zedinjenih držav, če je ustava jednote po tej povzeta?
Kako si je mogla skupina, ki se smatra za "svobodomiselno" (?), vzeti pravice, da njih nazor, ki je brezboštvo, je obvezno za vso jednoto? Ali nikdar ne razmišlja, da je v nasprotju napram skupini drugačnega nazora, ki mu po pravilih jamči svobodo prepričanja! Kajti zavedajte se, da ste katoličane v jednoto pod takimi pogoji sprejeli, da je bratska podporna organizacija, ki skrbi za člane ob času bolezni, nesreče in smrti. Član jednote postane lahko vsak, da je le pošten značaj, ne oziraje se na njegovo osebno prepričanje, ker mi pustimo v tem oziru vso svobodo mišljenja. Vsak naj si po svojem prepričanju uredi razmere do vere, filozofije, etike in politike. Kajti smo svobodomiselni, mi se ne navezujemo na nobeno konfesijo. Vera je tvoja stvar; že hodiš v cerkev, dobro, če ne — ni to zadeva
SNPJ. V tem se po demokraciji, ki je ista kot ustava Zedinjenih držav, zelo razlikuje od KSKJ. Tam moraš v cerkev in še k spovedi za veliko noč, če ne te pa ven vržejo. Mi pa pravimo: tukaj v SNPJ je mesto za katoličane, kakor za one, ki v cerkev ne hodijo. Vzajemno si lahko, brez ozira kaj je kdo po svojem prepričanju, pomagamo. Saj se glasi drugi odstavek načelne izjave : da mi jamčimo osebno svobodo verskega, filozofskega, etičnega in političnega prepričanja. Smo svobodomisleci, naša jednota je brez vsake duhov-ske nadoblasti. Vera ima svoje področje, kjer deluje v naši je-dnoti ravno tako vernik kot brezverec. To je razlika med katoliško in svobodomiselno jedno-'to.
Na take medene besede smo verjeli. Se nismo bili še vživeli v razmere, kako se vse lahko vzame izraz "svobodomiselnost" v drugačno uveljavljenje v dejanju kot je bilo pokazano v teoriji. Če bi bila jednota v izvajanju isto,kar ste nam ob pristopu pokazali, bi ne "bilo povoda od katoliške strani za nesoglasje. Saj smo ljudje družabno bitje, ki Imamo tisočere vezi izven kroga, pri ljudeh, ki so drugačnega prepričanja kot smo sami. So razne podporne organizacije, ki delujejo le v tem smislu: prepričanje ima svoje, vzajemnost je pa vsem do vseh enaka. Nikogar ne žali, saj v vrednosti dolarja je sto centov, pa naj pride iz žepa katoličana, juda, protestanta1 ali brezverca.
A kakšna je "bratska" podporna organizacija SNPJ v odnosu do katoličanov v svojem vidnem izrazu — publikacijah? Če je g. Kerže kdaj zapisal resnico, povedal jo je sedaj, kot ste brali v začetku tega članka. Lepo zveneče fraze so izzvenele in ostale v pravilih. Ves aparat pa deluje v publikacijah SNPJ, ki ima ost naperjeno, da se uniči vero v tebi in meni, Iti sva prepričana, da je katoliška Cerkev božja ustanova, da nadaljuje na zemlji Kristusovo delo In posreduje odrešenje zasluge Kristu-sbvega trpljenja, da dosežemo namen večne sreče. Le s kakšno satansko naslado dopovedujejo, da ni Boga (torej dosledno, co Boga ni, izgube razlike pomen med resnico in lažjo; pravico in krivico; dobroto in zlobo; ljubeznijo in sovraštvom; dosledno je vse enako veljavno). Ni po-smrtnosti, ne plačila (nebes), nc kazni (pekla). Kristus ni zgodovinska, pač pa le legendaren osebnost. Katoliška je, barbarska, Cerkev. In ker so oni zr-i > "inteligentni"? ti dopovedujejo za tvoj groš, da si (ki se liku vzpel še do tako visokega poletu, kot so se oni, ki pravijo, da b-stvene razlike med človekom i;i živino ni), ki veruješ Kristu^-I vim naukom—omejenec, tepe?, mračnjak, idijot, nazadnjak, it\-lot itd. Vse jfe le humbug! Katoliško Cerkev ti predstavijo v taki luči, če čitaš isto "znanost ',' da jo moraš sovražiti. Ni ja menda verske resnice, da bi se pe spotikali ob njo in jo smešili.
(Konec prihodnjič)
br, j. i mm
ZDRAVNIK IN KIRURG 1901 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzeraši ob sredah. Rezideneni telefon: La Grange 396i
Uradni telefon: Canal 4918 PO DNEVI NA RAZPOLAG'"' CELI DAN V URADU.
Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 12. maja 1939
^TOiinititui^umiiitiftaimHMttiiiiitnHinBewTiBm^	r
"Podkrnoški gospod"
Dolores Viesers
ROMAN
Poslovenil Janez Pucelj.
>BPflninnriinniuunniaiiiinniuiE]iiuiiiiiuianiiiiiMnnl!an
Tedaj pozabi Lenart vsega svojega dostojanstva, ki bi ga tukaj vsekakor moral varovati — potegne ga za sabo. Ponudi roki dvema živahnima dečlama, ki zaupno poprimeta. In ko zadone prvi slastno ščemeei glasovi sicer enoglasne, toda ognjevite pesmi, ki človeka kar zmedejo, tedaj zarožljajo že tudi Lenartove ostroge glasno med urne korake rajajoeih kmetov. Kar zagleda v kolu, vprav sebi nasproti, modro volneno obleko. Ha: zdaj ga ošabnica pač ne bo prezrla!
Ko odigra muzika začetno kitico, se pokloni prvi plesalec mlademu gospodu; Lenart izpusti svojo dečelco in skoči v kolo. Oči in zobje se mu objestno zablešče, ko pomigne neznani lepotici---ta najprej za trenutek okleva, potem pa lahno pohiti in mu splava naproti.
Položita si drug drugemu roke na rame in poklekneta. Lenart pogleda deklici globoko v oči; njen obraz mu je čisto blizu. Hudiča — kakšen lep, vroč obraz! Oči so svetli, blesteči se dragulji, ki se skrivajo za najtemnejšimi senčnatimi vejicami, usta so cvetoča skrivnost, strastna in zaklenjena, in lica so mehka in voljna, da bi jih človek božal venomer. In ko se odloči od njega in pleše pred njim, kakor ploska on z rokami, tedaj se mu zazdi, da ni še svoj živ dan videl slajšega pripogi-banja in previjanja, kakor je igra njenih ognjenih kretenj. Vlovi jo in jo zasuče, sliši njen tihi, čisti "ju!", ko jo zavihti
skozi zrak---nato si položita spet
drug drugemu roke na rame. — Zdaj so jima lica temnordeča in dihanje hlastno.
Lenart pleše kakor pijan.
"Kako ti je ime?" sikne oblastno in pogleda deklici drzno v oči.
"Alenka," odvrne dekle in pokaže bele zobe.
"Alenka," ponoti Lenart. Več ne more reči. Bolj divje poprime muzika in Lenart spet zasuče plesalko divje naokrog. Na vratu ji odskakuje blesteč okras pisanih kamnov. Take dragotine vendar ne nosi nobena kmetica!
"Odkod si?" povprašuje podkrnoški gospod.
Alenka zgane hudomušno z rameni.
"Odkod si doma?" ponovi Lenart po slovensko.
Tedaj se ji obličje mahoma popolnoma zresni.
"Nikoli — gospod," zašepeče ona plaho In proseče.
Muzika vprav premolkne. Še tri korake plešeta — on na desno, ona na levo in stojita spet v vrsti — druga dva se vrtita zdaj v sredi.
"Živio, živio," ploskajo kmetje.
Lenart ne sliši ničesar več, tudi ne vidi ničesar več razen Alenke.
Veselo se smeje, ko ga iščejo njene lepe
v»
OČI.
Nato se pojavi Alenki za rameni siva glava starčeva. Lenart vidi, kako ji oče temno prigovarja; deklica stepi iz kola.
Kratek, vroč pogled poleti še sem čez do Lenarta, potem pa odide lepa Alenka za očetom k volovskim kolom in se odpeljeta.
Lenart postoji, da zarajajo še dvakrat, trikrat, kar vstane glasen krik in krohot.
"Nac, Nac, — nevesto so ti ukradli!"
Ženin začne za šalo bridko tarnati in
pretiti, da bo začel moriti in pobijati. Zbere prijatelje in zdaj začno tako vneto iskati, da si Lenart v tem divjem direndaju le stežka pribori pot do jablane ob. seči, kjer mu je privezan Zupan. Hlastno se zavihti v sedlo; nemirno oddirja doli po temni cesti skozi vas na kolovoz, ki so vanj vtisnjeni široki sledovi volovskih kol.'
"Meniš, da mi jo tako odneseš? ... Ne bo kruha iz te moke. Hočem vedeti, odkod si! Jezdim za teboj — pa naj bi bil prav v Slovakijo!"
Nad ravanjo leži srebrni sij zgodnega večera. Pot zapelje v loge. Lenart opre-zuje v.enkaj v temo: niso to beli voli, kar izginja tam spredaj v jelševju?
Zupan dirja kot sam zlodejčič čez drn in strn; Lenart čuti prav za slast hladni zrak okrog vroče glave. Vse težke misli— kakor da mu jih je kdo v trenutku odpihnil, ni zanj na svetu ničesar več, razen starodavnih volovskih kol in sladke ženske v njih.
Logi se primikajo bliže in bliže kakor zelenosiv oblak. Ze stoje posamezne jelše ob poti in mali mostovi z debelimi most-nicami preprezajo prve mrtve vodne rokave. Večer se čedalje bolj temni. Peči Škr-bine se kopičijo; tu si Drava utira pot v Podjuno. Zdaj se jelše že gostijo v temno hosto ob poti. Voda kloka Zupanu pod težkimi kopiti. Od daleč grmi reka. Volovska kola pa so izginila.
Lenart zadrži žrebca in premišlja, je li pač na pravi poti. Saj vendar nista mogla kreniti s poti? Saj vendar morata čez most!
Zdajci zasliši zaropotati voz. Vprav misli stisniti Zupana, ko zamiglja soj svetilke skozi črno jelševje.
Lenart jaha naprej do ozke steze, ki pelje v goščo in tam počaka, da bi šel voz mimo. Je težka kočija, ki jo vlečeta dva močna belca. V senci strehe razloči Lenart medel, podolgast obraz in poleg njega trde obrise še neke druge postave.
Ko pade iz svetilke pri vozu sij na jezdeca, ki se ta trenutek pojavi iz gošče, vpraša boječ glas:
"Kdo je?"
Lenart se mora skoraj zasmejati, čeprav ga grabi neučakanost.
"Ropar Silnik!" odgovori zamolklo.
Ta beseda udari kakor grom in strela; kočijaž naglo zagrne svetilko, bleda roka zaznamuje križ proti Lenartu, kakor da je strah, in pojemajoč glas zaječi:
"O santissima Madonna — o angelo mio . . ."
Kočijaž pa zdajci udari po konjih, ti potegnejo, zadnje kolo zdrkne vstran v močvirnat jarek in težki voz se počasi nagne na stran.
"Pomagajte, pomagajte!"
"Hudič neumni!" zaropota Lenart . . . vendar mu ne preostaja nič drugega — skočiti mora s konja in pomoči obema junakoma iz voza. Kljub njunemu kriku in viku odloputne vratca . . . tedaj spozna opata iz Vetrinja in poleg njega čemi ce-petljivo človece z dolgimi kodri.
Ko stoji Vetrinjski, ki ga je vendarle pomirilo pomagljivo vedenje namišljene-I a roparja, spet na trdih tleh, se začne jezno ujedati:
(Dalje prih.)
II SESTRA VELIKE
UČENJAKINJE UMRLA
Iz Varšave poročajo, da je tam umrla Marija Dluska, sestra slovite znanstvenice Marije Skladowske-Curie, ki je s svojim možem odkrila radium. Pokojna Dluska je bila doktor vsega zdravilstva. Dolgo časa je živela v Parizu, kjer je razvijala svoje plodno znanstveno delovanje. — Mnogo dobrega pa je predvsem storila poljskim izseljencem, ki so se bili nastanili v Franciji. Po obnovitvi Poljske se je spet vrnila v domovino, kjer je skupno s svojim možem upravljala številne socialne in zdravstvene ustanove. V zadnjih letih se je predvsem posvetila institutu za radium. To je tudi njena ustanova. Koliko zaslug si je pridobila s svojim znanstvenim in narodnim delovanjem, pričajo najlepše njena visoka odlikovanja, ki jih je dobila precej.
(Nadaljevanje s 3. strani.)
ne bi tako nesramno, izzivalno sprehajali okoli, če bi ne imeli toliko pripadnic med ženstvom.
Judovski kroji oblek iz Pariza in drugih velikih mest bi bili brez dvoma malo bolj "rezervirani" v svojem razmahu, če bi se ženske tako brž ne razvnele za vsakršno, še tako "čudno" modo, ki samo žali žensko.
Katere ženske si spričo slabe knjige, kvante in vsega takega blata sploh kaj mislijo, kam da vse to spada ?
Takih misli marsikatera ženska nima. Nima načel, trdnosti značaja, vesti.
Koliko bi ženske mogle storiti, če bile zares hotele! Ce bi katoličanke hotele in se pravilno ravnale!
Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče!	m .'**;•§';
Sveto pismo - novi zakon
V&ebuje Sv. Evangelije in Dejanja Apostolov. Knjigo je priredil in sestavil č. g. Jožef Zidanšek, duhovnik lavantinske škofije. Vsebuje 541 strani in je primerne žepne oblike.
STANE S POŠTNINO QQ Naroča se na naslovu:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.	. Chicago, Illinois

iiuiiiimiiiioiiiiujiiioiiiiimimriiniiiiiiiiom
1*»»»W»»»»WW,t„tw,>„„,t,„,„tMttw'twttlf^
Zanimivi romani
katere je spisal
Kari Mav
Vas povedejo s svojimi pripovedovanji okrog sveta. — V njegovih romanih srečujete vse razne ljudi. Z romanom potujete skozi črno Afriko, skozi divje kraje Indije, skozi ameriške pokrajine, kjer srečujete življenje Indijancev. Naša Knjigarna ima v ; prodaji 14 njegovih interesantnih romanov, ki so:
BELA REKA (4 knjige) s slikami 624 strani. Vsebina: — =========== Dvojnik. — Pred vojnim sodiščem. — Ob
Uruguaju. — Črez mejo. Cena 4 knjigam....................................$1.50
DOLINA SMRTI (4 knjige) s slikami 630 strani. Vsebina: ^ — Miss Alma. — Derviš. — Spletke in zanke. — Pekel. Cena vsem 4 knjigam........................................$1.50
IZ BAGDADA V ŠTAMBUL <4 knjige) s slikami 627
strani. Vsebina:— Smrt
Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu v Evropo. Družba En Nasr. Cena vsem 4 knjigam........................................$1.50
KRIŽEM PO JUTROVEM (4 knjige) s slikami 598
= strani. Vsebina: — Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kako sem v Meko romal. Pri Šamarih. — Med jezidi. Cene vsem 4 knjigam....................$1.50
PO DEŽELI ŠKIPETARJEV (4 knjige) s slikami
======: 577 strani. Vsebina:—
Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridt. — Ob Vardarju.
Cena vsem 4 knjigam ..........................................................................$1,50
PO DIVJEM KURDISTANU (4 knjige) s slikami 594
======================= strani. Vsebina:—Ama-
dija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema.
Cena vsem 4 knjigam ............................................................................$1.50
SATAN IN IŠKARIJOT C« knjig) s slikami 1704 stra-
====================== ni. Vsebina: — Izseljencu —
Yuma Šetar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden.
—	V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet na divjem zapadu. — Pueblo. — Rešeni milijoni, -i- Dediči. Cena vsem 12. knjigam ..................................................................................$3.50
SOBOLJAR IN KOZAK <4 knjige) s slikami 592 stra-
.	ni. Vsebina: — Kozak številka
deset. — Na sledu. — Ob Bajkalskem jezeru. — Domov. Vse
4 knjige ...................................................................................................$1.50
SUŽNJI <12 knjig) s slikami 1885 strani. Vsebina: — V Kairi. " =: — Konji in ljudje v svetu. — V grobnici in po puščavi. — Bele sužnje. — V levjem brlogu. — Jezero krokodilov.
—	Abu Hamsa Mija. — Ob ravniku. — Zadnji lov na sužnje.
—	Ljubite svoje sovražnike. — Na seribah. — Ugnan. Vseh
12 knjig .....................,...............................................................................$3.50
V	CARDILLERAH (4 knjige) s slikami 625 strani. Vse-
— bi na: — Gran Chaco. — Puščavnik. — Lov na Sendadora. — Božja sodba. Vse 4 knjige................$1.50
V	GORAH BALKANA (4 knjige) 576 strani s slikami.
====== Vsebina: — Kovač Simen. —
Zaroka z zaprakami. — V golobnjaku. — Mohamedanski svetnik. Vse 4 knjige ..................................................................................$1.50 i
Pisano polje
JL ML Tnmk
Aprilsko politično vreme.
(Konec)
Druga vrsta ali sorta ljudi je taka in tista, ki ji roba o. '"za ■— grmom" nekaj noče iz glav, pa se zopet moško in korajžno postavi in pravi in trdi, da bi sicer moglo nekaj biti tam za grmom, ampak o tisti in kaki za — grmovski robi človek ne more ničesar vedeti in izvedeti, in je najbolje, da človek to robo pusti več ali manj pri miru, da ima mir, ko je drugače tako lepo in fletno na tem svetu, in ne gre, da bi si človek belil glavo, saj bi ga še lahko glava bolela, in bi se pri bolenju glave lahko še možgani ponu-cali, in bi s tem še pameti zmanjkalo, ko človek zopet ne ve prav, ali so možgani pamet, ali pamet v možganih, ker tudi to, da bi v človeku bil razum, ali razumna duša, je nekaj, o čimur se prav za prav nič ne ve gotovega, ko se je vse le razvilo ali zevolu-cioniralo in se zopet ničesar ne ve prav, da bi si ne bila začela kakaj prebrisana opica razvijati druge možgane, ko s staro še dianes pri opicah ni dosti kaj, kakor kažejo vse opice, ki so ostale pri stari in še opični pa'm'eti, ali pri opič-nih možganih.
Med to švigašvagarsko sorto ali vrsto spadajo vsi — agnostiki, kakor pravijo učeno, bolj podomače bi rekli, da spadajo sem vsi "nepiš-ne-mi-ši," in da sem bolj točen, spadajo sem od Lutrovih časov vsi, ki so protestirali in še danes znajo le bolj protestirati, in spadajo sem vsi "misleci" začenši od Spinoza, Kanta in Darwina in do slovenskega absolutnega evolucionista, ki je vso ateistično in agnostično robo že natanko proučil, ko je še na Belokranjskem koze pa-sel in v "Svobodno misel" pisal in metliška kaplana smešil.
Pa še nismo pri koncu vse dolge stori je, šele pri začetku smo. Bila bi dva tabora, hrvaško se menda pravi — logara — v prvem so baje bistri ateisti in švigašvagarski agnostiki, v drugem pa so vsi tisti, kateri pravijo in trdijo, da je za grtnom še marsikaj, in je vse povsem realno, resnično, ne le izmišljeno ali zaželjeno, in ti so, da sem kraitek — katoliški kristjani.
Zdaj sem zopet pri začetku. Rekel sem, da je neko čudno
čudo. Kako to? Roba je ta-le: Saj veste in vidite, kako je na tem svetu. Ravs tu, kavs tam in padajo glave, glave iz prvega in glave iz drugega tabora ali logara, toraj giave katoličanov, in glave tudi nič-za-grmovcev, ateistov, agnostikov in slične sorte. Kako padajo glave, ne spada sem, dasi ni vse eno, in padajo glave pri katoličanih navadno po morilni maniri, pri drugih pa v ožje sodnijski maniri. Zdaj se pričenja na tem čudnem svetu čudno čudo. Kadar padajo katoliške glave in padajo v goli moriji, se svet za te katoličane in za te katoliške glave prav nič ne zmeni, ampak kadar prav zakonita sodnija prikrajša koga za glavo ali ga vsaj pošlje kašo pihat in pokoro delat, ko je katoličanom glave prikrajše-val v goli moriji, je v vsem ateističnem in agnostičnem in protestantovskem taboru ogenj v strehi, da kričijo in protestirajo in vpijejo, kakor bi se podiral ves svet. Naši slovenski ateisti in nič-za-grmovci se derejo, kakor bi kdo prav nje same s svedrom in na meh drl, in protestirajo, in protestant je protestirajo o-gorčeno in letijo k samemu papežu, da bi naj tudi protestiral, ko gre za nekaj ateistov, ampak sam papež naj bi šutil in bil tiho, ko padajo glave katoličanov. To je tisto čudno čudo, in godilo se je to čudo v Rusiji in v sosedni Mehiki in se ponavlja v Španiji, in se bo še ponavljajo, dokler bo svet stal. Ničesar za grmom. .he. .he. Tako strankarstvo! Od golih ljudi to ni. . . "satana in druge hudobne duhove v peklensko brezdno pahni". . .tu se pričenja in nadaljuje to čudno čudo.
WINNETOU (12 knjig) s 1753 stranmi s slikami. Vsebina: — — Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-Či, lepa Indijanka. — Prokletstvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Win-netou roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetoua smrt. — Winnetoua oporoka. Vseh 12 knjig ..............................$3.50
ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU <4 knjige) 624
1 1 ..... strani s slikami. Vsebina: — Med drvarji divjega zapada. — Na Butlerjevi farmi. — Dvoboj za življenje. — Potopljeni zakladi. Vse štiri knjige ................................................................r=r.......:.........................$1.50
^ U T I (4 knjige) s slikami 597 strani. Vsebina: — Boj z == medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot. Vse štiri knjige..........................................$1.50
Vsi ti zgoraj navedeni romani se naročajo skupno z vsemi zvezki ali knjigami, ki so navedeni pri zgo-rajšnjih cenah. Za posamezne zvezke, kateregakoli romana je cena A5c. Zato se priporoča, da vsak naroči vse zvezke vsakega romana, ker na ta način pridejo zvezki ceneje, ka-\ kor pa če bi jih posamez naročali. Z vsakim naročilom je poslati potrebni znesek. Po C. O. D. knjig ne pošiljamo, raz-ven če naročnik želi, da se mu pristojbina za C. O. D. njemu zaračuna. Naročila naslovite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd. -:- Chicago, Illinois
ROJAKI SLOVENCI!
Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lasnega rojaka.
Postavljam in izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam!
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 2-4787
ANEKDOTA O EDISONU
Ko je Edison izumil aparat za pisanje na daljavo, je bil hudo bolan. Bolezen je bila takšne narave, da je od časa do časa popolnoma onemel ter ni mogel spraviti iz sebe niti besedice. In prav v nekem takšnem inter-mezzu se je primerilo, da je prišla k izumitelju na obisk skupina bogatih podjetnikov, ki so se hoteli z Edisonom pogajati zaradi odkupa novega izuma.
Edison je naravnal aparat, ki je brezhibno deloval. Na številna vprašanja obiskovalcev, koliko zahteva za svoj izum, ni mogel odgovoriti niti z besedico. Finančniki so se spogledovali. Ponudili so najprej 20 tisoč dolarjev. Edison je molčal, ker ni mogel izreči besedice "da". Zato so ponudniki zvišali ponudbo na 50 tisoč dolarjev. Edison se je zdaj mučil, da bi rekel "da", ampak mu je nagajal jezik, da ni mogel z besedo pristati na ponudbo. Šele potem, ko so finančniki ponudili sto tisoč dolarjev, se je Edisonu razvezal jezik in je izgovoril besedico: "Sprejmem!"
NA PRODAJ
hiša, "cottage", iz opeke; šest sob, kopalnica, centralna kurjava, garaža za dva avtom., r a 1945 W. 21st PI. Chicago.
Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena;	aa
in stane samo:	■ U I/
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road, Chicago, Ulinoi«