7 . f vr-iv f Mtnl urad Culovac 2 — Verlagspostamt Klaganfurt 2 Izhaja v Celovcu Erschelnungiorf Klagonffurt P. b. b. Posamezni Izvod 1,30 III., moscCna naročnina 5 Šilingov Letnik IXX. Celovec, petek, 6. marec 1964 Štev. 10 (1136) Občinske volitve so potrdile razmerje političnih sil Koroški Slovenci smo glasovali za enakopravnost in napredek Kdor je od nedeljskih občinskih volitev morda pričakoval kakršnokoli .senzacionalno’ spremembo, mora biti zdaj razočaran, kajti razen malenkostnih premikov v posameznih občinah večje spremembe niso nastale, marveč je izid volitev v bistvu potrdil dosedanje razmerje političnih sil v deželi. Zaradi tega ne more biti govora o .zmagi’ na eni ali drugi strani, kakor je tudi nesmiselno govoriti o .porazu” te ali druge stranke. Vse Štiri politične stranke so povečale Število svojih glasov, in sicer v glavnem iz rezervoarja novih volivcev, medtem ko do vdora ene stranke v tradicionalni glasovni fond nasprotne strani ni priSlo, niti ni mogoče ugotavljati — v deželnem merilu — večjega premika mandatov, kot je pogojen v združitvi nekaterih občin. Oa smo si na jasnem: ni naš namen, da bi kakorkoli skušali iz volilnih rezultatov skonstruirati zaključke, ki bi bili za eno stranko bolj in za drugo manj ugodni; te možnosti so se posamezne stranke že same poslužile v zadostni meri. Nam gre le za to, da objektivno pregledamo izid volitev in si fla tej osnovi ustvarimo sliko, kakršna v resnici je. Poglejmo torej najprej število glasov in mandatov, ki so jih dobile posamezne stranke oz. liste: % SP O — 101.684 glasov in 1119 mandatov. % 'OVP — 53.531 glasov in 640 mandatov. % FPO — 25.677 glasov in 279 mandatov. % KP<3 — 3699 glasov in 15 mandatov. % Različne krajevne in imenske liste skupaj — 24.667 glasov in 331 mandatov. Zdaj bi bilo seveda zanimivo letošnje ^'evi|| na južnem Koroškem na to odločitev ,.'s*yeno vplivali odborniki, ki so bili izvo-na nestrankarskih krajevnih listah. Za-e*l na njih velika odgovornost saf bo od njihove odločitve zaviselo, kakšen duh bo vladal v novem občinskem odboru. Sploh so se naši ljudje širom južnega predela dežele zavedali važnosti volitev in so v veliki večini sledili pozivu Zveze slovenskih organizacij ter glasovali za tiste liste, ki po svojem programu in posebno po svojih kandidatih jamčijo resnično demokracijo v občinski politiki. V mnogih občinah so bile to nestrankarske krajevne liste, ki so povsod tam, kjer so pri izbiri kandidatov ubrali pravo pot, zabeležile lep uspeh in se je ponekod — kakor v Hodišah, Škocijanu, Globasnici in Bistrici pri Pliberku — v primerjavi z letom 1958 število izvoljenih mandatarjev še povečalo, medtem ko se na primer v Ledincah in Rožeku prejšnje sodelovanje ni obneslo in so zato tokrat nastopili prav tako uspešno s krajevnimi listami. To še bolj potrjuje, da vsem takim skupinam pripada resnična Izravnalna funkcija, da ostale stranke ne morejo mimo prisotnosti našega ljudstva v teh občinah. Povsod drugod so koroški Slovenci glasovali za eno ali drugo stranko ter so bili v nekaterih občinah izvoljeni zavedni Slovenci na listah SPO, katera je pri teh volitvah jasno izpričala, da tudi v narodnostnem oziru odklanja nestrpnost in stremi za pomiritvijo ter enakopravnim sožitjem vsega prebivalstva Koroške. Vsekakor so nedeljske volitve ponovno potrdile zrelost našega ljudstva in se Zveza slovenskih organizacij zahvaljuje vsem, ki so se trudili za pravilno usmeritev ljudi pri volitvah in vsem volivcem, ki so pomagali izvoliti, kandidate, od katerih smemo pričakovati nepristransko zastopanje interesov vseh občanov. Na odbornikih, ki so bili izvoljeni v nedeljo, pa je zdaj, da zastavijo res vse sile za demokracijo in napredek, s tem pa za lepšo bodočnost naše skupne domovine. KULTURNA IZMENJAVA MED KOROŠKO IN SLOVENIJO Ljubljanska Opera gostuje v celovškem Mestnem gledališču v soboto, 7. marca, ob 19.30 uri # Z VERDIJEVO OPERO „]V[cl.CbGtll<( v nedeljo, 8. marca, ob 15. uri • S PONTICHIELLIJEVO OPERO „OiOCOIt(!cIC‘ Vstopnic« zo nedeljsko predstavo — .GIOCONDA" — v predprodaji pri krajevnih Slovenskih prosvetnih druitvih in v knjigarni .Naia knjiga" v Celovcu, Wullengosse; za sobotno predstavo po samo v gledatiiču. 5. aprila na Dunaju: Pohod za mir in razorožitev Tudi letos bodo razne organizacije pobornikov miru priredile v številnih državah posebne manifestacije — pohode za mir in razorožitev. V Avstriji bo tak pohod v nedeljo, dne 5. aprila, in sicer iz Korneuburga na Dunaj, kjer bo potem v središču mesta zaključna manifestacija. V začetni dobi teh mirovnih in protijedrskih manifestacij so nekateri skušali pomen takih prireditev proglasiti za »komunistično propagando", toda zadnja leta so pokazala, da protijedrski pohodi niso propaganda določene skupine ljudi, marveč izraz hotenja širokih ljudskih plasti v vseh državah, kajti narodi sveta hočejo živeti v miru in prijateljstvu. Zato je število udeležencev pri teh pohodih iz leta v leto večje in v pripravljalnih odborih sodelujejo znani predstavniki kulturnega življenja in znanosti ne glede na narodnost ali politično opredelitev. Združuje jih ena sama misel: očuvatl človeštvo pred nevarnostjo atomske vojne. Za mirovni pohod v Avstriji je bil izdan poseben proglas, v katerem je med drugim rečeno: Lansko leto je prineslo človeštvu nova upanja; moskovski sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov, vzpostavitev neposredne zveze med Kremljem in Belo hišo, sporazum o prepovedi širjenja jedrskega orožja v vesolje — to so prvi ukrepi za omejitev oboroževalne tekme in zmanjšanje nevarnosti atomske vojne. Vendar pa je v skladiščih velesil še vedno mnogo več jedrskega orožja, kot bi ga bilo potrebno za uničenje vsega človeštva in še vedno ni odstranjena nevarnost totalne vojne, ki bi uničila človeško civilizacijo. Zato so potrebna še nadaljnja prizadevanja za postopno uresničitev popolne razorožitve in za odstranitev mednarodne napetosti. Konkretno se pobudniki letošnjega pohoda zavzemajo za prepoved širjenja atomskega orožja na druge države; za prepoved podzemskih jedrskih poskusov in pristop vseh držav k tozadevnemu sporazumu; za vzpostavitev brezatomsklh con v srednji Evropi in drugih predelih sveta; za vse druge ukrepe, ki lahko prispevajo k odstranitvi napetosti In vzpostavitvi zaupanja med narodi. Avstrija kot nevtralna država ima v teh prizadevanjih posebne možnosti in je njena dolžnost, da z lastno Iniciativo prispeva k odstranitvi atomske nevarnosti ter k zagotovitvi svetovnega miru. Vladna kriza še traja Med obema vladnima strankama je bilo ta teden več posvetovanj o bodočem sodelovanju in sta se načelno že sporazumeli o programu nove vlade pod vodstvom novega kanclerja dr. Klausa. Vendar dokončnega sporazuma se niso dosegli in bo novi kabinet zaprisežen verjetno šele prihodnji teden — seveda, če ne pride do nadaljnjih zaostritev. Največja ovira je trenutno vprašanje Habsburg, v katerem socialisti zahtevajo jasno odločitev, ki bi zagotovila notranji mir v državi. Zato so zahtevali izvedbo plebiscita, na katerem naj bi avstrijsko ljudstvo izreklo sodbo v tem vprašanju, toda OVP o taki rešitvi noče slišati. Tako je habsburški problem spet postal »vroče železo«, ob katerem se ločijo duhovi in bo verjetno trajalo še nekaj dni, da bodo našli rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani. Strašna letalska nesreča V BLIŽINI INNSBRUCKA Zadnjo nedeljo je prišlo v bližini Innsbrucka do strašne letalske nesreče, ki je zahtevala 83 človeških življenj. Štirimotor-no potniško letalo »Brlstol-Britania 312” britanske letalske družbe se je zaradi megle In močnih snežnih padavin zaletelo v prelaz med dvema vrhovoma in se razbilo. Pri tem je zgubilo življenje 75 potnikov, večinoma izletnikov iz Londona, ter 8 članov posadke. Iskanje ponesrečenega letala je bilo Izredno otežkočeno, ker je nenehoma padal sneg. V reševalni akciji je sodelovalo več sto alpinistov in žandarjev, pa tudi vojaščina je prihitela na pomoč. Prenos trupel v dolino bo trajal še več dni. To je doslej največja letalska nesreča, ki se je po letu 1945 zgodila v Avstriji. Svetovna gospodarska konferenca mora ustvariti pogoje za razvoj manj razvitih Za svetovno konferenco o gospodarstvu in razvoju, ki se bo 23. marca začela v Ženevi, so priprave v glavnem zaključene in je pripravljalni odbor na več sejab izdelal ustrezna poročila, o katerih bodo razpravljali predstavniki iz vseh delov sveta. Ženevska konferenca že zdaj vzbuja zanimanje širom po svetu in splošno pričakujejo, da bo utrla nova pota v svetovnem gospodarstvu. O pomenu in nalogah te konference je generalni sekretar OZN U Tant ugotovil, da je za svetovno skupnost življenjsko važno, da se ustvarijo mednarodni trgovinski pogoji, ki bodo olajšali razvoj manj razvitih dežel. To pa je tudi glavna naloga svetovne gospodarske konference, ki je sklicana v času, ko splošno prevladuje mnenje, da ima človeštvo le eno samo izbiro: mednarodno sodelovanje. »Le mednarodno sodelovanje med vsemi državami, ne glede na njihov družbeni ali politični sistem, lahko zagotovi svetovni mir,« poudarja generalni sekretar OZN. Nacistični zločinec Hefelmann: „Bog mi je priča" Na procesu v zahodnonemškem mestu Limburg, kjer je na založni klopi dr. Hans Hefelmann, ki je obtožen, da je sodeloval pri umoru 73.000 oseb, katere so nacisti »pobili rz usmiljenja", se je obtoženec med zasliševanjem skliceval: Bog mi je priča, da sem bil trdno prepričan o pravilnosti akcije »ubijanja iz usmiljenja". Hefelmann je skušal sodišče celo prepričati, da je bil vsa leta mnenja, da pobijanje duševno zaostalih ljudi sploh ni kaznivo in se danes čudi, zakaj je pred sodiščem. Vendar pa je moral priznati, da je bilo v okviru akcije »ubijanja iz usmiljenja" samo v letih 1939 do 1941 umorjenih nad 100.000 ljudi. Kakor smo v našem listu že poročali, je eden izmed obtožencev — Bernhard Bohne — zbežal in so ga zdaj aretirali v argentinski prestolnici, pač pa ni dosti izgledov, da bi ga izročili nemškim oblastem. \HL<* češ da kino danes ni več donosen (v mnogih državah so morali res že zapreti na stotine kino-dvoran), vendar je film, ki ga gledamo v kinu, še vedno eno izmed tistih sredstev, ki imajo velik vpliv na najširše kroge prebivalstva. Kakor televizija in radio pa izvaja tudi kino najmočnejši in lahko bi rekli naravnost usoden vpliv na mlade ljudi, katerim v letih telesnega in duhovnega razvoja lahko nudi pošteno in koristno zabavo, če je dober, prav tako pa jim lahko močno škoduje, če Je slab. Diskusij o tem, kakšni morajo biti filmi, da bi bili koristni tudi za mladino, je bilo že dovolj. In ne samo to: v mnogih državah, med katerimi je tudi Avstrija, delujejo posebne organizacije in ustanove, ki izvajajo zelo koristno akcijo pod naslovom »Dobri film«, kjer ocena o »dobrem« in »slabem« ni omejena le na mladino, marveč tudi na odrasle. Kajti tudi odrasel človek je dovzeten za vse dobre in slabe lastnosti ter prav tako lahko podleže slabemu vplivu. Toda govoriti hočemo o vplivu filma na mladino. V vrsto filmov, ki so za mladino, milo povedano, »dvomljive« vrednosti, sodijo nedvomno v prvi vrsti tako imenovani »wes-terni« - filmi iz življenja na divjem zahodu, ki Se »odlikujejo« po svoji surovosti in boja-zeljnosti, ter kriminalni filmi, v katerih mora biti najmanj pol ducata mrtvih, da so sploh »zanimivi«. Mislimo, da o slabih posledicah, ki jih imajo taki filmi za mladino, ni treba posebej govoriti. S tem vprašanjem se bavijo tudi psihologi, ki proučujejo stvar z znanstveno doslednostjo in se njihove ugotovitve precej ujemajo v zaključku, da taki filmi za mladino niso priporočljivi. Kanadski psiholog dr. Richard H. Walter z univerze v Torontu je v tem oziru napravil zanimiv poizkus. Večje število mladincev je podvrgel spretno zamišljenemu testu. Razdelil jih je v dve skupini: prva naj bi predstavljala »učitelje«, druga pa »učence«. Vsak »učitelj« le sedel pred svojim »učencem« in mu postavljal pripravljena vprašanja. Če je bil odgovor pravilen, je »učitelj« pritisnil na gumb in s tem prižgal zeleno luč. Če je bil odgovor napačen, je prižgal rdečo luč, hkrati pa je »uče-nec« začutil rahel električni sunek kot »kazen« *a neznanje. Pogostnost in trajanje električnih sunkov so registrirali in merili posebni aparati. "° določenem času je vodja poizkusa dr.Wal-ter ukazal odmor, »učitelji« in »učenci« pa s° odšli v kino, da bi se osvežili. Polovica °d vsake skupine je gledala w ester n z obilico revolverskega streljanja in pretepov, druga polovica pa »nedolžen« zabavni film. Potem 'o s poskusom nadaljevali. Rezultat je bil nepričakovan. Tisti »učitelji«, ki so v premoru gledali ivestern, so bili pri »kaznovanju« netočnih odgovorov dosti strožji kot »učitelji«, bi so gledali zabavni film. Dr. Walter je na tej podlagi prišel do zaključka: We Sterni vzbujajo v mladih gledalcih željo, da bi drugemu prizadejali bolečino. To je seveda le ena izmed slabih posledic, bi jih imajo taki filmi Za mladino. Statistično je dokazano, da gre velik del mladinske kriminalnosti prav na račun slabih filmov. Torej ‘majo starši in drugi vzgojitelji veliko in odgovorno nalogo, da tudi pri izbiri filmov mladini pravilno svetujemo in jo navajamo k °°isku takih predstav, ki koristno vplivajo n“ njen razvoj. Kakor smo v našem listu že kratko poročali, je Inštitut za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani izdal knjigo Nika Kureta »ZILJSKO STEHVANJE«. V uvodu je rečeno, da je izšla knjiga (z letnico 1963) ravno ob sto-petdesetletnici prvega opisa te značilne zilj- KklKU R0€ DR0BCIH6 %. Republiški sklad za pospeševanje kulturne delavnosti Hrvatske je razdelil kulturnim ustanovam približno 550 milijonov dinarjev za leto 1964. Ta denar bodo porabili za nabavo različne opreme, za konservatorska dela in restavriranje kulturnih spomenikov, nadalje za prt* rejanje razstav in za organizacijo drugih kulturnih manifestacij. % Ob premieri Hochhutove drame .Namestnik* je kot v raznih evropskih državah prillo do izgredov tudi v New Yorku, kjer so po predstavi priredili prave demonstracije. 0 Člani slovečega .Kraljevskega Shakespearovega ansambla* iz Stratforda so v počastitev 400-letnice Shakespearovega rojstva priredili veliko turnejo po Evropi. Doslej so obiskali že Berlin, Prago, Budimpešto in Beograd, na sporedu pa imajo Se gostovanje v Bukarešti, Varlovi, Helsinkih, Moskvi in Leningradu. £ V okviru kulturno-umetniSkega druStva .Anton T. Linhart* pripravljajo v Ljubljani simpozij o položaju in nalogah sodobne slovenske kulture. Namen te prireditve je osvetliti danaSnji položaj, temeljne naloge in najbolj pereče probleme slovenske sodobne kulture. 0 V Budimpešti je bila mednarodna konferenca o problemih socialistične gledališke drame, ki so se je udeležili književniki iz Bolgarije, CeSkoslovaSke, Jugoslavije, Madžarske, Sovjetske zveze in Vzhodne Nemčije. ske igre: avtor tega opisa je bil tedaj 29-letni slovenski jezikoslovec in pesnik Urban Jarnik, ziljski rojak, ki je v celovški Carinthiji leta 1813 objavil svoj opis pod naslovom »Ziige aus den Sitten der Gailthaler«. Ziljsko štehvanje je bilo najvišjih priznanj deležno v 19. stoletju in se je ohranilo do današnjih dni. Mnogi so ta obred opisovali in mu skušali dajati svoj značaj, toda znanstvenega zanimanja je postalo deležno šele pred dobrimi tridesetimi leti. Čeprav ob objektivni presoji tudi danes nihče ne more zanikati slovenskega značaja te igre, vendar ni bil Slovenec tisti, ki se je prvi lotil znanstvene raziskave te izrazito slovenske folklorne posebnosti, marveč Nemec, ki ji je skušal vtisniti nemški pečat. Šele leta 1935 je znani slovenski strokovnjak France Marolt s voiim pionirskim delom segel tudi na to področje. Zdaj pa je Niko Kuret po dolgoletnem raziskovanju napisal doslej najbolj obširno in izčrpno razpravo ter ziljsko Štehvanje postavil v njegov evropski okvir. Knjiga, ki obsega 212 strani, je temeljito znanstveno delo, zgrajeno na vestnem proučevanju obsežnega gradiva, ki sega od ziljskega štehvanja nazaj do rimsko-srednjeveške »quin-tane« na eni in do sodobnih ostankov viteških iger na drugi strani; primerjava s podobnimi običaji, na primer z dalmatinsko »alko«, ter navedba raznih vrst posnemanja pa ji daje tudi aktualno obeležje. V poglavju, ki je posebej posvečeno ziljskemu štehvanju, avtor najprej govori o razširjenosti tega obreda ter navaja točne podatke o tovrstnih prireditvah v posameznih krajih ob Žili. Sledi opis današnjega poteka štehvanja, medtem ko iz starih poročil zvemo zanimive podrobnosti tudi o tem, kako je štehvanje potekalo v prej- šnjih časih. V naslednjem poglavju beremo, kakšen sloves uživa ziljsko štehvanje tudi izven zilskih krajev: ko je cesar Franc Jožef obiskal Žilo, so mu morali posebej predvajati tudi štehvanje, »kar se je vsim kaj dopadlo«; v novejšem času pa so Ziljani predstavili svojo folklorno posebnost tudi v Ljubljani, v Trstu in na »kravjem balu« v Bohinju. Nato navaja avtor še razna mnenja o izvoru te zilj- Jeziki in znanost Zveza mednarodnih znanstvenih združenj je objavila podatke o rabi raznih jezikov na mednarodnih kongresih. Na prvem mestu je angleščina, ki so jo uporabljali v minulih nekaj letih pri sestavljanju znanstvenih razprav 250-krat, kot govorni jezik pa 205-krat. Tik za angleščino sledi francoščina, ki je bila pri sestavljanju znanstvenih razprav rabljena 242-krat, kot pogovorni jezik pa enako kot angleščina 205-krat. Drugi jeziki so mnogo manj pogosto v rabi na znanstvenih zborovanjih; za nemščino veljata števili 121 in 127, za španščino 47 in 45, za italijanščino obakrat 24 itd. V zadnjem času se močno uveljavlja tudi ruščina, ki čedalje bolj postaja »enakovreden« jezik tudi v znanosti. ske igre in ob koncu govori o pomenu, ki ga ima štehvanje tudi danes med Ziljani. Obširni razpravi sledijo še opisi podobnih iger v drugih deželah ter poročila o raznih prireditvah štehvanja izven Žile, o katerih pa avtor za zaključek ugotavlja: »Ziljsko šten-vanje ima svoje specifično izročilo, je pogojeno v pokrajini, zgodovini in ljudeh, zato ostaja pristno samo pri Zilji.« Poleg številnih opomb in kratkega povzetka v francoščini pa vsebuje knjiga še bogat izbor slikovnega gradiva (skupno 124 slik in zemljevidov), ki prav tako sega od srednjeveških miniatur do fotografskih posnetkov raznih faz štehvanja. Vsekakor je Kuretova knjiga dragocen prispevek k raziskavi slovenskega narodopisja in bo razveselila vsakogar, ki se zanima za to folklorno posebnost slovenskega ljudstva ob Žili. O V založbi Slovenske akademije znanosti in umetnosti so v zadnjem času izšle še naslednje publikacije: osmi zvezek Geografskega zbornika pri Inštitutu za geografijo ter pri Inštitutu za medicinske vede tretji zvezek Razprav in dr. Vlada Wolfa delo o dezmal-nih dizostozah, ki govori o zobnih in čeljustnih obolenjih. Ljubljanska Opera gostuje v Celovcu Opera Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane gostuje v okviru uradne kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo v Celovcu. V Mestnem gledališču bo jutri ob 19.30 url uprizorila Verdijevo opero .MACBETH", v nedeljo ob 15. uri pa je na sporedu Pontichiellijeva opera .GIOCONDA”. (Na sliki prizor iz opere .Macbeth’) Blaž Singer: 3 (ju Nzent nn JC&M ikmi in razvoj zakonitih osnov za njegovo pospeševanje ,, S prvima dvema prispevkoma so "di dbremenjeni turisti, z dajatvami kopališča vsi, ki so se v kopališčih kopali, z dajatvami na čedne pa tako lastniki kot uporabniki čolnov. Zakon je nadalje predvideval združitev vseh turističnih podjetij in u-stanov v skupnosti ali zadruge (do ^esar pa ni prišlo) in ustanovitev sedemčlanske »Deželne komisije za Grizem na Koroškem«. Imenovanje komisije je bilo prepuščeno dežel-ni vladi, naloge komisije pa so obsojale iz sestavljanja ocen in izvidov za ureditev pospeševanja turiz-iz svetovanja občinam v vpra-“anjih turizma in iz upravljanja de-želnega fonda za turizem. Leta 1929 I? bila ta komisija razširjena in je obila za opravljanje svojih poslov e »Deželni urad za turizem«. ,^-eta 1931 je bil dotedanji sistem ^vezanosti za plačevanje turistič-j. prispevkov in dajatev postav-)®n na novo osnovo. »Dajatve na j.ar,ovanja tujcev« so bile odprav-J®ne, s prispevki pa so bili obreme-sJerV vsi po zakonu določeni intere-ei?li na turizmu, ki so morali svoj Prispevok plačevati od svojega či-t(jRa dobička Deželnemu fondu za , r'Zem. Ta prispevek je znašal */< ^ V. poslovnega dobička. V naslednjih (letih je sledilo še nekaj zakonov, ki pa so dotedanjo ureditev le še izpopolnjevali in nebistveno spreminjali. Skupno je koroški deželni zbor do leta 1937 izdal 16 zakonov s področja organizacije pospeševanja turizma. Po letu 1945 je na področju pospeševanja turizma najprej veljala ureditev iz predvojne dobe. Leta 1947 je potem izšel zakon o ureditvi nege turizma, ki je določal, da je skrb za turizem stvar turističnih občin, ki jih določi deželna vlada. Za turistične so veljale občine, ki so dosegle število turističnih nočitev, ki je prekoračilo število ene četrtine prebivalstva. Če je turizem zajemal več dbčin skupno, jih je deželna vlada lahko združila v tako imenovano »namensko zvezo« (Zsveckver-band) za izpolnjevanje turističnih obveznosti. V Celovcu je nastal ‘»Deželni svet za turizem«, ki je imel nalogo koordinatorja v pospeševanju turizma. Njegove posle je opravljal deželni turistični urad. Leta 1949 je bil izdan zakon o prispevkih za pospeševanje turizma in o krajevnih in zdraviliških taksah v turističnih občinah, s prispevki za pospeševanje turizma so bila obremenjena podjetja in ustanove, ki jih je zakon izrecno določil. Ti prispevki so smeli znašati največ pol odstotka od brutodohodkov podjetij, zbirale pa so jih občine, ki so nosile naziv »turistične občine«, zdraviliško takso so smele vendar zbirati le občine, ki so nosile naziv »zdraviliške občine«. Ta zakon je bil v praksi le malo uporaben in skoraj ni do-našal dohodkov. Zato je leta 1961 prišel nov zakon o pospeševanju turizma, katerega določila, ki so se nanašala na prispevke za pospeševanje turizma, pa je ustavno sodišče 25. 3. 1963 razveljavilo, ker niso v skladu s finančnim ustavnim zakonom. Ker so postala zaradi naglega razvoja turizma tudi druga določila zakona pomanjkljiva, je koroški deželni zbor 12. julija 1963 sklenil 3 nove zakone o pospeševanju turizma, to je ■ zakon o turizmu 1964 (LGBl. Nr. 196/63), • zakon o fondu za pospeševanje turizma (LGBl. Nr. 197/1963 in ■ zakon o krajevnih taksah (LGBl. Nr. 179/1963). Ti zakoni so stopili v veljavo 1. januarja 1964. V naslednjem bomo njihova določila nekoliko podrobneje ogledali. ZAKON O TURIZMU 1964 Pospeševanje turizma v občini Po § 1 tega zakona so občine dolžne, da pospešujejo tujski promet in zdravilstvo. Te naloge spadajo v njihovo lastno področje. Ta zakon občinski svet obvezuje, da mora v občini imenovati referenta za turizem, ki je dolžan, da strokovno podpira župana, ki mu je tudi odgovoren in vezan na njegova navodila. Pod pojmom »tujski promet« je treba razumeti vse, kar spada na splošno pod pojem »turizem«, torej potovanje in začasno bivanje v nekem kraju iz drugih kot poklicnih namenov, zlasti z namenom oddiha, zdravljenja, gojitve športa, razvedrila, izobrazbe in uživanja narave. Za naravne pogoje turizma veljajo lepota pokrajine, ugodni podnebni pogoji, pogorja, jezera, gozdovi, zdravilni vrelci, zgodovinski spomeniki, možnosti za gojitev športa itd. Ti pogoji so na Koroškem dani po vseh občinah. Zaradi tega tudi zakon obvezuje brez razlike vse koroške občine, da pospešujejo turizem. Pospeševanje turizma v smislu zakona občino obvezuje, da ohrani in vzdržuje naravne osnove za razvoj turizma in da te osnove nadalje razvija in koristi. Med ukrepe, s katerimi naj občina naravne osnove turizma ohranja in vzdržuje, sodijo zlasti urbanistični načrt (Flachen-v/idmungsplan), načrt o zazidavi stavbenih zemljišč in izvajanje zakona o gradbenem redu. V ta sklop sodi končno tudi nakup zemljišč s strani občine, če drugače ne more preprečiti rabo zemljišč, ki škoduje razvoju turizma. Med ukrepe, s katerimi občina naravne osnove turizma lahko razvija in koristi, sodijo poleg zgoraj navedenih ukrepov še ustanavljanje in ureditev objektov za turizem, prirejanje turističnih prireditev in gojitev turizma sploh. Če bi hoteli te ukrepe podrobneje našteti, potem bi lahko rekli, da sodi med delo občine za razširjanje in koriščanje naravnih osnov za turizem ■ ustanavljanje in urejanje kopališč, zdraviliških hiš, kampingov, vzpenjač, športnih igrišč, počivališč, razgledišč in parkov, nadalje urejanje in markiranje poti, ustanavljanje čitalnic, turističnih informativnih uradov itd.; ■ prirejanje in pospeševanje kulturnih, folklornih in drugih prireditev, ki služijo gojitvi prosvete, razvedrila in družabnosti, zlasti dramskih prireditev, koncertov, prosvetno zabavnih večerov itd.; ■ gojitev turizma z vzgojo prebivalstva k pravilnemu zadržanju do turistov, z izdajanjem in zalaganjem prospektov in drugih tiskovin za tekoče informacije turistov, s prirejanjem turističnih sestankov in predavanj, nadalje tekmovanj za olepšavo vasi in hiš, skratka vse, kar koristi privabljanju turistov v občino in njihovemu prijetnemu bivanju med domačim prebivalstvom. (Nadaljevanje prihodnjič) Z občnega zbora pliberškega prosvetnega društva Slovenska kmečka zveza obvešča: Danes ob 9. uri dopoldne se prične kri Kreufzvvirtu pod Jerberkom enodnevni Specialni prašičerejski tečaj z naslednjimi predavanji: 1. Kakšne preusmeritve v kmetovanju zahteva na prašičerejo Specializirana kmetija? 2. Kako dosežem v najkrajšem času in z najmanj krme 90 kg težke prašiče z najmanj Špeha in masti? 3. Sodelovanje kmetov v prašičereji in tozadevni pogoji pri nas. Jutri v soboto, 7. marca 1964 bo taisti tečaj z isto vsebino v P I i b e r -k u. Tečaj bo v gornjih prostorih gostilne Breznik, predavanja se pričnejo ob 9. uri dopoldne. Zadnjo februarsko nedeljo je imelo — kakor smo že na kratko poročali — Slovensko prosvetno društvo »Edinost’ v Pliberku svoj redni občni zbor, ki se ga ni le udeležilo zelo veliko število prebivalstva nove velike pliberške občine, marveč je tudi njegov potek pokazal nadaljnja pota za učinkovitejšo in mnogostranejšo prosvetno-kul-turno dejavnost. Posebno razveseljivo pa je bilo, da se je občnega zbora udeležilo zelo mnogo mladine. Občni zbor je začel predsednik Hanzej Krasnik, ki je med navzočimi zlasti pozdravil predsednika Slovenske prosvetne zveze, odvetnika dr. Francija Z w i f t r a , in svetnika koroške kmetijske zbornice Mirka Kumra. Sledilo je poročilo društvenega odbora, se je predsedniku SPZ zahvalil Mirko Kumer, vsi navzoči pa so ta izvajanja sprejeli z vidnim in občutenim razumevanjem in odobravanjem. Učinkovit vložek so po govoru predsednika SPZ dali domači pevci s pesmijo »Domovina, mili kraj" in za njo želi iz srca prihajajoč aplavz. Pri volitvah društvenega odbora so bili med drugimi izvoljeni: za predsednika Lovro Potočnik, za podpredsednika Lipej Kolenik, za tajnika Gustl Potočnik, za blagajnika pa Mirko N a c h b a r. Zaključno pa je občni zbor sklenil, da se mora društvo še krepkeje o-prijeti dela na področju slovenske prosvetne in kulturne dejavnosti v novi občini Pliberk. Bilčovs Občinske volitve so za nami. Ko gledamo nazaj, lahko rečemo, da v naši občini še ni bilo nikoli take razgibane volilne borbe, kot smo jo doživljali pred temi volitvami. Za volitve sta vložili le dve stranki svoji kandidatni listi in sicer »Gemeindeliste”, kjer sta se združili FPO in OVP, ter Socialistična stranka, na katere listo so pristali tudi naši volivci. Vodstvo »Gemeindeliste’ je po svoji prekanjeni in v mnogih primerih nestvarni propagandi prorokovalo, da bo doseglo sedem mandatov, medlem ko je socialistom prisojalo kvečjemu 4 mandate. Izid volitev je seveda pokazal čisto nekaj drugega. Z večino komaj 3 glasov so obdržali 6 mandatov, ki so jih že dosedaj imeli. V primerjavi z zadnjimi volitvami leta 1958 je »Gemeindeliste” zgubila 15 glasov, medtem ko je socialistična lista pridobila 26 glasov. Leta 1958 je imela .Gemeindeliste" še 44 glasov več kot socialisti, letos pa je ostala le še s 3 glasovi v večini. Njena zmaga je torej zelo majhna in za njo nikakor ne razveseljiva. Izid nedeljskih volitev v naši občini je sledeči: Socialisti so dobili 376 glasov in 5 mandatov, »Gemeindeliste" pa 379 glasov in 6 mandatov. Neveljavni so bili 3 glasovi, volitev pa se ni udeležilo 29 volilnih upra- Kmečki visokošolski tečaj v Celovcu Od torka do včeraj je bil v Kucherjevem dvorcu v Celovcu 16. kmečki visokošolski tečaj, ki se ga je udeležilo okoli 350 koroških kmetov in kmetijskih strokovnjakov. Prvi dan tečaja je bil posvečen sodobnim vprašanjem govedoreje in racionalizaciji proizvodnje krme. Drugi dan so tečajniki poslušali predavanja o vprašanjih pogozdovanja slabo produktivnih kmetijskih zemljišč, tretji dan pa je bil posvečen vprašanjem kmetijskih gradenj, pri čemer je bil dan poseben poudarek upoštevanju potrebe po olajšanju dela potom primerne ureditve kmetijskih stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Jahaški turnir v Celovcu Velika mestna hala celovškega gospodarskega razstavišča bo letos pomladi prizorišče nove, nedvomno zelo atraktivne športne prireditve. Zatem, ko se je v zimskem času že mednarodno uveljavila z hokejem na ledu in z gostovanji Dunajske revije na ledu, bodo letos 4. in 5. aprila napravili v njej prvi poizkus turnirja v jahanju in skakanju konj. Prireditelj bo Avstrijska družba kampanjskih jezdecev. Iz razpisa turnirja je razvidno, da so na turnir povabljeni konji in jezdeci vseh deželnih zvez te družbe. S tem turnirjem se Celovcu obeta nova lepa športna prireditev, ki bo gotovo privabila mednarodno udeležbo ljubiteljev konj in jahaškega športa. Direktor za živinorejo dr. Korber 60 let V sredo je direktor za živinorejo koroške kmetijske zbornice, dipl. ing. Franc Korber, praznoval svojo Šestdesetletnico. Jubilant sodi v vrsto najbolj profiliranih avstrijskih živinorejskih strokovnjakov in ima za razvoj koroške živinoreje velike zasluge. V živinorejsko službo je vstopil leta 1928, ko je postal poslovodja Rejske zveze pincgavskega goveda za Koroško in Vzhodno Tirolsko. Po vrnitvi iz vojnega ujetništva leta 1947 je vstopil v službo koroške kmetijske zbornice in leta 1953 prevzel njen živinorejski oddelek. Na tem položaju ni le iniciativen na področju organizacije koroške živinoreje, marveč tudi na področju vnovčenja živine, ker iz svojih dolgoletnih izkušenj predobro ve, da vsako živinorejsko delo stoji in pade z možnostjo vnovčenja vzrejenih in dopitanih živali. Le še 2,4 odstotka prebivalstva brez elektrike Koncem leta 1963 je bilo po poročilu KELAG 97,6 °/o koroškega prebivalstva oskrbljenega z elektriko. Tekom lanskega leta je KELAG ustvarila predpogoje za elektrifikacijo 217 posestev. V ta namen je v celoti na svoje stroške napeljala 7,2 km daljnovoda visoke napetosti, 3,5 km takega voda pa je še v gradnji. Med območji, za katere so bili s tem ustvarjeni predpogoji za elektrifikacijo, sta tudi območji Svinja planina (Hudi kraj — Vodenica) in Komelj pri Pliberku. Poleg tega je KELAG lani lahko vzela v svoj program elektrifikacijo šestih nadaljnjih elektrifikacijskih skupnosti s 85 odjemalci, med katerimi je 50 kmetij. V tem sklopu so v gradnji 0,7 km dolg električni daljnovod visoke napetosti, 26,7 km dolg električni vod nizke napetosti in 4 transformatorji. iz katerega je bilo razvidno, da je imelo društvo v zadnjih letih nekaj velikih prireditev. Tako je avgusta 1959 ob tisočglavi množici v telovadnici pliberške glavne šole praznovalo 50-letnico svojega obstoja, leto navrh pa je imelo veličastno počastitev 10. obletnice smrti koroškega pisatelja Prežihovega Voranca. Tudi te prireditve se je udeležilo okoli 1000 ljudi iz Podjune, pa tudi iz Roža in Gur. Vsa zadnja leta pa je društvo zlasti gojilo pevsko kulturo. Njegov moški zbor, ki ga vodi Folti H a r t m a n n , je ob novem letu praznoval 30-lefnico svojega obstoja. V proslavo tega jubileja je priredil pri Schvvarzlnu v Pliberku uspel pevski koncert. Zbor vsa leta pridno vadi in se pomlaja, zato je tudi glasbeno na lepi višini. Zbor je imel na Koroškem sam v zadnjih letih nekaj uspelih koncertov, vedno pa je sodeloval v sklopu združenih pevskih zborov Slovenske prosvetne zveze na koncertih v Celovcu ter na turnejah v Slovenijo, na Dunaj in Gradiščansko ter v Zagreb in Beograd. Občni zbor je predvsem pevskemu zboru izrekel priznanje za njegovo plodno delo, istočasno pa je zaželel, da bi se v bodoče poživilo tudi delo na drugih prosvetnih področjih, kjer je pred leti prav lepo cvetelo. Močan in vzpodbuden vtis na udeležence občnega zbora je napravil nagovor predsednika Slovenske prosvetne zveze. V svojem govoru je zlasti obravnaval vprašanje slovenske ljudskoprosvetne dejavnosti v novo nastali veliki pliberški občini. Za njegova globoko zasnovana izvajanja E E | Zveza slovenskih žena | | ob mednarodnem ženskem prazniku | = V četrtek, dne 12. marca ob 9. uri E | bo imela Zveza slovenskih žena v ce- E I lovški Delavski zbornici — dvorana 3 E KONFERENCO E na kateri bo počastila mednarodni i | .»»c | ?iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii>irc vičencev. Tem potom se zahvaljujemo vsem našim volilcem, ki so kljub silnemu navalu in pritisku s strani ljudi okoli »Gemeindeliste’ držali zvestobo kandidatom na socialistični listi. Ko se ti zahvaljujejo za stanovitnost in zvestobo, svojim volivcem istočasno zagotavljajo, da bodo to zvestobo vračali z odločnim zastopanjem njihovih koristi in teženj. Istočasno vabijo, da volivci v vseh občinskih zadevah pridejo k njim, da bodo tako lažje sodelovali za skupni in občinski blagor. Koroška gorska reševalna služba v letu 1963 Gorska reševalna služba na Koroškem je dobro razvita. Ta organizacija Zelenega križa ima v deželi 14 krajevnih reševalnih postaj z 288 prostovoljnimi reševalci in z 19 psi. Iz poročila o njenem delu na letnem občnem zboru, ki je bil koncem minulega tedna v Beljaku, je razvidno, da so možje Zelenega križa lani pod zelo težavnimi pogoji rešili pozimi 152 ponesrečenih alpinistov, poleti pa 20. Koroške gore so lani zahtevale 13 smrtnih žrtev, katerih prenos in prevoz v dolino je tudi oskrbela ta služba. Pri reševalnem delu sta se smrtno ponesrečila gorska reševalca Gerhard Kleinsasser in Richard Hauser. V veliko pomoč možem gorske reševalne službe je orožništvo, ki zlasti s svojimi letali v veliki meri lajša njihovo nesebično, naporno in nevarno delo, ki služi lepim idealom pomoči bližnjemu v nesreči. Za to delo morajo biti možje Zelenega križa tudi primerno šolani. Lani je ustrezne tečaje absolviralo 84 mož s 13 psi. Njihovo šolanje je koroško gorsko reševalno službo stalo 42.000 šilingov. V prizadevanju za tehnično izpopolnitev je bilo lani opremljenih 5 postaj z radijskimi oddajniki. Le-ti ter drugo orodje in sanitetni pripomočki so blagajno obremenili z nadaljnjimi 38.000 šilingi izdatkov. Potrebna denarna sredstva zbira gorska reševalna služba iz takoimenovanega groša za reševanje v gorah ter iz subvencij in daril. Lanski njeni dohodki so znašali 81.000 šilingov. 20.000 šilingov je prispevala deželna vlada, 10.000 šilingov občine in 7.000 šilingov alpinistična društva. Na darilih je zbrala 20.000 šilingov, 24.000 šilingov pa je prispevala zvezna organizacija Zelenega križa. Kmetovo leto okoli Klopinjskega in Zablatniškega jezera V naslednjem objavljamo nekaj misli iz prispevka ing. Marka Polzerja o njegovih lanskih kmetijskih opazovanjih .na vrheh" med Dravo in Belo ter Zitaro vasjo in Dobrlo vasjo. Prispevek bo za naše bralce gotovo zanimiv, ker v zelo poljudni obliki gbravnava posledice lanskega muhastega vremena na kmetijah, ki ne gredo s časom. Kdor ni gnojil, ni kosil Lansko prvo polletje je bilo zelo deževno. Kjer so travnikom pognojili tako z gnojem kot z mineralnimi gnojili, je bil pridelek sena velik. Zaradi deževja in večinoma zakasnele košnje je bila kvaliteta sena precej slaba. Pozna košnja pa se je tudi drugače maščevala. Sveže pokošeni in še nikakor ne obraščeni travniki so prišli v sušo, ki je tod okoli nastopila v prvem tednu julija in ki je takore-koč popolnoma ustavila rast na travnikih. Leti so porjaveli in žlahtne trave in detelje so se pričele umikati trdoživim plevelnim rastlinam z močnimi srčnimi koreninami. V tem času se je marsikje zgodilo, da so skopuški kmetje, ki travnikom in njivam še vedno ne privoščijo gnojenja, začeli zbadati one, ki so pridno gnojili, s pripombami »sedaj pa imaš svoje gnojenje«. Toda tudi to pot je imela škodoželjnost le kratke noge. Ko je prišel sredi avgusta spet dež, so zagnojeni travniki naglo ozeleneli in rušo so napolnile prej izginule žlahtne trave in detelje. Košnja se je sicer nekoliko zakasnila, vendar so tam, kjer imajo sušila, lahko še v tretje kosili in sušili. Vse drugače je bilo na travnikih, ki niso videli gnoja, ne gnojil. Ti niso dali niti pametne prve košnje, drugi odkos pa je bil še slabši, marsikje pa drugič sploh ni bilo kaj kositi. izkušnje z lihoogrščico Da bi spričo razmeroma svetlih paren jeseni zavlekli čim delj z zeleno krmo, so lani tod okoli avgusta pridno sejali lihoogrščico, ki ima lastnost, da je odporna proti slani in pozebi in da jo zaradi tega zeleno krmimo lahko še v decembru. Toplo in primerno vlažno jesensko vreme je lani lihoogrščico gnalo lepo v rast in je docela izkoristila in poplačala gnojenje. Tisti, ki niso verjeli, kako se lihoogrščica v šestih do desetih tednih lahko »naredi«, če dobi dovolj fosfornih, kalijevih in dušičnih gnojil, so se lani najlažje prepričali. Napredni kmetje so jo kosili nad koleno visoko, pri skopuških kmetih, ki so še tu »šparali« na napačnem mestu, pa se sploh ni splačalo, da bi jo kosili in so jo morali popasti. Zavist, ki nikoli ne miruje, je spravila marsikaterega slabega gospodarja do trditve, da je lihoogrščica za živino nevarna, ker rada napenja. Seveda je praksa tudi to trditev postavila na glavo. Krav ni napenjalo, čeprav so dobile v jasli po 80 cm visoko lihoogrščico, pač pa so pridno molzle, gospodarji pa so »prišparali« lep kupček v prihodnjih tednih dragocenega sena. Rešitev je bila silaža Zadnja leta je bilo v naših suši podvrženih krajih zgrajenih razmeroma veliko silosov. Kako je bilo to prav, smo lahko videli lani. Od vseh rastlin je silokoruza najbolj prestala sušo in se je po njej najbolj naglo obrasla. Kjer so jo zgodaj sadili, je bila že dokaj visoka, ko je nastopila suša. Tu in tam so bili vidni že nastavki storžev. Za časa suše je sicer ustavila rast, vendar je pozneje kar dobro obrasla in dala še lepe pridelke. Manj zadovljila je pozno sajena silokoruza. Ta po suši zamujene rasti ni mogla več nadoknaditi, čeprav je po suši pričela celo od spodaj obraščati. Če tod okoli ne bi bilo toliko silosov in če ne bi pripisovali pridelovanju in gnojenju si-lokoruze tolikega pomena, bi nam v tej zimi še bolj primanjkovalo krme, kot nam je je primanjkovalo v prejšnji, ko smo zaklali mnogo goved zgolj zaradi pomanjkanja krme. KOLEDAR Pelek, 6. marec: Porpefua Sobota, 7. marec: Tomaž Akv. Nedelja, 8. marec: Janez Ponedeljek, 9. marec: Frančiška Torek, 10. marec: 40 mučencev Sreda, 11. marec: Solronij Četrtek, 12. marec: Gregorij Pod tem naslovom je pred nedavnim iz-*la v Stuttgartu v Zahodni Nemčiji knjiga, ki jo je spisal Enno Georg. V tej knjigi najdemo zanimive podatke, ki kažejo, kako je nacistični režim s krvjo in prisilnim delom neštetih »sužnjev’ (beri: žrtev nacizma) služil milijone. Tukaj navajamo nekaj takih podrobnosti. Proti koncu vojne je štela SS 38 divizij. Podrejena so ji bila in so zanjo delala vsa koncentracijska taborišča. To je znano, vsaj doslej pa je manjkal zaokrožen prikaz raz-predenosti mreže v gospodarstvu in dru-9od. SS je imela svoj policijski aparat. SD (Sicherheitsdienst) pa je bila njena obveščevalna služba. SS je vplivala na komunalno politiko, imela je raziskovalne inšti-toto (kjer so nedolžne žrtve mučili im mo-f,l> v »znanstvene" namene — op. ured.) •er svojo zdravstveno službo in lastno sod-‘Ivo. Število podjetij in industrijskih obratov, ki so jih na Himmlerjev ukaz bodisi ustanovili, bodisi odkupili, predvsem pa z ukano ali s silo odvzeli, torej ukradli ali uropali, je leta 1944 znašalo 150. SS je imela vse od kamnolomov in gra-nitolomov (preživelim taboriščnikom so še v najslabšem spominu — op. ured.) do cvetočega vrta začimb pri koncentracijskem taborišču Dachau; od vrelcev slatine, ki je Popolnoma gospodarila na trgu, do tovarn Porcelana, od živilske do lesne in tekstilne 'ndustrije. Nastal je koncern, podrejen glavnemu uradu za gospodarstvo in upravo, ki ga je vodil SS-Obergruppenfuhrer Oswald Pohl. Koncern je rasel, čim višje je bilo število tistih, ki so delali v njem — kot sužnji. S koncentracijskimi taborišči je začela SS 'Ozvijafi svojo moč v nemškem gospodar-'•vu; mnoga taborišča so nastala tam, kjer 1® kazalo, da bo mogoče na tlaki zasnovati donosno kupčijo: kamnolom v Flossenbur-9U< granitolomi pri Mauthausenu, Grofj- »Gospodarska podjetja SS Rosnu in Natzvveilerju, tovarna klinkerja v Neuengammu, gramozna jama pri Ausch-vvitzu. Potem se je SS-ovska mreža razširila na trgovino z vrtninami in na industrijo pohištva; pod nazivom »Ostindustrie GmbH” so se skrivala tista gospodarska podjetja, ki jih je imela SS predvsem v getih, židovskih mestnih četrtih v vzhodnoevropskih deželah. V geto in v koncentracijsko taborišče je segla SS s svojo drugo podobo, s slo po dobičku — piše Enno Georg. Ali naj Žid, ki je kvalificiran kamnosek, zaključi življenjsko pot v plinski celici? Ali je treba mlade, spretne jetnike strokovno usposabljati (zaradi profita) ali pobiti? Malo je tistih, ki so prišli iz tega pekla zato, ker je SS cenila njihovo strokovno delo, dejstvo pa je, da je marsikateri jetnik ušel smrti v zaporih SS prav zaradi SS kot dobičkaželjne »delodajalke". Sto in sto milijonov letnega dohodka je imela SS, ki ji v »podjetjih” ni bilo treba plačevati mezd, kajti — »delo je edino, kar suženj sme in tudi mora”. Režijskih stroškov ni bilo: stražarje, ki so sužnje priganjali pri delu, je kot člane SS plačevala država. V gospodarstvu je SS izkoristila vse možnosti, ki jih je imela zaradi svojega dvojnega položaja: kot državna institucija vojaške tovorne liste in transportna sredstva, kot gospodar koncerna pa zase ugodna določila civilnega prava. Gospodarski mogotci SS so nastopali kot privatniki, če je naneslo, da so izjemoma kje tudi kupili in plačevali tovarno, obrat ali podjetje, potrebno za »zaokroženo gospodarsko dejavnost” SS. Posebno dobre Telefon bo povezoval ves svet Strokovnjaki mednarodne telefonske unije so pred nedavnim na svojem zaseda-nto v Ženevi razpravljali o bodoči telefonski mreži, ki bo brez kablov in žic povezo-/aJo ves svet. To medkontinentalno telefonsko omrežje naj bi omogočilo, da bi na Primer že samo številka 1 vzpostavila zvezo z Ameriko, številka 7 s Sovjetsko zvezo, številka 33 s Francijo, številka 44 z Veliko Britanijo, številka 86 s Kitajsko Itd. Glavna mesta bodo dobila številko 1 in bo na ta način recimo s številko 44 in številko 1 že mogoče dobiti zvezo z Londonom. Načrt predvideva 6 večjih central po svetu, s katerimi bodo kasneje povezali že satelitske postaje. Seveda bo preteklo še nekaj let, preden bo ta medkontinental-na mreža res upostavljena. Njena izgradnja je med drugim odvisna tudi od hitrosti avtomatizacije telefonskega prometa v posameznih državah. Nekatere so to obsežno aelo že opravile (tudi v Avstriji avtomatizacija telefonskega omrežja dobro napre-uJe) in so strokovnjaki mnenja, da bo avtomatska telefonska mreža vsaj v Evropi zabela delovati že leta 1965. Ko bo ta mreža zajela ves svet — verjetno smemo to pričakovati šele čez ne-k«j desetletij — bo mogoče med seboj povezati okoli 600 milijonov telefonskih naroč-jj«ov. S tem pa se bo pojavilo vprašanje, kako naj bi izgledal telefonski imenik s to-”kimi naročniki. Strokovnjaki na to vprašanje še niso dokončno odgovorili, so pa mnenja, da za navadnega naročnika niti ne bo potrebno, da bi imel pri roki vse "•»ročnike po svetu. odnose so imeli z dresdensko banko, v katere predsedstvu so sedeli Himmlerjevi osebni prijatelji, mnogo milijonov kredita so dobili tudi od nemškega Rdečega križa, kar ni prav nič čudno, če vemo, da je bil šef koncerna SS Osvvald Pohl hkrati tudi generalni pooblaščenec za premoženjske zadeve nemškega Rdečega križa. Z ukano in s pritiskom, prikrito in z darili si je SS kot »prvi steber rajha" utrjevala tudi položaj »prvega med lastniki premoženja", ki so ga s suženjskim delom ustvarili milijoni jetnikov v koncentracijskih taboriščih. razstave Robert Moses, pri kateri lahko vsi sodelujejo pod enakimi pogoji in na katero lahko pošljejo svoje najboljše ljudi in proizvode. Na razstavi bo sodelovalo nad 50 držav, katerim se bo pridružilo še 24 ameriških zveznih dežel in 40 idustrijskih panog. Mnoge države bodo imele svoje lastne paviljone, tiste, ki takih nimajo, pa bodo razstavljale na posebnem mednarodnem razstavišču. Razstava bo tudi časovno deljena v dva dela: njen prvi del bo trajal od 22. aprila do 8. oktobra letos, drugi del pa je predviden za prihodnje leto v času od 21. aprila do 17. oktobra. Pričakujejo, da bo razstavo obiskalo skupno kakih 70 milijonov ljudi, in sicer letos 40 in prihodnje leto nadaljnjih 30 milijonov. Te številke gotovo niso pretirane, če pomislimo, da je svetovno razstavo leta 1893 v Chicagu obiskalo 22 milijonov ljudi, Svetovna razstava v Nevv Yorku naj bi bila „olimpiada napredka41 22. aprila bo v New Yorku slovesno odprta svetovna razstava 1964-65, naj večja tovrstna prireditev, kar jih doslej pomni človeštvo. V bližini manhattanskih nebotičnikov nastaja namreč novo »mesto« v mestu, kjer bo na površini 260 hektarov zgrajenih 175 paviljonov in drugih objektov razstave. Nad vsemi temi zgradbami pa se bo dvigal globus | ODDALJENOST ZVEZD | H Nam najbliže nebesno telo je Mesec, i | Od njega do naše zemlje preide svetlo- | = ba v nekaj več kot v eni sekundi, ker = | potuje s hitrostjo 300.000 km na se- | = kundo. Od Sonca do naše Zemlje svet- § {= loba potuje 8 minut in 15 sekund. Po- = H lama zvezda je tako daleč, da svetloba § 5 od nje do naše Zemlje potuje 70 let. = | Toda tudi to ni nobena oddaljenost, § | nam zatrjujejo astronomi. Svetloba = = svetleče zvezde Rigela, ki je poseb- E = no svetla pozimi na nočnem nebu § E in spada v ozvezdje Orion, je tako f § daleč, da potuje do nas nič manj = | kot 543 let. Astronomi pravijo, da tu- | = di to ni velika razdalja, ker so v vse- = § mirju zvezdni sistemi, katerih svetloba E = potuje do nas ne na stotine, temveč na = | tisoče in milijone let, od najbolj od- I § daljenih pa celo milijardo let. E 1 niiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuniuiiiiiiš »Unisphaere« v velikosti 12-nadstropne hiše, ki ga bodo obkrožali sateliti in geslo razstave — »Mir potom sporazumevanja«. Svetovna razstava v New Yorku bo razdeljena na pet glavnih delov: industrijsko razstavo, mednarodno razstavo, razstavo ameriških držav, prometno razstavo in zabavni park. Prirediti hočemo »olimpiado napredka«, je dejal predsednik newyorške svetovne pa tudi na zadnji svetovni razstavi v Bruslju so zabeležili 42,4 milijona obiskovalcev. Posebna privlačnost svetovne razstave v New Yorku bodo nedvomno paviljoni posameznih držav, kjer bodo Amerika, Evropa, Azija, Latinska Amerika in Afrika tekmovale v prijateljstvu in mirnem sožitju. V tem okviru bodo velika atrakcija tudi inozemske restavracije, kjer bodo obiskovalci lahko spoznali najrazličnejše vrste in specialitete iz vseh delov sveta. Za največje »senzacije« razstave bo nedvomno poskrbela Amerika kot prirediteljica. V doslej največjem Cinerama-kinu (130 platen in 30 projektorjev) 'bodo obiskovalcem v 15 minutah predstavili pestro ameriško zgodovino od odkritja do bodočega pristanka na Luni. Vendar bo to le del ameriške razstave, kajti v 100 metrov dolgem in nad 25 metrov visokem paviljonu, katerega gradnja je požrla 19 milijonov dolarjev, bodo pripravili še mnoga druga presenečenja. Pa tudi mednarodni prikaz umetnostnih in kulturnih zakladov bo vzbujal primerno privlačnost. Vatikan se bo na primer predstavil z eno največjih umetnin sveta — Michelangelovo »Pieta«, kateri se bodo pridružili še eksponati zgodnjekrist-janske umetnosti iz 3. stoletja; Jordanija bo razstavila slavne rokopise iz Mrtvega morja in starorimski »šepetajoči« steber; Združena arabska republika hoče pokazati del pravljičnega zaklada iz Tutanchamonovega groba m več faraonskih kipcev iz Doline kraljev; Indonezija bo postavila na razstavi original tempeljskega stolpa, Formoza pa bo presenetila s predmeti starokitajske umetnosti. Prav tako pa bodo tudi razne druge države zastopane s svojimi kulturno-umetniškimi značilnostmi. Vsekakor bo svetovna razstava v New Yor-ku v vsakem oziru nekaj posebnega. Kot taka pa ne bo le velikega gospodarskega pomena, marveč bo njena vrednost tudi na vzgojnem področju, saj bo obiskovalcem nudila takore-koč potovanje okoli sveta, na katerem bodo lahko spoznali proizvode in dosežke, na katere so posamezni narodi posebno ponosni. Tako bo ta »olimpiada napredka« pomagala navezovati nova prijateljstva in s tem ustvarila boljše pogoje za mir v svetu. Okameneli smehljaj , Pagoda je bila ob času Anoratinega obiska in še ne ai stoletij za njim precej bolj skromna od te, ki se da košati nad mestom. Visoka je bila nekaj več kot 2 etrov. V višino, ki je presegla 90 metrov, se je vzpel ba vladanja kraljice Sinsobu (1453—72). Kraljica, goreč ^udrstka, je pagodo še pozlatila z zlatom, ki je odtehtal leno težo, razen tega pa dala tlakovati teraso okoli nj« n Nien naslednik, kralj Damazedi (1472—92), je ponovno prevlekel svetišče z zlatom, ki je naneslo štiri-^c®tno težo njega in njegove žene. Poleg tega jo je ob-Qk°V?l z devetindvajset ton težkim bronastim zvonom. . ICai> da so vladarji zlatili pagode in 'jim darovali zvo-lj6 Ve’ je v burmanski zgodovini pogost. Ta orjaški zvon Qfi u,c>r,'t v Iravadiju, ko se ga je leta 1608 polastil de °i gospodar Siriama, da bi ga prelil v topove. 10 PQ9oda je bila poslej še večkrat prevlečena z zla-' Svojo sedanjo višino je dosegla v letu 1774. Kralj jušin iz Ave jo je povišal na kakih sto metrov. Gr, ^ njeni zgodovini je zanimiva usoda zvona Maha nil n^a' težkega petindvajset ton. Pagodi ga je bil poklo-tolu Singu v tretji četrtini XVIII. stoletja. V prvem ho|6|an^OJkurrnans|ke vojne so ga zasegli Britanci in ga ' odposlati v domovino kat vojno trofejo. Pri na- tovarjanju na ladjo pa je zvon zdrknil v reko in se potopil. Prizadevanje kolonialnih inženirskih enot, da bi ga izvlekle, je bilo zaman. To, kar ni uspelo angleškim tehnikom, so naredili Burmanci sami. Izvlekli so ga in ga odpeljali nazaj na staro mesto. H. Fielding Hall omenja v svoji knjigi »The Soul of a People", da je reka vrnila Burmancem to, česar ni hotela prepustiti zavojevalcem. Zato je ta zvon med vsemi v pagodi najznamenitejši, čeprav ga Tisada Ganda, ki ga je dobilo svetišče v dar leta 1841, po veličini in teži (42 ton) precej presega. Med datume, ki jih navajajo zgodovinarji, zaradi važnosti seveda sodi tudi leto 1871. Tedaj je bila pagoda zadnjikrat kronana. Po naročilu mandalayskega kralja Mindona so ji naredili krono — „hti”, čeprav je bil Rangun tedaj že pod britansko kolonialno upravo. Zlati, razkošni pagodi je kralj poslal veličasten „hti". Zlato je obložil z biseri in diamanti: njegovo vrednost so tedanji cenilci ocenili na 62 tisoč funtov šterlingov. V precej obskurni zgodovini pagode je dokaj več zromantiziranih pripetljajev in legend, kot jih premorejo kratke in presušene biografije. Zlato, zvonovi, dragulji, marmor in kipi ne bodo radovednim pogledom nikoli razodeli vseh svojih pritajenih resnic. Pa tudi treba ni: romarji so vselej obiskovali svetišča s svojimi lastnimi resnicami in jih v čustveni zamaknjenosti šepetali zlatim ikonam, slikam, kapelicam, oltarjem, skratka, vselej nekim simbolom. Pripovedovali so jim o svojih tegobah, nesrečah in radostih. Zaupali so jim svoje želje in upanja. Za vse to pa so najboljše neme stvari: zlate in okrašene in od tujih usod nenačete, vedno enake, vselej s svečami pred sobo, lepe in nespremenljive, da zlahka postanejo intimna sestavina najlepše in najbolj vzvišene vere slednjega romarja in vernika. Tega nobena kronika ne zajame. Kako bi tudi mogla? Pagoda je rasla s privrženostjo burmanskega ljudstva budizmu. Se pravi, ni se starala v navadnem pomenu besede: lepšala se je in postajala vse bolj mogočna. Tok njenega življenja so usmerjali drugačni zakoni od tistih, ki usmerjajo življenje ljudi. Zato tudi ni presenetljivo, da je ob vsej nemirni burmanski zgodovini, ki je vodila kralje iz kraja v kraj in za njimi zapuščala sledi pozabe in molka, postala zlata pagoda prebivalcem današnje Burme dosti več kot zgolj verska svetinja. Sve Dagon je tipično burmansko svetišče. Kot za druge je tudi zanj značilna nekoliko razvlečena zvončasta oblika, ki se na vrhu končuje s »htijem". Zvončaste pagode so v Burmi idejni nasledniki indijske stupe. Poreklo stupe je v umetnih gomilah, narejenih iz zemlje in kamenja, kamor so v Indiji v predbudistični dobi pokopavali pepel odličnikov in svetih mož. Čaščenje stup se je začelo za vladavine velikega budističnega vladarja Ašoke (272—232 p. n. š.), ki se je poslužil budizma kot idejne sile, s katero je povezal svojo državo. Izročilo pravi, da je verni vladar razposlal po vseh večjih mestih svojega imperija relikvije preminulega Bude. Tako so se stupe razvile iz prvotnih grobišč v svetišča. S tem da se je spremenil njih idejni pomen, so se spremenile tudi oblikovne potrebe. Po vplivih, ki jih je v Indiji posredovalo zahodnoazijsko sakralno stavbarstvo, je skušalo tudi budistično svetišče plastično utelesiti svojo kozmologijo. Iz osnovne oble ali oglate ploščadi se je dvigalo masivno hemisferično telo, kar naj bi bilo arhitektonska replika »gore sveta", ki veže zemljo in nebo. Arhitektonska učinkovitost stup se je razvijala v razmerjih med oblimi oglatimi formami. Njen statičen karakter pa je vselej ponazarjal njeno funkcijo: simbol kozmosa, hkrati pa prostor, kamor so bili zakopali relikvije. Kot gradbinske oblike so prišle stupe z vero v tiste dežele, ki so spremljale budizem. V stoletjih razvoja so • — Štev. 10 (1136) EHHjiBE NAPREDNIH GOSPODAR] 6. marec 1964 Pomanjkljiva krma vzrok slabe plodnosti krav Statistike kažejo, da dajejo v srednjeevropskih območjih krave v povprečju le že Irl do Iliri teleta in da gredo potem v zakoij, ker so postale nerodovitne. To pomeni, da večina krav doseže komaj starost petih do šestih let, ker je njihova plodnost popustila. Zgodaj zgubljena plodnost bo tudi v veliki meri vzrok manjšanja fonda telet in nazadovanja proizvodnje govejega mesa, ki jo ne ugotavlja le avstrijska statistika po zadnjem Štetju živine 3. decembra 1963. Večanje primerov zgodnje neplodnosti krav pa ne zavira le proizvodnje mesa, marveč pomeni veliko Škodo za kmetijo in za rejca. Kakor znano prične krava molznica Sele po tretjem teletu vračati stroSke vzreje. Če jo je treba zaradi neplodnosti v tej starosti že zaklati, potem stroSkov vzreje komaj povrne, včasih pa niti to ne, se pravi, da pri njej nič ne zaslužimo. Zgodnja neplodnost krav je torej velika gospodarska Skoda. Kako preprečiti zgodnjo neplodnost krav? — To vprašanje je veliko bliže in aktualnejše kot pa vprašanje zdravljenja neplodnosti. Živinozdravniki so namreč mnenja, da so motnje v plodnosti in zgodnja neplodnost krav večinoma posledica pomanjkljive 'krme in reje in da jih le v mali meri po- vzročajo organske motnje in nalezljive bolezni. Pri kravah z visoko molznostjo je pomanjkljiva krma vedno spet povod motenj v plodnosti in stalne nerodovitnosti. Da te motnje odpravimo, moramo zboljšati krmo, pri kateri v takih primerih ne zadostuje, da ima dosti sušine, beljakovin in škrobnih Sedaj v čebelnjaku Po dolgotrajni zimi so za čebelarje prvi toplejši dnevi zelo zaieljeni. Včasih nas takšni dnevi že presenetijo v januarju in v februarju. Te dneve izkoristimo in spustimo čebele na trebljenje. Pazimo pa na to, da bo dan tudi res dovolj topel. Panj odprimo le, če se zunanja toplota dvigne na 10 stopinj v senci. Trebljenje ob takem vremenu je najboljše zdravilo za čebeljo grižo. Če pa so družine v redu in če nismo opazili nobenih sumljivih znamenj, tedaj tak pregled v tem času raje še opustimo. Lepenke vendar, ki smo jo jeseni vložili v dno panjev, ne pustimo predolgo nepregledane in neočiščene. Iz odpadkov na lepenki lahko sklepamo, v kakšnem stanju je čebelja družina. Bela kristalna zrnca med drobirjem so znak neprimerne zimske hrane in razodevajo pomanjkanje vode oziroma žejo v družini. Jajčeca, ki jih včasih najdemo med drobirjem, in pa voščene luskinice nam povedo, da matica zalega in da čebele »potijo* vosek, skratka, da v družini nekaj ni v redu. Rjavi sledovi čebeljih iztrebkov na lepenki dokazujejo da bi bilo treblejnje že nujno, kaplje vode pa. da je v panju zatohlo in da družini primanjkuje svežega .zraka. Večje število kožic čebeljih ličink kaže, da so čebele izpile zalego, da so torej lačne. Mrtve čebelice so žrtve vešč, medtem ko so mrtve ličinke voščene vešče dokaz odpornosti in moči družine. Trot-je ličinke na lepenki v tem času pomenijo, da z matico ni vse v redu. Po pregledu lepenko očistimo in jo vrnemo v panj. Žejni družini nalijemo v prazen sat ob gnezdu nekoliko mlačne vode. Družini, ki ji živež pohaja, dodamo sat ali dva medu. V kolikor so stene mokre, jih obrišemo, nakar panj spet skrbno založimo z blazinami iz časopisnega papirja, ker topla odeja je sedaj za dobro uspevanje zalege neobhodno potrebna. vrednosti in da so škrobne vrednosti do beljakovin v pravem razmerju, marveč mora ta krma vsebovati tudi potrebne rudnine, vitamine in sledovne elemente. V živalski krmi so zlasti beljakovine, fosfor in vitamin A za redno plodnost odločilnega pomena. Poleg 130 dkg beljakovin, ki jih potrebuje za proizvodnjo 201 mleka, potrebuje krava s to molznostjo dnevno še 42 gramov fosforja, 14 gramov natrija, 5,6 miligrama magnezije in 70 miligramov karotina (vitamina A). Pri visoko breji kravi pa mora biti obrok vitamina A še mnogo večji. Taka krava potrebuje dnevno 21 gramov fosforja in 100 miligramov karotina. Iz tega prikaza spoznamo veliki pomen beljakovin, fosforja in vitamina A v krmi naših molznic. Po tem prikazu postaja tudi razumljivo, da pomanjkanje teh snovi v krmi ne sproži le nazadovanje molznosti in teže krav, marveč da to pomanjkanje tudi kvarno vpliva na plodnost krav in na razvoj telet. Medtem ko pomanjkanje beljakovin v krmi lahko brž registriramo s padajočo količino namolženega mleka, pomanjkanje fosforja in vitamina A takoj ne opazimo in ga lahko registriramo šele, ko krava ne ostane breja ali se ne goni. Takrat pa je navadno že prepozno. Zato nam v pogledu na fosfor in na vitamin A ne preostane drugega, kot da ga redno dodajamo predvsem kravam, ki dajejo veliko mleka in ki so v drugi polovici brejosti. Najbolj enostavno je, da visokobrejim in visokomolz-nim kravam fosfor in vitamin A dodajamo Slovenska kmečka zveza obvešča Oddaja davčnih izjav Z 31. marcem 1964 poteče rok za oddajo davčnih izjav za davek na blagovni promet in za dohodninski davek. Kmetovalce, ki so od finančnega urada začetkom leta prejeli tozadevne formularje, opozarjamo, da so dolžni, da jih do lega dne izpolnijo in podpisane vrnejo finančnemu uradu. Kdor davčnih izjav ne izpolni, dela v svojo Ikodo, ker ga bo finančni urad kljub temu obdavčil, ne da bi imel kmet pozneje proti obdavčenju možnost priziva. Slovenska kmečka zveza daje do 31. marca 1964 vsem svojim članom nasvete v zvezi z izpolnitvijo davčnih Izjav. Te nasvete daje vsak četrtek od 8. do 17. ure. Kmetijska zbornica je pred kratkim razpisala letošnjo akcijo subvencij za kultiviranje kmetijskih zemljišč Ta akcija ima namen, da pomaga spremeniti pušče in za kmetijsko rabo nesposobna zemljišča v rodovitna kmetijska zemljišča. Za kultiviranje pridejo v poštev predvsem zamočvirjena zemljišča, ki so bila osušena ali pa ona, ki jih je treba šele osušiti, nadalje zemljišča, kjer je bilo iztrebljeno drevje, panji dreves in grmičevje, zemljišča, ki so bila splanirana ali kjer je bilo iztrebljeno kamenje in končno zemljišča, ki so bila poplavljena in zanešena od grušča. Za kultiviranje pridejo v poštev tudi zemljišča po njihovi zložitvi. Kmetijska zbornica izrecno poudarja, da more v akcijo subvencij za kultiviranje vključiti le zemljišča, kjer so stroški kultiviranja gospodarsko opravičljivi. Višina subvencije se bo ravnala po višini skupnih stroškov vseh s kultiviranjem potrebnih ukrepov in po gospodarski moči prosilca za subvencijo. Pogoja za dosego subvencije sta ■ odobritev projekta s strani kmetijske zbornice, gozdne inšpekcije ali oblasti za vodno pravo in ■ pismena izjava prosilca za subvencijo, da bo docela izvedel vse ukrepe, ki bodo v zvezi s kultiviranjem zemljišča predpisani. Prijavo oz. prošnjo za dodelitev subvencije je treba do 15. aprila 1964 vložiti pri pristojni okrajni zbornici, kjer so na razpolago tudi potrebni formularji. Za osuševanje manjših zemljišč, ki je potrebno za kultiviranje, je treba do istega dne vložiti prošnjo pri pristojnem vodogradnem uradu v Celovcu ali v Beljaku. Tudi za to osuševanje so subvencije na razpolago. Vodo-gradni uradi imajo za vložitev prošnje pripravljene posebne formularje. v obliki vitaminirane mineralne krme, ki vsebuje fudi še ostale elemente, ki jih organizem takih živali potrebuje. Ker pa je bolje, da je organizem s temi elementi založen, kot da ga ima pičlo na razpolago, bomo storili prav, če bomo tudi ostati goveji čredi vsaj v zimskih mesecih dodajali k običajni krmi vitaminirane mineralne krmne mešanice. Če hočemo iz ravnokar povedanega napraviti praktični zaključek, potem moramo reči, da bomo motnje v plodnosti naših krav najlažje preprečili in odpravili, produktivnost govedoreje pa povečali z dobrim mineralnim gnojenjem travnikov, z dobrim konserviranjem krme in z dodajanjem vitaminiranih mineralnih krmnih mešanic dobrim molznicam. Cene semenskega žita za vigredno setev Po dogovoru med kmetijsko zbornico, koroiko Roiffeisenovo zvezo in Korožko semenarsko zadrugo veljajo letos za semensko žito razmno- žitvene stopnje .original” naslednje cene: jara plenica S 420.— jari ječmen S 390.— oves S 370.— Gornje cene so prodajne cene kmetu za 100 kilogramov žita v vrečah vključno praženja in prevoza do zadnjega razdeljevalca. Zadruga te cene ne smejo prekoračiti. Drobni nasveti # GNOJENJE PO SNEGU: Dokler na polju in travnikih, ki so močno nagnjena, še leži sneg, po njem še ni primerno razsipati gnojila. Če pa je površina njiv in travnikov ravna ali samo lahko nagnjena, tudi po snegu lahko gnojimo s fosfornimi in kalijevimi gnojili. Niframoncal in druga lahko raztopljiva in hitro delujoča gnojila za razsipanje po snegu niso primerna. Po tanki snežni odeji tudi že lahko razvažamo gnojnico, vendar nikakor ne na ozimine, marveč za okopavine in na travnike. Zelo primeren pa je sedanji čas za apnenje kmetijskih zemljišč. Na kisle zemlje sedaj lahko navozimo 1000 do 2000 kg odpadkov žganega apna. Zmletega apnenca pa lahko navozimo še mnogo več. 0 TRAVNIKI: Dokler je sneg na travnikih in so pota še zmrznjena, gnojimo travnike z gnojnico, kateri dodamo oz. primešamo manjše količine superfosfata. Kjer pa gnojnice ne bomo razvažali, dajmo nc travnike vsaj 500 kg Thomasove moke in 300 kg kalijeve soli. Ko jih bomo pobranali in jih očistili krtin in lanskih ostankov, dajmo na travnike še kakšnih 150 kg Nitra-moncala. Nitramoncala nam pomladi ni treba dajati na travnike, ki smo jih jeseni gnojili s hlevskim gnojem. Tam tudi obrok kalijeve soli lahko zmanjšamo, Thomasove moke pa dajmo na vsak način toliko, kolikor smo zgoraj svetovali. na novih tleh povezale svojske plastične vrednosti, ki so sicer ostale verne svoji idejni osnovi, a se pa po stilnih prvinah močno ločijo. Burmanci so torej izoblikovali nekaj zvonastega. Angleška pisateljica Ethel Mannin, ki je v knjigi ,Land of the Crested Lion” popisala svoje popotovanje po današnji Burmi, je Sve Dagon vzporedila s Taj Mahalom — v marmor vklesanim čudežem v Indiji in tirkiz-no mošejo, ki razliva svojo lepoto po Tamerlanovem Samarkandu. V primerjavi je dala prednost pagodi. Zares je srečanje z njo impresivno, čeprav se mi zdi, da je v takem in podobnem primerjanju preveč človeške površnosti. Pagoda ima štiri dohode. Doslej sem jo obiskoval s ceste, ki je dobila ime po U Vizari, menihu, ki je v času boja zoper angleški kolonializem žrtvoval svoje življenje. Baje je stradal do smrti. Nedaleč od pagode je na cesti velik steber, na katerem stoji njegov obarvani kip z žafranasto tuniko. Majhen, na dolgem podstavku, deluje bolj humorno kot kakorkoli drugače. Danes sem jo obiskal z južne strani. Tu je tudi njen glavni vhod. Na grič, kjer pagoda stoji, vodi s podnožja dolgo stopnišče. Tako kot ostala tri, je tudi to nadstre-šeno. Strehe, ki dajejo vernikom senco in zavetje pred soncem in dežjem, so ritmično razčlenjene: dvigajo se druga nad drugo. Tikov les, iz katerega so izrezljane, je obarvan s srebrno in zamolklo rdečo barvo. Vhod v južno stopnišče stražita dva ogromna zidana leogrifa. Obarvana sta belo, posamezni detajli pa so še modri, rdeči in zlafi. 2e pri teh živalih se srečaš z izrednim smislom vzhodnjakov za dramatičnost in grotesknost. Iz žabje perspektive zreš v njune bolščeče oči, nasršeno dlako na tilniku in v komnila gobca z rdečim jezikom in belimi zobmi. Pagoda in prostor, ki spada k svetišču, sta verniku sveta. Zato sname obuvalo, preden stopi na posvečena tla. To je pravilo, ki je za vsa svetišča enako. Bosonog sem zakoračil na široke in umazane stopnice, ki jih ob straneh spremljajo stojnice, od podnožja do vrha. In tudi nesnaga. V njih lahko kupiš sohe ter podobe Bud in njegovih učencev, majhne, pozlačene oltarje, iz lesa izrezljane in obarvane leogrife, iz roževine izdelane glavnike, molke, marionete, papirnate senčnike zelo navadnih obilk (mnogi med njimi so v dekorativni narezljanosti prave mojstrovine), sveče in cvetje. Kar se tiče rož, se je »pesnik s kitaro” motil. Mogoče je v Burmi res mnogo cvetja, ki ne dehti, zato pa imajo jasmini in gardenije toliko bolj sladkoben in prodoren duh. Z njim je nasičeno vse ozračje in se z drugimi, manj izrazitimi in dišečimi vonji meša v zoprno sladkobnost. Med cvetjem je veliko lokvanjev, ki sem jih tu odkril v doslej nepoznani, svetlomodri in cikla-masti inačici. Po velikosti so večji od naših. Cvetje je navezano na palčice ki se zlahka zataknejo v vaze pred kipi. Te so brez vode. Cvetje ni namenjeno oltarjem v okras temveč zgolj v dar. Čeprav šopki brez vode hitro venejo ne ovenejo tako hitro kot jih prinašajo verniki. Nikjer nisem naletel na ovelo cvetje, razen v tistem mrliškem vonju neštetih usahlih rož, ki se je od kdo ve kje prelival v zrak. Z budizmom sva še vedno slaba znanca. Čeprav sem že veliko slišal o njem, se predstave ne sklepajo. Tudi resnice se ne pokrivajo. Njegova dvojnost je v razliki med dogmo in življenjsko prakso: filozofska tenkočutnost vsekakor težko prodre do premočrtnega pojmovanja življenja preprostega človeka. Čeprav so mi nekateri budisti zagotavljali, da budizem sploh ni religija, ki malikuje božanstvo, sem pred številnimi kape- licami in oltarji videl mnogo vernikov, ki so molili: z mnogotonim glasom in priprtimi očmi so klečali pred zlatimi sohami. Prižigali so sveče, v vaze pa zatikali rože in bele senčnike. Ob stojnici, kjer sem se ob senčnikih zadržal, da bi občudoval njih miniaturno načičkanost, mi je ob postarani prodajalki razlagala ne več ko dvanajst let staro deklica, da vernik s senčnikom prosi za pamet, z rožam' za lepoto, s svečami pa za ljubezen. Ta ljudska razlago osnovni verski misli povsem tuje simbolike je najbolj značilna za dualizem verske resnice. O Šve Dagon bi človdk z razburljivo domišljijo lahko pisal pravljice. Poleg mnogih tistih, ki so že napisane-Za popotnika, ki zavije s prašne ceste v to čudovito svetišče, pa četudi ni vernik, ostaja pravljičnost barv, oblil1 in razsežnosti prav tako zgovorna. Barve in oblike: kako šibke so te besede v tem primeru! Tako blede in brez odmeva. In tako mlačne v tej vročini. In vendar je v njih vse, čeprav se v besedah, kot sta ti dve, resničnost iz-| maliči in izkrivi. Druga k drugi se okoli strme osrednje pagode stikajo zlate, črne in rdeče kapelice. Največ je zlatih: ta barvo ima v svetiščih monopol. Zdi se, kot da bi plesale težkii kamniti ringaraja. Ob kapelicah so leogrifi, zmaji, baje' slovni volkodlaki, stražarji, dvorjani, dvorne deklice ‘n sveče, ob njih pa gosta poplava raztopljenega voska, dogorelih prošenj, cvetja in senčnikov in razne drobnarij6’ ki je v vsem tem drenu pogledi niti ne zaznajo. Tu je dosti več vsega, kot potrebuje domiselnost za neškrornn0 pravljico. Svetloba se z lomi poigrava v steklenih mO' zaikih, drobni zvončki na hitijih, ki kronajo tudi manjŠ* pagode, pa nežno zvonkljajo že ob ndjrahiejših sapoh- (Nadaljevanje sledi) S krmežljavimi očmi in še napol v snu sem strmel vanj: sklanjal se je nad menoj, oblečen v težko, premočeno obleko, s katere so polzele na mojo odejo debele kaplje vode, od njega je vel hladen dah, so-P©l je in drgetal od mraza. Komaj sem v njem prepoznal svojega očeta, zakaj takšnega nisem videl še nikoli. »Miha, zbudi sel' Veleval je, kakor je tila njegova navada, vendar je bilo v glasu nekaj posebnega. Zdaj sem se že čisto predramil in slišal f R A N C TRAMPUŠ „Kaj pa ti, fante?" me je vprašal starejši mož s puško na rami. Gotovo je bil stražar. .Slaparjevega očeta iščem." Tedaj so se odprla vrata in v medli svetlobi petrolejke je pred menoj obstal Slapar. .Kaj pa je, Miha?" .Tole je dal oče za vas." Podal sem mu pismo in preletet ga je še isti hip. .Stopi noter, da se pogreješ!" Prišel sem v kuhinjo, kjer so stali na ognjišču veliki lonci. Iz sobe je prišel parti- Daljnogled sem mater, ki je pristopila k nama in vprašala: »Kaj pa nameravaš" Vprašanje je veljalo očetu. Z materjo sta Se spogledala. »Pošto bo nesel čez reko." »Za božjo voljo, ali si pri pameti?" »Poslušaj," je začel oče in za trenutek umolknil, kakor da se obotavlja. .Pismo ^ora nocoj čez reko, drugače bo padlo Ifideset, štirideset ljudi. Vidiš, kakšen sem. Reka je zmrznila. Da bi jo mogel prebresti, še pregloboka. Led me ne drži. Ne vem, kolikokrat sem poskušal, vsakič sem moral odnehati. Plezal sem po ledu, hodil po kolenih. Nič ni pomagalo. Fanta bo led držal, Pa še privezal ga bom za vsak primer. Nič se mu ne more zgoditi." »Miha, ali boš res šel?" je vprašala mati m vedel sem, da bi rada, ko bi rekel ne. »Pojdem." Oče me Ije pomagal obleči. Nataknil mi ie rokavice in usnjeno kapo, ki se je zave-zovala čez ušesa. »Glej, da pripelješ zdravega," sva še sli-*Qia, preden sva stopila v mrzlo, jasno zim-*ko noč, polno kristalnih zvezd, burje in pekočega mraza. Dolgo sva šla molče. »K Slaparju boš nesel to pismo. Hiteti m°raVa." Spravil sem pismo v žep. Na bregu reke je oče izpod grma pritekel dolgo, zmrznjeno vrv in mi jo opa-sal okrog telesa. Razvil jo je. »Po ledu boš hodil počasi. Če bi se udr-'°i se samo oprimi vrvi. Ali te je strah? — Nič se ne boj!" Brez besed, s tesnobo v srcu, sem na-Pravil prve drsajoče korake. Počasi sem Premikal prevelike čevlje, za hrbtom je Polzela zmrznjena vrv in močnejši piš burje j6 kdaj pa kdaj pošumel z oguljenimi ve-Šami vrb, ki so rasle ob reki. Oče je molče odmotaval vrv. Z rokami sem moral loviti 'Ovnotežje, tresel sem se od mraza in bo-*o*rii. Med zobe sem stisnil ustnice, da ne 1 šklepetali. Neprestano sem gledal pod nOge in že od prve stopinje upal, da zdaj stopim na trdna tla. Toda koraki so ,. 1 kratki in sekunde so se neskončno vle- & e- Slednjič sem pred seboj zagledal breg. e rtekalj stopinj in znašel sem se na kop-o®iri. Naglo sem odvezal vrv in stekel proti ^Parjevi hiši. Potrkal sem na vrata in počakal. Stre-*el sem se, ko sem naenkrat začutit na *v°ji rami težko roko. zan. Mislim, da je bil komandant. Tudi on je prebral pismo. Potem se je urno zasukal in povedal v sobo: »Fantje pripravite se!" Vrnil se je k meni in me vprašal, kako sem prišel čez reko. Povedal sem mu. »Zelo priden si. Iz tebe bo še kaj. Zdaj se malo pogrej, potem pa k očetu." Sedel sem k ognjišču, si mel premrzle roke in si grel hrbet. Oči so se mi ustavile Črni Tom, kmet, se je naslonil na točilno mizo v Malliganovi krčmi. Čeprav so bila njegova velika usta odprta, je zrak, ki je prihajal skozi nosnice, zvenel kot piskanje čajnika. Gornji zobje so mu štrleli iz čeljusti. Izpod kape mu je na čelo padal pramen las. Kosti in udje so bili čokati, vendar je bil Tom tako velik, da ni bil videti suhljat. Nihče ni vedel, koliko meri. Gotovo nad meter osemdeset. Ko se je sklonil nad točilno mizo, se mu je telo topilo kot sneg, videti je bilo tako slabo sestavljeno in on je prelagal svojo težo z noge na nogo. Njegove zamegljene modre oči so bile široko odprte; topo so strmele v točilno mizo. Bil je močno pijan. V šestih mesecih se je napil prvič. Prodal je prašiča na sejmu v Kilimunradgu za pet funtov. Štiri je dal ženi in ji rekel, naj gre domov. Prigovarjala mu je, naj ji da še peti funt, in moral ji je kupiti uhane, da se je je otresel. Pri Malliganu je popil šest steklenic piva. — Še eno steklenico, — je rekel natakarici. Medtem ko je govoril, se mu je kolcalo. Tedaj je zaslišal, da se za njegovim hrbtom nekdo smeje. Obrnil se je kakor konj, ki vleče veliko težo, in zagledal svojega sovražnika Bartleya Swannieja, ki je z dvema prijateljema prihajal v krčmo. Poskušal se je spomniti, zakaj je pravzaprav Bartley njegov sovražnik, a se ni mogel domisliti niti za ceno življenja; vendar se je nekako spominjal, da je Bartley gotovo njegov sovražnik. Zavpil je: — Zdravo, Bartley, zdravo, semkaj fantje, kaj boste pili? Vsi trije so si z rokami otrli usta in rekli: — Meni steklenico. Bartley Swannie, krepak mlad človek v sivih frizastih hlačah, v modrem puloverju in z bičem za pasom, si je pljunil v roko in stisnil Tomovo. — Kako ti gre, Tom? — je vprašal. — Dobro, a kako tebi? — je vprašal Tom, poskušajoč, da bi se zasmejal, vendar mu je uspelo samo, da je bil videti še bolj bedast, kot otrok, ki je zagledal tujca. Natakarica je prinesla Črnemu Tomu ste- m DOBROVOLJC) 'Rada bi kupila kakšno knjigo.« 'Raj lažjega, tovarišica? « 'Ni potrebno, zunaj imam avto.« O 'No torej — kaj je rekel gospod učitelj o ’tl^a jo skuša tolažiti: ‘veseli bodite, da je fant! Koliko jeze ima mati s hčerkami! Ko dorastejo, si barvajo lase in obraz ter lepijo ponarejene trepalnice!« »Da,« se ni dala potolažiti mlada mamica, »fantje so pa še slabši, ker hodijo s takšnimi dekleti.« O Ko je ravnatelj norišnice odpuščal nekega bolnika, mu je takole govoril: »Torej, zdaj se lahko vrnete spet domov k svoji ženki.« »Kaj mislite, da sem še vedno blazen?« O O Liscu je znano, da ima zelo rad ženske, oženiti se pa noče. »Poslušaj, prijatelj,« ga nekdo nekoč vpraša, »če imaš ženske že tako rad, zakaj se potem ne oženiš?« In Lisec se nasmehne: »Ali mora vsak, ki ima rad rože, postati vrtnar?« O »jurček, Jurček, včeraj sem ti dala šiling, da boš priden, a danes že zopet nagajaš!« »Veš, tetka, jaz se ne dam podkupiti!« na beli mizi. Tam je ležala rjava torbica in v njej je bil gotovo daljnogled. Kadar so se pri nas ustavili partizani, sem jih vselej spraševal, če imajo daljnogled. Nekajkrat sem že pogledal skozenj: kako blizu pridejo drevesa, ptiči, hiše, ljudje. Takrat je bil daljnogled najčudovitejša reč, ki sem jo kedaj imel v rokah. Sprva sem omahoval, potem pa sem vprašal komandanta: „Smem pogledati?" .Daljnogled?" ,Mhm". »Kar vzemi ga v roke." Odprl je torbico in mi ga podal. »Takole —" Nastavil sem ga k očem. Stene in podobe na njih, križ v kotu, police, vse je stalo tik pred menoj. Odmaknil sem ga. »Bi ga rad imel?" Prikimal sem. »Dobiš ga. Ta ni edini — in še jih bomo dobili od Nemcev. Morebiti že jutri." »Ali res?" »Seveda. Zdaj pa pojdi in pozdravi očeta." Pozdravil sem in stekel proti reki. Med potjo sem čutil, kakor da bi imel daljnogled že okrog vratu. Zagledal sem očeta, ki se je napeto prestopel onstran reke. naglo sem si opasal vrv in srečno pridrsal do njega. klenico piva, on pa je naročil še tri steklenice za Svvannieja in njegova prijatelja. Swannie se je pričel šaliti z natakarico. Črni Tom je globoko vzdihnil, da so se mu nosnice skoro razpočile, tako so se mu razširile. Ta trenutek se je spomnil, zakaj je Swannie njegov sovražnik. Bil je ljubosumen nanj, ker je bil Swannie lep moški in zelo priljubljen pri ženskah. Vsi so vedeli, da je bila Tomova žena Kitty Cony zaljubljena v Ssvannieja, preden se je poročila s Tomom. Morda je še vedno zaljubljena vanj, je razmišljal Tom, ko je strmel v vrček piva. Preziral je svojo ženo. Mogoče ima celo otroke z njim, kot je slišal, da jih imajo ženske v Ameriki, a Swannie je bil v Ameriki. Začutil je naglo željo, da bi udaril Swannieja po glavi, pa se je Swannie ravno obrnil k njemu in se smejal zaradi nečesa, kar je pravkar rekel; tudi Črni Tom se je ob tem zasmejal, obenem pa je primerjal svojo težo s Swan- L I A M 0‘FLAHERTY: Pretep niejevo in na vso moč pljunil. Sedaj je bil prepričan, da je Swannie vstopil zato, da bi se tepel z njim. — Na srečo. Na dolgo življenje! Vsi so pili. Ko je ponesel vrč k ustom, ga je naglo prevzela jeza, in zaradi tega je iz-pil vrček na dušek. Pokazal bo temu Swan-nieju, da je, čeprav je grd in mu dva prednja zoba štrlita iz ust, močan človek, sposoben prenesti kar popije. Odvrgel je svoj prazni vrč, si otrl usta z dlanjo, si zategnil pas, toda nihče se ni zmenil zanj. Ssvannie se je še vedno pogovarjal z natakarico, a druga dva sta poslušala. Črni Tom se je razjezil, ker mu ni nihče posvečal pozornosti. Pogledal je natakarico. S komolci se je naslanjala na točilno mizo, a glavo je držala postrani. Ko se je naslonila na komolce, so ji izpod bluze pogledale prsi. Njeni nakodrani lasje so bili skrbno počesani, a lica napeta. Tom si jo je nenadoma poželel. Zakaj, za vraga, se ni poročil z njo namesto s Kitty Cony? Ssvannieja so zasledovale vse ženske na otoku, a on se ni hotel poročiti. Pes! — Pogledal je Swannieja. Njegov gladki obraz je bil lepo obrit in rdeč. Črni Tom tega ni več mogel prenesti. Udaril je s pestjo po točilni mizi in zarjovel. Natakarica se je prestrašila, se prijela za vrat in rekla: — Marija, Jožef! Dovolj čudno, da se Swannie in njegova prijatelja za to sploh niso zmenili. Črni Tom je zarjovel znova: — Ni boljšega človeka v Inveraru, kot sem jaz, — je vpil Tom. — Z malim prstom lahko premlatim vse kumare s podganjimi brki in z osepnicami zaznamovane sinove pijanih duhovnikov iz Killimuradga, — je odgovoril Swannie. Tedaj je Tom ponovno zarjovel in si pričel počasi odpenjati telovnik, medtem ko se je le s težavo obdržal na nogah. — Povedal ti bom, kaj je pravzaprav s teboj, — se je norčeval Swannie in se prezirljivo nasmehnil: — Nekdo bi ti moral obrisati nos! Črni Tom je spet zavpil, tolkel z nogami Sesede e ljubezni 0 Moški prične tako, da ljubi lju-bežen, konča pa z ljubeznijo do žene. J Gourmont 0 Ljubezni ni več tistega dne, ko eden od zaljubljenih samo pomisli, da bi bila možna ločitev. P. Poucgel 0 Večna ljubezen je diamant, ki potrebuje zlato škatlo. F. Sagan 9 V ljubezni ne Iščemo svobode, pač pa srečo, kajti za srečo žrtvujemo svobodo. Anonimni $ Pri mladeniču je boječnost prvi znak ljubezni, pri dekletu pa pogum. V. Hugo O Ko stopaš v zakon, dobro odpri oči, potem pa jih zapri. S. Maugham S Moški, ki je prepričan, da so vse žene enake, je za vedno poročen. Danny Kaye 0 Če nekomu stalno manjka gumb na srajci, naj se takoj poroči — ali :°Či- z. Douglas 0 Vsak se mora poročiti: ni pošteno izogniti se splošni nesreči. Saphir po tleh in se umikal nazaj, dokler ni začutil, da je sedel na prazen sod; nato je vpil z jokajočim glasom. — Sam sem, — je tarnal. — Sam sem med tremi in nikogar ni, ki bi mi podržal suknjič, dokler ne bom izbil obeh očes iz njegove glave. Za božje ime, zakaj me nihče ne zadrži prej, preden ga bom ubil. Ko je Swannie videl, da je njegovega sovražnika prevzel strah, si je zategnil pas, odvrgel bič, nožič, tri trnke in medaljo. Stal je sredi krčme in bojevito cepetal z desno nogo. — Tu sem, kot sem ustvarjen, — je vpil, obrnjen proti natakarici. — Nimam orožja in nihče ne sme dvigniti roke, da bi mi pomagal. Še več, lahko ugasnem življenje kateregakoli človeka, ki ga je zaplodil pijanec, a glejte, tu je ravno eden, ki to išče. Druga dva sta se pridušeno smejala in Črni Tom, ki se mu je jeza ohladila, ker je bil po naravi dober človek, je spet zavpil, da bi vsem pokazal, kako se nič ne boji. Skočil je na noge in si z naporom slekel telovnik. Nato se je vrnil na točilno mizo in prevrnil vrč. Vsi so pritekli, da bi pobrali vrč, in vsi so vpili: »Nikar ne poderi hiše!« — Vse bom razbil, — je vpil Črni Tom in tekal po sobi, butal z glavo v stene in grizel z zobmi stole. Swannie se je odmaknilj od blagajne in se izognil, da bi se ga Tom dotaknil. Natakarica je vreščala. Druga dva moška, pogumna, ker od njiju ni nihče ničesar pričakoval, sta prijela Toma in ga poskušala spametovati. A ko sta ga držala, se je Črni Tom v resnici razjezil. Postal je pravi divjak. Postal si je svest svoje velike zmage. Vsakega izmed njiju je prijel za roko in ju z enim samim zamahom zagnal v steno, nato je planil k Swannieju, a Swannie se je spretno umaknil. Črni Tom je dolgo ležal poleg blagajne. Možgani so mu spet pričeli delovati. Začel se je bati. Čutil je, da se je pokazal bedaka. Lahko ga še zaprejo. Kaj pripravlja Swannie sedaj? Zakaj vsi molčijo? Pretvarjal se je, da je popolnoma pijan, čeprav je bil sedaj povsem trezen. Mrmral je nekaj nerazumljivega, tolkel po šanku, nato se je s težavo zravnal in se pretvarjal, da vidi Swannieja. Razpel je srajco in zacvilil: — Ni človeka, ki bi. .. Stvannie, živčen in v strahu, da ga bo Črni Tom spet napadel, ga je hitro udaril v čeljust in Tom se je zrušil na tla. Čez nekaj časa se je osvestil in slišal, kako so govorili: — Ubogi človek, — je rekla natakarica, — sicer ni sposoben koga užaliti, a če kaj popije, je ob pamet. — Nihče mu ni nič hotel, — je rekel Swannie. — Če bi mene kdo tako udaril... — je rekel nekdo iz skupine. Črni Tom se je sramoval samega sebe, a je bil preslab, da bi si vrnil dostojanstvo z bojem. Namesto tega je hitro popil dva kozarca whiskyja in odšel iz krčme. Ustavljal se je sredi ceste, šklepetal z zobmi in prisegal, da bo nekega dne ubil Swannieya. Ko je prišel domov, je razbil nekaj kosov posode. Odrezal si je palico, s katero bi naj premlatil Swannieja, in končno zaspal pri ognjišču. Ko je drugo jutro odhajal na delo, ga je bolela glava. Napil se je samo dvakrat na leto. RADIO PROGRAM Ta teden vam priporočamo: Spomini na partizanska leta ^ Rok Arih: ZATO, črtice iz protifašistične borbe na Koroškem, 188 str. pl. 24 šil. | Matej Bor: DALJAVE, roman iz partizanskih let, 416 str. pl. 84 šil- H Milan Guček: POČAKAJ DO PRIHODNJE POMLADI, roman o partizanskih borbah, 272 str. pl. 44 šil. | Ivan Hariš-Gromovnik: DIVERZANT, spomini partizanskega borca, 324 str. ppl. 63 šil. | Ivan Jan: IZPOLNJENA BESEDA, zbirka črtic iz partizanskih let, 192 str. ilustr. br. 52 šil. 0 Miško Kronjec: TIHOŽITJA IN PESJAŽI, zbirka novel iz vojnih časov, 236 str. ppl. 16 šil. Vida Lasič: SVETLOBA MLADIH LET, spomini na partizanska leta, 228 str. ppl. 30 šil. ^ Marica Lobnik: LEDINČANI, roman slovenske vasi ob prihodu nacizma, 592 str. pl. 124 šil. 9 Mimi Malenšek: MATJAŽ, roman iz partizanskega življenja, 246 str. ppl. 11 šil. ■ Alojz Ravbar: IZ VIHARNIH DNI, črtice iz narodnoosvobodilne borbe, 360 str. ppl. 59 šil. ■ Ivan Ribič: GOZDOVI SO Ml POVEDALI, partizanske novele, 208 str. pl. 20 šil. g Jara Ribnikar: ZMAGA IN PORAZ, roman iz narodnoosvobodilne borbe, 158 str. pl. 18 šil. ■ Tone Seliškar: LJUDJE Z RDEČIM CVETOM, zbirka partizanskih črtic, 184 str. ppl. 52 šil. ^ Mitja Vošnjok: ČRNA KRI, roman o partizanskih tiskarnah, 276 str. in slik. priloge, ppl. 66 šil. B Drago Vresnik: DAN V OKTOBRU, roman iz narodnoosvobodilne borbe, 180 str. pl. 20 šil. ■ Ivo Zorman: TRIJE BORJANOVI, novele iz partizanskega življenja, 208 str. ppl. 22 šil. | Beno Zupančič: ŠTIRJE MOLČEČI in druge zgodbe iz osvobodilne vojne, 272 str. pl. 14 šil. „Naša knjiga1*, Celovec, Wulfengasse FIS-tekme v Kranjski gori in na Pohorju Ob koncu zadnjega tedna so bile v Sloveniji mednarodne smučarske tekme FIS, in sicer za moške v Kranjski gori in za ženske na Pohorju. Tekmovanj so se udeležili številni smučarji iz raznih držav, ki so letos sodelovali na olimpiadi v Innsbrucku. Zaradi slabih snežnih razmer so morali na Pohorju odpovedati predvideni veleslalom in so v soboto in nedeljo priredili slalom, v Kranjski gori pa je bil v soboto na sporedu veleslalom ter v nedeljo slalom. Tako pri ženskah kot tudi pri moških so tekme potekale v znamenju zmagoslavja Francije, katera je spet potrdila, da sodi med najboljše smučarske države sveta. V Kranjski gori je pri sobotnem veleslalomu zmagal Jean Killy (Francija), drugo mesto je dosegel Fawre (Švica) in tudi tretje mesto si je osvojil švicarski tekmovalec — von Allmen. Najboljši zastopnik Avstrije je bil Dirgruber, ki je zasedel 7. mesto pred svojim rojakom Sadotom, najboljši Jugoslovan Lakota pa je bil osemnajsti. Pri slalomu v nedeljo se je odvijala ostra borba med Francozom Arpinom in Avstrijcem Digruberjem, končno pa je zmagal Arpin s prednostjo dveb stotink sekunde. Tretje mesto si je osvojil Scherzer (Vzhodna Nemčija), najboljši Jugoslovan — Lakota— pa je bil petnajsti. Na Pohorju pri sobotnem slalomu žensk nv manjkalo dosti in bi se tekmovanje zaključilo s pravo senzacijo: v prvem teku je belgijska tekmovalka Patrizia Roy de Blicquy namreč kar za dve in pol sekunde prehitel? svetovno prvakinjo Marielle Goitschel (Francija), vendar v drugem teku ni več imela živcev in je vsled padca morala pokopati vse upe na zmago. Tako si je prvo mesto osvojila Francozinja Marielle Goitschel pred Belgijko Blicquy ter Nemko Henneberger. Najboljša Avstrijka je bila Eder, ki je dosegla 5-mesto za Christine Goitschel. Pri nedeljske® slalomu pa sta sestri Goitschel ponovili »igro* iz Innsbrucka in sta osvojili prvo (Marielle) in drugo mesto (Christine). Tretje mesto je tudi tokrat dosegla Nemka Henneberger, medtem ko je Avstrijka tokrat »napredovala« na peto mesto. RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročila: S.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro meiano — 7.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.00 Za gospodinjo — 13.00 Pestro meiano — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 16.55 Kulturne vesti — 18.45 Pestro meiano — 18.55 Lokalni iport — 19.30 Odmev časa. Sobota, 7. 3.: 8.00 Otroiki zbor radia Celovec — 8.05 Naš hiini vrt — 8.15 Orkestrski koncert — 11.40 Od plo- iče do plošče — 14.15 Pozdrav nate — 16.00 Poznaš Koroško? — 17.00 Popoldanski koncert — 19.00 Šport — 20.15 Orkestrski koncert. Nedelja, 8. 3.: 7.30 Vedno veselo — 8.05 Kmečka od-doja — 9.05 Poskočne melodije — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.45 Gledališko ogledalo — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Skozi čos, sozi svet — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Samo veselje z glasbo — 19.00 Šport — 20.10 .Zamujena sreča”, radijska igra — 21.15 Pariz, sprehod skozi sto- letja. Ponedeljek, 9. 3.: 8.00 Pisemstvo domovine — 8.15 Orkestrski koncert — 14.55 Posebej za vas — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Ljudska glasba — 18.25 Za vas? Za vsel — 18.35 Mladina in film — 20.15 Brati in razumeti — 20.30 Staroavstrijska slikanica — 21.15 Za mesto in deželo. Torek, 10. 3.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 14.55 Posebej za vas — 15.45 Koroško pesništvo — 16.00 Operni koncert — 17.00 V koncertni kavarni — 18.25 Ce mene vprašate — 18.35 Aktualna literarna oddaja — 20.15 .Eufemia”, komedija — 21.30 Zabavne malenkosti. Sreda, 11. 3.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 15.30 Od tebe moram vzeti zdaj slovo — 16.00 Glasba za mladino — 18.00 Aktualna reportaža — 18.15 Pomoč vsakdo potrebuje — 19.00 Dunajski velesejem — 20.15 ,Thais", Massenetova opera. Četrtek, 12. 3.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Komorni koncert — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Koroški visokošolski tedni — 16.00 Jazz — 18.05 Kmečka oddaja — 18.35 Mladinska oddaja — 21.00 Prepevamo »n pripovedujemo o deželi Drave. II. PROGRAM Poročilo: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00, 17.00 19.00, 22.00, 23.00, 00.00. Dnevno oddajo: 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.50 Pestro mešano — 7.10 Pestro mešano — 7.20 Jutranja glasba — 11.45 Kmečka oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Pestro mešano — 14.50 Objave — 17.10 Kulturne vesti — 17.30 Reporter na poti — 18.00 Dobro razpoloženi — 19.00 Za otroke — 19.10 Pestro meiano — 19.20 Kaj slišite danes zvečer — 21.55 Šport — 22.10 Pogled v svet — 23.10 Pogled v svet. Sobota, 7. 3.: 8.20 Vesel konec tedna z glasbo — 9.45 Zabavni zvoki — 10.00 Šolska oddaja — 11.00 Iz za- kladnice avstrijske ljudske kulture — 13.20 Odmev iz Avstrije — 13.55 Agrarna politika «— 14.00 Godba na pihala — 14.40 Tehnični razgled — 15.15 Slavni umetniki — 16.00 Za delovno ženo — 17.40 Mednarodna radijska univerza — 19.10 Oddaja vicekanclerja — 19.30 Velika šansa — 20.15 Avstrijska Hit-parada. Nedelja. 8. 3.: 7.05 Godbo na pihala — 8.15 Kaj je novega — 10.15 Dunajski zajtrk z glasbo — 11.00 Koncert dunajskih filharmonikov — 13.10 Za avtomobiliste — 15.00 Ljudstvo in domovina — 15.40 Stara ljudska glasba iz Avstrije — 16.00 Melodije in ritmi od včeraj in danes — 18.25 Pozor, jezikovna policija — 19.10 Teden dni svetovnih dogodkov — 19.30 Dunajske slike — 20.00 Operna glasba. Ponedeljek, 9. 3.: 6.05 Premislite prosimo sami — 8.10 Da, to je moja melodija — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Za prijatelja opere — 14.25 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Zaljubljene gosli — 16.00 Otroška ura — 17.40 ženska oddaja — 20.45 Paul Hindemith. Sommersaisan — Hotel ninimt Geschirr-spiilerin und Madchen fiir Alles auf. Anfragen Hotel Bundschuh, Velden am Worthersee, Karnten - Osterreich. Torek, 10. 3.: 6.05 Preden odidete — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Veseli muzikanti — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Pomembni orkestri — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Revija melodij —* 16.00 Na poti k resnici — 16.30 Življenje se začne pri šestdesetih — 17.15 Znanje za vse — 17.50 Esperanto — 19.30 Oddaja o letalstvu — 20.30 Robert Stolz, legenda umetnikovega življenja — 21.30 O tem lahko govorimo. Sredo, 11. 3.: 6.05 Premislite prosimo sami — 8.10 Veselo igranje — 9.05 Šolska oddaja — 13.30 Za prijatelja opere — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Bestselerji iz preteklih dni — 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Avstrijska literatura — 17.40 Hišni zdravnik — 19.30 Halol Tenagerji! — 20.15 Vseh devet — 21.40 Aktualni prispevek. Cetrlek, 12. 3.: 6.05 Preden odidete — 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 9.05 Šolska oddaja — 13.30 Dela salzburških mojstrov — 14.15 Znani orkestri 14.35 Prispel sem na citj svojega srca — 15.00 Šolska oddaja — 16.25 Koncertna ura — 17.40 ženska oddaja — 19.30 Tega ne slišimo vsak dan — 20.00 Vindobona, prekrasno mesto. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.14, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00. Oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvenca 96,5 — 92,9 -- 94,1 — 88,5 — 97,9 MHz Dnevna oddaje: 4.00 Dobro jutro — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Oddaja za voznike in potnika motornih vozil — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijatno opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik. Sobota, 7. 3.: 6.10 Napotki za turiste — 6.20 Tečaj angleščine — 8.05 Vedre melodije za konec tedna — 8.55 Radijska šola — 9.25 Mladina poje — 10.15 Nekaj polk in valčkov — 10.35 Dva ameriška akademska zbora — 12.25 Sobotni zabavni mozaik — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Voščila — 15.40 Zborovsko petje — 17.35 Pes- mi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.10 Tenorist Giuseppe Campora — 18.45 Novo v znanosti — 20.00 Naši pevci pojo lepe melodije — 20.20 Sanje v izsanjanem mestecu — 21.00 Sobotni ples. Nedelja, 8. 3.: 6.30 Napotki za turiste — 7.40 Pogovor s poslušalci — 7.55 Mladinska radijska igra — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite tovariši — 10.30 Operna matineja — 11.30 Nedeljska reportaža — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 13.50 Koncert pri vas doma — 14.10 Zabavna glasba — 15.05 Rapsodije in plesi — 16.00 Humoreska tedna — 16.20 Domače melodije za nedeljsko popoldne — 17.05 Hammond orgle — 17.15 Radijska igra — 18.00 Glasba iz znamenitih oper — 20.00 Izberite svojo popevko — 21.00 Srečanje s sopranistko Zinko Kunc in pianistko Dubravko Tomšič — 22.10 Ples. Ponedeljek, 9. 3.: 8.05 Gorenjski vokalni oktet — 8.25 Glasba ob delu — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Pojeta sopranistka Sonja Hočevar in baritonist Edvard Sršen — 10.15 Klavirske priredbe in skladbe Sergeja Rahmaninova — 12.25 Popevke, ki jih radi poslušate — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Voščila — 15.45 S knjižnega trga — 17.05 Iz opernega albuma — 18.10 Japonska zabavna glasba — 18.45 Pota sodobne medicine — 20.00 Glasbeni večer RTV Zagreb. Torek, 10. 3.: 6.20 Tečaj angleščine — 8.05 Vrtiljak zabavnih zvokov — 8.35 Nekaj domačih — 8.55 Radijska Šola — 9.25 Veliki valčki — 9.45 Poje Zlata Ognjanovič — 10.15 Plesne miniature — 12.25 Domače pesmi in napevi — 14.05 Radijska šola — 14.35 Zborovske pesmi — 17.05 Koncert po željah — 18.10 Češke popevke — 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana in njegovi solisti — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Solze ljubimca na grobu najdražje — 20.20 Radijska igra — 21.10 Skladbe Beethovna in Brahmsa. Sreda, 11. 3.: 6.20 Tečaj makedonskega jezika — 8.05 Jutranji divertimento — 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 9.25 Jugoslovanska zabavna glasba — 10.15 Slovenski zbori in ansambli pojo pesmi raznih narodov — 10.45 Človek in zdravje — 13.30 V svetu slovanske in romanske glasbe — 14.05 Radijska šola — 14.35 Od Sofije do Moskve — 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana — 17.05 Chopinova prva pariška leta — 18.10 Mojstri orkestrske igre — 18.45 Ljudski parlament — 20.30 Lepe melodije — 21.05 Don Kihot, opera. Četrtek, 12. 3.: 6.20 Tečaj ruskega jezika — 8.05 Z opernih in koncertnih odrov — 8.55 Radijska šola — 10.15 Godba na pihala — 12.25 Za prijetno razvedrilo — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Voščila — 15.40 Literarni sprehod — 17.15 Turistična oddaja — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer umetniške besede — 22.10 Na obisku pri čeških, bolgarskih, madžarskih in sovjetskih solistih in zabavnih ansamblih. Petek, 13. 3.: 6.20 Tečaj hrvaško-srbskega jezika — 8.05 Veliki valčki in operne uverture — 8.55 Pionirski tednik — 10.15 Iz opere .Deseti brat’ — 10.35 Novost na knjižni polici — 12.25 Domače pesmi in napevi — 13.30 V melodijah in ritmih — 14.05 Radijska šola — 14.35 Priljubljene popevke — 15.15 Napotki za turiste — 15.45 Jezikovni pogovori — 17.05 Iz življenja in dela Antonina Dvoraka — 18.10 Poje Invalidski partizanski zbor — 20.00 Skladbe o jeseni — 20.15 Tedenski zuna-nje-politični pregled — 20.30 Iz slovenske violinske glasbe — 21.15 O morju in pomorščakih — 22.10 Plesni zvoki. Tre Le vizija Sobota, 7. 3.: 15.00 Za otroke — 15.25 Za družino — 18.33 Kaj vidimo novega — 19.30 Cas v sliki — 20.10 Bon soir Cathrin, nato Cas v sliki ter kriminalni film .Glas vesti". Nedelja, 8. 3.: 17.00 Svet mladine — 17.30 .Težka odločitev", film — 18.08 Knjižni kotiček — 19.00 Sedem dni dogodkov — 19.30 Družina Leitner — 20.00 Poročila in športni komentar — 20.15 .Taruffe", Molierova komedija — 22.10 Poročila. Ponedeljek, 9. 3.: 19.00 Aktualni šport — 19.30 Cas v sliki — 20.10 Pisma ljubezni — 20.50 Športno omizje — 21.50 Cas v sliki. Torek, 10. 3.: 19.00 Nemščina za domačine — 19.30 Cas v sliki — 20.10 Zgodovina delavskega gibanja: 75 lot SPD — 20.40 Peter Voss, milijonski tat — 22.25 Cas v sliki. Sreda, 11. 3.: 17.00 Za otroke — 17.30 Fury, zgodba konja — 18.00 Za družino: modne novosti — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Kaj sem? — 21.00 Evropska smer 2000 — 21.50 Cas v sliki. Četrtek, 12. 3.: 11.00 Šolska oddaja: avstrijski upor 1938—1945 — 19.00 Šport — 19.30 Cas v sliki — 20.10 Mali dvorni koncert, film — 21.40 Tudi to je Avstrija — 22.30 Cas v sliki. TELEVIZIJA LJUBLJANA Sobota, 7. 3.: 17.50 Poročila — 18.05 Prenos koncerta — 19.00 Obzornik — 19.20 Poljudno znanstveni film — 20.00 Dnevnik — 20.45 Ogledalo državljana Pokornega — 21.45 Novosadska glasbena oddaja — 22.45 Film — 23.15 Poročila. Nedelja, 8. 3.: 11.00 Kmetijska oddaja — 11.30 Dis-neyev svet — 18.30 Denis Pokora — 19.00 Športna poročila — 19.10 Mladinski klub — 20.00 Dnevnik — 20.45 Stari gramofon, drama — 21.45 Jazz — 22.15 Poročila. Ponedeljek, 9. 3.: 10.40 Šolska oddaja — 18.30 Poročila — 18.35 Kljukec in Smukec, lutke — 19.00 Obzornik — 19.30 Športni pregled — 20.00 Dnevnik 20.30 Evgenija Grandet, film — 22.00 Politični razgovori — 22.30 Poro- čila. Sreda, 11. 3.: 18.00 Poročila — 18.05 Medved Brum- ček, slikanica — 18.20 Pionirski studio — 19.00 Obzornik — Kulturna tribuna — 19.30 Sprehod skozi čas — 20.00 Dnevnik — 20.45 Na kraju samem, zabavnoglasbena oddaja — 21.45 Dr. Kildare — 22.35 Poročila. Četrtek, 12. 3.: 10.00 TV v šoli — 18.00 Poročila — 18.05 Slike sveta, otroški filmski žurnal — 18.30 Britanska enciklopedija — 19.00 Obzornik — 19.30 Narodna glasba — 20.00 Dnevnik — 20.30 Žena, kakršne nisem poročil, drama — 22.00 Poročila. Petek, 13. 3.: 18.00 Poročila — 18.05 Kuharski nasveti — 18.30 Poljudno-znanstvena oddaja — 18.50 Glasbeni kotiček — 19.00 Obzornik — 19.30 Letni čas v Beogradu, glasbena oddbja — 20.00 Dnevnik — 20.45 Kinoteka — 22.15 Poročila. SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 7. J.: 9.00 Od pesmi do peimi — od sica do s,ca — 18.25 No dom obuja! mi spomin... Prof dr. Me- fod Turnlek nas vodi h koroSkim kulturnim spomenikom. Nedelja, 8. J.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo •* glasbo poidravljamo in voldimo. Ponedeljek, 9. 1.: 14.t5 Poročilo, objave, pregled sp°' reda. Žena in dom. 10 minul za iportnlke — 18.00 Športni obzornik. Torek, 10. J.: 14.15 Porodila, objave. Iz ljudstva «« ljudstvo . . . Valentin PolanSek razpravlja s tkalcem Lul-nikom iz Polane (2. del). Igrajo čelkl ansambli. Sreda, 11. 1.: 14.15 Porodila, objave. Kar lelite zo- igramo. Četrtek, 12. 3.: 14.15 Poročila, objave. Intermezzo sa**' phonico . . . Igrata: Srečko Dražil in Danilo Švara. K®' roški kulturni pregled. Petek, 13. 3.: 14.15 Poročila, objave. Od petka do pe*' ka po naših krajih in pri naših ljudeh. Mladjevci berejo iz svojih del. Izdajatelj, lastnik In založnik: Dr. Franc Petek, Velikov®** Uredništvo in uprava: Celovjc - Klagenfurt, Gasomet#r' gasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska založniško ^ tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. — piši naj se pošiljajo na naslov: Celovec - Klagenfurt 2* Postfach 124. Bis zu 50°/o Mehrleistung bei der Aufforstung mit der neuen Winkelpflanzhaue nach Forstmeister Messner Fordern Sie Prospekte an! Alleinerzeugung und Alleinvertrieb fiir das In- und Ausland: Leonhard Muller & S o h n e Himmelberger Zeughram merwerk Frantschach-St. Gertraud, Karnten Wiedehopfhauen / Lindner-Kulturkrampen Biberaxte ' Bibersappel samtliche Forstvverkzeuge