Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 11. junija 2020 - Leto XXX, št. 24 stran 2 BILA SEM V SUPER RAZREDU »ŽE OD MALIH NAUG SAN MELA DOBRO VÜJO« stran 4 Ko zadiši po cvetju stran 5 Z njimi vred sem djaukala stran 8 2 8. razred; 21. 5. 2020 BILA SEM V SUPER RAZREDU bile bele in črne. V šolo smo prišli ob enajstih. Ob eni uri so učitelji šli domov. Mi, osmi razred, smo šli v park. Tam smo se veliko pogovarjali. Naredili smo veliko smešnih fotografij s telefoni. Ob treh smo tudi mi šli domov. Obljubili smo si, da se bomo še veliko videvali. Jaz vse zelo pogrešam. Komaj čakam, da bomo imeli valeto in se še zadnjič na šoli vsi srečamo. Dekleta smo se odločila za črno-bele obleke Včeraj smo se prvič srečali po karanteni. Vsi smo bili tam, samo Mira ne. Zelo smo bili veseli. Veliko smo se smejali in pogovarjali. Učitelji so tudi prišli. Vsi smo bili takooo lepi. Me, deklice, smo imele krila, fantje pa so imeli srajce in kravate. Zelo veliko smo se fotografirali. Attila Mešič je bil fotograf. Delali smo lepe in smešne fotografije. Naredili smo tudi skupno sliko z učitelji; veliko fotografij pa smo delali ločeno, samo deklice in samo fantje. Meni je dan bil zelo všeč!!! Pesem, ki se jo učimo za valeto Misel ... Tako polzijo dnevi skozi ta čuden čas ... Vedno manj nas je. Ali pa ... vedno več. Generacija, ki je barvita, živa, drugačna. Složna. Izjemna. Nadarjena. Generacija, ki je iznašla misijo Potok. Ki je zahtevala, vedno znova žonglirala, stopala do in čez meje. In predvsem posamezniki, ki so šolo barvali v zlato. Uspehi, ki so težko nadgradljivi. Ples, katerega koreografija se spreminja iz ure v uro. Štefi: »Valentina, tjuma boj.« Giulio: »Smo že tam? Koliko je ura? Lahko kličem?« Mate L.: »Smo že tam? Koliko je ura? Lahko kličem?« Giulio: »Tjuma boj.« Mate L: »Boj, boj.« In tu smo. Ura je čas. Lahko kličete. Pokličite, ker vas bodo pobrali in odpeljali na novo pot. Kjer bo čas. In ker je smisel življenja vedno znova Pot. Valentina Novak Fantje so bili v oblekah in s kravatami pravi »frajerji« Zjutraj sem bila pri frizerju. Moja prijateljica Ana je tudi bila tam. Imeli sva lepi frizuri, obe kodre. Obleke so Hvala, da sem bila v tako super razredu. Štefi Zasedala komisija za narodnosti Komisija za narodnosti madžarskega Parlamenta je 2. junija 2020 zasedala v dvorani Szélla Kálmána. Člani komisije so razpravljali o predlogih treh zakonov; dogovorili so se, da bodo na podlagi debate izoblikovali skupno stališče komisije o spremembi zakona o javnem izobraževanju (zakon št. CXC iz leta 2011). Komisija kot predlagateljica bo vložila utemeljitev predlogov za spremembo narodnostnega zakona (zakon št. CLXXIX iz leta 2011). Člani komisije so pregledali tudi predlog proračunskega zakona države za leto 2021, posebno pozornost so namenili postavkam, ki se nanašajo na narodnosti. F. Sütő Porabje, 11. junija 2020 3 Oprejta (zaprejta) meja? Zima je že skoron šla pa se je začnilo topliti, smo vsi mislili, kak de nam zdaj fajn, ka de se bola vse dalo venej delati. No pa je prišo té 15. marciuš, te je pa vsevküper vrag hec taodneso, kak je pravo naš minister. V četrtek smo ešče vküp bili, pajdašče tam prek granice s Sinika. Tü pri meni smo malo palinko koštavali, te smo pa tam pri Peki šli na šör, lepo smo si zgučali, ka se vütro pa dobimo, dja pridem prek po njij, te mo pa malo doma kaj dregali, pa pa kaj koštavali. Vse je bilo lepo zgučano, rano pa gorstanem, idem v avto pa lepo ta prek, tak, kak smo pravli, v sedmoj se dobimo pri Zavci v gostilni. Pelam se, pa že v avtoni poslüšam, ka je té vrajži virus nika nej vredi naredo, ka granice zaperajo. Samo sam nej mislo, ka do tü tau granico zaprli. Gda sam doj prišo do granice, vidim, ka so ene velke betonske bloke ta postavili, za njimi so pa že policajdje stali pa so mi majütali, ka nemrem naprej. No, pa je šlo vse k vragi naše pajdašüvanje. Samo sam pojbe pozvo pa sam njim pravo, ka s toga gnejšnjoga pajdašüvanja nede nika. Ešče dobro, ka telefon dela. Samo sam si te nej brodo, ka do tej naši pa vaši prednji (ministri) tou tak za redno vzeli. Sam si mislo, vej pa virus de taodišo, za en keden mo leko pa naprej vküper ojdli. Nika s toga nej gratalo, zdaj je že dva mejseca mimo pa ešče nika ne kaže, ka de kaj bokše. Tej ministri mislijo, ka so uni najbole pometni, niti eden nej tüj živo pa ne vej, kak je tou, gda si tüj na granici pa si vsakši den vküper, te pa na gnauk gotovo, vse se doj zapre pa ne moreš več eden k drugomi. Gda so granico odperali, si nišče tou nej brodo, ka do toga leko pride, vsi smo si samo brodili, oj, kak je zdaj tou fajn, ka mo leko eni k drugim šli. Gda pa je Evropa prišla, te smo pa tak ali tak brodili, ka zdaj se pa tou več ne more zgoditi. Pa se je, če glij smo mi za takšo Evropo nej bili. Ka de se vsakši leko spomno pa de granice zapero pa odpero, kak de njemi pa- salo. Če bi ministrom pri nas v Ljubljani ali pa pri vas v Budimpešti pravili, vi pa vütro ne morete iti k svojim sosedom, kak bi gledali pa bi pravli, ka tou pa ne more biti. No, zdaj je pa en virus naredo tou! Kak bi un znau, ka je granica pa ka je sosednja ves. Če so doj zaprli, ka ne smeš iti v Varaš ali pa nikam dole doj po rosagi, tou bi že razmo, liki k sosedi nej, tou mi pa nejde v glavo. Ja, no, tou de tö mimo šlo! Pá smo se nika navčili, samo skoz je tou, ka se navčimo na škodo nam, nej pa tistim, steri nam dirigerajo, kak moramo živeti. Pa lepo bojte vsi vküper, dokeč se nemo vidli, leko do se pa nas usmilili pa nam tou granico pa nazaj gor odprejo. Kak bi pravo moj padaš, da bi toujoj rejči Bog hasek dal. (Avtor je prispevek zapisal še pred odprtjem prehoda Verica-Čepinci. Mejni prehod Martinje-Gornji Senik je ešče itak zaprejt. op. urednice) Vili Zrim Zbaugom, Laci! Pred ednim kednom (4. junij) smo dobili telefon, ka se je na veke posloviu naš zvünešnji sodelavec László R. Horváth. Laci se je pred par lejtami preselo iz Zalske županije v Slovensko ves, trno brž se je doma počüto v Monoštri pa po naši porabski vesnicaj. Nej dugo po tistim je prišo v našo uredništvo, ka bi rad piso za naš časopis, vej je pa gospaud Šömenek, za steroga je skrbo, Slovenec pa etak je pozno slovensko skupnost pa biu trno toleranten. Veseli smo bili njegvi kratki člankov pa kejpov, vej je pa on na dosti programe, prireditve ojdo, kama smo mi nej prišli. Trno radi so ga meli stari pa mladi, ka je vsigdar emo čas za nji. Ojdo je na vse nogometne tekme, mladim je volau davo, dosta časa preživo z njimi. Biu je dosta s tistimi lidami, steri so k Šömenek gospaudi domau ojdli k meši, kaj speko za nji, njim je dvoro. Dostafart nam je poslo par vrstic pa kejp s tašni varaški programov, steri so nej izključno za Slovence bili, dapa so nikak bili povezani z nami Slovenci tö. Njemi se leko zahvalimo, ka sta Varaš pa okaulica bila baugše zastopana v županijski novinaj Vas Népe, ka je njim tö redno pošilo gradivo. Laci, trno te pogrešamo. Fali nam tvoj močan glas, steroga smo čüli že na konci folaša, gda si vsakši keden prišo v uredništvo. Falijo nam telefoni, gda si nam pravo, za drugi keden tau pa tau napišem. Falijo nam tvoji članki, v steraj si trno dobro znau zapisati bistvo (lényeg). Najbole nam fali tvoja pozitivna osebnost, stera je v najbole težki situaciji tö najšla nika dobroga, nika lejpoga. Najdi samo lejpo pa dobro pri nebeskomi Oči, v steroga si trno vörvo. Počivaj vu méri! Uredništvo Pod Srebrnim brejgom … … vse na baukše dé, če namé stoj pita. Najbole zatoga volo, ka znauva leko se z Goričkoga na Slovenskom v Potabje dé. Nej eške ranč tam skrak našoga brejga, depa dun prejk Čepinec pa Verice. Najbole pa so veseli tisti lidge, ka v Austrijo delat ojdijo. Austrijci so tö granico gorouprli. Steri na Talanjskom radi vsefele küpüvajo, na svojo velko srečo znauva leko ojdijo. Menje srečne pa so slovenske nogometašice. Skur tak dobro kak njivi moški kolejgari labdo brsajo. Depa moško prvenstvo tadale dé, dokejč se ne zgotovi pa se najboukši klub vö ne zglasi. Ženskam je tau dojpovejdano bilou. Njivo prvenstvo nede šlau tadale pa prvaka v tom leti zatoga volo nede. Tau je najbole žmetno ženskam iz Beltinec spadnolo. Daleč najboukše so bile, prva so vse vküper dojstavili. Tak zdaj nedo najbukše mogle biti, kak so že lejta pa lejta bile. Eni srečni, drugi menje srečni so mlajši. Nazaj v šaule so šli. Eni so vüpanje meli, ka do septembra doma ostanejo, drugi pa so kuman čakali, ka za tri ali štiri tedne dun eške šaulo od znautra leko vijdijo, se s pajdašami, pajdaškinjami srečajo. Kak se čüje, vse zvekšoga normalno dé, samo v Maribori nej ranč najbole. Tam so v enoj šauli že po trej dnevaj eden cejli klas mogli dojzaprejti. Nekšem pojbič je od matere korono daubo. Najmenje srečni, zaprav nesrečni so tisti Slovenci pa tiste Slovenke, ka so ali pa eške brezi slüjžb ostanejo. Ja, kriza je svoje naredila. Takše velke pa dobre firme kak Gorenje, Steklarna Rogaška, slovenski Renault pa eške stoj vse več lidi na cesto mečejo. Tau so zvekšoga firme, ka so je tihinci doj küpili. Skrak vsega toga je eden moj dober pajdaš tak napiso: -Vej so pa kapitalisti, zavole svoji privat pejnez majo. Aj té pejneze nut v té firme dajo pa lidge do tadale slüjžbe meli. Depa zdaj tej isti pejneznati lidge državo prosijo, aj njim pomaga, ka lidge brezi dela pa slüjža ne ostanejo. Ka je zdaj tau, ka država aj pejneze davle? Tau je kak v socializmi, gda je ranč država vse regulejrala. Tak ka uni bi meli kapitalizem, kda si žepke leko punijo, gda pa škrijpati začne, aj se malo socializem vöpokaže. Naj si od toga brodi, ka si stoj šké, depa steri si z delom krüj slüjžijo, zvekšoga vsigdar kratko potegnejo. Kratko so zagnauk potegnoli kulturni delavci tö. Najbole tisti, ka sami za sebe delajo, po slovenski se njim popularno pravi ka svobodnjaki. Nin se filmi ne redijo, nin eške gor ne morejo staupiti, se vöpokazati pa eške vsefele drugoga se eške ne smej delati. Tak pejnez tö od nin nega. Protesti v vekši varašaj pa tadale dejo, zagnauk zaman dejo. Delajo pa protesti takše, ka se Slovenci znauva na velke talajo na vsefele farbe, na lejve pa na prave, na etakše pa ovakše, na vrle pa na lagve, na, na, na, na … Na Srebrnom brejgi je vse zeleno gé. Grbanji rastejo, dež ga pere, vöter na njegvi drejvaj vejke vügiba, zmejs ga sunce malo segrejva. Za takšo nauro vrejme se je že tö vcejlak nika nauvoga vönajšlo. Nisterni so gvüšni v tejm, ka je takšo zmejšano vrejme zavolo korone gé. Če tau istina gé ali pa nej, Srebrni brejg o tom nika ne povej. Miki Roš Porabje, 11. junija 2020 4 Polona Budja - Prekmurka na Malti PREKMURJE Fligari V začetki preminaučoga kedna so sodaki slovenske in merkanarske sodačije s šestimi fligari F-16 in tremi PC-9 preleteli Jesenice, Golnik, Kranj, Ljubljano, Celje, Maribor, Ptuj, Šmarje pri Jelšah, Brežice, Novo mesto, Metliko, Postojno in Izolo z glasom, ka si pri velki nevolaj, tak kak je pandemija koronavirusa, leko na sveti pomagamo samo tak, če sodelüvlemo. Če ste dobro prešteli kraje, ste leko v pamet vzeli, ka med njimi nega niti enoga iz najbole vzhodnoga tala Slovenije. Zavolo toga si je Peter Podlunšek, Prekmurec, steri je ške pred leti nastaupo v fligarski formuli ena, tekmovanji Red Bull Air Race, vözbrodo, »ka tisto, ka ne morejo napraviti Nato in slovenska sodačija, leko napravimo sami.« Z letališča Rakičan se je v luft zdignilo devet fligarov, steri so na té način pokazali prštimanje do vsej tistih, steri so v cajti epidemije skrbeli za baukši zranjek v regiji. Podlunšek je raztolmačo, ka je idejo za tau daubo že prva, gda so pripadniki talijanske aerobatske demonstracijske ekipe Frecce Tricolori prvo paut preleteli Benetke v zahvalo vsem, steri so se vojüvali prauti koronavirusi. Pomurski piloti so v trej formacijaj po trge nagnauk pauleg Murske Sobote preleteli ške Gornjo Radgono, Ljutomer, Ormož, Lendavo in Grad na Goričkom. Silva Eöry »ŽE OD MALIH NAUG SAN MELA DOBRO VÜJO« Brodim, ka bi eni od vas zdaj tüdi bili radi tam, gé je moja sogovornica, na Malti. Če ne bi bilou nevol zavolo koronavirusa, bi fajn ležali na plaži pa se kaupali. Mlada Prekmurka je na tom sredozemskom otoki nej zavolo dopusta, bar svojoga nej, liki zavolo toga, ka sama na skrbi ma turiste. »Morem prajti, ka je pri nas nej tak lagvo gé, vej pa na Malti nega dosta takših, ka bi bili okuženi z nauvim koronavirusom. S tem, ka se je edino letališče (repülőtér) v rosagi, stero je v glavnom varaši Valetta, že od sredi marciuša dojzaprlo, je tau pomagalo, ka se je virus nej preveč razširo. Včasi je dobro gé, če se leko tak na enom otoki (sziget) skriješ. Leko povem, ka lüstvo bauga in upošteva vse tisto, ka si je zavolo epidemije vözbrodila vlada,« pravi Polona Budja, stera od preminaučoga leta dela v hoteli Kempinski, steri stogi na otoki Gozo. »Na Malti dosta lüstva žive samo od turizma, tak ka se bogim, ka mo vsi mi, steri v turizmi delamo in od toga živemo, meli ške velke probleme. Pri nas bi se mogla sezona že z vüzenkom začniti, pa ta do oktobra bi mogla trpeti, zdaj pa ne vemo, kak dugo mo meli hotel dojzaprejti,« mi pripovejda sogovornica, stera dela na recepciji. Se pravi, ka je ona tista, s stero se gost prvo sreča, gda pride v hotel: »Ges zdaj tak delam, ka v glavnom telefone zdigavlem, vej pa lidge odpovedüvlejo ali pa premeščajo svoje rezervacije. Vsi me spitavajo, gda mo gorodprli hotel, pa jim ne vem povedati, gda de se tau zgaudilo.« Polona Budja je na Malto prišla delat preminauče leto, meseca majuša. Pravi, ka je v začetki bilau žmetno, vej pa se je bilou potrebno navaditi na nauvi rosag, nauvo kulturo, na nauvi način dela in na nauve sodelavce: »Vseeno sam se brž navadila. Pri ton mi je dosta pomagala Vanesa Abraham, stera je bila tüdi tista, ka je tü delala že prva in mi je predlagala, ka naj pridem steri na Goričkom gor rasté, je tam trno vse načiše. Tau je takši mračen varaš, v sterom tüdi dostkrat dež dé. V bauti ne najdeš kvasa, škipkov Polona Budja je dostakrat nasmejana sé delat. Tau, ka je tü lejpo vreme pa mordje, je tüdi pomagalo. Čiglij istina gé, ka smo lani dosta delali, tak ka sam dostakrat po deli nej več ali ške kaj drügoga, ka smo mij vajeni. Kakšokoli slüžbo bi mi ponidili, ges nej bi šla ta. Tüdi mojiva sta, kdakoli sta leko, šla domau pa sta Čiglij dela pauleg mordja, nema dostakrat cajta, ka bi se šla kaupat mela energije, ka bi šla na plažo.« Zavolo koronavirusa zdaj sploj ne vej, če de letos sploj ške leko prišla kaj domau v Prekmurje. Očo pa mater, steriva živeta v Bruslji, je nazadnje vidla meseca januara, gda je šla k njima na kratki dopust: »Oča je v Bruslji v slüžbi, mati pa je šla ta z njim. Tam sta že štiri lejta. Istina gé, ka bi se mogla zdaj že pomalek, mejseca julija, domau seliti, pa ne vem, kak de zdaj tau zavolo koronavirusa. Ge sam bila pri njima že večkrat na obiski ali tam ges ne bi rada živela. Za človeka, si nazaj v Bruselj domanje dobraute, od tikvinoga olija naprej, odpelala. Gda je što k njima na obisk šau, je tüdi s sebov kakšo šunko ali pa palinko prineso.« Za svojo rojstno vesnico, Gorico, stera je nej daleč vkraj od Püconec, pravi, ka se »nikdar nede rejšilo vprašanje, če smo mi Goričanci ali Ravenci. Ges pravim, ka če pri nas doj s terase gledaš prauti Soboti, rejsan vidiš vse ravno ali istina gé, ka naš ram stogi na prvom brejgi Goričkoga«. Za svojo rano mladost (vej pa je ške furt mlada) pra- Porabje, 11. junija 2020 vi, ka je bila »lejpa, vej pa smo mi ške tisti pravi snejg pozimi meli, pa smo se leko špilali. Pauleg igrišča sam doma, tak ka smo deca dosta cajta preživeli tam. Z bratom sva bila furt krejganiva, vej pa sva dostakrat bila tam vse do trde kmice. Vleti, gda so bile počitnice, smo mladi dosta vküper bili, tak püconski kak gorički. Meli smo drüštvo, stero je organizeralo dosta prireditve, piknike, odili smo tüdi okauli na izlete. Včasi si brodim, ka bi mogla dojnapisati, ka smo vse delali, ka aj naj bi gnešnja mladina znala, kak nam je inda fajn bilou.« Po zgotovleni osnovni šauli, v stero je odila v Püconcaj, je šla v Radence, gé je srednja gostinska šaula. Vö je odabrala turistično smer, sledkar je v Maribori ške dvej leti študerala, na programi velnes. Gda je študij zgotovila, je šla prva delat v Avstrijo, gé je kelnarila: »Prva sam pau leta bila v Schladmingi, od tam pa sam šla bliže daumi, v avstrijsko Radgono, delat. Po dvej lejtaj sam se preselila v Ljubljano, vej pa sam nej stejla porcij v dvej rosagaj plačüvati. Ali te me je pá potegnolo na tihinsko.« Za tau, ka se je odalučila, ka de v turizmi delala, je krivo tüdi tau, ka rada guči več gezikov. »Že od malih naug sam mela dobro vüjo. Nenški in angleški sam se navčila brez toga, ka bi se redno včila, vej pa smo pri nas mlajši furt radi gledali risanke in filme, pa smo se tak tej dvej gezikov navčili. Pauleg toga sam ges rada med lüstvom in rada gučim, tau pa je dobro, če v turizmi delaš,« je na konci ške cujdala Polona Budja. (Kejp na 1. strani: Mlada Prekmurka pravi, ka je na Malti, čiglij so zdaj nevole zavolo koronavirusa, lepau.) Silva Eöry Kejpi: osebni arhiv Polone Budja. 5 KDOR IMA CVETLICE RAD/STO MA RAUŽE RAD... Ko zadiši po cvetju Cvetje sprejemamo z velikim veseljem na obrazu in srečo v srcu, še posebej, če cvetje diši. Vzpostavlja veliko stikov in prijetnih srečanj, pa tudi pomaga pri nice, od temperature zraka, predvsem pa od sorte. Vsi ljudje vonja ne zaznavamo enako. Lilije imajo močan vonj, včasih tudi omotičen. Pri- ladne svežine ljubek in očarljiv. Prežihov Voranc je zanje uporabljal koroško besedo solzice. V naših gozdovih jih najdemo kot avtohtono rastlino. Tudi Nej vseeno, kak se kosi Potonike delimo na zelnate, ki jim nadzemni deli odmrejo vsako jesen, in lesnate. Skupini zelnatih potonik pravimo binkoštne potonike. So v rdeči, roza in Vrtnica »Abraham Darby« spada v skupino vrtnic, ki najbolj dišijo. Je popenjavka in jo sadimo v bližino, kjer se največ gibljemo. Venčni listi ustvarjajo polnjeno sredico. večjih pomembnih poslih. Njegova lepota je brezčasna. Dišeče cvetje prostor naredi privlačen, zanimiv. V njem se počutimo bolje poročljivo je, da podarjeni šopek lilij čez noč damo v drug prostor. Ponazarjajo nedolžnost, milino in zmagoslavje. V krščanstvu je Prav šmarnice so med najboj priljubljenim cvetjem za poročne šopke. V mesecu maju si jih podarjamo, nabrane na domačem vrtu. na naših vrtovih jih imamo lila barvi. Zanimivi so popna pretek, saj se z lahkoto ki rastlin, ko pa se cvetovi razmnožujejo. Zlasti so pri- odprejo, pa močno dišijo. Zelnata potonika očara s pestro barvitostjo razpoloženi in voljni za pogovor. Vrtnice kot kraljice cvetlic so priljubljene že od začetka civilizacije na evropskih tleh. Njihov vonj dajejo strokovnjaki v ospredje. Vrtnica daje občutek razkošja, obilja in prestiža. Jakost vonja vrtnic je odvisna od več dejavnikov: od kondicije vrt- z belo lilijo povezanih več dogodkov. Martinova, Alojzijeva, Jožefova in Marijina lilija. Lilija je od nekdaj med najlepšimi in zaželenimi cvetlicami. Že od nekdaj je gojenje lilij predstavljalo vrtnarjem veliko pestrost v izvoru in izboru barv. Šopek šmarnic je zaradi svoje preprostosti in pom- ŽELEZNA ŽUPANIJA Vrtnica »Graham Thomas«; cvetovi so v jantarni rumeni barvi. Zraste do 120 cm, primerna za šopke. ljubljene za poročne šopke, ALI STE VEDELI zato jih gojijo tudi v rastli- Tako kot vrtnica velja za njakih celo leto. Tako si lah- kraljico rezanega cvetja, bi ko tudi pozimi s preprostim za nagelj rekli, da je kralj. šopkom dišečih šmarnic Besedilo: Olga Varga prikličemo v stanovanju Fotografije: svetovni splet pomlad. Porabje, 11. junija 2020 Na konci maja, v začetki junija, gda je že baukšo vrejmen, se začne edno najvekšo paversko delo, tau je kositev. Po pravici, nej samo kositev, dapa vküpvlejčti, navile redti, trausiti pa obračati so tü nej leka dela bila. Zato ka tau si vsigdar te mogo delati, gda je najbola vrauče bilau. Prvin je senau velko vrejdnost melo, zato ka ga nej bilau zavolé, zavolo tauga se je vsikši mali kaut dolapokauso. Gda so se krave po vasnicaj odale, zato ka se je nej splačalo spravlati z njimi, je več nikoma nej trbelo senau. Vasi je pomalek gorazarasla trava pa grmauvdje, pa nej samo v Porabji, ranč tak po cejloj Železnoj županiji. Tau so opazili tisti tö, steri tam vrkar na ministrstvi delajo, ka tau je tak nej vredi, nika bi trbelo vönajdti. Pa so vönajšli, tak je gratala subvencija, tau tisti dobijo, steri njive delajo, travnike kosijo ali se s sadjarstvom spravlajo. Vseedno ka pauvajo ali sadijo, važno je tau, aj se njive delajo, trava se kosi. S subvencijov dobre pejnaze leko slüži, najbola s košnjov tam, gde je dosti hektarov. Tak dosta brig nega s tejm, z mulčarom na leto gnauk se pokosi, telko je vse, depa tau je nej vseeno, kak se pokosi. Samo tak se plača subvencija, če se travniki tak kosijo, kak so predpisi. Nej je vseeno, gda se kosi pa tau tö nej, kak. Tau je vse zavolo stvari (živali) pa ftičov, steri v travi živejo. Kositi vsigdar samo z edne strani slobaudno, aj živali leko vujdejo pred kosuav. Na srejdi pa mora ostati en štraf, gde do se stvari dočas zdržavale, dočas ka trava zraste. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Konec epidemije novega koronavirusa V ponedeljek, 1. junija, se je v Sloveniji uradno končala epidemija novega koronavirusa, ki jo je država razglasila 12. marca. Z uradnim koncem epidemije je prenehalo veljati še več ukrepov, ki so bili uveljavljeni za preprečevanje okužbe z novim koronavirusom. Dovoljeno število oseb pri zbiranju na javnih krajih in mestih se s 50 povečuje na 200, a je še vedno obvezno zagotavljati minimalen stik med ljudmi v skladu s sprejetimi navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in smiselno upoštevati higienska priporočila. Poleg manjših nastanitvenih obratov, ki so lahko odprti že od sredine maja, so se lahko odprli še tisti, ki imajo več kot 30 sob, nastanitveni obrati za potrebe zdraviliškega zdravljenja, fitnes centri in centri dobrega počutja, bazeni in vodne aktivnosti. Zaprti ostajajo diskoteke in nočni klubi. Prav tako ob nedeljah in praznikih ostajajo zaprte trgovine z izjemo bencinskih servisov in lekarn, ki so lahko odprti. Vsi osnovnošolci so se vrnili v šolske klopi V osnovne šole so se minuli teden vrnili tudi učenci od četrtega do osmega razreda osnovne šole, tako da zdaj šole obiskujejo vsi učenci devetletke. Oddelki v šolah ‒ in tudi vrtcih ‒ se ne delijo več, še vedno pa veljajo splošni higienski ukrepi. Učencem v razredu ni treba nositi maske, NIJZ pa učiteljem svetuje, naj jo nosijo. Srednješolci bodo do konca šolskega leta doma. Izjema so zaključni letniki. Ti so v pripravah na maturo, ki bo potekala do 23. junija, že od druge polovice maja obiskovali pouk v učilnicah. Z uspehom na splošni maturi bodo dijake seznanili na šolah 13. julija. Maturo bo letos prvič opravljalo 15.567 dijakov. Na splošno se je prijavilo 6078, na poklicno pa 9489 kandidatov. Kálmána Mikszátha »Dobri Palóci« - 10. S tistim dnevom začnem, gda so v Bodoki prauti oblakom zvonili. Srmaki Csuri Jóskani so mejérge na prgiški gratali tačas, ka je z mezevov tazagnau čaren boži čemér, šteroga so zaman stejli oblisi z vauskimi redečimi panklikami okinčati. Vse je čütilo, ka je Baug na kraci gorpoiške, gosi so se prebidile v svoji naučni kvatejraj ino med gaganjom lejtale, drejve so se med praščanjom vogibale, vöter je vküpzameu poštijski praj ino ga zbesnjeno zdigavo. Žuti kokaut stare Csökénove je gor na strejo odleto ino od tistec kikiriko, konji so se hrzali v štali, birke so se prestrašeno zberale v male küpe na dvoriškaj. Liki zvonenje, štero je kralüvalo med vihérom, je zvün ednoga maloga deža - tisti je tö bole hasno kak škaudo donk tazagnalo veuko nevolo. Pšenica ino kukarca, štere so prva tak letejle, kak če bi strjé dobile, so stanile ino pomalek je nébo tö čisto gratalo. Samo visika voda potoka Bágy, štera se je pod gračenkami naglo ino divdje paščila, je kazala na tau, ka je tam vrkaj kauli Majornoka pa Csoltóna grauba toča ali črčavka mogla biti. No, če té potok zdaj gnauk ne vdari vö, ino ne zalejé lüstvo v Bodoki, te se donk splača biti katoličanjska vesnica - v literanskoj krajini. Brejg se je napuno z lüstvom, tü pa tam se je blisketala kakša lopata ali motka. Stari Sós Pál je celau eden aklič tö prineso. Verti so po brazdaj spiščavali dežino vodau v potok. Samo aj se ne povrné s svojimi mlajšami! Povauden je zamazano dojtekla, z gausti vrbdji grmov na bregej pa je nej samo listke od spodik dojvtrgnila, liki je skaurdjo tö ogülila, tü pa tam pa z méke zemlé eške grüde tö vövtrgnila ino je razlüščila. Do zordje de kujša čipka laučila mezeve, pa njeni cikcaki tö nauvi baudejo! Trami, dveri ino vsefelé domanje škéri so plavali na valauvaj, krbüle, ritonje ino okenske table. (Donk je voda nindrik cejle rame taodnesla!) Te so pa pene en küp sená, po tistom pa nikši štirikiklati pén potačkale ... Mejsečna sveklina je vrnau tá spadnila. Vej je pa tisto nej pén, liki edna lada s tulipanom, ino gléj čüdo, kak lepau na njej eden mali agnjec sedi. Depa zdaj, gda ga je vöter do bregá pripelo, se od rama Tóth-Pernye Jánosa lepau vidi, kak je pod sé potegno svoje zadnje nogé, ino kak se grabi s prejdnjimi nogámi. Lejpo bejlo vuno má, na rbti z dvöma črnima flekoma ino z redečim panklikom kauli šinjeka. Nindrik ga je nekak sploj rad mogo meti! S takšim potrplenjom sedi na ladi, štera se sé pa tá vuja, kak liki bi se rade vaule po vodej pelo, če pa gda malo blecka, je tau zavolo gladi. Istina pa je, ka leko gej tö tam, gda lada med plavanjom tisti küp sená dosegne. Ranč je nej tak daleč ... tam se obrača, pri Périnom škedjni! Hajč, za njauv, stara lada! Lidgé so en čas nastrgavali, ali se agnjec donk pokaže za kiklaum, de so ga pa nej vidli. Gvüšno ga je požrla kmica, ali pa ga je venak gospaud Sós Pál med potjauv s svojim akličom vöpotegno … Depa té gospaud pravi, ka če rejsan je agnjec tam biu, ga je un nej na pamet vzeu. Tau pa more rejsan tak biti, če tak pravi eden tak bogati ino poštüvani človek, šteroma se je že letos premalo vidlo biti birauv na mezevaj, ino bau, če doživemo, za edno leto že birauv v cejloj vesi. Liki, če že gučimo od toga agnjeca, je trnok špajsno tau, ka če so ga na začetki vesnice eške vsi vidli, je pri gračenki Sós Pála na gnauk samo preméno ino ga je na konci vési več niške nej na pamet vzeu. Dosta klajfasti gezikov tü ge- Tisti nekdeš ste, šteri so, včasik drügi den, pri zavalnoj svetoj meši samo te počivali, gda so lizali prste med listanjom v molitveniki. Mogli bi se zavaliti za Gospaudovo smilénje, ka je nej kaštigo vesnico … depa geziki so klajfasti, celau stau lüdi je vövtégne kak lopate, ka bi na nji vkrajodnesli poštenjé od nekakoga drügoga. Včasik so začnili prauti Sós Páli tutnivati: samo un je leko lado vöpotegno, niške drügi! Depa Baug ne spi, lagvi odjen ne vogasne, nede tau tak ostalo. Vej se že od nindrik skaže njegvi gospodar! Šuktivali so ino brundali (što pa kaj takšoga s svojoga prsta vöpoceca?), ka je bilau v tistoj ladi telko pa telko stari srebrni tolarov. Ka je istina, je istina, stari je tö leko zmauče za vüjami emo, vej je pa gózonski krznar, vsikdar žeden Mócsik György etognauk nika takšoga pravo, ka bi prej v etom pitanji, če bi nej lakat na lampaj emo ... Što pa te tak leko vej? Depa tisto o srebrni tolaraj je gvüšno norija. Nej je biu v tistoj ladi ranč eden paučeni graušli nej, liki (kak že gnes vejmo) samo bosman, zdavanjski dar lejpe Baló Ágnes z Majornoka: tri kiklé s perkala, edna s štiri raubov, šest vacalejgov, dva za kauli šinjeka, eden prslejk s srebrnimi kapčicami, deset bejli srajc, zvün toga pa eden rejkli pa edne cejlak nauve čizme, štere so eške ranč nej podkavane bile. Sirauta Baló Ágnes, v ladi je bilau vse, ka je mejla! Kak je povauden taodnesla ram, tak je tazaprala njeno zdavanje tö. Brezi gvanta, na veuki špot, ne more staupiti pred oltar. Vse je že mejla, ino kelko je kak lapica trpela, ka Porabje, 11. junija 2020 bi tau vküpspravila, vsikši falat gvanta ejkstra. Kauli bratve bi se zdala, tak je preminaučo soboto obečo sam mladoženec - liki zdaj, ali bau kaj ali nej. Gvüšno bi biu Baló Mihálya ram pun žalosti, če bi eške stau, ino če bi se nej zavolo toga žalostiu, ka ga je voda taodnesla. Ágnes samo djauče s svojimi lejpimi očami, če rejsan bi leko vrnau una trauštala sirauto malo Borcso, štera je grdau zgübila svojoga agnjeca, tistoga pisanoga agnjeca Cukrina, s šterim se je vküper špilala, vküper spala … Eške dobro, ka je tisti vrajži Bágy zalejau tranik tö … tak nega več nikoga, šteri bi dojzgrizo njegvo židano travo, vej je pa tisti slatek, libleni agnjec Cukri preméno … Kak lepau je eške slejdjen den majüto s svojim répom ino skako vanej na sunci, kak je polezno malo rokau Borcse, kak go je na mili gledo s krautkimi očami, kak liki bi čüto, ka go od slejdnjim vidi! Ka pa če ga najdejo, če ga nazaj prineséjo? Rejsan je za en par kednauv nikši glas o plavajaučoj ladi prišo, na šteroj je prej eden agnjec sejdo, sigurno, kak liki bi skrb emo na njau. Vidli so go v Csoltóni ino celau v Bo- 7 šnji agnjec doki, kauli paunauči go je ta pripelo čemerasti potok. No, če je istina, te je tau nej moglo drügo biti kak liki kinč od Balóna dejkeu! Baló Mihály se je včasik na- pauto. Vej že un nazaj spravi bogastvo svoji čeri, če rejsan se njegve nogé do kaulen znücajo. Tak je grato veuki špot v Bodoki, ka so prejkziskali ram najbole bogatoga človöka. Baug moj, kak veuki gospodar je pravica! Sam birauv ino desetar sta prišla, vej je pa Baló Mihály vörvo klajfam ino se obrno na vlast. De je pa nika nej velalo: nika so nej najšli v Sósa rami. Čemerno se je Baló napauto domau, njegve čeri sta do mejé pred njega prišli, nej bi ga mogli bole čakati, če bi po senji odo, tö nej. »Se je najšo agnjec?« je tüoma pitala Ágnes. Jaj, kak bi se pokisila oprvim lado pitati! Lekar bi omedlejla, če bi čüla, ka se je najšla. »Nej agnjec, nej lada. Če rejsan je birauv vse prejkzisko pri tistoma človöki, na šteroga ge brodim.« Vse je djenau tapravo, ka je znau. Ágnes je lagve volé vujala s svojov lejpov glavauv. »Vi ste šli z močjauv, z vlastjov prauti njemi, zdaj pa dém ge, nemaučna,« je gizdavo zdignila glavau, »moja škér pa bau prefriganost.« Samo dejte je nej gučalo. Če rejsan je mala tö tam stala: najbole nemaučna. En keden je táojdla Ágnes, iskala je, gledala, vsikšoga vöopitala. Eške v Gózon je odišla, kama se je Sós Pála či omaužila, če ne najde tam tisti gvant. De je pa nika nej velalo, eške üše, zbetežüvala je, s kaulami go je trbölo z Bodoka domau pripelati. Tak je tau, zaman je bila paut od Ágnes tö. Nej je pomagala vlast, ino nej prefriganost. Hüdobni majo vekšo mauč od vsega toga. Depa, ka če bi se sama istina napautila, nej v maškari, nej po skrivni potaj, nej s sablov, liki samo s praznov rokauv? ... Pozabiti je trbölo vüpanje tö. Škoda bi bilau ranč edno slamo mekniti v etom deli, vej bi pa samo slabše gratalo. Nej samo zdavanjski dar siraute Ágnes je vkraj, liki njeno zdravdje tö. Gda se je napauto po njau, je stari vankiš ino blazino na kaula djau, de je pa Borisko tö s sebov vzeu, aj una tö malo svetá vidi. Pomalek de mejla osem lejt ino je eške nikdar nej vö s svoje vesnice staupila, vsikdar se svoje matere drži … ka pa gučim, vej pa že dugo nema matere sirauta! Vekši je biu straj kak liki beteg, vej so pa vsi trgé pejški stapali po veukoj kamenoj poštiji, ka bi betežnici kaula nej glavau strausila ino ka prej pri zvoniki gorsedejo. Ágnes je tak na léki ojdla, ka bi do domi zdržala. Sveta istina, ka je bilau škoda za kaula! Gda so se od rama Csorba Gergelya nutobrnauli, so se pri škednji Kocsipála pokazali cejli veški prejdnji pa glavači, med njimi gospaud Sós Pál, svetešnje naravnani, v nauvom bekeči, šteri je viso z njegvi pleč. Vej pa rejsan - nauvo cerkev so gnes posvečali. »Gledaj, Boriska! Dobro si pogledni tistoga viskoga človöka z dugimi vlasami,« je svojoj sestrici šuktivala Ágnes, »tisti ti je odneso Cukrina.« Veuki gospaudge so vrnau do veške iže prišli, gospaud Sánta-Radó Ferenc pa je na pamet vzeu, ka na strejo nauve ritonje trbej, zatok so veški glavači stanili, ino čedno nastrgavali strgano vreje. Kak špajsno je, ka se na svejti vse znüca, eške veška iža tö! Borcsa je s strajom gledala tistoga človöka, njene veuke, sive oči so se napunile s skuzami. »Ne cukaj me,« se je zdrla na njau Ágnes ino spüstila njeno rokau. »Neškem te ... samo zmrzila sem se … kak liki bi vidla Cukrina v lufti prauti sebi leteti.« Zmejs so uni tö prišli do veške iže. Gospaud Baló Mihály je zbrundo eden valenbojdi ino odišo dale. Ágnes vrnau tak. Liki tau nauro dejte, nini, je sploj pauleg staupilo ino začnilo gučati tistoma veukoma človöki. Ej, ka s toga bau! »Stric!« je nemili cingo njeni glas. »Dajte mi nazaj mojoga agnjeca.« Visiki tanač je vküppogledno. Od koga je ta lejpa dekličina z žalostnim obrazom? »Dajte mi nazaj mojoga agnjeca!« je pá terdjala, njeni tenki mlašeči glas je tak füčko v lufti, kak liki eden kamen s fičefal. Sós Pál je čemerno dojpogledno, po tistom pa popravo svoje sejre vlasé, štere je emo ozajek vküpzvezane ino milo pito: »Kakšoga agnjeca, dejte moje?« »Mojoga agnjeca Cukrina, z dvöma črnima flekoma na rbti, z redečim panklikom kauli šinjeka. Vej pa dobro vejte vi ...« »Nej sem ge nikdar tvojoga agnjeca vüdo,« je pravo ino zgübo potrplenje. »Vkraj idi, ti pravim!« Te se je obrno k visikoma tanači: »Rejsan je tau že stara streja, gospaud birauv, prejk nje nuttečé …« »Nut, nut. Depa prejk vaše streje tö nika nuttečé, kak vidim. Lekar se je prelüknjala nindrik, gospaud Sós Pál.« Do vüj je redeči grato, gda ga je birauv tak špotlivo otaužo. »Prisegnem, gospaud birauv, ka v tom pitanji od agnjeca ...« Dejte ga je z veukimi očami nastrgavalo, gda je čemerasto nazaj potegno svoj bekeč, naprej vzeu svojo rokau spod njega ino zdigno dva kustiva prsta prauti nébi. »Prisegnem tü pred vami, tü pod milim nebom, na ednoga živoga Bogá …« Žnaura golejra se je od cukanja spistila ino sama razvezala, nauvi, žmeten bekeč se je začno pomalek-pomalek čujsniti, na konci pa je od pojasa doj nakle spadno. Boriska je skričala ino v megnenji skočila k tistoma gvanti. Vsakši je njau gledo. Eške v lampaj staroga Sós Pála se je zateknila nauva prisega. Eške dobro, ka se je zateknila. »Cukri! Moj mali agnjec!« je boleče skričala dekličina. Doj se je nagnila. Svojo malo glavau je stisnila tá, gde sta se na podmetavanji vidla dva barnastiva fleka ... Lejpo krznarsko delo, cejlo podmetavanje je bilau z lepau zaprane agnjecove kauže, depa tisto poznano na srejdi je bilau najlepše. Mala Baló Borcsa ga je s svojimi skuzami na eške bole čisto zaprala. novelo »A néhai bárány« (1882) na domanjo rejč obrno: -dmilustracija: -mkm- Porabje, 11. junija 2020 ... DO MADŽARSKE Malo več kot 20 tisoč učencev se je vrnilo v šole 2. junija se je vrnilo v šolske klopi le okrog 21 tisoč učencev in dijakov, je sporočil upravljalec javnih šol center Klebelsberg. V državi je trenutno 700 tisoč osnovno- in 500 tisoč srednješolcev. Vlada se je dva tedna pred tem odločila, da bo ponovno odprla šole, s tem da se morajo upoštevati epidemiološki predpisi. Vladna odredba pravi, da med 2. in 15. junijem velja za šole pouk na daljavo, hkrati lahko šole organizirajo konzultacije za posamezne otroke ali manjše skupine otrok, če se to zdi učiteljem potrebno. Med 2. in 26. junijem morajo vse osnovne in srednje šole organizirati varstvo za učence in dijake, ki to potrebujejo. V času varstva se lahko izvajajo razne interesne dejavnosti, krožki ali športne aktivnosti. Vlada je odredila, da se v času poletnih počitnic lahko organizirajo tabori in kolonije, tudi taki, kjer udeleženci prespijo. Opozicija ne bo imela možnosti na naslednjih volitvah Če se bo tako nadaljevalo, opozicija na naslednjih volitvah leta 2022 ne bo imela nobene možnosti, da bi zamenjala vlado, je rekel znani politolog Gábor Török. Po njegovem mnenju se je po občinskih volitvah lani zdelo, da ima opozicija dve vodilni moči, in sicer stranko Momentum, ki naj bi bila stranka mladih, in stranko nekdanjega premiera Ferenca Gyurcsánya Demokratski forum. Toda kot bi stranko Monmentum v zadnjih treh mesecih zbrisali iz političnega zemljevida, meni politolog, desničarska stranka Jobbik pa je v razsulu. Za ostale, manjše opozicijske stranke del volivcev sploh ne ve. Vladne stranke so pridobile na popularnosti v času koronakrize, hkrati opozicija ni pokazala nobene enotne ali skupne strategije v tem obdobju. Medtem ko je vlada v tem času imela dosledno, premišljeno sporočilo, ki ga je posredovala preko vseh kanalov, opozicija ni imela niti stavka, ki bi preživel več kot dva dneva v medijski pokrajini. Török je opozoril tudi na to, da smo na polovici med minulimi in prihodnjimi volitvami in še ni bilo primera, da stranke, ki v tem času vodijo, ne bi zmagale na naslednjih volitvah. 8 Z njimi vred sem djaukala Irinka Kovač, po doma- - Kak tau, ka ste vi nej njom Djišarina, v Varaši doma ostali v Andovci? žive, depa v Andovci se je »Zato, ka potistim, ka sem naraudila pa gorrasla. Potistim ka se je oženila, je v Farkašovce prišla za snejo, gde je sploj dosta delala pa se mantrala. Bilau je tak, gda go niške nej vido, ka je še djaukala tö. Gda sem go spitavo, ka je bilau najbaukše v njenom živlenji, tau prajla, ka tisto, gda sta z možaum v Varaš prišla pa je že delat odla. - Irinka, kak tau, ka se vi Kovač zoveta pa Irinka Kovač (Djišarina) se je v Andovci nej Gašpar, kak so se narodila oča zvali? »Zato, ka je oča mater nej se oženila, sem v Farkašovvzejo, tak se dja po mate- ce prišla za snejau, zato ka ri zovem. Moja mati se je je mauž iz Farkašovec bejo. dosta mantrala, dosta je Petnajset lejt sem tam židelala. Dja sem njau fejst vela, po pravici ti povejm, rada mejla, že potistim, ka ka tam je mena nej dobro sem se oženila, sem dosta bilau, zato ka sploj dosta domau odla njej pomagat.« je trbelo delati. S starišami S snejov, vnukico pa vnukom (hčerko pa sinaum mlajšoga sina) pa možaum - Kak vi tak zvün vas je dosta Slovencov v Varaš prišlo iz vsej slovenski vasnic. Gde so zdaj oni? Zato pitam, ka vsigdar menje je tisti, steri slovenski gučijo. »Vejš kak je tau, tisti so že vsi stari gratali ali tapomrli, mladi pa že trno ne gučijo slovenski.« smo vtjüpar bili, oni so meli dva konja, tri krave pa vsigdar še male ecake. Doma je nej bilau stüdenca, z dola iz potoka smo vodau goranosili, vejš, kakšno mantranja je tau bilau, gora po brgej te kante vlačiti.« - Gda ste vi v Farkašovce odišli? »Leta 1956, drügoga junija sva se ženila pa te potistim, po gostüvanji sva se taspakivala.« - Gde je bilau gostüvanje? »V Andovci, doma pri materi znautra pa vanej na dvauri, depa dobro je bilau, drügi den do podneva je držalo. Iz Farkašovec so goslardje bili, tak so igrali, kak če bi nikdar nej steli taknjati. Dosta lüstva je bilau, zato ka cejlo lüstvo so vtjüparpozvali, ka je nam žlata bejla. Gda sem se dja oženila pa kraj od daumi odišla, te se je moj brat Karči naraudo, tak ka med naja dvajsti lejt razlike je.« - Gde so vaš mauž delali? »Moj mauž je krčmar bejo pa nikdar nej bejo doma, vseeno bilau, če je krčma odprejta bejla ali nej, njega doma nej bilau. Tak ka dja sem mogla doma delati še namesto njega tö, če sem stejla ali nej.« - Kak ste v Varaš prišli? »Od moža brat je v Varaši žejvo, te grünt je njegvi bejo, on je töj sto zidati, samo te je erbo en ram pa te tak smo mi zidali. Sedemdesetprvoga leta smo sé prišli, depa že pred lejtami smo vcujstanili zidati, tak kak smo mogli, silo smo nej meli, zato ka mi smo duga nej meli. Dja se najprvin možej pravo, ka tisti stari ram v Farkašovci je že nej za nas, dobro bi bilau zidati. Tak smo te v Varaš prišli, dobro je bilau, ka smo tü zidali, zato ka dja sem za eno leto že delat odla.« - Gde ste delali? »V socialnom daumi (Szociális Otthon) sem začnila delati kak medicinska sestra pa cejlak do penzije sem tam ostala, vsevküp sedemdvajsti lejt. Nej je léko bilau, sploj tisti edenajset lejt, dočas sem vsigdar vno- či delala. Dosta čamerov sem mejla z betežnikami, zato ka največkrat vsigdar so vnoči vö na okno zo- erbala, štiri lejta stara sem bejla, gda je drügi moški prejšo k materi, steri je nej najbaukši človek bejo. Dja Z možaum pa vnukico (hčerko od starejšoga sina) skakali pa vujšli, gnauk sé, gnauk ta.« - Zaka ste vsigdar vnoči delali? »Zato ka etak sem te leko domau odla matari pomagat pa ranč tak v Farkašovce k tašči tö. Dja sem v cejlom živlenji dosta delala kak v Andovci tak v Farkašovci pa v Varaši. Mi smo vsigdar meli velko folio (toplo gredo), gde smo vsefele sem mater fejst šanalivala, zato sem njej tak dosta odla pomagat. Gda sem se oženila, te mi je tö nej šlau dobro, sploj pa v Farkašovci. Dosta sem mogla delati pa te še na dva deteta sem skrb mejla. Na mojoga pa na šogorcinoga, zato ka ona je v židano fabriko odla delat, dja sem pa doma bila sama. Ništje mi je nej pomago, stari so na njivo odišli, dja sem pa z pauvali pa nej samo za nas, na odajo tö. Vse, ka smo pripauvali, smo odali, bilau je tak, ka edno paut so 350 glav šalate odpelali.« - Ka je bilau najbaukše v vašom živlenji? »Ka aj človek povej, dja sem dosta dobroga nej mejla. Od oče sem ranč ime nej marov pa z mlajšami sama doma ostala. Dostakrat je tak bilau, kak mlajši tak dja sem z njmi vred djaukala, gda sem že cejlak odnemogla. Tak ka mena je potistim šlau dobro, gda sem v Varaš prišla delat, najbola pa te, če smo se pelali kama na izlet. Karči Holec Porabje, 11. junija 2020 9 V MONOŠTRI SO ME ZAPRLI Vörvlete ali nej – gnouk so me v Varaši policaji zaprejtoga držali. Prmojdüši! Kak se tou zgoudilo? Pomali, pomali, ka se spotin, zato ka je tou že davno bilou. Krepko več kak trestipet lejt boude. Ja, Drüštvo novinarov Slovenije je organizejralo en izlet na Madžarsko, pelali smo se vse ta od Ljubljane do Balatona, prejk Zalaegerszega pa Kestehelya do Porabja. Za en puni bus nas je bilou, s cejle Slovenije smo vküper prišli. Trnok lejpa drüžba. V Soboti so glavni organizatori gor prišli. Prekmurci. Gvüšno bi je vse poznali, zato ka so radi prejk v Porabje odili. Ene par košar so gor privlekli, notri pa zaseka, domači čaren krüj, mesou s tünke, orejove pa makove pogače, slivovica – pa tou samo za začetek. Cejlo pot vse dobro bilou, dosta smo si meli za povedati, dosta je bilou za videti. Tak smo se nazadnje pripelali v Monošter. Zgučano je bilou, ka mamo obed v Makkheteši. Komaj se doj sedemo, brž so kelnarge znosili pred nas gesti pa piti. Žmajno je bilou pa dobro je doj teklo. Mogli bi se že davno zdignoti pa odpelati k lončari Dončeci. »Vej včasi idemo, samo šče eno spopejvlemo pa tou rundo doj spigemo te pa dale idemo,« so me nazaj držali, zato ka san že skor čemeren büu, kak se pout pa tou vse brez reda vleče. Domanji cigaretlinge so že sfalili, tak ka so skoro vsi začnili fečke ali pa simfonijo vlejčti, tak ka se na drügi kraj stola skoro nej več vidlo. Ne kadin, odijavlen pa, tou se pa skoro nej več dalou. »Iden malo kouli na špancejr, za frtau vöre nazaj priden, leko?« san pravo Irmi, una je glavna bila. »Samo idi, vej te počaka- mo,« mi je obečala. Ena kolegica pravla, ka bi šla z menov. Pa sva šla, samo na plac kouli hotela pa do cerkve pa brž nazaj. Prideva nazaj v Makkheteš – nut poglednen: ranč so ne odpelajo! Bižijva, bižijva, busa pa več nej bilo videti ... Ka pa zdaj? Pravice s pejnezami vred so v busi ostale. Znau san, ka idejo k Dončeci lončari ... Nemava nej pejnez nej vüva nej z njimi?« Ešče gnouk poven, kak san znau pa zmogo. Te se pa svado: »Kakši so pa tou pajdaši, ka so vaj' povrgli pa se odpelali! Včasi za njimi kolego poš- Nekdenešnja zidina varaškoga kulturnoga doma. Nasprauti je zidina monoštrske policije, gde sva s kolegico »zaprejtiva« bila. nouve litre vina gor prinesli pa nouvo noto na večno prijateljstvo z domanjimi legenji začali popejvati, tisto »Mi se mamo radi« ... Nagnouk so pa vsi gor stanoli pa začnoli – »Že dolgo nismo pili ga ... Dale pa: »Irma stara klüka, piti se ne vüpa ...«. Najmenje trestipet veseljakov pa veseljakinj je stalou pa čakalo, gda vsakši poseba na svoj red pride. Zračuno san, ka bi tou leko bar deset minut trpelo, šoför je že za volanon sejdo, tak ka gvüšno že dale idemo.Taško san djau v bus na svoje mesto. Kolegica ranč tak. Pa sva šla še gnouk na varaški plac, zato ka san ščöu ešče poslikati slovenski napis na trgovini na križišči, v cejlon Monoštri štiri edine slovenske besede: ČEVLJE POSODA ... drügivi dvej se zaj ne zmislin. Pa brž nazaj, ka se nama pravic, ka naj delava? Od mobitelov, ka leko kogakoli gdakoli pozoveš, se nan tistoga časa niti senjalo nej. »Ideva na policijo, rajši prvle kak ka naj kakši policaj v pamet vzeme, ka brez dokumentov kouli odiva. Pa mo proso, naj sodakom povejo, ka so naj' naši tü povrgli pa na policijskoj postaji čakava,« san na glas premišlavo. Fejst blejdiva sva oba bila. No, pa sva šla. Dežuren, mladi pojbič, gda sva nut stoupila, je naglo gor skočo pa na naj' fejst ostro gledo. Nastoupo je kak uradna oseba, kak se šika. Nikak san raztolmačo, što sva, kakšo nevolo mava pa ka nemava dokumentov, avtobus slovenskih novinarov pa se nama je odpelo na Verico. »Tou mi znamo, ka ste novinari z Jugoslavije pri Makkheteši – zakoj sta pa len, naj se obrnejo pa po vaj' pridejo!« se čemerüu. »Ne bi raj telefonejrali do sodačke straže pa naj našin povejo, ka müva bus tü pri vas čakava?« »Probajmo tak. Samo ka vaj' morem nut zaprejti, zato ka nemata dokumentov, zakon je zakon, tou je obmejni pas – ka pa če šef kontrolejrat pride? Vej ga itak moren pozvati, naj un povej, ka napravimo z vama. Tou zna zamotano gratati, šef zna fesjt oster biti ...« Odpelo naj' je v »sobo za pridržanje«, pravimo pri nas, pa ka naj počakava. Doj naj' je zakleno pa odišo. Liki skouz okno naj' je s svojoga kraja gvüšno vido, kak sva cejliva prestrašeniva. Prineso nama je vodou pa kavo pa pravo, ka vojska že vidla bus pa ka poveljnik tö prijde. Tak za kakšo vöro pa pou Porabje, 11. junija 2020 ali več čüjen, ka se je v dveraj klüč obrno. Policaj pa en civilist nut stoupita v najno »vouzo«. »Tou je naš poveljnik.« Znouva moren prpovidavati, ka se je zgoudilo. Mladi policaj samo klumo z glavov, ka je tak, kak praviva. Moški v civili, poveljnik, naj' en cajt gledo ... nej se vidlo, ka si od vsega toga misjli. Te pa nagnouk samo pravo: »Odi, ka idemo pijt!« Un po naše zna gučati! Da pa nej, pravo, ka samo tou zna povedati, drügo nej. Prej ka včasik prejk ide k jugoslovanskoj obmejnoj milici na srečanja, pa tü kouli ranč tak poznane ma. Prejk policijske postaje je tistoga časa büu varaški kulturni dom, tan so taši mali bife meli. Gda smo nut stoupili, vse samo tüuma gratalo. Policaj prišo! Za šankon sta bile dvej dekličini, poznani sta se mi vidli, zato ka sta pred par lejtami, da smo snemali za slovensko televizijo, pri folklori plesali, ja, tou sta Kati pa Marijana ... Nej san büu gvüšen, če naj pokažen, ka njivaj poznan, njivi dvej pa lekar ranč tak nej, vej san pa prišo s policijskin spremstvon, s samim poveljnikon. Po vogrski je naroučo tri špricere. Na velko si kloncnemo. Niti san si nej pošteno gutno, že Irma nut prleti, fejst čemerno se drži pa naj krejga: »Ja ka si pa vüva dva mijslita, ka sta nika ekstra?! Brž, dosta je pitija bilou, mi včasi idemo naprej!« Ešče policaj je vido, ka zaj več heca nega ... Dobro, ka je bar polojno busa tak trüdnoga bilo, ka so niti nej preštimali, ka se godi. Ka vse so nama pa ovi, ka so šče nej zaspali, naprej zmetali, pa rajši ne poven. Peter Kuhar 10 Zgodbe vogerszkoga králesztva - 40. Veuka bojna se je končala na papéri tö Gda je 1. augustuša 1919 grata, če rejsan je antanta nej spadnila Republika sovjetov dopüstila, ka bi se habsburški (Tanácsköztársaság), je grato Karol IV. povrno na tronuš. kaos na Vogrskom. Roma- Zatok so - začasno - za renarska sodačija je 4. augustuša zmaršerala v Budimpešto, te pa prišla eške dale, cejlak do Győra. Začnila je z rosaga vövoziti sildje ino maro na več stau bagonaj. Že vleti je Miklós Horthy v Szegedi organizero »Narodno sodačijo«, v šteroj je slüžilo 4-5 gezero (zvekšoga prautikomuništarski) mladi pavrov Prejdjen »Narodne sodačije«, viceadmiral Miklós ino majstrov. Če Horthy je 16. novembra 1919 na bejlom konji rejsan so se jim prigezdo v Budimpešto v par kednaj pridrüžili eške vnaugi, so z Ro- genta (kormányzó) odebrali manarami nej steli drejktno Miklósa Horthyna, šteri je za vküpvdariti - so pa krvavo frtau stoletja grato praktično dojzračunali z revolucionara- prvi človek rosaga. mi ino Židauvami. Vlade so se Za štiri mejsece, 4. juniuša v Budimpešti naglo minjavale 1920, se je prva svetovna ino zbrisale vsa rendelüvanja bojna na papéri tö končala: bejdvej revolucij. Birovije so v palači Veuki Trianon v pana smrt osaudile više 70 lüdi, riškom Versaillesi so dali z več stau pa zaprle ali inter- Vogrskov podpisati mér. Terinérale. Stara dühovna elita je torij rosaga se je - brezi Rovačzbejžala na tihinsko. ke - zmenjšo na edno tretjino, Mirovna konferenca je oktob- od 18 miljaunov lüdi je v drra 1919 v Budimpešto poslala žavi ostalo 8 miljaunov. Če britanskoga diplomata Geor- je bila Vogrska pred bojnov ga Russella Clerka, šteri je edna srejdnje veuka evropska dosegno, ka so se Romanarge država, je zdaj gratala eden nazajpotegnili z glavnoga va- mali rosag v regiji. Od svojoraša pa drügi madžarski kra- ga gospodarskoga imanja je jin. Na njino mesto so stau- zgübila više 60 procentov: vsi pili čapati Narodne sodačije, njeni vekši rudniki (bányák) njini prejdjen Miklós Horthy za sau, zlat, srebro, kufer ali pa je 16. novembra na bejlom nafto so prišli k sausednjim konji prigezdo v Budimpešto. rosagom, šteri so dobili najBogatejšo lüstvo ga je pozdra- baukše oratke zemlé ino vilo kak osloboditela, delavci, 80-90 procentov gaušč ranč pavri ino vönavčeni lidgé pa tak. Tak je gratala Madžarska so se ga zbodjali. srmačka v surovinaj (nyersNa začetki leta 1920 so držali anyagok) ino mogla dosta volitve (választások), na šte- vse kaj nutpripelati. raj je svoj glas leko oddalo 40 Največ zemlé je dobila Romaprocentov vsega lüstva. Nauvi narska, po tistom Češkoslovašnarodni djilejš je vözglaso, ka, Jugoslavija ino Avstrija. ka rosag znauvič kralestvo (Eške Polska je tö dobila en falat, Taljanska pa varaš Fiume-Rijeko.) V krajodkapčeni krajinaj je živelo 10 miljaunov lüdi, od toga više 3 miljauni Madžarov. Miljaun pa pau je je prišlo na Romanarsko, miljaun v Češkoslovaško ino skoro pau miljauna v (kisnejšo) Jugoslavijo. Trianonski mér je naprejspiso tau tö, ka se Madžarska nikak več ne smej zdrüžiti z Avstrijov ino regulerala njeno sodačijo: leko je mejla samo 35 gezero prostovolni sodakov, nej je pa smejla držati tanke, bojne šifte ali fligare. Nauve grajnce so potegnili brž pa djenau. Samo na dvej mejstaj je prišlo do grauboga svajüvanja: srbska sodačija je nej pa nej stejla oditi z baranjske krajine, bogate s kulnom; zemlau kisnejšoga Burgenlanda pa so madžarski iregularni čapati (»Ronjava garda«) nikak nej steli prejkdati Avstriji. Decembra 1921 se je Sopron - kisnejši »najvörnejši varaš« - na plebisciti odlaučo, ka ostane na Madžarskom, če rejsan je tam živelo malo več Nemcov kak Madžarov. Pomalek se je žitek začno normalizerati ino konsoliderati, eške posaba, gda je ministrski predsednik grof Pál Teleki grato. Vpelali so zemliško reformo, v šteroj so raztalali više en miljaun plügov zemlé. Če rejsan je grünt dobilo više 400 gezero srmački ino mali pavrov, šteri so tak bole mérni gratali, je struktura paverstva ostala gnaka kak prva. Leta 1920 so vödali tzv. zakon »numerus clausus«, šteri je naprejspiso maksimalno numero židauvski štanderov na univerzaj, ka bi »inteligenca bole krščanjski obraz dobila«. Od sprtolejtja 1921 je predsednik vlade grato grof István Bethlen, šteri je v deseti lejtaj svoje slüžbe napravo eden takši konservativno-avtoritarni sistem, ki je zvekšoga gorausto do konca drüge svetovne bojne. Štirilejtna »veuka bojna«, ko- nec Monarhije, dvej revoluciji, okupacija ino trianonski mér so madžarsko gospodarstvo sünili v globko krizo. Paverstvo je spadnilo nazaj na polonje, industrija (ipar) pa na tretjino. Dosta je bilau lidi brezi slüžbe, vsi v rosagi so dosta slabše živeli. Najüše je šlau tistim 3-400 gezero Madžarom, šteri so po Trianoni pribejžali v matično domovino ino več mejsecov živeli v bagonaj na panaufaj ali po barakaj. De se je pa brž prišikalo zdig- 10 gezero kilomejterov več kak pred bojnov, té so zvekšoga povezüvale Budimpešto z Balatonom ino vekšimi varašami. V 1930-i lejtaj so začnili fligarge tö redno leteti. Leko povejmo, ka je madžarsko gospodarstvo - če rejsan je prišlo v veuko krizo - znauvič najšlo svojo (zgodovinsko) mesto nindrik na srejdi med balkanskimi rosagami ino češko-moravskimi krajinami. Zavolo nauvi grajnc je bilau na Madžarskom 90 procentov lüdi madžarske materne Madžarska delegacija prihaja 4. juniuša 1920 vö s palače Veuki Trianon po tistom, ka je podpisala mér za Vogrsko niti s té krize. Vlada je vpelala sigurne gospodarske regule, na tihinskom gorvzela veuke kredite ino napravila importeranje surovin ležejšo. S 1. januarom 1927 je vpelala nauvo valuto: staro »krono« je vöméno »pengő«. Dobri časi so se v cajti svetovne gospodarske krize (v lejtaj 192933) tö samo en malo enjali, vsikdar bole je šlau v industriji, štera je nücala domanje surovine. V rosagi so operali nauve rudnike, leta 1938 pa se je začno veuki program za infrastrukturo. V tistom leti je mejlo že 70 procentov lüdi na Madžarskom elektriko, če rejsan so nindrik po vesnicaj eške itak s svejčami ali petrulinom svejtili. Blago pa pautnike so eške dale najbole po cugaj ino šiftaj vozili, če rejsan je bilau vsikdar več tovornjakov, avtobusov ino celau avtomobilov tö. Betonski poštij je bilau za Porabje, 11. junija 2020 rejči ino narodnosti. Največ, kauli pau miljauna je ostalo Nemcov, stau-stau gezero je bilau Slovakov ino Romov, ranč petdeset gezero pa so nej dosegnili Srbi, Rovati ino Romanarge. (Slovencov je bilau v rosagi leta 1920 samo 6 gezero). Ranč edna od tej narodnosti je nej premišlavala separatistično, ka bi se stejla laučiti od rosaga. Zatok je bilau narodnostno pitanje več nej en tau madžarske znautrašnje, liki bole vinešnje politike. Nepravičnost trianonskega méra je bila glavna politična tema na Madžarskom med oböma svetovnima bojnama, v socialistični cajtaj pa se je komaj kaj smejlo gučati o njej. Gnes, djenau stau lejt po podpisi dokumenta, eške itak ostaja najvekša tragedija v očaj madžarskoga naroda. -dm- 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 12.06.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 9.05 Otroški program: Op! 10.00 Poročila, 10.10 Forenziki železne dobe, dokumentarni film, 11.00 TV-izložba, 11.15 Kuharija na kubik: Burger z zdravim pomfrijem, kuharska oddaja, 11.50 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 TV-izložba, 13.50 Divjina v srcu, britanska nadaljevanka, 14.40 Kraljestvo - kako so glive ustvarile naš svet, koprodukcijska dokumentarna oddaja, 15.50 Mi 4je: Odkritja, nemška nadaljevanka za mlade, 16.20 Fina gospa (IV.), angleška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Circom Regional: Češko komorno zlato, koprodukcijska dokumentarna oddaja, 17.55 Infodrom, 18.05 Risanka, 18.15 Pujsa Pepa: Juretov rojstni dan, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Koncert ansambla Smeh 2017, 21.20 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Kinoteka: Potovanje v Indijo, koprodukcijski film, 1.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.15 Napovedujemo PETEK, 12.06.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.25 Videotrak, 10.55 Dobro jutro, 12.30 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.10 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja, 13.40 Orkester Mandolina, 14.20 Poletna noč, posnetek koncerta v spomin Majdi Sepe, 16.30 Zmage so doma: Nogomet - svetovno prvenstvo 2014: Nizozemska : Argentina, polfinale, 18.30 Alpe-Donava-Jadran, 19.00 Koncert doma: Klemen Klemen, 20.00 Nedolžen, britanska nadaljevanka, 20.50 Svobodna ljubezen, ameriški film, 22.40 Koncert doma: Joker Out, 23.30 Dr. Mukwege, zdravnik, ki rešuje ženske, francosko-senegalska dokumentarna oddaja, 0.30 Videotrak, 1.05 Info kanal SOBOTA, 13.06.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.10 Infodrom, 10.25 Mi 4je: V očeh drugih, nemška nadaljevanka za mlade, 10.50 Osvežilna fronta: Denar, oddaja za mladostnike, 11.20 Ugriznimo znanost: 10 let raziskovanja umetne inteligence, oddaja o znanosti, 11.45 TV-izložba, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 TV-izložba, 13.40 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.10 Kaj govoriš? = So vakeres? 15.00 Skrivnosti človeškega telesa: Učenje, britansko-ameriška dokumentarna serija, 15.55 Naš vsakdanji kruhek: Čik, slovenska nanizanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Duhovni utrip, 17.35 Slovenski magazin, 18.00 Ozare, 18.10 Družinska kuhinja s Catherine: 2. oddaja: Nepričakovani obiski, 18.40 Erika: Uganka Aleksovega šibkega udarca, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Kaj dogaja? Z Jonasom, 21.30 Tutankamon: življenje, smrt in zapuščina, britanska dokumentarna serija, 22.15 Poročila, Šport, Vreme, 22.40 Sedmi pečat: Ubijanje svetega jelena, koprodukcijski film, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 2.00 Napovedujemo SOBOTA, 13.06.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 9.00 Spomini: Zora Konjajev, 2. del, dokumentarna oddaja, 11.15 Fina gospa, angleška humoristična nanizanka, 12.30 Čez planke: S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Južni Ameriki, 2. del: Buenos Aires, 13.25 Avtomobilnost, 14.15 Zmage so doma: Nogomet - svetovno prvenstvo 2014: Brazilija : Nizozemska, 16.15 Skrivnost barjanskega kolesa, dokumentarni film, 17.50 Golica, zgodba o skladbi, dokumentarni film, 18.45 Videotrak, 20.05 Kavarniška gospoda, ameriški film, 21.45 Zvezdana, 22.40 Koncert, 0.25 Videotrak, 1.20 Info kanal NEDELJA, 14.06.2020, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.10 Govoreči Tom in prijatelji: Klub frikov, risanka, 10.20 Kozmo (III.): Letalci, belgijska otroška nanizanka, 10.45 Prisluhnimo tišini: Socialni obrazi Slovenije, 11.15 TV-izložba, 11.25 Ozare, 11.30 Obzorja duha, 12.05 Ljudje in zemlja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Koncert ansambla Smeh 2017, 14.45 TV-izložba, 15.00 Moj zmenek na slepo z življenjem, nemški film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Košnikova gostilna, 18.30 Muk: Severni sij, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo te- dna, Šport, Vreme, 20.00 Ottilie von Faber-Castell: pogumna ženska, nemška nadaljevanka, 20.55 Intervju, 21.40 Poročila, Šport, Vreme, 22.05 Tkanje pogledov: Jože Dolmark, dokumentarni portret, 23.20 Operne arije: Basist Saša Čano (P. I. Čajkovski: Evgenij Onjegin), 23.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.05 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 0.55 Napovedujemo NEDELJA, 14.06.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.10 Videotrak, 7.05 Duhovni utrip, 7.20 Koda, 8.00 Glasbena matineja, 9.15 Družinska kuhinja s Catherine: 2. oddaja: Nepričakovani obiski, 9.40 Na lepše, 10.10 Fina gospa, angleška humoristična nanizanka, 11.40 Duhec, mladinski film, 13.30 Mogočne ladje: Filipini, potopis, 14.35 Žogarija, 15.10 Zmage so doma: Nogomet - svetovno prvenstvo 2014: Nemčija : Argentina, finale, 17.40 Dosje: Zločin, ki ne zastara, 18.50 Videotrak, 19.55 Nogomet - državno prvenstvo: Maribor : Aluminij, 27. kolo, 22.40 Žrebanje Lota, 22.50 Zvezdana, 23.50 Kaj dogaja? Z Jonasom, 0.30 Videotrak, 1.25 Info kanal PONEDELJEK, 15.06.2020, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 9.05 Otroški program: Op! 10.00 Poročila, 10.15 Naprej h koreninam, dokumentarna oddaja, 11.00 TV-izložba, 11.15 Kuharija na kubik: Ravioli, kuharska oddaja, 11.50 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 TV-izložba, 13.50 Divjina v srcu, britanska nadaljevanka, 14.40 Čof v vodo!, islandsko-britanska dokumentarna oddaja, 15.40 Otroški program: Op! 16.20 Fina gospa, angleška humoristična nadaljevanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 New neighbours - Novi sosedje: Na drugi strani, dokumentarna serija, 17.55 Na kratko: Družba brez odpadkov, 18.00 Malčki: Ribica v pasti, risanka, 18.05 Čebelice: Mali medo, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Umetnost igre, 23.30 Glasbeni večer, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo PONEDELJEK, 15.06.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.30 Videotrak, 11.00 Dobro jutro, 12.50 Obzorja duha, 13.25 Miro Cerar: »Če nisi pošten, te orodje kaznuje!«, dokumentarni feljton, 13.55 Na lepše, 14.40 Ljudje in zemlja, 15.40 Zmage so doma: Ritmična gimnastika - svetovno prvenstvo 2019, mnogoboj, 16.45 Nogomet - evropska liga: nepozabne tekme, 3. del, 17.45 Nočemo belega kruha, dokumentarni film, 18.45 50 knjig, ki so nas napisale: Ivan Tavčar: Visoška kronika, 19.00 Koncert doma: Daniel Vezoja, 20.00 Mogočne ladje: Egipt - po Nilu, potopis, 20.55 Dediščina Evrope: Smodnik, britanska nadaljevanka, 22.00 Koncert doma: Lačni Franz, 23.20 Pedofilija v Cerkvi - cena molka, francoska dokumentarna oddaja, 0.25 Videotrak, 1.00 Info kanal TOREK, 16.06.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 9.05 Otroški program: Op! 10.00 Poročila, 10.10 Doberdob: Ungaretti - Voranc, dokumentarni film, 11.05 TV-izložba, 11.20 Kuharija na kubik: Ribji brodet, kuharska oddaja, 11.50 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 TV-izložba, 13.50 Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nadaljevanka, 14.35 Potopljeni eldorado, francoska dokumentarna oddaja, 15.35 Otroški program: Op! 16.20 Fina gospa (V.), angleška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, 18.05 A veš, koliko te imam rad: Korakaj kot mravlja, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Meso in kri, britanska nadaljevanka, 20.55 Korejska vojna: Pozabljena vojna, koprodukcijska dokumentarna serija, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Spomini: Zora Konjajev, 3. del, dokumentarna oddaja, 1.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.15 Napovedujemo TOREK, 16.06.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.15 Videotrak, 10.45 Dobro jutro, 12.35 Umetnost igre, 13.10 Avtomobilnost, 13.40 Muzika od Trsta do Trbiža, dokumentarni film, 14.40 Čez planke: S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Južni Ameriki, 1. del: Lima, 15.50 Zmage so doma: Ritmična gimnastika - svetovno prvenstvo 2019, skupinske vaje, Porabje, 11. junija 2020 OD 12. MAJA DO 18. junija 17.05 Zmage so doma: Gimnastika - svetovno prvenstvo 2019, ekipno, 18.05 Slovenec po izbiri, dokumentarni film, 19.00 Koncert doma: 2B, 20.00 Afriški kralji: Preteklost, sedanjost in prihodnost, avstrijska dokumentarna serija, 20.50 To je naš dom, francosko-belgijski film, 22.50 Koncert doma: Lumberjack, 23.30 Kaj govoriš? = So vakeres?, 23.55 Videotrak, 0.30 Info kanal SREDA, 17.06.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 9.05 Otroški program: Op! 10.00 Poročila, 10.10 Legendarni drenovci, dokumentarni film, 11.00 TV-izložba, 11.15 Kuharija na kubik: Rižota z morskimi sadeži, kuharska oddaja, 11.50 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 TV-izložba, 13.50 Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nadaljevanka, 14.35 Poroka po indijsko, avstralska dokumentarna oddaja, 15.25 Male sive celice: OŠ Šmarje pri Jelšah in OŠ Ormož, 16.20 Fina gospa, angleška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Oživljeni Vodnik, izobraževalno-zgodovinska serija, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Kajetan Kovič, Janez Menart, Tone Pavček, Ciril Zlobec: Pesmi štirih, 18.00 Čarli in Lola: Bu! Te je strah?, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Lola in njena brata, francoski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Sveto in svet, 23.50 (Ne) znana poglavja slovenske zgodovine: Oživljeni Vodnik, izobraževalno-zgodovinska serija, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo SREDA, 17.06.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.50 Videotrak, 11.20 Dobro jutro, 13.15 Družinska kuhinja s Catherine: 2. oddaja: Nepričakovani obiski, 13.40 Koda, 14.30 Košnikova gostilna, 16.00 Zmage so doma: Kajak-kanu - svetovno prvenstvo 2019, 16.50 Zmage so doma: Gimnastika - svetovno prvenstvo 2019, mnogoboj, 17.55 Beograd - vinjete Slovencev, dokumetarni film, 18.55 Koncert doma: Zlatko in Optimista, 19.55 Nogomet - državno prvenstvo: Olimpija : Bravo, 28. kolo, 22.40 Žrebanje Lota, 22.50 Moje mnenje, 23.50 Koncert doma: Tinkara Kovač z bandom, 1.00 Videotrak, 1.35 Info kanal ČETRTEK, 18.06.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 9.05 Otroški program: Op! 10.00 Poročila, 10.10 Ilegalčki - skriti otroci okupirane Ljubljane, dokumentarna oddaja, 11.00 TV-izložba, 11.20 Kuharija na kubik: Jetrca s pire krompirjem, kuharska oddaja, 11.50 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 TV-izložba, 13.50 Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nadaljevanka, 14.35 Rabina v avstralski divjini, avstralska dokumentarna oddaja, 15.30 Otroški program: Op! 16.20 Fina gospa (V.), angleška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Ugriznimo znanost: 10 let raziskovanja matičnih celic, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko: Neologizem, 18.00 Dinotačke: Kar je padlo gor, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Vita activa - duh Hannah Arendt, izraelsko-nemška dokumentarna oddaja, 1.40 Ugriznimo znanost: 10 let raziskovanja matičnih celic, oddaja o znanosti, 2.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.25 Napovedujemo ČETRTEK, 18.06.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.20 Videotrak, 10.50 Dobro jutro, 12.40 (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Oživljeni Vodnik, izobraževalno-zgodovinska serija, 13.05 Moj narobe svet, dokumentarni film, 14.20 Koncert ansambla Smeh 2017, 16.00 Zmage so doma: Gimnastika - svetovno prvenstvo: finala po orodjih, 16.55 Nogomet - evropska liga: nepozabne tekme, 18.00 Na koncu ceste, dokumentarni film, 19.00 Koncert doma: Manca Berlec, 20.00 Auroville - utopiji naproti, francoska dokumentarna oddaja, 20.55 Krvava svatba, francoska nadaljevanka, 21.55 Avtomobilnost, 22.30 Koncert doma: Joker Out, 23.20 Rok Golob: Planet življenja (Orkester SF, Carmina Slovenica in Marko Letonja), 23.40 Slovenska jazz scena: Jazz Kamp Kranj, Emil Spanyi in David Gazarov, 0.40 Videotrak, 1.15 Info kanal Bojmo zadovoljni Človek je zvekšoma tak, ka nikdar nej zadovolen s tistim, ka má, ka ga dosegne. Mi, steri se s paverskim delom spravlamo, smo tü ranč tak, ne vidi se nam, če je söjča, če je preveč dosta deža, če je velka ica. Nika! Letošnja sprtolejt nam je ja za istino pokazala svojo söjčo. Dar-dar če smo za kakšno polejvanje valaun deža dobili v taum tali pri vodej Rabi. Oblacke se nagausta gonijo više nas, ali zvöjn vüjpanja dosta aska nejmamo. Depa itak aj bola söjča bau, kak pa gda se oblaki frtgnejo ali velka toča, črčavka pa vetri vse na nikoj dejejo. Naše tikvi se tü mantrajo v tau söjči, črčavka njim je listje malo vözlüknjala, viši Slovenske penzionistke z mladim gračenskim sausedom pá veselo delajo vküper (Z levoga kraja: Marija Kürnjek, Ani Dončec, Eva Lazar pa Mark Lang) njim pa eške tisto malo vlago tü kraj škejo vzeti, ka ji gora drži. Depa itak se ne dájo prejk. One se terejo rasti pa veselo živeti. Mi, slovenski penzionisti, njim pa pri tejm fejs pomagamo. Etak nam je tikvino semenje lepau vöprišlo, v enom mejseci so telko zrasle, ka smo je leko vö postjübli, vö okopali pa osipali tü. Prauti viši smo mujs mogli šprickati, mravle polagati s pecilnim prajom, travo pa nej pistiti gora zrasti pa s potrejbnim gnojom polagati tikvi. Pa ka je fejs potrejbno, vsakši nemili den ji skaus poglednemo, malo pripovejdamo z njimi, aj poznajo, ka se fejs brigamo zanjé. Vüjpajmo, ka de nam Baug pomago, ka lepau leko gora zranimo pa obranimo naše tikvi, aj leko majo svoj lejpi pauv. Pa tau tü, ka se té že vsi leko vküper dobimo, steri radi delamo tau paversko delo. Klara Fodor, predsednica kejp. Klara Fodor Sprememba zakona o javnem izobraževanju Parlament je 4. junija z narodnostnega vidika razpravljal o spremembi zakona o javnem šolstvu (zakon št. CXC iz leta 2011.) V splošni razpravi je kot zaprošena govornica Komisije za narodnosti sodelovala slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss, ki je obenem predsednica podkomisije za šolstvo in kulturo. V svojem nastopu je posredovala mnenje komisije. (Več o tem v naslednji številki.) TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB