LETO V. 10
Oktober 1979
glasilo szdl občine logatec
ogaške
OVICE
Kratek pogled na praznovanje
Letošnji občinski praznik 12. september smo Logat-čani praznovali zelo svečano. Razlogov za to je bilo veliko, saj smo v jubilejnem 60. letu ustanovitve KPJ, revolucionarnih sindikatov, SKOJ-a in antifašističnih žena.
Obenem pa smo prvič podelili priznanja „12. september" za razvoj samoupravljanja in gospodarstva v občini in delovanja v društvih najbolj zaslužnim delovnim kolektivom, krajevnim skupnostim in društvom. Priznanja so prejeli: KLI Logatec, KS Laze, Gasilsko društvo Dolnji Logatec ter Občinska zveza telesnokulturnih organizacij.
Slavnostni govor tov. Majde Poljanšek na osrednji proslavi ob občinskem prazniku v Gornjem Logatcu. (Foto: M. Tršar)
Svečana seja Skupščine občine. Izobraževalne skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij je
bila posvečena poimenovanju šole po tov. Edvardu KARDELJU, o katerem liku in življenju je na sveča-
Osnovna šola Gornji Logatec je dobila ob občinskem prazniku ime dolgoletnega revolucionarja in politika Edvarda Kardelja (Foto: M. Tršar)
Odkritje spominskih obeležij padlim borcem NOV (Foto: Zdenko Leskovec)
nosti govorila sekretarka republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje, tov. Majda POLJANŠEK.
Izjemno čast, nositi ime po pokojnem revolucionarju, teoretiku in praktiku socialističnega samoupravljanja Edvardu KARDELJU, so po dolgem usklajevanju v republiški konferenci SZDL dodelili osnovni šoli v KS Tabor.
Učence in učitelje, ne le osnovne šole Edvarda KARDELJA, temveč cele občine, krajane skupnosti Tabor in drugih
krajevnih skupnosti ter delavce organizacij združenega dela nas to poimenovanje zavezuje, da čim uspešneje uresničujemo začrtano pot delavskega samoupravljanja, ki ga je v svojih delih, predvsem v ..Smereh razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja" ter v ,.Svobodnem združenem delu' študijsko obdelal Edvard KARDELJ.
Na svečani seji skupščine smo podelili Narodnemu heroju, komandantu 29. hercegovske udarne divizije, ki je osvo-
Kratek pogled na praznovanje
(Nadaljevanje s I. strani)
bodila Logatec ter druga mesta do Ljubljane, generalu Vladu ŠEGRTU, najvišje občinsko priznanje „Častni občan". Heroj iz Hercegovine se rad vrača v naše kraje in z veseljem ugotav-
Odkritje spominskih obeležij padlim borcem NOV (Foto: Zdenko Leskovec)
Akcija Logaške čete ni pomembna glede svojega obsega, saj je ena od tisočerih akcij iz tega obdobja, je pa izredno pomembna za vzgojo in dviganje samozavesti vseh pripadnikov SLO-ja in njihove vere v pravilnost našega koncepta SLO. Iz te akcije in njenih posledic lahko izvedemo niz izredno važnih zaključkov.
Narod, ki se je odločil za narodno osvobodilno borbo in se pod vodstvom KP za tak korak tudi ustrezno organiziral, ne bo čakal, da mu nekdo da orožje, izšola kadre, da postane vsaj številčno enak, če že ne močnejši od sovražnika, niti ne bo čakal, da mu nekdo močnejši od zunaj prežene okupatorja in mu prinese svobodo na tujih bajonetih, temveč bo smelo šel v napad, vedoč, da si samo z napadom na okupatorja, z nenehnimi udari po njem lahko pribori svobodo.
Akcija v Cestah je bila v takem duhu. 20 borcev logaške čete je napadlo isto številčno prehranjevalno kolono. Napad je bil izvršen podnevi samo
lja, da se Logatec uspešno razvija.
Letošnje občinsko praznovanje so popestrili občani iz pobratene hercegovske občine Gacko, z nastopom v Cestah in na svečani seji, kjer so prikazali stare svatovske običaje in večina nas je prvič lahko videla in slišala pravega narodnega „guslarja".
Sodelovanje med pobratenima občinama, ki smo ga letos prvič razširili na kulturno področje, saj je Logaški oktet nastopal na prireditvah za občinski praznik Gacka, Gačani pa pri nas, je tudi za v bodoče široko načrtovano. Predvidevamo sodelovanje na športnem področju, o planinarjenju na Maglič, Zelengoro in druge planine Bosne in Hercegovine ter razvijanju smučarskega športa, ki je pri njih še nerazvito, dane pa so ugodne naravne razmere, saj Gacko leži na 960 m nadmorske višine in je pozimi poprečna snežna odeja debela okoli 50 cm. Tudi v turizmu   se   nudi sodelovanje.
nekaj kiometrov od okupatorjevega garnizona Logatec, kije štel preko 500 sovražnikovih vojakov in je po dobrih desetih minutah tudi prihitel na mesto napada.
Po tej akciji se okupator ni več upal premikati v majhnih kolonah in je tudi garnizon moral zavarovati z žico.
Za represalije so Italijani požgali naselje Ceste in ljudi odpeljali v internacijo. V Logatcu je to zaostrilo diferenciacijo ljudi na pristaše NOB, ki so razumeli, da svobodo lahko dosežejo samo z napadom na okupatorja in njegovim izgonom in na nasprotnike NOB, ki so svoje interese in svoje izdajstvo naroda zavijali v svetohlin-sko skrb za usodo slovenskega naroda. Tudi napad v Cestah je pripomogel k razkrivanju naših nasprotnikov. S ponosom lahko trdimo, da vse mučenje, interniranje, zapiranje in streljanje talcev, prebivalcev občine Logatec ni oplašilo niti zdemorali-ziralo. Občina Logatec, ki je
Možni so zelo lepi nekaj dnevni izleti po Bosni in Hercegovini (po poti AVNOJ-a, v dolino Sutjeske, v pragozdove Peruči-ce itd.) Nadaljevali naj bi sodelovanje na kulturnem, na gospodarskem ter na družbenopolitičnem področju. Iniciative za sodelovanje dajejo tudi društva in občani obeh naših občin, kar kaže na velik interes povezovanja med pobratenimi, ne le ob praznovanjih občinskih praznikov, ampak med celim letom. Pobratenje na ta način dobiva svoj pravi smisel.
Ponazoritev partizanskega napada na italijansko kolono v juniju 1942. leta, uspešno izvedena akcija civilne zaščite, odkritje spominske plošče ter kulturni in zabavni program v Cestah, mnoge športne in kulturne prireditve, svečano odkritje spominskih obeležij Ivanu Mlinarju na TV-17 ter Francu Štritofu — Tončku v Lomu, kresovanje mladine, izleti in druge prireditve so dale letošnjemu občinskemu prazniku svojstven pečat, saj so ponovno
KPJ
pokazale, da občani živijo in delajo za našo družbeno skupnost in da so dosežki na vseh področjih z leta v leto večji.
Franc GODINA, dipl. ing.
Odkritje spominskih obeležij padlim borcem NOV (Foto: Zdenko Leskovec)
Praznovanje v Cestah
IZ GOVORA tov. RADA PEHAĆKA
SKOJ ^INDIK*
Folklorna skupina iz Gackega je vzbudila veliko zanimanje med obiskovalci (Foto: Z. Leskovec)
Praznovanje v Cestah
(Nadaljevanje z 2. strani)
leta 1942 dala logaško partizansko četo, je leta 1943 dala logaški bataljon in v razmerju s svojo velikostjo dala izredno velik prispevek v skupnih naporih vseh jugoslovanskih narodov, da si svobodo priborijo sami in v svoji svobodni Jugoslaviji o vsem sami suvereno
odločajo. Verjetno bi s pasivnim čakanjem, da tudi nam nekdo prinese svobodo, manj trpeli in imeli manj žrtev. Seveda pa bi tudi mi, tako kakor tisti narodi, ki so tako dobili svobodo še po 30 letih, v lastni državi morali izvrševati naloge, ki jih daje prinašalec take svobode, ne pa da bi lahko
sami odločali.
Ceste danes zopet stojijo. Občina Logatec spada že v bolje razvite občine, mladina je za obrambo dobro pripravljena, uči se na svetlih tradicijah NOB, zgodovini revolucionarne poti KP in skupaj z nami vsemi nadaljuje težko in slavno pot NOB in revolucije pod vod-
stvom KP, na čelu s tov. Titom, ki je prav v teh dneh na konferenci neuvrščenih v Havani postal simbol miru, svobode in napredka za ves svobodoljubni svet. Naj živi še dolgo in nas vodi naš tovariš Tito v dobro nas in vsega miroljubnega človeštva.
Tov. Rado Pehaček je spregovoril vsem udeležencem proslave ob Ponazoritev uspešnega napada na italijansko kolono (Foto: Z. Lesko-obletnici napada na italijansko kolono. (Foto: Z. Leskovec) vec)
Naš intervju
Pogovor s tovarišem Radom Pehačkom, narodnim herojem, generalpolkovnikom in častnim občanom naše občine
V svojem govoru v Cestah ste poudarili, da je Logaški bataljon formirala mladina. Vemo, da je bila NOV sestavljena pretežno iz mladih ljudi. Kako danes gledate na aktivnost mladih in v čem se razlikujejo od takratnih mladincev?
„Mladina je vedno in bo tudi v prihodnje igrala najbolj napredno in revolucionarno vlogo v družbi. Tudi v času NOB je bila logaška mladina izredno napredna in borbena. Delavskega razreda skoraj ni bilo, zato je vlogo proletarca prevzel kmet, ki pa ni živel od kmetije, ampak od prevozništva, lesa itd. Revolucionarna zavest je bila prisotna že zato, ker so bili ljudje več ali manj revni. Zelo pa je bila razvita nacionalna zavest. Okupatorjeva meja je namreč pretrgala živo slovensko ozemlje. Zaradi socialne nuje je prihajalo do tihotapstva, mladina pa seje izkazala tudi v prenašanju slovenske literature čez mejo. Zaradi tako razvite narodne zavesti, je bil tudi delež sokolstva mnogo pomembnejši kod drugod. Sokolstvo je namreč tu temeljilo na nacionalni osnovi, sam Logatec pa je bil na Notranjskem najmočneje zastopan v tem gibanju. Prav zato je bil Logatec morda edini kraj, kjer je
ves odbor Sokola pristopil v OF. Logatec je bil tudi edini kraj v Sloveniji, ki si je dovolil uradni pristop v OF s tem, daje organiziral demostrativen pohod proti paktu. Ker je bil tako množičen, ga logaška žandarmerija ni uspela preprečiti. Dovolili smo si tudi organizacijo opozicijskih volitev, ki so bile sicer razveljavljene, mnogi udeleženci pa ostali brez službe, vendar smo s tem pokazali svojo moč.
Logaški bataljon je bil tako le naravna posledica masovnega vstopa v OF in visoko razvite nacionalne zavesti. Vse odgovorne funkcije v Logatcu je takrat že opravljala mladina, starejši ljudje pa so jim bili v moralno podporo. Po koncu vojne se je v Logatec vrnilo toliko ljudi, da so predstavljali revolucionarno jedro povojnega razvoja Logatca. Veliko zaslug je seveda vezanih na mladino. Tudi v današnjih akcijah smo z udeležbo mladine zadovoljni, saj daje vsaki akciji svoj ton. Lahko torej rečemo, da pri nas ni niti mladine sram starejših, niti starejših mladine.
Pravite, da igra mladina vedno revolucionarno vlogo, vendar pa opažamo v posameznih sredinah premajhno aktiv-
nost mladih. V čem je razlog?
Mladina hoče vedno konkretno akcijo, ne pa same načelnosti, zato mislim, da ne smemo samo reči, da mladina ne dela, ampak se moramo vprašati, ali je sodelovala pri odločitvah. Zdi se mi, da ni mladina še nikoli odpovedala, če je seveda imela možnost, da se je izjasnila in z nami sodelovala. Spomnimo se le vprašanja Trsta, akcije NNNP itd. En del mladine je sicer neaktiven, vendar to za mladino ni tipično. Sploh pa je ta procent manjši kot pri odraslih. Mi se namreč nismo še toliko naučili samoupravljanja, da ne bi večine nalog prepustili le dvema do trem ljudem, ki odločajo, ostalim pa le dajajo povelja. Na splošno lahko trdimo, da je manj problemov in neaktivnosti tam, kjer je samoupravljanje razvito in več tam, kjer ni.
V času NOB se je narod razdelil na pristaše NOB in na tiste, ki so svoje izdajstvo skrivali pod svetohlinsko skrb za usodo slovenskega naroda. Ali bi lahko danes govorili o podobnih pojavih?
Revolucija je permanentna in kjer je revolucija, obstoje napori za napredek, kot tudi napori, da bi ga zaustavili. Na-
sprotniki napredka iščejo možnosti za svoje delovanje povsod in v različnih oblikah, včasih pa nam kar direktno nasprotujejo. Vse svoje početje pa, tako kod med vojno, '.avijejo v razne fraze in si izmišljajo sto razlogov, da bi to opravičili. Prav tu čaka mladino, še posebej tisto, ki je v vrstah ZK in ZSMS, še veliko nalog. Mi danes lahko trdimo, da vse tisto, o čemer znotraj družbenopolitičnih organizacij ne diskutiramo, ampak o tem diskutiramo na ulici in po gostilnah, ne more biti dobronamerno. Evidentno imajo taka početja za cilj akcijo zaustaviti, včasih pa celo proti-državno dalje. To lahko brez dvoma označimo kot kontra revolucionarno, včasih pa celo protidržavno dejavnost. Poznamo konkretne primere, ko nekateri nočejo problemov reševati znotraj SZDL, ampak za svoje hotenje pobirajo od somišljenikov podpise. Primeri svetohlinskega ravnanja so torej tudi danes prisotni in se izražajo v najrazličnejših oblikah. Seveda pa je na splošno o tem težko govoriti, ker so pojavi od primera do primera različni.
Kot Logačan in komandir prve Logaške čete sigurno ohra-
Naš intervju
(Nadaljevanje s 3. strani)
njate določene vezi z Logatcem.
Jaz sem najlepša leta preživel v Logatcu. Takrat sem bil pač mlad. In ravno to skupno delo logaške mladine, nacionalna zavest, delo pri Sokolu, skupno sovraštvo do Italijanov in fašistov, skupna borba proti klerikalizmu, nas je vezala v
trdno prijateljstvo, zato smo takrat brez večjih težav pristali v NOB. Za Logatec je bila ta enotnost tipična, tako je tudi še danes. Za mene je še vedno Notranjska skupaj z Logatcem najlepša. Tu imam seveda še veliko prijateljev, ki jih obiskujem, čeprav so se moje vezi z Logatcem po vojni zredčile, to pa je logično zaradi številnih
funkcij, ki jih opravljam. Leta 1946 sem namreč postal general in od tedaj opravljam številne dolžnosti.
Katere funkcije danes opravljate?
Pred šestimi leti sem odšel v pokoj kot general-polkovnik. Od takrat se bolj udejstvujem v družbenih in družbenopolitičnih organizacijah. Lahko rečem, da me delati nikoli ni bilo sram.
Danes sem med drugim:
- predsednik občinske ko-
misije za vprašanje borcev (v občini Vič-Rudnik),
— predsednik ZB mesta Ljubljane, in s tem tudi član političnega aktiva Ljubljane,
— član predsedstva republiškega odbora ZB,
— član sveta federacije, —predsednik Izvršnega odbora Lovske zveze Slovenije itd.
Vedno imam sedem do osem funkcij, kar je seveda preveč. Sem pa zelo ponosen, da sem častni občan občine Logatec.
D. T.
Akcija NNNP uspešno zaključena
Koncept splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite nista le teoretična pojma, temveč postajata oz. se vedno bolj zra-ščata v sistem obrambnega in varnostnega mehanizma, postajata del našega življenja in dela, del našega ravnanja in obnašanja. Vedno bolj in bolj je ta koncept naša resnična ljudska — množična sila, s katero bi moral računati eventualni agresor v morebitni vojni, s katero pa seveda v pozitivnem smislu lahko računamo tudi mi sami, če se bomo morali spoprijeti s to ali ono naravno ali drugo hudo naravno nesrečo.
Skupna prizadevanja SZDL in drugih DPO za podružbljanje obrambnih in varnostnih funkcij se nam vedno bolj kažejo kot uspešen delovni rezultat, saj so naši ljudje organizirani v najrazličnejših enotah obrambe in samozaščite, iz dneva v dan bolj usposobljeni samostojno in uspešno ukrepati v taki ali drugačni situaciji.
Ni torej slučaj, da smo v letošnjem letu v akciji „NIČ NAS NE SME PRESENETITI", združili vsa prizadevanja za kar najboljše urjenje in usposabljanje našega delovnega človeka in občana, za vsestransko in resnično ljudsko obrambo in samozaščito pred morebitnim napadalcem ali pa pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki nas lahko kadarkoli prizadenejo.
Akcija „NNNP-79" v naši republiki in občini je temeljila na konkretnih preizkušnjah, v katerih smo želeli ugotoviti, kako smo usposobljeni za konkretne obrambne in varnostne oz. samozaščitne ter reševalne akcije. Ugotoviti smo želeli stanje naše organiziranosti in pripravljenosti za konkretne naloge ter skladnost organiziranega delovanja in ukrepanja na vseh ravneh našega življenja in dela, to je v KS, TOZD in SIS.
V naši, razmeroma majhni občini, smo se kot vedno, tudi te naloge lotili z vso resnostjo, saj se zavedamo, da si bomo v primeru potrebe morali v prvi vrsti pomagati sami.
Da bi akcijo NNNP—79 čimbolj izkoristili v cilju še uspešnejšega urjenja in usposabljanja posameznih enot, organov, organizacij in drugih, je bilo v akcijo vključenih kar največje število delovnih ljudi in občanov. Skupno je v akciji sodelovalo okoli 3900 naših občanov.
Od zgodnjih jutranjih ur, ko smo najprej preverili čas sklica Sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, vodstva vaje, Izvršnega sveta in drugih občinskih upravnih organov, do večera, so se zvrstile številne preizkušnje in vaje v vseh delovnih organizacijah in KS. V vaje so bile vključene domala vse varnostne, samozaščitne in obrambne enote ter strukture. Preverili smo delovanje odborov za LO in DS na vseh ravneh, ugotoviti smo želeli sposobnost ukrepanja v vsaki situaciji. Razen s fiktivnimi požari, ki jih je bilo v občini kar precej, so se naše enote srečevale s porušenimi objekti v tovarnah in naseljih. Zaradi tega tudi ni bilo brez, fiktivno seveda, ranjencev in drugih poškodovancev. Ekipe prve pomoči in reševalne ekipe so imele dovolj uspešnega dela in so pokazale tudi nekaj originalno domiselnih akcij. Srečali smo se tudi z evakuacijo šol in videli dovolj domiseljno organizacijo improviziranega pouka v zasilnih prostorih. Ob tem pa tudi ni izostala primerna samozaščita, ki sojo izvedli starejši učenci. Če je potreba po evakuaciji ambulante znana zadeva, jo je treba tudi v vaji praktično preizkusiti, saj ni vseeno, kdaj, kam in kako jo bomo pre-
selili. Tudi skrb za prehrano prebivalcev, še posebno rešenih ponesrečencev, evakuirancev ali beguncev je lahko izredno pomembna.
(Dalje na 5. strani)
Jamarji so v akciji pokazali izredno znanje in sposobnost pri reševanju stanovalcev iz višjfii nadstropij (Foto: M. Tršar)
Akcija NNNP uspešno zaključena
(Nadaljevanje s 4. strani)
Zato je treba omeniti in pohvaliti odgovorne ljudi v KS, kjer so se odločili, da se na dveh kmetijah speče domači kruh. Ob ugotavljanju posebno uspešnih akcij ne moremo tudi mimo tiste, v kateri so izvedli popis zalog na policah in skladiščih trgovine.
Se in še bi lahko naštevali bolj ali manj domiselne akcije - vaje, ki so vse imele za cilj — ugotoviti in preizkusiti našo lastno sposobnost, organiziranost in pripravljenost pomagati sebi, svojim tovarišem in sosedom, svojim sodelavcem, naši socialistični in samoupravni družbi.
Vaja je bila dovolj uspešna, čeprav je bilo za njene priprave razmeroma malo časa. Večina izvajalcev oz. udeležencev je resno in s posebno zavzetostjo in prizadevnostjo sodelovala. Množica občanov, delavcev, otrok — udeležencev zasluži vso pohvalo in priznanje. Vaja nam je navrgla številne in dobre rezultate, čeprav so bili nekateri ljudje z dolžnostmi preobremenjeni. Večina akcij je bila hitra in uspešna. Udeleženci so bili osebno zadovoljni in so zavestno sodelovali.
Akcija pa je pokazala tudi nemalo tistega, kar ni bilo dobro, kar bomo morali v bodoče popraviti, spremeniti in izboljšati. O vsem tem se bomo morali pogovoriti, ko bomo vsak za svoje področje izdelali podrobnejšo analizo, ko bomo za sleherno nalogo skušali ponovno oceniti in ovrednotiti naše ravnanje in ukrepanje tako v pozitivnem kot tudi negativnem smislu. Toda ne glede na to lahko rečemo, da je naša dosedanja aktivnost na tem področju uspešna in uspešna bo vedno bolj in toliko bolj, kolikor več bo med nami ljudi, ki se bodo tako uspešno in s tolikšnim zanosom lotevali svojih nalog, kot se jih je večina udeležencev v tej akciji.
Vinko HALOŽAN
Ekipa prve pomoči v akciji (Foto: M. Tršar)
Pouk učencev osnovne šole v improviziranem prostoru po bombnem napadu (Foto: M. Tršar)
Delež Notranjcev je bil neprecenljiv
IV. zbor aktivistov in borcev   NOB Notranjske 1979 je pravzaprav potekal dva dni. Dan pred samim srečanjem  je napolnjeno dvorano družbenopolitičnih organizacij v KS Brdo preplavila revolucionarna in narodna pesem trinajstih pevskih   zborov   iz vseh štirih   notranjskih občin. Osrednje srečanje pa je bilo v pokritih prostorih Utensi-lie. Udeležilo se ga je blizu 10 tisoč udeležencev, med njimi tudi predsednik CK ZKS France Popit, borci in aktivisti   Notranjske, številni člani ZZB NOV Slovenije,   prvoborci, narodni heroji, aktivisti medvojnega aktiva OF Ljubljana, delegacija ZZB NOV iz Cabra in drugi.
Slavnostni govornik je bil Andrej Petelin, predsednik medvojnega aktiva borcev in aktivistov Notranjske ter predsednik republiške združene zveze, ki je med drugim dejal: „Posebej je potrebno povdariti
vlogo Dolomitov. Ob takratni z bodečo žico ograjeni in zami-nirani nemško-italijanski meji do ograjene in močno utrjene Ljubljane, z bunkerji dobro zavarovane proge Ljubljana-Trst s precej gostimi sovražnikovimi postojankami je bilo na razmeroma  ozkem prostoru vsem dobro znano območje Dolomitov. Z manjšimi presledki je tu uspešno   deloval Dolomitski odred, ki je prizadejal sovražniku številne izgube. Aktivisti OF in KP niso nikoli zapustili tega izredno težkega terena. Se posebej je prišla tu do izraza povezanost prebivalcev s svojim Dolomitskim odredom. Omenil bi predvsem delovanje narodne zaščite, ki je sama ali pa skupaj z odredom povzročala sovražniku velike izgube. Sovražnik ni bil nikjer varen, ker ni bil ogrožen le od čisto vojnih partizanskih enot, ampak je bil ogrožen povsod, kjer se je pojavil. Notranjska je torej od žice okupirane   Ljubljane   do Babnega polja dala svoj delež v NOB. Njen delež je bil tako v vojaških enotah, četah, bataljonih, odredih in brigadah, kot tudi v
materialu, še posebej v preskrbi naših vojaških in zalednih enot. Številne žrtve, požgani in po
vojni obnovljeni domovi pričajo, da je bila borba za svobodo neizprosna . . ." D.T.
Uspeh medsebojnega sodelovanja in pomoči
Zahvala za pomoč pri organizaciji krajevnega praznika
Za pripravo in organizacijo krajevnega praznika v Rovtah se zahvaljujemo pokrovitelju proslave, kolektivu „VALKARTON" Logatec za denarno pomoč in razumevanje, saj so s tem dokazali sodelovanje s krajem, kjer živijo tudi delavci te temeljne organizacije.
Prisrčna zahvala tudi sekretarju OK ZKS tov. Ivanu Loštreku in predsedniku OGZ Logatec za podane besede ob priliki podelitve republiških priznanj članom našega društva.
Zahvaljujemo se vsem tovarišicam in tovarišem, ki so poučevali na naši šoli in so se udeležili proslave in tudi tovarišicam, ki sedaj poučujejo in vzgajajo našo mladino in so prispevali k lepemu programu, ter šoli „8 Talcev Logatec" za pomoč in sodelovanje pri organizaciji.
Glasbeni šoli se zahvaljujemo za prijeten nastop, organizaciji ZSMS za postavitev lepih mlajev ler za sodelovanje pri nastopu na sami proslavi, pevcem in godbenikom iz Žirov in Logatca, predvsem pa gasilcem domačega društva, društvom OGZ Logatec, kakor tudi ostalim društvom.
Lovci so za krajevni praznik odprli lep Lovski dom na katerega so upravičeno ponosni.
Hvala za sodelovanje KGZ „SORA" Žiri ter vsem krajanom Rovt, ki so s svojim delom prispevali, da je proslava lepo uspela.
Krajevna skupnost in DPO Rovte
ODMEVI
Mislim, da je bilo to vprašanje v avgustovski številki Logaških novic ustrezno zastavljeno in da si ga je bilo vsekakor potrebno zastaviti. Skozi sam prispevek si je vsakdo lahko izoblikoval dokaj jasen odgovor nanj, vendar pa moram reči, da v njem navedene nepravilnosti niso edine in tudi ne najtežje v S-11 ter da za stanje v njej Gradnik ni povsem sam kriv. Objektiven prikaz trenutne situacije v članku vsekakor kaže na odnos tega delovnega kolektiva oz. tistih, ki so v njem za delo odgovorni, do občanov koristnikov rezultatov njihovega dela, se pa v tej soseski vrši dosti hujša samovolja, ki posega v sama osnovna načela našega samoupravnega socialističnega sistema, za kar pa je potrebno glavne krivce iskati drugod.
Res je, da pri Gradniku, če vam kaj dolgujejo, ne morete na lep način doseči ničesar. Ne pomagajo ne ustne ne pismene urgence, prošnje, zahteve, ne sklicevanje na sklenjene po godbe (kijih, mimogrede, sami sestavljajo in imajo torej že tu prioriteten položaj), niti sklicevanje na zakon, socialistično etiko in moralo. Vse je bob ob steno. Ne pomaga vam niti, če se obrnete na njihovo 00 ZKS. Povsod naletite na molk ali kretnje v stilu „poberi se".
Podjetniški interes je tem tovarišem očitno zcmeglil vid tako, da ne vidijo več drugega kot lasten ego. Občan jim pomeni le molzno kravo, ki jim prinaša potrebni dohodek. Zanj storijo samo najnujnejše, kar pač morajo, da jih ne bi preveč očitno prinesli okoli, svojih obveznosti pa niso pripravljeni izvršiti v celoti tako, kot je s pogodbo ali z družbenimi normami določeno. Prioritetno mesto, ki ga imajo v gradbeni dejavnosti na območju občine, spretno izkoriščajo v svoj prid in v nikakršni konkurenci mirno uveljavljajo svoj način dela. Vendar tokrat ni moj namen se spuščati v debato o odnosih med kupci Gradni-kovih stanovanj in tem podjetjem, ki so nemogoči in očitno v nasprotju z moralnimi načeli naše družbe, temveč se bom dotaknil le načina, zazidave in urejanja S-11. S-II ureja zazidalni načrt, ki ga je SO Logatec z odlokom sprejela 1973. leta in je bil objavljen v Uradnem listu SRS št. 45/73. Izdelalo ga je podjetje Gradnik!
Pustimo ob strani to, da je bil postopek sprejemanja tega dokumenta nepravilen ter da je
Kdo je odgovoren?
sam zazidalni načrt (vsaj tisto, kar vam lahko kot Zazidalni načrt S-11 pokažejo na Oddelku za gospodarstvo in finance SO Logatec) pomanjkljiv in da ni izdelan v skladu z določili 8. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Ur. L SRS, št. 16/67). Oglejmo si le izvajanje tega dokumenta, za kar morata skrbeti po zakonu občinska upravna organa pristojna za urbanizem. To sta v našem primeru Oddelek za gospodarstvo in finance ter urbanistični inšpektor medobčinskega inšpektorata pri SO Logatec. Kot kaže stanje na terenu sta tu oba povsem odpovedala. Svoje delo očitno prilagajata le zahtevam in koristim Gradnika ter nekaterih posameznikov, ki tu grade objekte ter urejajo okolico, ostali občani in zakonska določila pa so jim deveta briga. Človek se pri tem sprašuje čemu ju sploh imamo, če ne opravljata svojih dolžnosti (po zakonu sta namreč varuha zakonitosti).
Če primerjamo karto arhitektonske zazidave iz Zazidalnega načrta S-11 s stanjem v
naravi, bomo videli številne novosti, ki v zazidalnem načrtu niso bile predvidene. Tako je blok Tovarniška 12 A, B, C prestavljen za cca 15 m bolj proti vzhodu, za njim sta zrasli dve enodružinski hiši, ki ju ni v načrtu, pri spomeniku NOB so zgradili nepredviden blok, garaže grade kjerkoli jim pade na pamet, okolico objektov pa urejajo glede na trenutno inspiracijo posameznikov pri Gradniku.
S temi nesamoupravno sprejetimi spremembami Zazidalnega načrta S-11 je bil dosežen ..kvaliteten" premik pri razporeditvi prostih in zazidanih površin v škodo prvih. Objekti imajo zato manj zelenih površin, ceste so tik pred vrati in pod okni blokov, igrišč za najmlajše in tiste ne-kolikor večje ne bo mogoče nikamor več postaviti, ne da bi posiljevali že tako stlačen prostor, spomenik talcem na Jački pa je oropan prepotrebnega prostora za njegovo primerno funkcioniranje.
Naj ob tem opozorim na to, da Ustavi SFRJ in SRS, Zakon
o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. 1. SFRJ, št. 6/76) in Zakon o urbanističnem planiranju izrecno predpisujejo in skozi postopke sprejemanja prostorskih in urbanističnih dokumentov zagotavljajo delovnemu človeku in občanu neposredno odločanje pri sprejemanju le-teh. V našem primeru pa vidimo, da mu to ni bilo omogočeno ter da se ga namenoma ignorira. Samovolja določenih tehno-biro-kratskih struktur v občini je tu povsem očitna.
Delegati Skupščine občine Logatec bi, na osnovi takšnega prilaščanja oblasti, kot je navedeno zgoraj, vsekakor morali poklicati na zagovor tako oba upravna organa pristojna za urbanizem kot njen Izvršni svet, ki odgovarja za delo upravnih organov, ker je samovolja Gradnika le posledica slabega dela oz. nedela teh organov. Svoje k temu pa bi morale reči tudi družbenopolitične organizacije v naši občini.
Weixler Branko
Obisk predsednika RS ZSS
Na povabilo občinskega sveta sta 25. septembra obiskala našo občino predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije tovariš Vinko HAFNER in predsednik medobčinskega sveta tovariš Alojz NfEŽ-NARIČ.
Delovni obisk je trajal ves dan; najprej razgovor s predsedniki družbenopolitičnih organizacij in občine, obisk TOZD Valkarton ter udeležba na plenarni seji občinskega sveta ZS. Tovarišu  Hafnerju smo pred
obiskom poslali zajetno mapo gradiv, od občinskih smernic za srednjeročno obdobje 1981-1985, polletne rezultate gospodarskih organizacij, posebej za TOZD Valkarton in programe občinskega sveta ZS, katera je temeljito proučil in na osnovi tega postavljal vprašanja, ki so terjala konkretne odgovore.
Na razgovoru s predsedniki SO in družbenopolitičnih organizacij je potekal razgovor o delu družbenopolitičnih orga-
Obisk tov. Vinka Hafnerja v Valkartonu (Foto: Z. Leskovec)
nizacij, njihovem sodelovanju in problemih, pri obravnavi gospodarskih rezultatov pa so bili tovarišu Hafnerju nakazani problemi, s katerimi se srečujejo naše organizacije združenega dela.
Sredi dopoldneva je tov. HAFNER obiskal TOZD Valkarton, kjer se je sestal s predsedniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij in si ogledal proizvodnjo. Beseda je tekla o poslovnih rezultatih, delu družbenopolitičnih organizacij in obveščenosti delavcev o poslovanju TOZD, kar je na koncu obiska tovariš Hafner tudi preveril in ugotovil, da je obveščenost primerna.
V popoldanskem delu obiska si je tovariš Hafner ogledal gradnjo protipoplavne pregrade na Reki, novo trgovino Mercator, nato pa se je udeležil plenarne seje občinskega sveta, na kateri je bilo obravnavano planiranje za naslednje srednjeročno obdobje in priprave na 1. konferenco Zveze sindikatov Slovenije.
M.D.
LOGAŠKE NOVICE Z obiska logaške delegacije v Gacku
Smeli razvoj pobratene občine
Našo pobrateno občino Gacko je obiskala konec avgusta, ko praznujejo Gačani svoj občinski praznik, delegacija naše občine: predsednik skupščine občine dipl. inž. Franc Godina, predsednik občinskega sveta ZSJ Bogo Ajdič, sekretar OK ZMS Anton Vladič in vodja TOZD Žaga KLI Jože Istenič. Z delegacijo je odpotoval tudi Logaški oktet, da je skladno z načrtovanjem kulturne izmenjave med obema občinama predstavil pred pobratenimi Hercegovci del logaške pevske kulture.
Ves čas bivanja med pobratimi smo bili deležni izjemne pozornosti in samo njim lastne gostoljubnosti. Imeli pa smo tudi kaj videti!
Nagel razvoj kraja, ki mu daje poseben pečat rastoči gospodarski gigant — ta se razteza na 360 ha Gataškega polja in šteje za prvo hercegovsko termoelektrarno, ob njem pa še bogat dnevni kop lignita, ki zagotavlja v I. fazi 80 milijonov ton predragocenega energetskega vira. Termoelektrarna „Gacko" s 300.000 megavatov bo dajala letno 1,600.000.000 kilovatnih ur električne energije, za kar bo porabila 1.800.000 ton lignita.
Dnevni kop lignita se odvija docela avtomatično s sistemom strojev: bager - transporter — odlagalec. Celotno strojno opremo za dnevni kop so dobili iz Sovjetske zveze, velja pa približno 350 starih milijard dinarjev.
Postrojenje termoelektrarne, ki bo nared predvidoma ob letu dni, bo veljalo kakih 410 starih milijard. Oprema za termoelektrarno prihaja z večine iz Sovjetske zveze, Zahodne Nemčije in Švedske; del opreme je tudi domače proizvodnje.
Kar 30 različnih firm sodeluje pri realizaciji tega velikana, ki med gradnjo zaposluje 285 delavcev, med temi je dobra tretjina strokovnjakov s fakultetno izobrazbo. Rudnik in termoelektrarna kot organizacija združenega dela s 4 temeljnimi organizacijami bo zaposlovala kar 1100 delavcev v glavnem visokokvalificiranih, tehnikov in inženirjev.
Perspektivo Gacka ne predstavlja le termoelektrarna s premo-
Prva hercegovska termoelektrarna Gacko — 300.000-megavatna velikanka med gradnjo.
govnikom. Sekundarne surovine elektrarne in rudnika se bodo uporabljale za razvoj cementne industrije in kmetijstva. Osnovo za razvoj cementne industrije predstavlja bogat lapor med sloji lignita. Kmetijstvo pa bo lahko s pridom uporabljalo ogromne količine tople vode iz hladilnih sistemov elektrarne, zlasti za vzgajanje kultur v sistemih toplih gred.
Vse to je samo del raziskovalnih možnosti, ki bodo vplivale na prerod Gacka in njegovih občanov.
Na vsak način dovoljšnji razlogi za radostno in veličastno praznovanje občinskega praznika. Čestitkam ob uspehih naših po-bratimov seje na slavnostni seji skupščine občine Gacko pridružil v imenu logaških občanov predsednik logaške skupščine Franc Godina. Logaški oktet pa je s koncertnim programom narodnih, umetnih in partizanskih pesmi ob prazničnih dneh navdušil prepolno dvorano kulturnega doma v Gacku.
Ob slovesu od dragih gostiteljev je bila vseskozi prisotna misel o prepotrebnem nadaljnjem in poglobljenem sodelovanju med Logatcem in Gackim, med ljudmi, kijih vežejo nerazdružljivi spomini na osvobodilne dni, prav zato je tudi nadvse čuteče odmevala pesem o svobodi in o novi Jugoslaviji, ki jo skupaj snujemo in srečno doživljamo. .
Maš
Ljubezen od pesmi do sonca
Logaškemu oktetu se je na gostovanju med hercegovskimi pobratimi v Gacku konec avgusta letos ponudila kopica nepozabnih vtisov. Začelo se le s predpotovalno mrzlico, z ugibanji o sprejemljivosti naše pesmi v pobrateni občini. Na poti do zagrebškega letališča so se vrstili do-vtipi in šale na račun letala, ki da še nobeno ni ostalo v zraku, po tleh pa tudi skoraj ni kaj iskati, če se polet "e steče stoodstotno.
Lipo moje Makarsko more
Natančno ob 17. uri je vzletelo osmero logaških pevcev nad oblake v svetlo sonce. Na višini 8500 m, ob hitrosti 900 km na uro, pri zunanji temperaturi -30°C je oktet zapel Prav nad Biokovim dalmatinsko najino: Lipo moje Makarsko more. Gotovo je bila to pot pesem zapeta ta visoki ravni.
Zdravljica
Kmalu za tem - prav prijeten občutek olajšanja na stari, dobri Zemlji, in navdušeno ter prisrčno ječanje z gostitelji - predstavniki Javnega življenja iz občine Gacko -"Jim in nam je veljala pozdravna Zdravljica, ki je odmevala sredi Gacka. Sledijo je gostoljubje, ki mu ^'epa ni podobnega, ves čas od četrtka do nedelje. Oktet je z logaško Predstavniško delegacijo bival ob 'diličnem jezeru Klinje. ob prvem umetnem jezeru na Balkanu, saj je z8radila   jez   še Pranc-Jožefova
Avstrija 1896, da bi z zajezenimi vodami namakali poleti izredno suho Gataško polje.
Bogastvo jutrišnjega dne
Naslednjega dne smo se logaški pevci skupaj z delegacijo samo čudili veliki in bogati prihodnosti Gacka, kjer je sicer življenje v preteklosti raslo le iz kamna. Danes je tod človek priča bogatemu dnevnemu kopu lignita, ki bo dajal energijo 300.000 megavatni termoelektrarni, kar vse bo spremenilo tok, ritem in duhovno podobo življenja v tej še vedno skromno razviti hercegovski občini.
Pjesma, koja nosi u sebi dušu naroda slovenskog . . .
Na gosto posuti lepaki so napo-
vedovali celo vrsto prireditev za občinski praznik - 1. september, dan osvoboditve Gacka. Na predvečer praznika se je dvorana kulturnega doma prenapolnila. Na sporedu je bil koncert Logaškega okteta in nastop folklorne skupine iz Bašičev. Gromki aplavzi so spremljali narodne in umetne, partizanske, slovenske pesmi in pesmi drugih narodov. Ko se je koncert iztekel, so se med aplavzi slišali medklici: „Pjevajte nam još . . .' Ob koncu koncerta je napovedovalka,   sicer sekretarka občinskega sveta ZSJ Gacko, dejala: „1 šta kazati poslije svega: Bila je PJESMA, koja je nosila u sebi dušu slovenskog, nercegovskog, ili boje rečeno našeg naroda - jugosloven-skog. Bila je pjesma snage u nama, pjesma   ljubavi   što   život znaci, pjesma ljepote i zajedništva . . ."
Hej, hej, komandant Sava!
V nedeljo so gostitelji popeljali našo delegacijo in oktet v dolino Sutjeske, na Tjentište, kraj znamenitiji bitk v 5. sovražni ofenzivi, ko je padel legendarni Sava Kovačević, Tito pa je bil kot edini vojskovodja v II. svetovni vojni ranjen prav tod. Pred veličastni spomenik grobnico junakov „Sutjeske" smo dospeli s kako stotino krajišnikov s Kozare, ki so se poklonili žrtvam z vencem in minuto molka. Oktet pa je zapel pesem o Komandantu Savi - kome-morativno, vendar je po odpeti pesmi pljusknil aplavz, ki je nenavaden za take priložnosti. Krajišnikov ni pesem le prevzela, povsem navdušila jih je, kakor je tudi nas vse prevzela in navdušila Sutjeska - kraj velike in veličastne zgodovine.
Da srce zvesto kakor zdaj ostalo bode vekomaj!
Slovo je bilo tesnobno. Pozdravne besede je prekinila Pesem o svobodi, presem bratstva, prijateljstva. Vračali smo se bogati in hvaležni čudovitim gostiteljem. V nas pa odmeva sreča navdušenih src: „Do-djite nam opet! Da pjevamo zajedno i da dalje tkamo stazu od ljubavi do sunca .
Logaški oktet in logaška delegacija s predstavniki družbeno političnih organizacij ob obisku v pobratenem Gacku avgusta letos.
Maš
Uspeh mladih traktoristov
Področnega tekmovanja mladih traktoristov — zadružnikov
Ljubljanske regije, ki je bilo v Zadobravi pri Ljubljani 11. in 12. avgusta, se je udeležila tudi ekipa mladih zadružnikov iz Logatca. Tekmovali so v oranju, spretnostni vožnji s traktorjem in dvoosno prikolico, v teoriji spoznavanja traktorja in priključkov, v varni vožnji ter v ostalem kmetijskem znanju.
V konkurenci tekmovalcev iz 9. občin ljubljanskega področja, so naši tekmovalci zasedli odlična mesta in jim je le za las ušlo tudi 1. mesto.
Rezultati naših predstavnikov: 2. mesto Merlak Jernej 3. mesto Korenč Vinko 4. mesto Pišljar Marjan 7. mesto Merlak Anton
Vinko Korenč pa se je odrezal tudi v teoriji, kjer je v isti konkurenci dosegel 1. mesto.
Ob tej priliki se zahvaljujemo KZ Logatec za finančno pomoč, da smo se sploh lahko udeležili tekmovanja, kije obenem rekreacija in dobra šola za naše mlade kmetovalce.
Naša prva dva uvrščena pa sta se konec meseca udeležila tudi republiškega tekmovanja traktoristov v Kočevju. To sta bila:
Merlak Jernej in Pišljar Marjan, ki sta v konkurenci 50 tekmovalcev iz naše republike dosegla 17. in 20. mesto, kar je tudi lep uspeh.
Šemrov
Kulturna in športna društva v občini Logatec
1. Kegljaško društvo
2. TVD PARTIZAN TABOR Logatec
3. Pevsko društvo Hotedršica
4. Smučarski skakalni klub
5. Logaški oktet
6. Pihalni orkester
7. Društvo mladih glasbenikov
8. Smučarski klub Logatec
9. Pevsko društvo Logatec
10. Pevsko društvo TABOR Logatec
11. Kulturno športno društvo Hotedršica
12. Karate klub KRAS Logatec
13. Šahovski klub Logatec
14. Planinsko društvo
15. Turistično društvo
16. Jamarsko društvo Logatec
17. Nogometni klub Logatec
18. Košarkarski klub Logatec
19. Namiznoteniški klub Logatec
20. Kulturno društvo Rovte
21. Kulturno športno društvo Laze
Razstava kulturne dediščine
V počastitev 60-letnice ZKJ in občinskega praznika je 00 ZSMS Hotedršica; pripravila razstavo „KULTURNE DEDIŠČINE" KS Hotedršice. Na proslavi smo lahko videli slike od prvih ustanoviteljev GD Hotedršica (1905), slike iz Avstrijske vojske itd. Poleg slik pa je bilo razstavljenih tudi mnogo drugih zanimivih starih predmetov kot so „stope" za trenje ječmena, kovaški meh, stari plug, pinje, pripravno orodje za trenje lanu, kolovrat itd.
Za poživitev razstave je bil prikazan del gozdiča z njegovimi prebivalci in rogovje divjadi, ki so jo naši lovci uplenili pred vojno in po njej.
Še bolj pa smo bili ponosni z obiskom, saj si je razstavo ogledalo več kot 300 vaščanov in okolišanov. Ob tej priliki se zahvaljujemo članom OK SZDL Logatec za obisk in spodbudne vrstice, ki ste jih zapisali v spominsko knjigo. Zahvaljujemo se tudi vaščanom, ki so nam priskočili na pomoč z razstavnimi predmeti in seveda KS Hotedršica ter ostalim organizacijam, ki so razstavo finančno podprle. Razstava naj ostane v spominu ^tudi našim mlajšim Hotenjcem, da bodo čez nekaj let postavili na panoje še več zanimivih starih predmetov.
Hvala za obisk razstave!
OO ZSMS Hotedršica.
NNNP IN PRESENEČENJE
Akcija ,JVič nas ne sme presenetiti" je uspela, nikogar ni presenetila. Bile pa so presenečene gospodinje dan pred NNNP, saj že od polenajste ure (dopoldne) ni bilo več moč kupiti kruha v Logatcu.
Pa bi dejal Ciril: „Kupite kvas, če imate moko doma!"
Prisrčna slovesnost v Gradniku
Konec septembra je bila v Narodnem domu Logatec prijetna slovesnost. Ob tej priložnosti so se delavci Gradnika Logatec prisrčno poslovili od svojega dolgoletnega direktorja Igorja Pfajfarja, ki je spremljal razvoj delovne organizacije od nekdanje skromne komunalne dejavnosti do sodobnega podjetja z dokaj močno gradbeno operativo in vsemi spremljajočimi dejavnostmi ter ustrezno samoupravno organiziranostjo. Igorju Pfaj farju je namreč prenehalo delovno razmerje zaradi upokojitve.
Na ta dan so na slovesnosti delavci pozdravili tudi novega direktorja dipl. inž. gradb. Rafaela Usenika, ki je sicer dotlej opravljal naloge tehniškega vodje delovne organizacije. Trenutki slovesnosti so bili namenjeni tudi počastitvi delovnih jubilantov, med katerimi je bilo 37 10-letnikov, 8 20-letnikov, Venčeslav Oblak, pa je prejel jubilejno nagrado za 30 let dela.
Sindikalna organizacija je na slovesnost povabila tudi nekdanje delavce, ki so šli v pokoj iz te delovne organizacije. Kulturni spored je pripravil moški pevski zbor Tabor, ki je z izborom pesmi navdušil hvaležne delavec Gradnika.
Po proslavi je sindikalna organizacija priredila za vse delavce in goste tovariško srečanje.
Maš
Cvetje v jeseni
Društvo upokojencev Logatec je tudi letos organiziralo » za svoje člane, stare nad 80 let, tovariško srečanje. Takih članov je v našem društvu organiziranih 69, srečanja pa se je lahko udeležilo le 46. Ostali so tako slabotni, da se tega srečanja niso mogli udeležiti, kljub osebnim vabilom. Te slabotne člane bodo naši odborniki obiskali na domovih starostnikov.
Srečanje je bilo v nedeljo, 9. 8- 79 ob 14. uri v dvorani Doma upokojencev. Sprejemali so jih odborniki, odbornice pa 80 jim pripele rdeče nageljne in jirn postregle z aperitivom.
Ob napovedani uri je starostnike pozdravil predsednik društva upokojencev Logatec, |ov. Nagode Anton. Zaželel jim Je dobro počutje, zdravja in dobre volje. Spomnil jih je na težke čase njihove mladosti, in napore 12-urnega delavnika, bojev za delovna mesta v časih kriz in brezposelnosti, itd.
Danes je to vse drugače. Vsak državljan je deležen družbene skrbi, zagotovljena mu je existenca.
Nato je predsednik podal besedo tajniku tov. Tomanu, ki Je v svojem govoru v klenih besedah spodbujal starostnike, da ne zanemarijo svojih zadnjih dni, saj je življenje najdragocenejše, kar  imamo. Starostna
doba naj bo doba življenja in ne doba životarjenja. Poklical jim je za vzgled starostnike — tov. Tita, ki je v pozni življenjski dobi še najbolj aktiven. Ali si moremo zamisliti naše današnje stvarnosti brez življenjske sile in aktivnosti tov. Tita. Starost pač sodi v naše življenje, in sodi tudi v našo družbo. Nekaj bi družbi manjkalo, če ne bi bilo starih ljudi. Zares bi morala biti srečna vsaka hiša, ki ima pod svojo streho starčka. Svoj govor je zaključil z vzdihom: „Tihi večeri starih dni, kako ste lepi, kako bogati".
Na to je bil krajši kulturni spored, ki so ga izvajali učenci osemletke iz Logatca in so jih udeleženci nagradili z aplavzom. Nastopil je tudi moški pevski zbor upokojencev, ki je prepeval stare narodne pesmi in so jim pritegnili tudi navzoči starostniki. Sledilo je kosilo in ob kozarčku vinčka je družba oživel^. Vzpodbujal jih je tudi harmonikar z veselimi vižami in 80-letniki so se veselo zavrteli v ritmu valčka ali polke.
To lepo srečanje se je zaključilo ob 18. uri in starostniki so odhajali veselo razpoloženi na svoje domove. Odborniki so jim zaželeli „nasvidenje drugo leto" čeprav marsikoga ne bo več med njimi, saj jih je v preteklem letu umrlo 26. Toman.
Predsednik DS Gradnika L. Novak (desno) se poslavlja od dolgoletnega in zaslužnega direktorja Igorja Pfajfarja (levo).
Kakor beseda na kraških tleh
Burja krog vogalov, tema, luna sramežljivo pogledava izza oblakov. Prihajajo posamič, skupaj: mladi, stan - zlasti mladi. Živahna nestrpnost pričakovanja pred komaj osvetljenim ozidjem velike hiše - zapuščene šole v Skopem pri Dulovljah na Krasu.
V prostoru z redko svetlobo namizne svetilke sede na stoleh iz desak. Na mizi v ospredju: PRŠUT IN LITER TERANA KRAŠKE MIZE VETERANA, V V A SEM GRBU SLOlNOST IN MOC, DOBRA VOLJA GRE VAM V POMOČ!
kakor poje pesem našega rojaka A ndreja Žigona, pesnika Notranjske in Krasa, ki je s svojim literarnim večerom zbudil široko zanimanje od blizu in daleč, med Kraševci in Notranjci.
Množica posluša zbrano v grobni tišini, ko pesnik pozdravlja vse. Zasliši se potlej pesem brkate glasbene skrinjice, kot pravi pesnik prijatelju kitaristu Božu Vatovcu.
Za tem pa: od groteskna ironija pesnikovih verzov o navidezni pomembnosti velmož, o logaških in kraških podobah in podobicah, o vandranju, pridobitništvu, o biti in ne biti, življenju m smrti, o solzah iz posušenega mozga - prek osrečujočih prebliskov v grozdih, zraka in brajdah sonca in razcvetu luči, pa basenske upodobitve brez moralizirajočih ur, vse do najintimnejše izpovedi, ki je sredica človeške bližine, ki je želja po neponarejenem življenju.
Med verzi kitara bradate glasbene skrinjice, kramljanje z občinstvom, ki se je vse bolj stapljalo s pesnikom vse do na koncu skupaj zapete Nmav čez izarch - vsi v en glas, vsi v eno doživetje.
vsi v eno spoznanje.
Kakor beseda na kraških tleh.
maš
KULTURNA KRONIKA
DVOJE SPOMENIKOV NOV.
- V počastitev letošnjega občinskega praznika sta bili 5. sept. odkriti padlima partizanoma dve spominski plošči: prva Ivanu Mlinarju pri Štampe-tovem mostu na TV-17, druga pa Francu Štritofu - Tončku v Lomu. Oba dogodka je spremljal kulturni program, v katerem so nastopili recitatorji, Moški pevski zbor iz Dol. Logaški in Društva mladih glasbenikov.
Otvoritev posodobljene
ceste.
- V Lazah je bil 7. septembra prijeten dogodek: občani Laz so z otvoritvijo na riovo asfaltirane ceste proti Logatcu vendarle sodobnejše povezani z občinskim središčem. Otvoritvi, na kateri so prisostvovali mnogi Lažani, predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine in delegacija iz Gacka, je o pomembnosti poti in nasploh o razvoju kraja in občine govoril predsednik občinske skupščine Franc Godina, cesto pa je odprl delegat republiške skupnosti za ceste Vinko Haložan. V pestrem kulturnem programu so sodelovali recitatorji, Logaški oktet, in Društvo mladih glasbenikov.
Veliko slavje v Cestah.
- Po uspeli ponazoritvi napada na italijansko kolono v Cestah in prepričljivi vaji civilne zaščite je 8. sept. letos na trati ob cesti, ki pelje v Zaplano, stekla bogata kulturna prireditev, v kateri so sodelovali: slavnostni govornik general Rado Pehaček, pevci iz Hote-dršice, Gor. in Dol. Logatca v združenem pevskem zboru, recitatorji OK ZMS, harmonikar Janez Gostiša ter društvo mladih glasbenikov z novim ritmičnim programom. Posebno doživetje so obilni množici prisotnih pripravili gostje iz pobratenega Gacka, ki so prikazali izvirno folklorno izvedbo muslimanske ženitovanjske starožit-nosti. Med folklorno predstavo sta nastopila tudi dva ljudska glasbenika: najprej smo slišali pastirske motive, ki jih je izvabljal mladi glasbenik s frulo;
enkratna priložnost pa se je ponudila prav gotovo z nastopom hercegovskega ljudskega umetnika, ki je ob guslah opeval herojsko pot naših narodov v boju za osvoboditev.
Osrednja slovesnost za občinski praznik.
— Osrednje praznovanje občinskega praznika se je odvijalo letos 9. septembra pred osnovno šolo v krajevni skupnosti Tabor. Na ta dan se je že zarana oglasila budnica pihalnega orkestra, ki je po vsej logaški kotlini naznanjala praznični dan. Pred glavno proslavo, ki je združevala slavnostno sejo skupščine in poimenovanje osnovne šole, je izvajal orkester promenadni koncert koračnic. Več kot tisočglavo množico, med katero so bili najvidnejši predstavniki družbenopolitične javnosti iz logaške občine, iz sosednjih občin, iz medobčinskih forumov, celo republiških, med njimi predsednik skupščine SRS Milan Kučan ter delegacija iz pobratene občine, je pozdravil predsednik skupščine občine Logatec dipl. inž. Franc Godina, slavnostna govornica je bila Majda Poljanšek, odkritje Kardeljevega doprsjain poimenovanje šole po velikanu revolucije Edvardu Kardelju je opravil general. Rado Pehaček. V bogatem kulturnem programu, ki ga je režiral Marcel Štefančič, so nastopili pihalni orkester, moški pevski zbor Tabor, mladinski pevski zbor osnovne šole „Edvard Kardelj", pripovedovalec Kardeljevih citatov Janez Podjed in recitatorji osnovne šole in mladinske organizacije. Med svečano prireditvijo je bila izkazana posebna čast narodnemu heroju Vladu šegrtu, ki mu je bila predana listina o imenovanju za častnega občana naše občine. Nato je bilo letos prvič podeljeno četvero priznanj „12. september" in šestero knjižnih nagrad za najboljše literarne in likovne prispevke učencev z natečaja občinske skupščine. maš
KONCERT OB IV. ZBORU BORCEV IN AKTIVISTOV NOTRANJSKE
Zamisel se je porodila v Cerknici, se tam leta 1973 tudi
prvič ostvarila - zamisel o srečanju borcev in aktivistov Notranjske, ob njem pa še srečanje večjih glasbenih skupin štirih „notranjskih" občin. Letos je bila gostiteljica občina Ljubljana Vič-Rudnik.
Na predvečer srečanja, 14. 9. 1979 je bi koncert pevskih zborov v domu družbenih organizacij na Brdu pri Ljubljani. Deset zborov je maloštevilnim poslušalcem predstavilo dokaj pisano paleto predvsem revolucionarnih in borbenih ter narodnih pesmi, v pretežno „klasičnih" priredbah in izvedbah. Vsak zbor je zapel dve pesmi. Našo občino so zastopali vsi trije moški zbori: hotedrški, gornje- in dolnjelogaški, od katerih je bil posebnega priznanja publike deležen „Tabor" za zadnjo pesem „Ob Kolpi" s solistom Janezom Petkom in zborovodjem Marcelom Štefan-čičem.
Odziv zborov na vabilo k sodelovanju je bil za eno tretjino manjši od onega na Vrhniki pred dvema letoma. Na novo sta se predstavila dva zbora. Vsi zbori so imeli svoja enotna oblačila, kar je za videz velik korak naprej v primerjavi z zadnjim srečanjem. V programu je bilo čutiti namembnost koncerta, po kakovosti pa je, razen nekaj izjem, moč soditi, da zbori normalno zore, saj med njimi ni bilo občutiti nazadovanja. Poseben vtis je naredil zbor „Liko" Verd, ki je sestavljen iz okrog štiridesetih mladih pevcev, kar daje zboru možnost
oblikovanja zahtevnejših in sodobnih glasbenih izraznosti. Pot k temu pelje pevce že iz osnovne šole ven.
Naslednjega dne sta zbora iz Logatca sodelovala na osrednji prireditvi, ki je bila v Utensilii, blizu nekdanje ilegalne tiskarne „Podmornica". S še štirimi moškimi zbori sta se združila v mogočno pevsko telo, ki je zaživelo v recitalu ob spremljavi vojaškega orkestra iz Ljubljane in harmonike v rokah Toneta Jurjeviča. Odpel je enajst pesmi, dirigirali so mu zborovodje posameznih zborov in dirigent vojaške godbe, R. Laško.
S tehnične plati velja omeniti ozvočenje na tej osrednji prireditvi, ki je bilo tako mojstrsko postavljeno, da je enakomerno pokrilo sleherni prostor na prireditvenem območju.
Po končani prireditvi, režiral jo je Janez Vrhunc, sodelovali so dramski igralci iz Ljubljane, je bilo slišati mnogo pohval na rovaš združenih zborov in izražena tudi misel, da bi predstavo ponovili v Cerknici ob dnevu Republike.
Pevcem, ki so sodelovali, v tem združenem zboru, gre pohvala, saj so vložili precej dodatnih naporov za obvladanje dokajšnjega števila pesmi. Dobro so se vključili v sodelovanje s profesionalci (godba, dramski igralci, režiser) in s tem pokazali, da amaterska prizadevanja, če so resna, lahko stopijo vštric s poklicnimi izvajalci.
J ago
Celjski sejem malega gospodarstva
V drugi polovici septembra je bil v Celju sejem malega gospodarstva, na katerem so razstavljali tudi logaški obrtniki. Logaški paviljon je bil ustrezno opremljen, tako da je bilo moč slišati, da bo prejel poleg priznanja za sodelovanje tudi nagrado za aranžerstvo-Sodelovalo je osem obrtnikov, ki so prikazali del svoje dejavnosti-Del dejavnosti je bil prikazan s fotografijami.
To je bila letos že druga razstava, ki so se je Logačani udeležili-Prva je bila v Kranju. Žal pa ni hotelo iti v tretje, da bi se širše predstavili domači logaški sredini, v kateri zvečine delajo in živijo-Razstava je bila predvidena za občinski praznik, pa sojo predvsem finančne zagate in nedokončno izdelane osnove za sestavo plana razvoja drobnega gospodarstva v občini odmaknile in bo tako predvidoma nekje ob izteku šolskega leta, predvidoma okrog 1. maja 1980.
Jago
i
Izlet turističnega društva Logatec
Tudi Letos je logaško Turistično društvo organiziralo za naše občane dva zanimiva izleta, za katera je bilo dosti zanimanja: izlet v Benetke in avtobusni izlet v dolino Vrat.
Zadnjo avgustovsko nedeljo smo odrinili izpred Krpana. Ko smo prispeli v dolino Vrat, je bila severna stena Triglava sicer še ovita v meglo, toda začelo se je jasniti in kmalu se nam je odprl prelep pogled na naš najvišji vrh.
Ogledali smo si tudi spomenik padlim planincem med NOB in ob spomeniku gornikom   polistali   po spominski
Dražje plačilo za pogrebno petje
Pevsko društvo Tabor Logatec je na oktobrskem sestanku obravnavalo poleg organizacijske in programske tematike tudi vprašanje sodelovanja na Pogrebih, vprašanje stroškov za pogrebe. Pri tem je zbor ugotovil, da mora biti cena za pogrebnine ekonomska, ker stroškov pogrebov se pač ne da kriti iz skromnih dotacij, ki jih zbor prejema za svoje redno delo iz združenih sredstev. Tako je zbor sprejel sklep o novi ceni pogrebnin, ki znašajo °d dne objave tega sporočila v Logaških novicah 2.500- dinarjev.
Pevsko društvo „Tabor" Logatec
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
ROZAL1JE TOMAZIN
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, ji poklonili toliko lepega cvetja in jo pospremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala duhovniku za lepe besede slovesa in pevskemu zboru iz Gor. Logatca
Vsi njeni
knjigi z imeni ljudi, katerih življenja je terjala gora. Naravne lepote tega kraja so nas tako prevzele, da smo si jih ogledovali preveč časa in si nismo utegnili ogledati še slapa Perič-nika, ki je ob poti iz Mojstrane do Vrat. Po kosilu v hotelu Pod Voglom smo se odpeljali k slapu Savice. Čeprav je bila pot do slapa malo utrudljiva, nas je
na vrhu za napore poplačal lep pogled na šumeči slap.
Pot nas je vodila tudi v partizansko vasico Dražgoše. Pomnik dražgoški bitki in junaškemu boju naših ljudi nas je pretresel. Obiskali smo tudi lepo urejen spominski dom Cankarjevega bataljona, ki je v bližini spomenika Dražgoški bitki. Domov smo se vrnili za-
dovoljni zaradi lepega in poučnega izleta, kakršnih bi si želeli čim več. Taki in podobni izleti nam niso le v razvedrilo, temveč na njih odkrivamo skrito lepoto naše domovine in našo zgodovino.
Haložan Stanislava Logatec, Tržaška c. 119
NOVE KNJIGE V LOGASKJ KNJIŽNICI
1 Šumar  Ob vrhovnem komandantu
2. Sipek: Sentanel, moje življenje
3. Fcrenc:   Satan, njegovo delo in smrt
4. Pirievec: Evropski roman
5. Suhodolčan: Trenutki in leta
6. Krvina: Breme resnice
7. Inkret: Milo za drago
8. Peršak: Pogovor z režiserji
9. Zlatar: Več kot je mogoče 10. Mali ekonomski leksikon H.Oyono: Življenje hišnega
služabnika
12. Holt: Vrag na konju
13. Sachs: Izbrane pesmi
14. Sodobni slovenski eseji
15. Umek: Trgovina
16. Steklač: Miro Dinamit ct
comp.
17. Preussler: Krabat
18. Grafenauer: Pedenjped
19. srli'.K.ii Cigančica
20. Suhodolčan: Peter Nos je vsemu kos
21.0stcrc:  Slonček  gre na morje
22. Čudodelna torbica
23. Zebre: Jernejček v daljni deželi
Logatec, 4. 9. 79
OBJAVA
„Gradnik" Logatec, podjetje za gradbene in komunalne dejavnosti p. o.
Na osnovi sklepa delavskega sveta objavljamo proste naloge
SNAŽILKE
za čiščenje delavskih stanovanj
Za opravljanje objavljenih del se lahko prijavijo kandidatke, ki nimajo dokončane osnovne šole in tudi še nimajo delovnih izkušenj.
Interesentke naj pošljejo vloge za sklenitev objavljenega delovnega razmerja na Odbor za delovna razmerja. Gradnik Logatec do 10. novembra 1979.
OBJAVA
Hišni svet, Prešernova 4, Logatec, takoj honorarno zaposli snažilko. Osebni dohodek po dogovoru.
Prijave pošljite predsedniku HS - tov. Francu Pupisu na gornji naslov, ali po telefonu: 741-272 dopoldne.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta
JOŽETA KAVČIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, sosedom za izkazano pomoč in vsem, ki so se poslednjič poslovili od njega.
Žena in otroci i družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
ZELENCIVANA
se zahvaljujemo družbenopolitičnim organizacijam in SO Logatec, krajevnim organizacijam in društvom KS Hotedršica, pevskemu zboru iz Hotedršice, godbi na pihala Dol. Logatec in vsem, ki so darovali cvetje in ga pospremili na zadnji
poti. ^ c
r Zena Fani
sin Drago z družino in
hčerka Silva z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in atika
MILANA TREVNA
iz Logatca, Ograde 10, se zahvaljujemo vsem sosedom Jereb, Tollazzi, Ivačič, Rupnik, Selan, Celarc, Leskovec, Tršar. Mahmutovič in ostalim za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi kolektivu DO KLI Logatec ter sodelavcem in sodelavkam iz Valkartona, vsem sorodnikom in ostalim, ki so ga pospremili na zadnji poti.
Žena Metka s sinom Markom
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi naše drage hčerke in sestrice
ROMANCE OSTRMAN|
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot, darovali vence, cvetje in nam izrekli tople besede sožalja in sočustvovanja. Posebno toplo se zahvaljujemo delovnemu kolektivu KLI, Konfekcije, OŠ „8. talcev" in vaščanom Rovt, Žibrš. Posebno toplo pa se zahvaljujemo delovnemu kolektivu OŠ „Edvarda Kardelja" in njenemu pevskemu zboru I za vso pomoč in razumevanje. Družina Ostrman iz Žibrš
vabimo vas
V mesecu novembru, ki je kar nekako ves v znamenju Dneva republike, smo uvrstili kar dva filma z vojno tematiko. Seveda nam razdelitev filmov po slovenskih kinematografih ne dopušča, da bi oba filma zavrteli prav za praznik. Prvega bomo lahko videli že v začetku meseca, drugega pa prav na praznične dni. Prvi film je jugoslovanska vojna drama DVOBOJ ZA JUŽNO PROGO. Pripoveduje o diverzantskih akcijah partizanov, ki skušajo onemogočiti transport vlakov vojnega transporta Nemcev. V zgodbo so vtkane usode mnogih oseb. Film je močna slika junaštva in odpovedovanja. Drugi film nosi naslov BITKA ZA MIDWAY inje na sporedu prav za praznik. V njem nastopa cela plejada ameriških igralcev, pripoveduje pa o največji bitki na Tihem oceanu, ko se je prenehala oblast Japoncev na morju in se je tok Druge svetovne vojne usmeril zaveznikom v prid. Film odlikujejo odlične vojne scene in tudi igralsko mu ne bi smeli odrekati kvalitet. To sta torej dva filma, ki govorita o vojni. Ob tem naj kar izkoristim priložnost in čestitam vsem našim obiskovalcem Dan republike. Tudi naša borba je bila tista, ki je usmerila tok zgodovine drugam.
Sicer pa nista samo ta dva vojaška filma tista, ki vsebujeta akcijo. Zabavi in napetim trenutkom je treba prišteti tele filme: ODPADNIK JOSEY VVALES, ki gaje zrežiral in v njem tudi zaigral Clint Eastvvood. VVeštern, poln akcije in veščin; MAŠČEVALEC IZ BELFASTA, ki pripoveduje o irski republikanski armadi IRA in angleški vojski današnjega časa. Maščevalec izgubi hčer in za maščevanje naklepa dvigniti v zrak kar angleški Parlament; DON JE MRTEV, v katerem je odlično zaigral Anthonv Quinn. Film pripoveduje eno od znanih zgodb o mafiji in o krutih zakonih podzemlja; TRIKRATNO IZDAJSTVO, avanturistični film s Filipinov, poln egzotike in osebnega junaštva; MED JASTREBI, western o večnem VVinnetouu, tokrat v družbi s Stevvartom Grangerom. Film bo navdušil predvsem mlade gledalce; L'ANIMAL, duhovit francoski film z Jeanom Paulom Belmondom in lepotico Raquel Welch. Belmondo se je izkazal v vlogi kaskaderja. Sam namreč izvaja vse ka-skaderske veščine od plezanja po letalu do borbe z gorilo. S tem filmom je Belmondo želel ovekovečiti 20 let delovanja na filmu. In kakšnega delovanja!
Za konec današnjih priporočil pa še film za sladokusce. Predno pa povem nekaj besed o odličnem filmu, se moram dotakniti dejstva, da taki filmi v Logatcu niso več obiskani. Kako to? Mar nas v kinodvorane privlači samo še nasilje in kri? Umori in groza? Kaj ni več zanimanja za lepoto ali problemski film, kot je bil v oktobru SKUPINSKA SLIKA Z GOSPO? Film je pritegnil, če sploh lahko tako rečemo, kar 38 (z besedo osemintrideset!) gledalcev. Mar nas ni televizija nekam pokvarila in imamo najraje filme tipa petkovih nadaljevank, ki so si vse podobne?
Mislim, da nekaj vprašanj, nanizanih zgoraj ne bo v škodo rubriki, ki skuša priporočati vse vrste filmov in v vsakem najti nekaj vrednosti. Zato tudi za film za 38 obiskovalci ni bilo škoda izgubljati besed.
Ameriški film LOČENKA je prinesel igralki Jill Clavburgh lanskega oskarja. Nimamo vedno prilike tako hitro prejeti oskarjevca. Primož Sark
Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec: Ureja uredniški odbor; Albin Čuk, delegat KLI, Franc Korene, delegat OK ZKS. Marcel Štefančič, delegat Gradnika, Tatja na Stirn. delegat KLI in Terčič Darjo, odgovorni urednik. Družbeni organ je izdajateljski svet, ki ga tvorita 20-članska delegacija družbenih organizacij in organizacij združenega dela ter delegacija uredniškega odbora. Številka žiro računa: 50110-678-87486. Priprava za Usk: BEP-Dnevnik. Tisk tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije ŠR Slovenije št. 421-1/72-je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
r
Filmski program
ZA MESEC NOVEMBER
2. -4. jugoslovanski vojni film DVOBOJ ZA JUŽNO PROGO, režija Z. Velimirovič, glavne vloge G. Bojanić -Gidra, Voja Mirić, N. Spaso-jevič
3. -4. italijanska komedija BLEFERJI, r.S. Corbucci, gl. vi. A. Quinn, A. Celentano), Capucine
6. ameriška drama LOČENKA, r. P. Mazursky, gl. vi. Jill Clavburgh - dobitnica Oskarja 1978 -, A. Bates
9. -11. ameriški vvestern ODPADNIK JOSEY VVALES, r. C. Eastvvood, gl. vi. C. Eastvvood, gl. vi. C. Eastvvood, D. George
10. —11. ameriški akcijski film NA MUHI, r.S. Kramer, gl. vi. G. Hackman, R. VVidmarck, C. Bergen, M. Roonev
13. francoski akcijski film L'ANIMAL, r.C. Zidi, gl. vi. J.-P. Belmondo, R. Welch
16. -18. ameriška drama BOBBY DEERFIELD, r. S. Pollack, gl. vi. Al Pacino, M. Keller
17. -18. angleški akcijski film MAŠČEVALEC IZ BELFASTA, r. D. Sharp, gl. vi. R. Steiger, L. Remick, T. Hovvard
20. ameriški akcijski film DON JE MRTEV, r.R. Fleischer, gl. vi. A. Quinn, R. Foster
23. - 25. zahodnonemški vvestern MED JASTREBI, r. A. VVohrer, gl-vi. S. Granger, P.Brice, E. Sommer
24. -25. italijanska ljubezenska drama ZAPELJEVANJE, r.F. di Leo, gl. vi. M. Ronet, L. Gastoni
27. ameriški avanturistični film TRIKRATNO IZDAJSTVO, r. R. Kramer, gl. vi. B. Gazzara, B. Ekland
30.-2. 12. ameriški vojni film BITKA ZA MIDWAY, r.J. Smight,gl-vi. C. Heston, H. Fonca, J. Coburn, G. Ford, T. Mifune, R. Mitchum
* *
Obvestilo kegljačem
Kegljaško društvo Logatec obvešča vse delovne ljudi in občane, da se je pričela sezona kegljanja. Kdor želi sodelovati v našem klubu naj se prijavi na naslov: KD Logatec, pismeno ali po telefonu 741-270 tov. Kunčevi.
Kegljišče za člane kluba je rezervirano na Vrhniki vsako sredo od 17. do 20. ure.
EKSPEDITIVNOST IN VLJUDNOST -SPECIALITETI LOGAŠKIH GOSTINCEV
- Čudno se mi zdi, zakaj Krpan ves svoj izkupiček za angleško sol raje v motelu Lomu ob avtocesti potroši, kot pa v hotelu Krpanu - po sebi imenovanem metilnem obratu.
- Nič čudnega! V njem se počuti kot na dunajskem dvoru. Zadnjič mu je cesarica Mica vljudno namignila, da si lahko, predno bo brdavsov zrezek nared, zobe s kolodon-tom umije in vse modrostne škrbine zaplombira.
Pa je Krpana pogrelo: „Hvala lepa za tako dolgotrajno ekspeditivnost". Priklonil se je cesarici Mici in jo mahnil proti Vrhu pri Sveti trojici. Čez ograjo avtoceste ni mogel ne smel. Kobilico je na bencinski pumpi parkiral, sam pa se v motel Lom k okretni točajki podal.
Minister Gregor pa nič.
- No, ti, vandrovec, ki si kitajski čaj srkal v pariških restavracijah, ti gotovo veš, po čem slovi čaj z limono, naročen v gostilni Pod tremi kostanji.
- Po tem, da dobiš zraven še vljudnost v tetrapaku.
- Grem stavit za porcijo kalamarov, da od danes naprej še tega več ne boš dobil.
Pripis: Prosim vas, da me ob morebitni objavi podpišete s celim imenom, da bom v drugo za mizo solidneje postre-žen vsaj jaz, če že moje oprode ne.
Pivsko čajna hvala!
ANDREJ ZIGON
I