St. 37. V Gorici, dne 9. septembra 1892. Tečaj IV. Q V A ■r „Nova Soča“ izhaja vsak petek o poldne in vel.jii s prilogo ..Gospodarski List' vred po posti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto .... gld. 4-40, Pol leta .... „ 2-20, Četrt leta .... „ 1 -10. Za tuje dežele toliko več. kolikor je večja poštnina. Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo. ako se oglase pri upravnižtvn. Gospodarski List1 izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedar je v petek praznik, izideta lista že v četrtek. Uredništvo in upravnUtvo je v Mar-zinijevi hiši, Via del Mercato št.. 12, II. JL Oznanila in „poslaiiice“ plačajo se za štiristo petit-vrsto: 8 kr., če se tiskajo 1 krat. . »us. 'tih 2 3 (Izdaja zn Gorico ) -K Večkrat — po pogodbi. Za večje črke po prostoru. Posamične številke dobivajo se v pro-dajalniei O. Likarja in v tobakarnah v Nunski in šolski ulici po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa npravništvu „Nove Soče“. — Neplačauih pisem uredništvo rte sprejema. Rokopisi se ne vračajo. Politično društvo 8LOGA a Kdo se ne spominja, s kolikim veseljem smo pozdravili v septembru 1. 1890. preporod našega prvega političnega društva na Goriškem? Po 25 mesecih se nam je po mnogem drezanju in naporu vendarle posrečilo, da se je sklical občni zbor, ki je izvolil „Slogi“ novo vodstvo. Kaj vse je storilo naše politično društvo v dveh letih, ni nam treba omenjati; kdor ni slep, prepričal se je sam, saj dejanja govore, zaslepljencev in tistih, ki so slabe volje, pa itak ni mogoče prepričati, kar sicer tudi potrebno ni. Dasi mu je na čelu uzoren dulovnik, (lasi sta v odboru in med namestniki po dva duhovnika in dasi so poverjeniki po deželi skoro sami duhovniki, vendar neka-ternikom to še ni bilo zadostno jamstvo, da bi „Sloga“ delovala na katoliški podlagi. Njeni nasprotniki so pokazovali na pravila, češ, v njih ni nikjer povedano, da „Sloga“ hoče delovati na podlagi, katero kot edino pravo spoznava katoliška cerkev. Takim nasprotnikom na ljubo stavil je župnik preč. g. Blaž Grča v lanskem občnem zbora predlog, naj se pravila spremene ter postavijo na pozitivno katoliško podlago. To se je tudi zgodilo. Premembi ni nihče ugovarjal, ker vsakdo je bil prepričan, da „Sloga“ bo delovala v katoliškem duhu tudi če taka smer ni izrecno določena v pravilih; ako se pa nasprotniki spodtikajo nad starimi pravili, nu pa dobro, spremeni naj se, da bo enkrat mir pred večnimi hujskarijami proti društvu. Kako smo se vsi skupaj motili/ »Sloga" ni vsled tega pridobila ne enega svojih nasprotnikov; „liberalna“ je bila poprej, „liberalna“ je ostala poslej; zabavljali so poprej, zabavljali so pozneje in zabavljajo še dandanes. To je dokaz, da ljudem, kiso slepi ali pa slabe volje, na svetu ni mogoče ustreči. S kakimi možaki imamo v tem oziru opraviti na Goriškem, pokazalo se je v Ljubljani pri katoliškem shodu. Tamkaj so nam podali tako očiten dokaz o svoji slepoti in slabi volji, da nam za celo življenje podaja navodilo k našemu narodnemu delo-VanJU na Goriškem. Ta dokaz smo doživeli v odseku za narodno organizacijo. V resoluciji, ki se je predložila v razpravo dotičnemu odseku, priporočala so se imenoma razna društva, le na Goriškem ni doletela nobeno društvo taka sreča. V prvotnih načrtih resolucij bila so navedena tudi nekatera naša društva, kakor „Sloga“, »Slovenski Jez“, »Zavednost" in še druga; toda na tihem v gori-ško semenišče sklicani pripravljalni shod je naša goriška društva izbrisal. Opomniti moramo, da je našim društvom popolnoma vse eno, ali jih v Ljubljani pohvalijo in priporočijo ali pa grajajo in ne le, da jili kar zamolčijo. Naša društva ne potrebujejo ni-kakega zunanjega priporočila; priporočajo naj se sama s svojim delovanjem. Komur niso po volji, ni treba da je njihov ud, pa je mir. Ko je omenjena resolucija prišla v odseku v podrobno razpravo, oglasil se je naš stari znanec dr. Mahnič ter predlagal, naj se med ^priporočana y društva sprejme še „Kat,oliško-politična Čitalnica v Čepovanu." Na to se oglasi veleč. g. dr. Anton G r e* g o i č i č in pravi, da on ne stavi sicer nikakega predloga, vendar bi rad le omenil Ne nekatera druga društva, ki tudi delujejo na katoliški in narodni podlagi. Na to imenuje „Slov enaki Jez“ v Brdih, kateri je ustanovil in do današnjega dne vodi odličen duhovnik, „Z a v e d n o s t“, katero je ustanovil in vodil duhovnik, „ Katoliško bralno in politično društvo v Podgori" in naposled našo „Slogo“ v Gorici. I)r. Gregorčič pripoveduje, kako je „Sloga“ nastala, kako je delovala in kako se je 1. 1890. prerodila, 1. 1891. p& povsem presadila se na pozitivna katoliška tla; pripoveduje tudi, kaj in koliko dela „Sloga“ za narodno uz-gojo in probujo v goriškem mestu. — Med govorom dr. Gregorčiča ponavljal se je viharen krik in vik; nekateri gospodje, zlasti neki kranjski župnik v prvi vrsti sedeč, ob- našali so se kakor gorjanci v kaki zganjanji. Pomagal je tudi dr. Mahnič. Dr. Gregorčič moral je prenehati in dejal je: ,;No, če ne marate mojih pojasnil, opustim na-daljno razpravo, a mislil sem, da je prav, ako tu omenim tudi nekatera društva na Goriškem, ki tudi delujejo v verskem duhu (Mahnič zakliče: Pa malo/) Na to se oglasi dr. Mahnič in ves tresoč se izjavlja, da onih društev, katera je imenoval dr. Gregorčič, katoliški shod ne more priporočiti. „Sloga“ je nesrečno dete, katero je rodil vsled kompromisa katoliški liberalizem. (Viharno pritrjevanje kranjskih duhovnikov — ki pa o naših razmerah uiti pojma nimajo.) „Sloga“ ni bila nikoli o-dločno katoliška in imela je za svoje glasilo „Sočo“ (dr. Gregorčič zakliče: to ni res!), oni list, kateri je deloval proti slovenskim škofom (ploskanje) in obsodil njih okrožnico. „Sloga“ ni storila ničesa za katoliški shod ; vsled tega se je osnoval dragi pripravljalni odbor in shod v Gorici. Ako se je „Sloga“ pokatoličila v pravilih, storila je le vsled tega, ker se je bala zgubili nekaj elanov, v dejanju pa nikoli. Sploh pa „Sloga“ deluje le tedaj, kedar se bližajo volitve. (Viharno odobravanje.) Dr. Gregorčič ni odgovoril ničesa na take naskoke Mahničeve. Že to je bilo grdo, da se je dr. Mahnič drznil ugovarjati svojemu tovarišu, ko ta ni stavil nikakega predloga, ampak razodel le svoje mnenje; a da mu je ugovarjal na tako žaljiv (da huje ne rečemo!) način, to presega vse meje. Dr. Mahnič si dovoljuje 1. 1892. ropotati pred tujim svetom proti „Slogi“ v oči njenega predsednika, njegovega najožjega sobrata, z najivnim razlogom, da je „Sloga“ dete kompromisa; ako so slovenski rodoljubi obeli strank pred mnogimi leti spoznali, da z domačim prepirom nobena stranka ne more naprej in da so se lepo pobotale in sporazumele, to Mahniču 1.1#92 ni po volji in vsled tega ruje proti možem, ki kompromisa niti sklepali niso. „Soča“ ni bila nikoli „Slogino;‘ glasilo, vsled tega je Mahničevo predbacivanje v tem oziru povsem iz trte izvito; no, pa dr. Mahniču je dober vsak ugovor, da le njegova velja — ako dela s tem krivico svojemu bližnjemu, kaj njemu za to?! „Sloga“ ni dobila nikakega naznanila o katoliškem shodu, toliko manj je bila povabljena na kako sodelovanje. Zaradi tega tudi ni storila nikakega koraka za katoliški shod, kar je povsem umevno in naravno. Kakor „Sloga“ tako sploh nobeno društvo na Slovenskem ni bilo povabljeno na sodelovanje in (kolikor nam znano) tudi nobeno ni sodelovalo pri pripravah. Naj nam dr. Mahnič imenuje le eno onih društev, kiso bila v resolucijah priporočena, da je vodila kake priprave za katoliški shod ? Toda Mahniču je dober tudi tak razlog, da med tujci, ki naših razmer ne poznajo, zabavlja proti našemu prvemu političnemu društvu in s tem posredno (kar j e e d i n i namen !) proti njenemu predsedniku dr. A. Gregorčiču. Neunievno nam je dalje, kako se drzne Mahnič izustiti, da „Sloga“ deluje le tedaj, kedar se bližajo volitve. To smo govorili o „Slogi“, dokler je bila ta v prejšnjih rokah, in po pravici. Danes je pa tako govoričenje najmanj umestno. Povej te, kaj še pričakujete od nas ? Čudežev ne znamo delati ! Najdrznejša Mahničeva insinuacija (obrekovanje/) pa je ta, da je „Sloga“ postavila pravila le zato na katol. podlago, ker seje bala zgubiti nekaj članov. Ubogi Mahnič, kako nizko lazi po prahu! Uinejemo, zakaj dr. Gr. ni ničesa odgovoril na taka Mahničeva besedovanja, ker z b e-s e d a m i ni mogoče po vrednosti odbiti napadovalca na našo čast. Ali nas ima Mahnič že za tako podle in neznačajne, da iz strahu pred izgubo pa r u d o v zatajimo svoje p r e p r i č a n j e in da privolimo celo v tako spremembo, kakoršna se je izvršila pri „Sloginih“ pravilih? Saj je dr. Mahnič govoril o „Slogi" pred-občnim zborom z župnikom preč. g. Grčo, ki je potem stavil oni predlog; Mahnič je v e-d e 1 za predlog in njegov vir ter u z r o k p r e d n a mi — a vendar pride na dan z insinuacijami, ki ne žalijo le pred-lagalca, ampak ves tedanji zbor in celo društvo. „Slogaki ima toliko udov, kolikor jih ni imela še nikoli, naj spremeni kar svoja pravila iz strahu pred nekaterimi udi in k) celo pred takimi, ki so molče že takrat izstopili, ko je prišla pod sedanje vodstvo?! To je pač očiten dokaz, da dr. M. ni mogoče ustreči. Dokler je imela „Sloga“ poprejšnja pravila, bil je proti njej, ker po pravilih ni stala izrecno na katoliški podlagi: zdaj, ko so pravila taka, se pa žaljivo norčuje s prenovljenim društvom ter podtika sedanjim voditeljem namene, o kakoršnih nikoli niti sanjaii niso, ker tako otročji niso, še manj pa tako neznačajni, kakor bi bilo soditi iz Mahničevih insinuacij. Oitatelji naši naj si narede o vsem tem primerno sodbo. Dr. Mahnič hoče imeti z nami, s „Slogo“ in sploh s sedanjim političnim položajem na Goriškem boj na življenje in smrt. Bodi! Mi se boja ne plašimo! Ža nasledke bo odgovoren dr. Mahnič, njegovi pokrovitelji in pomagalci. Nikar naj pa potem kdaj ne toži, ako bo žel vihar in ako doživi ono, kar išče in kar hoče na vsak način imeti. Prepira ne iščemo, ogibamo se ga pa tudi ne, ako nam je usiljen. P. n. gg. čitatelji naši se morebiti še spominjajo članka v lanskej „Novi Soči“, v katerem smo obširno govoiili o našej šolski družbi sv. Cirila in Metoda. S številkami smo dokazali mlačnost naših rojakov na Kranjskem do te naše prevažne narodne ustanove; povedali smo, daje naša „Sloga“ dobila več radodarnih doneskov z Goriškega nego Družba sv. C. in M. doneskov vseh svojih kranjskih podružnic. Letos bo razloček še večji. „Sloga“ ima za svoje učne in vzgojevalne zavode že čez 4000 gld. dohodkov, med katerimi je dve-tretjini radodarnih doneskov z Goriškega, zbranih po krajcarjih med našim zavednim narodom in njegovim razumništvom. Vojvodina Kranjska je v takih dolžnostih do Družbe sv. C. in M. daleč zaostala za svojo goriško sosedo; Slovenci na Goriškem so v tem pogledu pokazali neprimerljivo večjo požrtovalnost od svojih kranjskih rojakov. Lani smo se silno čudili tolikej mlačnosti kranjskih Slovencev, katere nismo mogli umeti. Letos pa nam je vse jasno in morali smo iti v Ljubljano na katoliški shod, da so nam tamkaj posvetili v možgane. In še kak<) so nam posvetili! Komurkoli bije le še količkaj pošteno slovensko srce, moral bi se razjokati nad razdivjanostjo, ki vlada med kranjskimi Slovenci. Nekej vrsti ljudi ni nič več sveto, kar smo doslej skrbno čuvali in negovali kot uzorno narodno svetinjo; vse. vse hočejo brezobzirno potepati v blato, česar brezpogojno nimajo v svoji oblasti. Evo, kaj so počeli z našo vrlo šolsko družbo na katoliškem shodu. Pripravljalni odbor je predlagal v resolucijah o šoistvu, naj bi se v Ljubljani osnovalo katoliško učiteljsko semenišče in, ako možno; tudi slovenska katoliška pripravnica s pomočjo družbe sv. O. in M., katera se v ta uauteu topi o p r i p o-roča. Torej sam*') ,,v ta namen“ se toplo priporoča naša šolska družba, za kateri jo katoliški shod potrebuje! Lepo priporočilo! Za vse njeno dosedanje delovanjepapripravljalni odbor ni našel ne ene pohvalne besede v svojih resolucijah, ko je hvalisal in priporočal cel6 neznatna društvica, za katera širši slovenski svet le malo ali nič ne ve. Zakaj je pripravljalni odbor žaljivo prezrl našo velevažno šolsko družbo, spoznali smo več kot preveč iz ust poročevalca v šolskem odseku, nekega dr. Šušterčiča, kateri je imel na katoliškem shodu veliko besedo. Ta mož je odvetniški koncipijent in se pripravlja tudi za politično življenje na Kranjskem. Doslej ga nismo videli še nikjer, kjer je bilo treba kaj zidati, marveč vselej in povsod, kedar in kjer treba kaj razdirati; tamkaj je povsod z veliko ognjevitostjo in brezozirnostjo na delu, kar pač ni nikaka umetnost, ker razdirati zna vsak. ..... Dr. Šušteršič je torej tisti veliki katoličan, ki si je štel v svojo sveto dolžnost, da je ožigosal našo šolsko družbo in njeno uzorno vodstvo. Dejal je, da družbina pravila so sicer dobra (čudno, da je toliko pri-poznal /) a pravila še ne dajejo družbi življenja, ampak vodstvo: topaje v rokah slovenskega liberalstva. (Tem besedam sledilo je viharno odobravanje, a tudi ugovarjanje od nekaterih srčnejših udeležencev.) V takih rokah pa postane družba nevarna tildi z najboljšimi pravili in dokler ostane dosedanje vodstvo, ne more in ne sme noben katoličan imeti v družbo zaupanja. (Ko je nekdo zaklical, da v družbinem vodstvu so trije odlični duhovniki, dobili smo odgovor, da: tudi duhovniki so liberalci! Sledil je grozen krik in vik, kakoršnega podpisati ni mogoče. Šušteršič stal je zmagonosno na odru; na us-tnicah igral mu je zadovoljen smehljaj.) Naposled pravi nekako tako le: Gospodo, ki ima vodstvo „Družbe sv. C. in M.“ v rokah, zatrjujem: kmalu ostane o-s a m 1 j e n a (Hrupno pritrjevanje, pa tudi ugovarjanje), kajti napeli bodemo vse moči, da bo ' ta družba pri drugem katoliškem shodu v pravih rokah. Takrat bomo mi za družbo agitovali po celi deželi, po cerkvah bomo nabirali za družbo, tudi zadnji krajcar uboge udove naj gre za to. — Viharno odobranje in ploskanje sledilo je tem besedam: rodoljubom od slovenskih mej pa je žalosti pokalo srce. Kaj takega vendarle niso pričakovali v Ljubljani, da bo človek, ki še ničesa ni storil za naš narod in ki se je iz nemškutarja prelevil v Slovenca, ker mu je tak6 kazalo, na tak6 predrzen način hujskal proti možem, proti odličnim duhovnikom, katerim Šušteršič ni vreden niti jermenov odvezati od čevljev. Naj v6 dr. Šušteršič in ž njim vsi, ki so njegovih mislij, da Družba sv. C. in M. bodisi ostane v takih rokah, kakor doslej, ali pa sploh p r e n e ha ž i-v e t i. Da bi prišli v vodstvo kaki Šušteršiči, temu se bomo upirali z najskrajnejšo odločnostjo. Našo šolsko družbo morajo voditi tako odlični duhovniki, kakoršni so Zupan, Žlogar, Vrhovnik, dr. Svetina, in taki lajiki, kakoršen je v borbi za narod osiveli Svetec. Taki lajiki pa, ki se drznejo kakor oni Šušteršič jezikati cel6 proti Družbi sv. C. in M. ter blatiti njeno uzorno vodstvo, niso vredni drugega nego zaničevanje; namesto kakega stvarnega odgovora zaslužili bi edino to, da bi jih vzapodili z govornice. In to je zaslužil dr. Šušteršič v polni meri, kajti toliko predrznosti in ko-medijautstva še nismo videli pri nobenem govorniku, kolikor smo Jih kdaj slišali. Na take napade Šušteršičeve oglasil se je arhivar in kurat č. g. Anton Koblar iz Ljubljane, ki je prav krepko zavračal dr. Šušteršiča. Toda le polagoma je mogel povedati svoje misli, ker pri vsaki drugi besedi nast&l je grozovit vihar; predsednik kanonik Klun zvonil in opominjal je v enomer k miru, v zaman. Č. g. Koblar ostal je miren in dejal: Gospoda, glejte, kaj delate. v (Upor). Ruvajte ljuliko, a pustite pšenico. Če bote tako ravnali, uničite Družbo sv. C. in M.; pustite jo t{tko, kakoršna je. (Vihar. Klici: Nikdar/Nočemo/) Če niste zadovoljni < to družbo, ustanovite si drugo, jaz vam častitam k takemu delu. Tako krepko se je bil duhovnik g. Koblar potegnil za družbo sv. C. in M. proti posvet lijaku Šušteršiču. Čast takim duhovnikom, oni bodo imeli narod na _ svoji strani ! Tudi dr. Pavlica iz Gorice se je zaletel v našo šolsko družbo sv. C. in M. Dejal je, da pri današnjih odtiošajih škofje ne morejo biti uneti za družbo sv. C. in M. Temu se ni čuditi, ker se je pri veselici neke podružnice plesalo. Gospod Koblar je prav lepo zavrnil tudi njega. Naglašal je, da družba stoji popolnoma na katoliški podlagi. Ako se je kje grešilo, temu družba ni kriva. Saj imA tildi duhovščiua takeživ-lje med sabo, ki jej ne delajo časti. Ako vam sedanji odborniki niso po volji, izberite si druge. Sedanje vodstvo nikakor ni slabo. Predsednik je vse časti vreden duhovnik tajnik tudi. Če je kaka napaka, naj se skuša odpraviti. Devet tisoč udov pa vendar ne bote hoteli obsoditi, da ne vedo, kaj delajo. (Tu je'nastal dolgotrajen vihar. Gospod Klun je v potu svojega obraza pomiril navzoče zborovalce.) Gospod Koblar zaključi: Družba sv. C. in M. je po pravilih dobra družba (Klici: Zdaj ne!), zato krepko podpiram nasvet, da se ta družba toplo priporoča. Zdaj pa reci, ljubi čitatelj, ali moreš nmeti take in enake srdite prizore proti na-šej prevažni šolski družbi ? Iz vsega tega, kar smo povedali, si pa vendar spoznal, kake prijatelje ima družba sv. C. in M. na Kranjskem in — žalibog — tudi že drugod ; umevno je torej, zakaj podružnice na Kranjskem veliko prerevno delujejo. Ta dogodek nam je pa tudi zlato poučilo, s kakimi življi imamoopraviti na Slovenskem. Zarotili so se proti vsemu, kar je narodno; povsod najdejo kak povod, da hujskajo in dražijo: Ako pa sejejo veter, želi bodo vihar/ Nikar naj ne pričakujejo, da se bo naš narod klanjal takim na-petežem. Nikoli/ Komur niti družba sv. C. in M. ni več po volji, s takim človekom sploh ni več vredno resno računiti. Kdor zasramuje celd take duhovnike, kakoršni so na čelu naše šolske družbe, zasluži vse drugo prej nego ono viharno ploskanje, s katerim so pri ljubljanskem katoliškem shodu odlikovali — komedijanta dr. Šušteršiča. Pustite nam naše Zupane, naše Žlogarje, Vrhovnike, Gregorčiče ter zapodite nekatere kričače, v prvi vrsti onega Šušteršiča, pa zavlada na Slovenskem blagodejni mir, ki bo znamenje najlepše prihodnosti za vero in narodnost na Slovenskem. Oni velečastiti gospodje, ki vodijo našo šolsko družbo, pa naj bodo prepričani, da dežela Goriška — razun peščice kričačev — je za njimi. Slovenci na Goriškem hočemo pokazati, da znamo ceniti svoje zaslužne može, pa tudi po vrednosti zavračati tiste, ki le zdražbo in sovraštvo sejejo po Slovenskem. Katoliški shod. (Konec) Nameravali smo obširneje poročati o katoliškem shodu v Ljubljani. Toda po vsem tem, kar smo doživeli v odseku za šolo in narodno organizacijo, prešlo nam je bilo vse veselje, da bi se udeleževali vseh shodov ter zapisovali glavne misli govornikov in druge prigodke. Shod, na katerem so razni možjč strastno nastopili proti družbi sv. C, in M. ter njenemu vodstvu, proti »Slogi" in njenemu dičnemu predsedniku dr. Antonu Gregorčiču, shod, na katerem nam napovedujejo boj na življenje in smrt, tak shod, pravimo, ne zasluži, da bi dodali še eno prilogo zaradi njega. Storili smo pred shodom več nego vsak drug slovenski list; nismo se ustrašili niti stroškov, kakoršnih ni noben drug list imel, ker objavili smo vse resolucije v posebni prilogi, vse to z najboljšimi nadurni, da na katoliškem shodu bo mogoče govoriti kako resno, možko besedo v prid vere in narodnosti naše. Motili smo se! Katoliški shod ni bil znamenje miru, znamenje boljših časov, ampak znamenje brezobzirnega boja, s katerim znana gospoda misli vse, kar zdaj stoji med nami, zatreti ter potem na novi podlagi začeti zidati. Da to ne voili k dobremu koncu, umljivo je samo po sebi, kajti mesto da bi vse svoje moči obračali v borbi na zunaj proti požrešnemu tujstvu, cepile se bodo še na znotraj v domačih praskah in borbah za — oslovo senco. Kdor se je zanimal za ta shod, čital je obširna poročila v ljubljanskih dnevnikih; našim čitateljem pa smo poročali zadnjič vse važnejše dogodke, kakor smo jih gledali in poslušali na svoje oči in na svoji ušesi. * * * • Tako je tedaj končal prvi slovenski katoliški shod, ki je vzbujal zadnje mesece PODLISTEK S I' (Sestavil petrogradski zdravnik N. .T. Grigorjev, prevel V. K. Ratinhr) (Dalje) Znaki kolere. Dasi se pojavi kolera nakrat jako močno, za bolnika povsem nepričakovano, kajti počuti se do tega časa navadno prav dobro, — se to vendar ne prigaja često. Navadno se čutijo pred pojavom kolere razni znaki bolezni, kateri so tuli zato nevarni, ker je negotovo, kako se končajo: preidejo lehko sami ob sebi brez vsakih hudih posledic, a lehko tudi preidejo v kolerino in naposled končajo s pristopom kolere in smrtjo. Kolera pokaže se vsekdar z boleznijo v želodcu in trebuhu, kjer igra začetkom gflža glavno ulogo. Imamo jo često po ue* koliko krat na dan; iztrebki so podobni čisti kolovi masi; pri griži je kruljenje in med Slovenci mnogo hrupa. Zdaj treba čakati, da bomo videli, kak sad obrodi v raznih slovenskih pokrajinah. Resolucije, katere je sprejel, so večinom previdno sestavljene; vendar na mnogih mestih moli noga dovolj vidno izpod odeje. V resolucijah je mnogo resničnega in hvalevrednega, pa tudi marsikaj neizpeljivega in takega, kar nosi kal prepira in razdora v sebi. Nekateri pravijo, da prepir je potreben; pa naj ga imajo, mi se ga ne bojimo. Neugodnejši od resolucij so razni dogodki v nekaterih odsekih. Tu so gospodje nekaj povedali, česar ni v resolucijah; čutili so se varne, zato so bili drzni ter govorili iz srca, ki je prevladalo hladni razum. Od slovenskih rodoljubov, katerim bo izvrševati sklepe katoliškega shoda, bo odvisno, da se oni žalostni pojavi, kolikor mogoče, izbrišejo. Eno se je pokazalo pri katoliškem shodu, da namreč med Slovenci, ki so se ga udeležili, ni načelnega razpora, da je treba torej samo nekoliko dobre volje, da se tudi v manj važnih rečeh zjedinijo ali vsaj drug drugega trpijo. Načelni razpor oznanjujejo samo nekateri vznemirovalci, ki nočejo biti deležni Kristovih besedij : ,,Mir vam bodi L Osnovaliii odbor katoliškega shoda pripravljal je nad pol leta to, kar se je v Ljubljani razpravljalo in sklepalo. Naravno je tedaj, tla nam ni mogoče v osmih dneh o vsem tem gradivu izreči temeljitega mnenja; a nadejamo se, da bomo imeli priliko vsaj o važnejših točkah posamič govoriti ter izraziti svoje soglašanje ali pa tudi svoje pomisleke. Da pa kdo ne bo mislil, da hočemo svet prekucavati ali med pobožne Slovence krive nauke širiti, opozorimo zopet, kakor smo že storili, da naša načela so: krščansko-katoliški katekizem. Ta zadošča za naše skromne potrebe ter nikjer ne pravi, da domovino in rojake ljubiti, za nje delati in trpeti, je greh. Kdor j priznava ta načela, naj ostane z nami. Kdor j jih ne odobruje, prosto mu, da se loči od nas. koliko jih je vaše garde. Osramočeni ostanete sami! Ravno sedaj ponosni smo, kakor nikdar prej, na može, ki zastopajo naš sod-nijski okraj in ponosno, z vidno radostjo izraža slednji veselje, da nam je nebo dalo take uradnike. Kar govori dopisnik o ,.hribovskem narečju," je grda ironija, kakor tudi neresnica, da gospodje sodnijski uradniki ne znajo pravilne slovenščine. Želim vam le, da bi vas sreča doletela, osebno o tem prepričati se. Nedavno slišal sem čislanega profesorja — jezikoslovca in uzorli ega narodnjaka, ki mi je mej drugim rekel: »Ponosen, sem, da nisem zabil narečja svojega rojstnega kraja!“ G. dopisnik pa vedi, da v komenskem sodnijskem uradu ni liijednega gospoda doma iz hribov. Končujem z vročo željo, da bi bili v obče bolj tihi, nekaj modrejši in treznejši, posebno ako ne poznate razmer, saj narod prav nič ne zgubi, ako ostanete svetilka pod mernikom. Š. Domače in razne novice BO Z Belskega, 5. setembra. — Veliko smeha uzročil je na Bolškem pozdrav, kateri je vikarij Karol P e r i n č i č poslal (ali pa osebno nesel) katoliškemu shodu v Ljubljano. Kdo ne pozni uborne naše Trentske doline ? Kdo še ni nič slišal o revščini zapuščenega tamošnjega prebivalstva? V Trenti je par sto prebivalcev, ki so raztreseni po raznih kočah nekaj ur na daleč med silovitimi gorami ob izviru bistre naše Soče. Prebivalci so ločeni od sveta; niti duhovnika nimajo vselej. Le redko kateri zna brati, pisati pa najbiže nobeden; časopis sploh ni poznan v onih krajih. In glejte! Iz teh revnih, pozabljenih trentskih gora do-šel je v Ljubljano prvi (drugi. Uredil.) pozdrav, v katerem so Trentarji (!) izražali željo, da bi v naših krajih izhajal nov list itd.!! Ali je mogoče bolj osmešiti pred svetom naše revne Trentarje in Sočane ? ! Oni, ki niti pojma nimajo o časnikarstvu, naj pošiljajo v javnost take zahteve ? Gospod Karol, ako hočete že sami sebe povzdigovati v nekaterih očeh, nikar ne delajte tega s tem, da smešite pred svetom revne naše Trentarje. Ne zlorabite njihove nevednosti in zapuščenosti v namene, o kakoršnih nimajo niti pojma! Iz Komna, 5. septembra. — Pitajoč dopis „S spodnjega Krasa" v 36. št.. „Nove Soče" zavzel sem se nad prvim odstavkom istega, kjer se je spravil „modri“ dopisnik — kmet,' kakor se sam nazivlje, na jezikoslovno ter n&rodno stališče vrlih naših gg. uradnikov — juristov. Ker poznam prav dobro sedanje razmere, kakor tudi polpreteklost tukajšuih c. k. uradov, usojam si preddopisniku javno ugovarjati in lahko rečem, da soglaša z menoj ves okraj. Pojdite med ljudstvo našega sodnijskega okraja brez izjeme na stan ter potem naštejte jih, časih bolezen v životu, težkost pod žlico, slab vkus in nekoliko boli glava ; lehko je pa tudi samo griža brez vsake bolezni in tako, da misli bolnik, da je zdrav, ako bi ga le ne slabilo vsak dan dva do trikrat. Pojav griže more se združiti z medlobo, bljuvanjem, perijodično boleznijo v životu, boleznijo pod žličico; potem prihajajo slabosti, onemoglost, bolnik čuti, ne da bi se toplota spremenila, časih vročino, časih mraz; začuti se bolezen v rokah, nogah, vratu, glavi; pridruži se lehko tudi trganje. Vsi ti znaki se zapored pojavljajo in ukrep-Ijajo; časih pa začenjajo z nekoliko redkimi iztrebki in postajajo hitro, večinoma po noči, nepričakovano grozno, da je bolnika in njegovo okolico kar gioza. A pri tem se prigodi tudi tak konec: dokler se ne najde zdravnik, ponehava pri bolniku griža in bljuvanje, bolezen v nogah in rokah, krč in dr. in on, ki ni imel nobene nade več, — počuti se vedno boljše in boljše. Drugi izhod kolerne griže je prehod v kolerino. Kolerinu imenuje se milejša kolera. Pri koleriui nastopi na prvem mestu — bljuvanje začetkom jedi, grenjenje in naposled tok, podoben riževi zavrelici; hli- Oscbne vesli. — V nedeljo prišel je iz Srbije preko Trsta v Gorico naš rojak iz Vrtovina gospod Janko Vukasovič Štibiel, kraljevski srbski stotnik prve vrste (zdaj v Zajičaru ob bolgarski meji). Prišel je, da se morebiti za vselej poslovi od svoje ljubljene rodne zemlje in da še enkrat vidi svoje stariše, brate, sorodnike in znance. Pripeljal je seboj tudi svojo gospo soprogo in jedno hčerko, da bote videle njegov rojstni kraj, njegove stariše in našo lepo slovensko domovino sploh. Gospa je rodoljubna Srbkinjam nauilušena Slovanka. Poleg omenjene hčerke imata tudi dva dečka, katerih naj-starši pojde letos že v prvo gimnazijo. Gospod Štibiel nastopil je v ponedeljek v svoji vojaški uniformi, ki je zbudila v Gorici mnogo pozornosti: vrhu tega ima pet odlikovanj, katere si je pridobil v raznih vojskah za — srbsko svobodo. V zadnji srbsko-bolgarski vojski bil je tudi ranjen ; kroglja mu je prestrelila dlan na levi roki, a drugače je živ in zdrav odnesel glavo iz one usodepolne bitke pri Slivnici, kjer so bili Srbi korenito pobiti. — Gospod Vuka-sovič-Štibiel ostane kakih 10 dni j v Vidovimi, potem pa se povrne v svojo novo domovino, ki ga je odprtima rokama sprejela za svojega sina. — Toliko se nam je zdelo potrebno omeniti, ker gospod Vukasovič-gtibiel iinh pri nas mnogo znancev in pri- jateI)ev- . . Župnik B. M., ki je v pokoju v Gorici, preselil se je v Nunsko ulico št. 9, drugo nadstropje. To naznanja svojim znancem in prijateljem. Poroka g.čne Josipine Bolkove s profesorjem g. Fr. Žnideršičem vršila se je 3. t. m. jako slovesno v Šempasu; popoldne vršilo se je odlično ženitovanje na Livešču. Zvečer so gostje novoporečenca spremljali na kolodvor, odhajajajoča čez Gorenjsko na Dunaj. Č. g. Josip Tončič, vikarij v Drež-niei pri Kobaridu, pride za stolnega vikarija v Gorico. Za naslednika še ne vemo. Predsednik »Matice Slovenske", ve*, leučeni gosp. prof. Josip Marn, dobil je povodom svojega umirovljenja vitežki križ Franc Jožefovega reda. Castitamo ! Odličnega slovenskega prvaka notarja g. Luko S vet ca izvolila je občina v Litiji za častnega občana. Živio! Č. g. Vatroslav Počivalnik, kape lan v Rojanu pri Trstu, premeščen je v Brezovico; na njegovo mesto je prišel č. g. Matej Škrbec. Dežeilli zbori začeli so danes zborovati; sklicani so bili kar nakrat, ko nihče ni bil na nje pripravljen. Deželni odbori so vsled tega v nemajhnih zadregah, ker morajo z vso hitrico pripravljati gradivo za zbor. — Naš deželni zborček je tudi danes začel s slovesno sv. mašo, potem pa je imel svojo prvo sejo. pavica, večkratna griža pri katerej so iztrebki vodeni, podobni sta tudi riževi zavrelici s kočiji, časih s krvjo; velika žeja, bolečina pod žličico, bolečina v životu (trebuhu); bolnikove moči hitro upadajo, v rokah in nogah je večkraten krč, obličje bledi, utiip se jedva čuti, koža prihaja sinja-sta, vse telo mrzlo, sploh, vse se bliža hudemu koncu. Tuje treba nemudoma pomoči in to pri prvem pojavu bolezni, ker ako se zanemari — se je težko nadejati dobrega konca. Vender se pa povrača zdravje tudi v tem slučaju dovolj često, — bolnik začenja, dasi počasi, okrevati. Prvi znaki okrevanja so: ustavljenje griže, bljuvanja, krca, nadaljno utripanje žile, povrnjenje bolnikove moči in glasu. Ako se pa bolezen razširja, je začetkom slabotna kolerina vedno bolj liuda in prehaja v pravo kolero. Kolera pojavi se večkrat nenadoma ne da bi se prej kaj čutila,— začenja griža, bljuvanje, krč, slabenje in dr. Griža postaja taka, da bolnik niti ne čuti svojih iztrebkov v katerih je: voda, kočiji, kri, a pravih kolovih mas ni; silno bljuvanje, celo s črevi, se vspored slabša in prehaja v hripavico, a potem se ta in griža končati. Bolnik je na Drobne novice. — Iz Sovodenj smo prejeli danes dopis o zlati maši tamošnjega č. g. vikarija; priobčimo ga prihodnjič. — S Trnovega pri Kobaridu smo prejeli dopis o občinskih prepirih. Žal nam je, da ga ne moremo priobčiti, ker tak je naš trden sklep. Na ta dopis bi sledil odgovor, potem zopet odgovor na odgovor brez konca in kraja. To ni ljubo nikomur. — »Edinost“ ima v svoji zadnji številki obširen članek o napadih na družbo sv. C. in M. Članek je prav dober ! — V Sežani pogorel je v nedeljo hlev v vrednosti 4000 gld. (?); bil je zavarovan. — V Ljubljani sta bila obsojena ona dva Laha, ki sta menjala ponarejene pet* desetake, na osem let trde ječe. — Dopisi iz goriške okolice, iz Bolca, iz Brd in iz Tolmina pridejo prihodnjič. — Danes dežij bati se je deževja. Sicer pa mnogim pridelkom ne bo nič več pomagal; ponekodi je suša naredila tudi na trti velike škode. — Petroliju je cena jako padla. — Sluga na realki Pušpan padel je skozi okno in se hmlo pobil; zlomil si je nogo in menda tudi roko. Odnesli so ga v bolnišnico. — Radodarnih doneskov za naše učne zavode je bila tudi za danes pripravljena cela vrsta. Zaradi nedostanja časa in prostorja odložili smo jih za prihodnjič. Na c. kr. gimnaziji v Gorici bo opisovanje 13., 14. in 15. t. m., izpiti bodo 16. in 17., sv. maša bo 19., redni pouk pa začne 20. t. m. Blizu enako na realki. Kdor ima otroke za šolo, mora vsekakor priti do 15. t. m. v Gorico. Za oproščenje šolnine potrebno jo ubožno spričalo. V »Sloginih" zavodih začne šolsko leto prihodnji teden; otroci se bodo upisovali od prihodnjega ponedeljka naprej; v petek se razdele, v soboto bo sv. maša, v ponedeljek potem (19. t. m.) pa začne redna šola. — Mestni šolski svet je že dal dovoljenje, da se v novih prostorih sme začeti poučevanje; upamo, da v kratkem dobimo dovoljenje tudi iz Trsta. — Vsak Slovenec v mestu naj pazi, da slovenski otroci se upišejo v te naše zavode. Prosimo, rojaki, pazite na svoje sorodnike, znance in sosede, da nobenega otroka ne dajo v laške šole ali otroške vrte! Novi prostori za „Slogiuo“ šolo in o-troški vrt v dolnjem delu mesta (v prvi u-lici na levo za glediščem) so že popolnoma dovršeni; prostori odgovarjajo vsem postavnim zahtevam; visokost in svetloba cel6 presegata postavne določbe. — Slovenci moramo biti veseli, da je „Sloga“ oskrbela take prostore za svoje nove zavode. Stariši v dolnjem delu mesta bodo odslej toliko lože pošiljali svoje majhne otročiče v slovenski otroški vrt, ko ga bodo imeli bolj blizu. Zategadelj opozarjamo na to vse stariše, ki imajo otroke, da ne pozabijo pripeljati jih v otroški vrt, v katerem začne šolsko leto z 12. t. m. Bolj zavedni rojaki naj pazijo na manj zavedne sosede, da se njih otroci gotovo upišejo v naše slovenske zavode. Pozor! Neuiškn šola, katero vzdržuje nemški Šulferajn v Gorici, dobila je tudi za bodoče šolsko leto 150 gld. podpore od našega mestnega magistrata. V zadnji seji dovolila se je ta podpora kar brez razprave. Radovedni smo, kaj naredč naši mestni očetje na enako prošnjo društva »Sloga »Eco" in »Corriere" sta si že dolgo časa v laseh zaradi nove mestne knjižnice. »Eco" se proti vi mnogim romanom in drugemu podobnemu berilu. »Corriere" pa vse zagovarja. Kaj pa z avstrijskega stališča ? Ali bi ne bilo potreba v tem oziru korenitega nadzorstva ?! »Corriere" zaplenjen. — V četrtek l. t. m. bil je »Corriere" zaplenjen zaradi članka »O e c h i o a L u c i n i c o", v katerem je napadal tamošnjega prečastitega gospoda dekana, češ, da ustanavlja tau kaj slovenski otroški vrt, a (la se protivi razširjenju laške trirazreilnice v štirirazred-nico, dasi hoče »Leg a" prevzeti stroške. Kar se tiče prve trditve, je „0 o r r i e v o v o" besedovanje povsem neresnično. — Kar se pa tiče laškega četrtega razreda, mora spoznati vsak pameten človek, da okraj goriške okolice ne potrebuje »Legine" pomoči; ako pol v zavesti: pogost krč na koncu udov, žeja, oiiemoglost, tesnost v prsih: dokler more, pritožuje se na bolečine na raznih mestih, v trebuhu, pod žličico, potem pa se uda nekaki apatiji, oči se zakrivajo, lica upadajo, nos se priostriva, koža dela se sprva suho, nagubančeno, potem se pa pokriva klejnim potom, človeška voda zastaja. Glas je začetkom bolezni tih, a koncem povsem izgine. Utrip v žilah na rokah povsem izgine, telo prihaja na površini začetkom mrzlo, nastopa predsmrtni pot in za tem smrt. Po smrti lehko ostane truplo pokojnika nekoliko časa gorko, — kar daje časih povod misli, da je tu dozdevna, a ne prava smrt; a tu vsekdar lehko reši stvar poklicani zdravnik. Ako se preobrne bolezen na dobro, začenja bolnik, v kolikor se griža in bljuvanje ustavi, zdržavati vodo in zdravila, katera zavživa, pojavlja se zopet zavednost in moč, utrip se boljše čuti; javljajo se zopet človeška voda in kolovi iztrebki itd. Ozdravljenje je vselej počasno. (Dalje) spozna, da je četrti razred neobhodno potreben, ustanovi ga tudi brez „Lege“, katera je itak le od danes do jutri. Mi vemo pa, da je v okraju še veliko nujnejših potreb nego četrti razred v Ločuiku ; tem potrebam moramo najpoprej zadostiti! V Podgori je veliko bolj potreben še eden razred nego v Ločniku; imamo pa tudi še več drugili šol, ki se bodo morale razširiti pred loč-niško. Ako se pa v te zadeve utika „Lega Naziouale“, prav je, da se po vrednosti zavrne. Vrhu tega je treba opomniti, da „Lega“ ne more zagotoviti nikake redne podpore, ker ni nič stalnega pri njej, a četrti razred, ako se enkrat ustanovi, se bo moral vzdrževati. Hujskanje. — „Corriere“ pripoveduje, da Slovenci smo navajeni slabo govoriti o vsem, kar prihaja od one strani Idrije. (N. pr. o urah, katere so naši mestni očetje naročili v Italiji, ali ne?) Prav tako smo začeli, pravi „Corr.“, že govoriti, da z laškim vinom se zanese k nam — kolera. Da tako besedovanje ni drugo nego golo obrekovanje in hujskanja, to je povsem očividuo. Čudno je, kako naši nasprotniki porabijo cel6 nemogoče prilike, da hujskajo svoje somišljenike proti nam Slovencem! Po katoliškem shodu. — Dr. Šušteršič bi rad utajil nekatere svoje izjave na katoliškem shodu; radi verujemo, da mu mora biti neprijetno, ko se še le zdaj prav zaveda, kaj vse je povedal in razodel. Vemo, da tudi mnogim njegovim kranjskim somišljenikom ni po volji, da je bil — p r e- o dkri tosrčen: zato skušajo zdaj kolikor mogoče zakriti Šušleršičeve neprevidnosti. Toda zaman! Kdor je bil zraven, zapomnil si je za vse svoje žive dni Šušteršičeve izjave in ono viharno, vseskozi pomenljivo odobravanje, ki je le prepogosto sledilo njegovim besedam. — Dr. Šušteršič poslal je „S1. Narodu“ popravek, v katerem hoče dati drugačen pomen nekaterim .svojim izjavam. Da ne bo nikakega ugovora več, izjavljamo, da zapiski našega poročevalca povsem soglašajo s poročilom v „S1. Naroduu. Razna županstva in društva po Slovenskem so se tudi že oglasila proti napadom na družbo sv. C. in M. in na odličnega slovenskega prvaka Luko Svetca; ob enem izrazila so svojo presrčno zalivalo branitelju kuratu Koblarju, vodstvu družbe in Sveten pa priznanje in neomejeno zaupanje. Slovenski listi prinašajo take izjave. Brez dvoma odobril je take izjave ves naš narod na Goriškem. Ako bi se dozdevno pokazala kaka izjema, ni vredna nikakega peštevanja, kakor oni trentarski pozdrav, pod kateri se je s kažnjivo zlorabo pritisnil županski pečat, ne da je za to vedel župan. Ako bo treba, nastopi cela dežela go-riška, da protestuje proti napadom na take narodne ustanove, kakoršni sta »Družba sv. C. in M.“ in naša „Sloga“. Napadovalci sejejo veter, a — ponavljamo še enkrat — želi bodo vihar, tak6 grozan, da jim bo do konca dnij šumel po ušesih. Strahovati se pa že ne bomo pustili — od nikogar ! Svobodni možje se strahovati ne dajo, pa tudi ne voditi na vrvici, kakor ovce. Zapomnite si to ! Iz Št. Andreža prejeli smo dopis o ta-mošnjili občinskih homatijah, katerih niti tam niso prosti. Vsled načela, ki je čitate-Ijem znano, se ne maramo utikati v''občinske prepire. Povemo pa le, da so se obč. volitve že vršile; v 3. razredu zmagala je stara .stranka, v 2. in 1. pa nova. Stari so podali utok. Iž Ločnika prejeli smo italijanski dopis o slavnosti sv. Detinstva, katero so imeli v tamošnji vasi. Pii cerkveni slovesnosti govoril je o bratovščini č. o. Toma-zeti c ter jo toplo priporočal. Potem je bila otroška veselica na prostem. Deklice .so izborno deklamovale in govorile, kar je zbudilo veliko veselja med mnogoštevilnim občinstvom. Za tolik napredek gre hvala učiteljici gospi Amaliji Marega-Vidoz, ki se veliko trudi za dobro šolsko uzgojo tamoš-lije mladine. Iz Oseka pri Šempasu nam poročajo, da so tamkaj prav lepo sprejeli novega gospoda vikarija č. g. Andreja Žnidarčiča mlajšega. Dne 30. avgusta hitelo mu je vse ljudstvo in šolska mladina nasproti. V imenu šolske mladine pozdravil je došleca g. učitelj Mlekuž. Zvečer bila je novemu g. vikariju na čast skupna večerja, katere so se udeležili tamošnji veljavni možje. V nedeljo 4. t. m. bila je^ prva slovesna sv. maša, pri kateri se je g. Ž, zahvalil za prijazni sprejem ter prosil stariše, mladeniče in dekleta, naj bodo z lepim življenjem v čast oseški duhovniji Zgodi se ! 'L Vipavskega dobili smo par uprašaiij, kako je to, da nismo opisali veteranske veselice v Dornbergu; reklo se je tudi, da baje imamo na veteranskega predsednika preveč ozira, kakor« n ega ni vreden. Na to odgovarjamo, da o rečeni veselici nismo dobli nikakoršnega zanesljivega dopisa; zat6 ga tudi priobčiti nismo mogli. Ustna pripovedovanja nekaterih oseb pa se niso povsem ujemala, zato nismo ničesa opisovali. Le toliko smo mogli povsem zanesljivo spoznati, da netaktnost veteranskega predsednika je povsem spodkopala tla omenjenemu društvu na Vipavskem. S Krasa smo zopet prejeli dopis, ki skrivnostno govori proti nekim osebam, katerih sicer ne imenuje, označi jih pa vendar toliko, da tisti, ki razmere poznajo, leliko uganejo, kam dopis meri. Mi razmer ne poznamo tako natančno, da bi mogli presoditi, v koliko so dopisnikove besede opravičene; zaradi tega dopisa ne moremo sprejeti. — Zadnji čas moramo še posebno biti pozorni z dopisi; doslej smo večkrat preveč zaupali raznim dopisnikom, ki so nam marsikaj podtaknili v list, kar ni bilo umestno. Tudi zadnji dopisnik s Krasa je trdo prijel nekatere take osebe, katere tega niso zaslužile. Došlo pojasnilo nas je o tem povsem prepričalo. — Zategadel prosimo svoje p. n. gg. dopisnike, naj puste osebnosti na miru; velika večina osebnih navskrižnostij da se lepo poravnati doma, ako pa pride enkrat kaj takega v časnike, potem ni več miru, ni več pričakovati prijaznega in složnega delovanja. Mi smo hvaležni rodoljubom na deželi, ki nam sporočajo vse važnejše dogodke, a jako neljubo nam je, kedar s svojimi dopisi s kakim posebnim namenom dražijo duhove na deželi. V deželi potrebujemo miru, potrebujemo sloge. Vsi pogreški dajo se odpraviti, o vsem se da govoriti in pisati, da se namen doseže in da se duhovi brez potrebe ne dražijo: s a m 6 z n a t i j e t r e b a. Prosimo torej, da se gg. dopisniki ravnajo po tem navodilu, ker neljubo bi bilo njim in nam, ako bi dopisi morali brez-ozirno v časnikarski koš. Iz Komna poslana brzojavka katol. shodu glasila se je tako-le: „Srčni pozdrav zborovateljem! Žajedno pa protestujemo proti morebitnim sklepom, protivnim našemu narodnemu programu. Ostati hočemo zvesti sinovi naše sv. vere, zajedno pa hočemo vstrajati v borbi za naš narodni obstanek, v kojem trebamo trdne narodne organizacije. Obžalovati bi morali, ako bi se hotela rušiti naša organizacija pod krinko vere. Slavni shod spomni naj se slovanskega bo. goslužja, katero naj se nemudoma vrne narodu. Na dan Leonidi! V tem zmislu blagoslovi Bog Vaše delo. Občinsko zastopstvo in drugi.“ I?. Svetega pri Komnu smo prejeli dopis, ki pravi, da sejm 1. t,. m. je bil jako s\ab; prodajalcev je bilo obilo, kupovalcev pa malo. Tudi laško vino so ondu že prodajali ; ponujali so ga z laškim napisom: „vende si vino d’Italia“. in to na Krasu! Dopisnik toži dalje, da je bilo videti manj narodnih zastav od drUgi], let; ena je bila celo — madjarska: rdege. belo -zelena. Z Kolškega nam poročajo: „ Gospod Karol P er inči č je spisal oni pozdrav v imenu trentarske občine, podpisati pa gaje ukazal svojemu mežnarju, ki je ob enem podžupan, dasi je bil župan doma, ne pa odsoten, kakor je v pozdravu rečeno. Ali je dovoljeno na take načine z lorabiti župansko oblast? — Pri nas se vse smeje trentarskemu pozdravu, ki hoče natvezniti tujemu svetu, kateri razmer ne pozna, kako močno potrebo novega lista čutijo naši Trentarji, med katerimi se nahaja menda en sam človek, ki zna čitati. Ne sleparite svetil!“ Iz Cerkna smo priobčili koncem julija dopisič o nesreči, ki se je pripetila prevz-višenemu gospodu knezonadškofu; dopisnik je zvrnil vso krivdo na voznika. V naslednji številki prinesii smo popravek g. župn. upravitelja Kosca. Naposled nam je pa prišlo pred očij pismo samega prevzvišenega vladike, katero je pisal vozniku in ki se glasi med drugim: „Vi ste na oni nesreči, katera nas je zadela dne 9. julija, popolnoma nekrivi. Vodili ste voz modro, kakor modreje in previdneje ni bilo mogoče. Tega prepričanja sem jaz bil, sem danes in ostanem “ S tem je dobil voznik popolno zadoščenje, a mi smo si šteli v dolžnost, priobčiti še te vrstice za širšo javnost.— Prosimo gospode dopisnike, naj vselej dobro premislijo, predno kaj sporočajo; s tem obvarujejo nepotrebnih sitnosti) nas in sebe. Nam to ni ljubo, ako nevede in nehote delamo komu krivico, ker „bonafide“ sprejmemo kak dopis, ki ni resničen. Resnica in vedno le resnica naj se nam poroča! Iz Beneške Slovenije nam sporočajo, da je nedavno toča hudo pobila vasi Čeple-šišča in Dreko ter uničila pozne pridelke v tistih visokih gorskih krajih, namreč ajdo, repo in drugo blago. Na c. kr. pripravljavnici za srednje šole na Proseku vršilo se bo upisovanje učencev dne 14, t. m. od 9, prepoldne naprej. Vsprejmo se učenci, ki so dovršili z dobrim uspehom tretje šolsko leto občnih ljudskih šol. Vodstvo c. kr. priprav, za srednje šole. Laška vina se prodaj njo tudi že v Gorici; na drobno se točijo po 28 kr. liter. Ta cena je mnoge tako nandušila, da so pri polnih kozarcih te laške kapljice blagrovali tiste, ki so nam pripomogli do tako cenene pijače. Marsikoga so našli, kak6 je poljubljal mater zemljo ali pa podpiral zidove, da se ne poderejo. Tisti, ki vino kupujejo, so torej zadovoljni, a kaj poreko naši vinogradniki?! Obsojena babica. — O svojem času smo poročali, da je tržaško redarstvo delo pod ključ go riško babico Bergamasco Katarino, ker je pri Trstu hotela izpostaviti novorojenega otroka neke Alojzije Pian iz Gorice. Obsojena je bila pred tržaškim okrožnim sodiščem na 10 mesecev trde ječe. UCiteljsko društvo ža goriški okraj imelo bode dne 15. septembra t. 1. ob 9. uri pred-poludne v Gorici na slov. oddelku deželne kmetijske šole letno občno zborovanje z naslednjim vsporedom: 1. Poročilo o društvenem zborovanji. 2. Pregled letnega računa. 3. Volitev treh pregledovalcev računa. 4. Volitev društvenega vodstva. 5. Posamezni predlogi. — K prav obilni u-deležitvi uljudno vabi O d b o r. Telefonska erta mej Dunajem in Trstom je dovršena. Ta črta je najdaljša v Evropi. Pristojbina za tri irinUte govorjenja znaša: mej Trstom in Dunajem 1 gld. 50 kr., mej Trstom in Gradcem 1 gld. Dan otvoritve naznani se pravočasno. Brez dela! Tovarniška družba v mestu S t e y e r n je izpustila iz dela 5000 delavcev. Od 9690 delavcev ostalo jih je le 3500 pri delu. 5000 delavcev brez dela kar naenkrat, to ni šala! A udarec ni zadel samo teh 5000; koliko žena, koliko dece je ostalo — brez k r u li a ! Mnogo jih je. že odšlo iskat si kruha na Ogersko, v Belgijo in v Ameriko. Vreme se je spremenilo; iz vročega poletja smo dobili nakrat hladno jesen. Suša je naredila veliko škode; ponekodi je uničila veliko pridelkov ; zadnji čas je začela škodovati še celo trtam. Bati se je, da pa odslej dobimo preveč dežja; kar ni še uničila suša, uniči deževje. Dal Bog, da bi se varali v svojih črnih slutil jali ! Občinske volitve v Pomjan«. Zgodovina teh volitev se vleče kakor morska kača. Kakor znano ima pomjanska občina sedaj svojega „ komisarja “, ki upravlja občino tako, kakoi hočejo — v Ko p r u. A že davno je potekel postavni rok njegovemu službovanju in že davno bi se bile morale razpisati občinske volitve, da v Istri ne vladajo nenavadni o d n o š a j i. Vsa-kako pa se volitve že blizu, kajti po pom-janski občini so se že začeli loviti razni „i n ž e n ir j i". Ti „inženirji“ igrajo sploh veliko ulogo pri vseh volitvah po Istri. Pred volitvami ti merijo mostove, zvonike, farovže, ceste, železnice; po volitvah pa ni sledu ni o „inženirjih“, ni o vseh njih „na-črtih“. Vsa ta komedija ponavljala se je že tolikokrati, da si ne moremo misliti, da bi še kdo šel na lim. Osobito Pomjanci imajo že obilo izkustev s temi „inženirji“. Da se je res^ izvršilo vse to, kar se je že „merilo“, to vam bi bila najsrečnejša občina pod solncem. Ali Bogu bodi potoženo: Pomjanci imajo še vedno svojo borno hišo božjo; škandalozen farovž ; ceste, dobre za koze, ne pa za ljudij ; vodnjak pa dobe takrat, kadar si ga sezidajo sami iz svojega žepa. Pomjanci spamatuje se: ne dajte se zopet slepiti! Ne le, da s tem ne dobite nič, ampak nasprotniki vas še zasmehujejo, ako se daste ujeti, Češ: glejte jih, „ščave“ neumne!“ Tiste goldinarje, koje vam silijo ob volitvah, pa morate povračati italijanski gospodi z obilnimi obrestimi. Goldinar, kojega zapijete ob volitvah po nemarnem, prišel je iz vašega lastnega žepa. Goldinarji ob volitvah so vaše prekletstvo, vaša nesreča ! Ako si hočete urediti svojo občino, treba, da vzamete nje upravo sami v roko. V ta namen pa treba vestnih, pred vsem pa n e z a v i s n i h m o ž, kojim bosta v navodilo le lastno prepričanje in lastna previdnost, ne pa migljeji in želje doli iz Kopra. Sami gospodarji na svoji zemlji! — ta zahteva vam bodi poglavitni napotek za prihodnje volitve. To spoznanje sicer že prodira v vaši občini prav veselo in mnogo imate zavednih mož, ki so sprevideli, da tako, kakor je bilo do sedaj, ne sme ostati v bodoče. Teh mož oklenite se vsi; poslušajte njih nauke ter združeno postavite se v bran — proti skupnemu nasprotniku ! „Edin.“ KAZNOTEROSTI Kaj smemo uživati? — Ker je znano, kakor smo videli zadnjič, kaj je nzrok koleri in kako se ona razširja, preiskali so učeni zdravniki, kaj ob času kolere smemo uživati in česa ne smemo. Uživati ne smemo: Nezavrete vode ('torej tudi studenčnice ne, o čemer smo govorili zadnjič), nezavretega mleka, smetane, kislega in pinjenega mleka, sirotke, svežega kruha in peciva [posebno važno], masla, mrzle juhe katerekoli vrste, mrzlih pečenk in mesa, ki so stale več časa, raznih solat, nekuhanega sadja, hladnega kompota, sira in ledu.— Smemo pa uživati-. Zavreto vodo, h kateri pridenemo lahko naravnega žganja, konjaka ali ruma; dobro sodno ali seltersko vodo, naravne mineralne vode, dobra piva, črno vino, kavo, čaj, vse vroče juhe, vse vroče jedi iz mesa, vroče prikuhe (krompir, sočivo, repo, zelje itd)., vsake vrste kuhano sadje, topli kompoti, jajca in razna jajčna jedila. — Vidi se, da sploh kuhana in topla jedila ne škodujejo. Ravnajmo se torej po tem! (Izročitelji pribramske nesreče šobili obsojeni, kakor smo javili o svojem času, na daljši zapor. Sedaj je izročilo 131(1 rudarjev prošnjo do cesarja, naj pomilosti obsojence, ker niso nesreče zakrivili iz zlobnega namena in ker so do one nesreče rudarji sploh metali pogorele duše iz svojih svetilk, vsak dan nad sto, misleči, da se nikakoršna nezgoda ne more primeriti. — Prošnjo to je bilo dovoljeno podpisati samo tistim, ki delajo pod zemljo, a podpisali so jo tudi vsi tisti, ki so bili v dan nesreče v največji nevarnosti. Upati je, da se bode cesar ozrl milostno na to prošnjo. Redek slučaj. — Začetkom minulega mesca šla je kočarica Jera Kuštrin iz Podbrda na Tolminskem na planino kosit. Pri delu se ji je spodrknilo in padla je s skale v 30 m. globoko brezno. Žena je bila v drugem stanu, a vkljub nevarnemu padcu povila je še tisti dan slabotno deklico, drugo jutro pa še dva dečka, tako, da ji je sedaj skrbeti za jednajst živih otrok. Morski volkovi so požrli v luki mesinski na Laškem nekega otroka in njegovega očeta. Otrok je namreč pal z ladje, oče pa je planil za njim v morje. Hipoma pa sta zginila oba s strašanskim krikom pod vodo. Požrli so ju morski volkovi. Morskega volka ujel je neki mornar v Reki in sicer s harpuno in prav v notranjem pristanišču pri Rivi Valerija. Ujeta žival spada mej i najnevarnejšo vrsto morskih volkov in meri 140 1 centimetrov. Mornarju priznalo se je denarno darilo. Blizu Reke je torej nevarno kopati se v morju, ker se izredno pogosto prikazujejo požrešni morski volkovi. Zlato in srebro v Srbiji. — Kakor se poroča iz Valjeva, našli so v tamošnjem kraju ob reki Ribnica z’ato in srebrno rudo. Poslali so nekaj kosov te rude ministerstvu v Belgrad, da jih preišče. Blazna morilka. — Blizu Višnjana v Istri umorila je neka kmetica v hipu duševne nezavednosti troje svojih otrok, katerih najstareje je bilo še le v 6. letu. Dvema otrokama prerezala je z britvijo žilo na vratu, tretjemu pa preparala trebuh. Pjed sodnikom je govorila jako mirno in ravnodušno ter v jednomer trdila, daje bila primorana storitita umor. Ogei sko vino je tudi v naših krajih dobro znano in večkrat so se ljudje že čudili, kako to, da imajo na Ogevskem toliko vina, ko je vender tudi tam trtna uš ur'čila vinograde celih okrajev. Posebno dobri poznavalci trdili so kar naravnost, da je večina izvoženega ogrskega vina vzrasla v židovskih kleteh, a ogerska vlada zanikala je vsako takšno trditev, češ, da je preko Litve dovolj naravnega vina, da ga torej ni treba ponarejati. Kolike vrednosti so bile te uradne izjave ogerske vlade, vidi se iz tega, da je budimpeštansko redarstvo, ki rado zatisne obe očesi, če gre za patrijotično stvar, zaplenilo Židu Jonasu Wassermannn 4000 hektolitrov vina, narejenega umetnim načinom. Zlato iz pšenice. — Prišel je čas kislih kumar, torej doba nenaravnih čudes, gorostasmh izumov in drugih neverojetnih dogodb. I® Londona se poroča, da je neki trgovski pomočnik v Fairlightu, izumel način, kako je dobivati zlato iz pšenice, in za ta svoj izum prosil patenta. Londonski UTftd te prošnje ni odklonil, a težko, da ima do Fellovega izuma posebno zaupanje, kakor ga nimamo ni mi. Umorjen škof. — Monsignor Federici, škof v Folignu na Italijanskem, se je vozil z železnico v Foligno. Na poti ga je napadel nepoznan razbojnik in mu v kupeju prebil lobanjo, oropal ga ter skočil z vlaka. Zaprli so nekega ključarja Pog-gionija, na katerega leti sum, da je storilec tega groznega umora. Samomor na železnici. — Iz Temešvara javljajo: Privatni uradnik Adolf Galaš, katerega so zastran očesne bolezni odpustili iz službe, se je hotel zunaj mesta blizu železniškega tira obesiti. V istem hipu pride mimo neki dijak s samokresom, da bi ptice streljal. Galaš prosi dijaka s povzdignjenima rokama, naj ga ubije. Dijak se ga zboji in steče, a v istem trenotku prižvižga brzovlak, Galaš se vrže čez tir in vlak mu odtrga glavo. Vina italijanskega kraljestva so začela od 27. avgusta preplavljati vinsko avstro-ogerske trge. Cene bodo padale domačim pridelkom; to zadene sosebno jugoslovanske vinogradnike, kateri so tako obremenjeni z občimi davki, da so jih mogli doslej plačevati jedino z vinskimi pridelki, kolikor so se obnašali v pogledu na razširjene trtne bolezni. Silna vročina v Severni Ameriki. — Že nekoliko tednov je v severnoameriških državah silna vročina, posebno v Novom Jorku in v Čikagn. V prvoimenovanem mestu je poginilo na stotine konj pri tramvaju, da je vodstvo moralo prenehati z vožnjami. Tudi poštne stvari se niso mogle raznašati, razun najbolj nujnih. V Čikagu je umrlo več osob vsled prevelike vročine, mnogo jih je kar popadalo in onemoglo na ulicah in so jih morali prenesti v bolnico. Braut-Seidenstoffe schvnarz, weiu, ! far big et.c. — v. 45 kr. bis f|. 15.fi5 — glatte 1 und Damaste etc. (ca. 300 versch. Qual. u. Dispos.) versendet roben- u. stitck\veise porto- n. zollfrei j die Seiden-Fabrik O. Henneberg (K. u. K. Hoflief ), Zttrich. Muster uingehend, Doppeltes Briefporto nacli der Sclnveiz. (9) Zalogo italijanskih vin ima v Čedadu g. Josip BlazutiL Naravne mineralne vode iz raznih studencev. Kemični, farmacevtični in drogerijski izdelki najbolj čislane domače in tuje zdravilske posebnosti. Ribje olje, naravno in izvrstno, prijet* nega okusa in kemično čisto. Ribje olje z železom ali železnim jodom. Najčistejše žveplenokislo apno o. kr. kmetijske iole v Gorici za vinarsko rabo. Zdravila za živino: konjski cvet, konjski prašek, goveji prašek. Homeopatična zdravila. prodaja novoustanovljena lekarna -m Branata v Ratatišča št. 16. v najemu Alojzija Cnliiibicli-a WŽ!WflimBIBi!B6iSSlS!gWWM——P—■— P" Časna diplom a i W(| j Zlata svetinja v Zagrebli !C7«/l*vTemEŠvaru fltf|.~KWIZD0V restMni trii i nam praldetza konje. Cena steklenici gl. 1.40 {Že BO let se rabi v dvornih in večjih ko-njarnah vojaških in civilnih za okrepčeva-nje pred, a k pokrepčenju po težkih delih, pri izpahnjenjih, omrtvenju žil itd. usposobi konje k izvrstnim službam v upregi. Paziti jo na gornjo varstveno znamko ter zahtevati izrecno: KVV1ZDOV RESTITUČNI FLUID. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga Fran k Joli. liwi/(la k. u. k, osterr. u. kiin. rumiin. Hoflieferant, 1 Kreisapotkeker Korneubuvg b. Wien. Par učencev sprejme na hrano in stanovanje, z dobro postrežbo in skrbnim varstvom Ana ndova Delaus za veliko vojašnico št. 5 v II. nad. Franc Bensa, o Ozki ulici (17« stretta) it. 8 v Gorici prodaja vsakovrstno usnje, podplate, kopita, sploh vsa orodja in priprave XA ČEVLJARJE Zagotavlja dobro blago po zmernih cenah. Zato se slavnemu občinstvu toplo ‘piporoča za obilen obisk. AT«! v Rastelju st. 7 v Gorici prodajalnica drobega in nflrnberškega blaga na drobno 'm na debelo. Jedino in najcenejše tupovaiišče, Posebna zaloga za kupovalce in razprodajalce na deželi, za krošnjarje in cunjarje. Največja zaloga čevljarskih, krojaških, pisarskih, popo-tovalnih in kadilnih potrebščin. Zimska obuvala Vozički in Goli n«, kolescih za otroke. Strune za godala. Po '“bnoG: Semena, za zelenjavo in trare. Prosit dobro paziti na naslov : Na sreii Eaštelja št. mmm ..AL S 0 L E “ (pr Solticn) V Gorici, za mesnicami (ulica Morelli) št. 15 toči izborno pivo ^3 iz Gradca po 24 kr. liter Priporoča se za obilen obisk. it-te To priznano posebnost priporočam za hipno izdelovanje izbornega in zdravega konjaka, katerega ni razločevati od pravega francoskega konjaka. i Cena za 1 kilo (ki zadošča za 100 litrov konjaka) IG gld. Kavod se prilaga brezplačno. Za najboljši uspeli in zdrav izdelek jamčim Špirit se prihrani z mojo neprekosljivo pokrepilno esenco za žganjine ; ona daje pijačam prijeten rozek okus in se dobiva lo pri meni. Cena .'1 gld. 50 kr. kilo (za GOO-1000 Litrov) z navodilom vred. Ražnn teh posebnostij priporočam vse esence za izdelovanje ruma, slivovke, zel e nji us kili greneli in vseh izbornih likerjev, špirituoz, kisa in vinskega kisa veprokosljive izbornosti. Navodi so prilagajo brezplačno. Ceniki poštnine’ prosto — Za zdrave izdelke se jamči. — Karol Filip Pollak — Essenz-Specialitaten-Fabrik in Prag. — )Dol>ii zastopniki se iščejo.) »O co rti tv! zobno čistilo KALODONT co rti O Naprodaj pri lekarjih idišuvničarjih Visoko provizijo pri dobri uporabi tudi stalno plačo plačamo agentom za razprodajo zakonito dovoljenih srečk na obroke. Ponudbe na: Haupt- st&dtische Wechsolstuben-Gesell-schaft Adler & Comp., Budapest. IS I S V v ulici Formica št. 28 v Gorici s e p v o tl a. Natančneje se poizve pri uredništvu _Nove Soče“ <*• w: Kdor linče uživati dobrote edino ne na pol užgane in neslastne ^dflln.m/u prave — (Kneipp-Malzkaffee) kupi nn.i jo le v rudečih čveterovoglatili zavojih od Bratov Olz z varstveno znamko: podobo in ponvico. Mešana z Olz-ovo kavo, kije pripoznano najboljše in najizdatniše primesilo, dobi ae pijačo, ki daleč nadkriljnje bobovo kavo, ki je ob enem zdrava, cenena in poleg tega redilna. BRATJE OLZ, B ft E O E N €, od preč. g. župnika Kneipp-a edino pooblaščena tovarna za Kneippjovo slatino Kavo v Avstro-Ogerski, Dobi se v vseh boljših prodajalnicah Šest. zlatih svetinj, častni križci in častne diplome e N .= c _ ts «a* ! tv «4 z ta "■S 0) *■ tm £ ■ .9 H n u » o o ti ai 3 * C •r n «3 X n Si tu © Grofa Geza Esterhazy konjak, kateri priporočajo slavni zdravniki, ima izboren okus, ne zaostaja prav nič za francoskimi izdelki in je poleg tega še za polovico cenej i. POSEBNA ZNAMKA nas COGNAC ■Mr d^ir JA- '/C -7C- 't\' -7C Ul o s, < v 5 u S.V c.« 3(0' o* - u W ■S a Sl s i's 1 m. U N 3 a n n 8» jr * dobiva sc povsod Naš konjak izdeluje so iz samega vina brez vsakoršnih 3 | tujih primesil po francoskom načinu in jo pri epidemičnih kolesnih izborno varovalno sredstvo. Ravnateljstvo grofa Geza Esterhazy tovarne za konjak, Riidapesl VI. kfilzft vitezi ut. 211. Pariš, Upsko, Bordo, Berlin, Kizza, Briissel. m »