POMAGAJMO
KAK
LEJKO
str. 2
SADJARSTVO
KAK
LÜBEZEN str. 6
ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 3. oktobra 1996 Leto VI, št. 20
ZAKONITO RIBARJENJE V KALNEM
Nekaj je gnilega v deželi Danski.
Nekaj je gnilega v deželi Madžarski. Predsednik Zveze plavalcev Madžarske Gyorgy Zemplenyi se je po olimpiadi v Barceloni poslovil od madžarskih plavalcev olimpijcev, češ kmalu se vidimo doma na Madžarskem. Jaz imam tukaj še nekaj stvari za opraviti. Res je opravil svoje, ampak še doma. Pustil je kup ljudi in firm, ki jim je dolgoval na stotine milijonov forintov. Zato je raje ostal na tujem. Nekaj let ni nihče vedel, kje je. Zaman ga je iskal Interpol po vsem svetu. Danes že vemo, da je svoje “podjetništvo” nadaljeval v različnih tujih državah, med drugim v Ameriki, Izraelu in na Švedskem. V slednji je nastopal celo kot nuncij iz Vatikana. Tudi tu si je nabral nekaj milijonov. Verni lahkovemeži! Na Danskem pa se je spomnil, da bi bilo vseeno lepo, če bi si potešil malo svoje domotožje. S pomočjo madžarskega konzulata na Danskem in z asistenco madžarskega notranjega ministrstva si je dal izstaviti novi potni list, kot če bi bil on Gyorgy Berkovits. Da ga ne bi
slučajno kje gnjavili zavoljo njegovih prejšnjih imen. Pa da mu ne bi povzročali morebiti kakšne sitnosti na letališču v Budimpešti. Gospod Zemplenyi že nekaj mesecev počiva v nekem sanatoriju, da si malo odpočije. Vmes ima dovolj časa razmišljati o tem, zakaj neki si ne bi prisvojil nekaj sto milijonov, ko pa se tudi samo notranje ministrstvo požvižga na ustavnost. Njegov naslednik pri madžarskih plavalcih Tarnaš Gyarfas je pred kratkim odstopil s položaja predsednika plavalske zveze, ker se je izvedelo, da so ponaredili zapisnike. V Atla-
nto so poslali športnike na podlagi rezultatov, ki jih plavalci niso nikoli dosegli. Prejšnji teden so na skupščini zveze -s pretežno večino glasov - ponovno izvolili predsednika in glavnega sekretarja, ki sta goljufala. Vmes si pa verjetno mislita, pojdite se solit kar vsi, ki vam to ni všeč! Beee! Policija pravi, da se z zadevo ne morejo ukvarjati, ker pri njih nihče ni vložil kazenske ovadbe.
Blatno jezero bo vedno bolj blatno. To pa zaradi tega, ker se “madžarsko morje” vedno bolj manjša. Tisti, ki so si za časa socializma nezakonito prisvojili del
obale, si zdaj gradijo nasipe. Da bi njihova parcela ob vodi bila čim večja. Brez teniškega igrišča vikend hišica res ni vredna piškavega oreha. Predstavniki dotičnih samouprav so mnenja, da bi omenjenim tičem lahko odmerili kvečjemu kazen za prekršek. Gre za vsoto, ki je mušji drekec za novopečene bogataše. Če pa bi šli na sodišče, bi to trajalo leta in leta... Blatodol, Blatodol. Nikjer “dol z blatom! ”.
Zlati mladenič nekega parvenija v zakotnem kraju je povozil pešca, ki je umrl. Očividci pravijo, da je bil voznik vinjen. Zato so mu od-
vzeli kri, ki jo je policaj kurir v dveh hermetično zaprtih škatlah takoj odpeljal v Budimpešto. Ko so v glavnem mestu škatli odprli, sta bili prazni. Tudi po temeljitih preiskavah se ne ve, kje je kri “splahnela”. Krivca ni. Tudi v_smrtni prometni nesreči ne.
V nekem podobnem položaju so v osrednjem laboratoriju dobili “pečeno” kri. Tekočino so podvrgli nekemu kemičnemu procesu. Tako pa niso mogli dokazati, če je bil voznik vinjen ali ne. Krivca spet ni. Kriv je tisti, ki sprašuje.
Tega mnenja so tudi v osrednji madžarski privatizacijski agenciji (APV Rt. ). V tej ustanovi ne raziskujejo tega, kako so lahko neki svetovalki izplačali 300 ali 600 milijonov forintov honorarja, plus prometni davek (slednja vsota na grobo ustreza letnemu proračunu mesta Monošter), ampak od kod je prišla ta informacija. Minister Suchman nas je poučil, da vsota sicer res ni nekaj vsakdanjega, je pa stvar zakonita. Čigavi zakoni pa veljajo v deželi Madžarski, prosim lepo?!?
Franček Mukič
2
Seja predsedstva Zveze
POMAGAJMO, KAK LEKO
17. septembra si je vküpselo Predsedstvo (elnökség) Slovenske zveze. Vleta (v poletju) nejmamo djilejše, etak smo si dostafale mogli zgunčati.
Kak že vejte, Slovenija je Zvezej dolaküpila zid, steroga je gdasvejta židana fabrika za vrtec nücala. Ta zidina de vönapravlena za slovenski kulturni daum, gde do leko kulturni programi, razstave (kiállítás), djilejši, slovenski radio, vaje kulturnih skupin pa, če de Slovenija stejla, slovenski konzulat. Pri tej ceringaj de Slovenija tü pomagala. Predsedstvo se je odlaučilo, ka k toma ustanovimo (alapít) d. o. o, družbo z omejeno odgovornostjo (kft).
Kakšne programe smo meli vleta? Kulturne skupine so dostakrat bile pozvane gorastaupit. Senički pevski zbor v Vašvar, Šentvid, v Ruše, Senički folkloristi v Koper, v Beltince, doma so pa meli 10. jubilej; Varaške ženske v Varaš, na G. Senik, v Brezovce; Laci Korpič z goslarami pa ženami v Koper, v Ižakovce, Pečarovce, Krašče, Čepince, Gorenji Senik; števanovske ženske v Brezovce, Čepince. Mlajši iz porabskih šaul so bili dva kedna v Cerknem v poletni šauli, gde so se slovenstji včili, Števanovski v Italiji v likovni koloniji (rajztábor), mali mlajši iz vrtcov pa eden keden v Radencaj. 28. septembra smo dali oprejti za en den granico med Verico-Čepinci. Tau soboto so bili v Velenju na Pikinom festivali Senički mlajši (mala folklore pa pevski zbor). Kakšno delo mamo do konca leta?
Slovenska zveza si je zmišlavam, ka bi leko naprajla za tiste porabske lidi, steri so že v penziji. Tak brodimo, ka bi organizirali klub penzionistov. Zatau že od juniuša vtjüpspravlamo lüstvo iz vsakše vesi. Pri tom so nam župani tü pomagali. Prvi djilejš mo meli 2. oktobra na zvezi. Naš Cilj je s tejm, aj se penzionisti večkrat leko srečajo med seov pa s prekmurskimi penzionisti, bola spoznajo Prekmurje, Slovenijo, aj oni tü čütijo, ka se nikan držijo.
Na srečanje malih pevskih zborov v Šmartnem do šle Varaške pa števanovske
ženske, v Medvode pa samo števanovske.
Etnološki muzej (Néprejzi Múzeum) v Pešta organizira program iz adventskih šeg. Na tau se pripravi Števanovska šaula z licijsko šegov pa s friškanjem, senički mladi pa z betlehemsko šegov pa s šego sveti tri krali, tri žene s Senika do pa pelde adventski pokaraj (pecivo).
Na konca leta, 27. dece-
mbra, mo meli srečanje domanjih kulturnih skupin, gda ocenimo njino cejloletno delo. Tau srečanje povežamo z eno razstavo. Veseli smo, ka je vse več takšni lidi, steri se brigajo zatau, aj bi porabske kulturne skupine leko delate. Vejmo, ka tau dosta trüda pa časa prosi. Dapa kak dobra je, če človek leko razveseli drüge lidi. Tem skupinam Zveza organizira poti, plača pautne stroške pa mentore, steri vodijo skupine.
Kak leko pomagamo Porabskim šaulam? Vsi vejmo, ka vsigdar menje porabskih mlajšov guči domanjo rejč. Tak je pa rejsan težko včiti slovenski gezik kak materni gezik. Zveza sé je vzela zatau, ka zišče takšno šaulo, gde se slovenski gezik kak drügi gezik vči. Tam si školnicke za prvi, drügi klas leko parkrat poglednejo tau delo. Na seminare školnikov pozovemo takše slovenske školnike, steri slovenski gezik včijo v Švici, v Avstriji, kak drügi gezik.
Prosili so eške, če bi Zveza pa Državna slovenska
manjšinska samouprava (Országos Szlovén Kisebbségi Onkormányzat) leko küpila za mlajše v 7. in 8. klasi dva učbenika (tankönyv), stera nücajo na Koroškem. Tau moramo nikak rejšiti, aj redne knjige majo mlajši, iz steri se je veseldje včiti slovenski gezik.
Kak na vsakšom djilejši, zdaj smo tü meli dosta prošenj, s sterimi so po-
mauč prosili od Zveze. Zveza je letos dobila vsevküper samo 2. 981. 000 forintov od vogrskoga rosaga. Brezi pomauči Slovenije bi s tejm nej daleč Prišli. Kulturnim skupinam v Porabji cejlo ceringo mi plačüvamo. Zvön toga pomagamo cerkvam, šaulam, vrtcom, futbalistom pa gasilcom. Predsedstvo se je zdaj etak odlaučilo:
-	Cerkvene kotrige Slovenska ves 150.000 forintov za popravlanje cerkev,
-	Dolenjisenički futbalisti
50. 000	forintov za delo v klubi,
-	Gorenjosenička šaula 54.000 forintov za včenje tajnice (titkárno),
-	Gorenjosenička mladina
30. 000	forintov za trgatev (szüreti felvonulás),
Števanovski vrtec
50. 000	forintov za telefon, dapa samo tak, če fcuj spravi od samoupravaj, ka fali. Predsedstvo se je tak odlaučilo, ka za letos nega več penaz za pomauč deliti.
K. Fodor
Če kaulek poglednamo v Porabji, Vsakša ves popravla ali je že popravila svojo cerkev. Gorenjosenička cerkev je že dugo nej bila popravlena, etak je fejs nanikoj prišla, zvüna sé s stejne majter niši, zatau de pa sploj dosta koštalo vred djasti. Kaulek 4 milijone forintov. Telko pejnaz vküpsprajü je preveč težko. Nej dugo, ka so Cerkvene kotrige faro dale zozidati. Od tistogamau so pa eške samo malo pejnaz leko vküppobrali z ofrom. Ves je velka, samo ka je dosta starcov, pa takšni držin, stere so brezi slüžbe.
Predsednik kotrig, Štefan Győrvari se je na Zvezo tü obrno za pomauč. Moramo priznati, ka je cerkev tau mesto, stero v enoj vesi vsakši človek nüca. Od krstitke do smrti. Vküp trbej prijati vsakšoma, steri si leko dopisti, ka nikak pomore s pejnazi, tak vernicke kak organizacije.
Slovenska zveza je vsevküper dala 800. 000 forintov, en tau je k tomi dala Slovenija. Zvön toga tak pomagamo, ka smo prosili püšpeka pa narodnostno komisije Železne županije (Megyei Közgyűlés Nemzetiségi Bizottsága), če leko, aj oni tü pomagajo. Vüpamo, ka če de se vse več lüstva brigalo vküpsprajti pejnaze, se posreči cerkev lepau vredvzeti.
TRETJA
MEDNARODNA KONFERENCA “VLADE ZA MANJŠINE V SREDNJI IN VZHODNI EVROPI”
Svet Evrope je v sodelovanju z Uradom za narodne manjšine pri Vladi Romunije že tretjič organiziral mednarodno konferenco z naslovom “Vlade za manjšine v Srednji in Vzhodni Evropi”. Konferenca je bila tokrat 10. in 11. septembra v Bukarešti. Udeležilo se je je 17 delegacij uradov oziroma drugih vladnih ali državnih organov, ki se ukvarjajo z manjšinsko problematiko iz naslednjih držav: Albanije, Belorusije, Bolgarije, Češke republike, Estonije, Hrvatske, Latvije, Litve, Makedonije, Madžarske, Moldove, Poljske, Romunije, Rusije, Slovaške, Ukrajine in Slovenije. Sodelovali so tudi predstavniki Sveta Evrope, Evropske unije in visokega komisariata za narodne manjšine. Udeleženci smo razpravljali in izmenjavali poglede o treh vsebinskih sklopih: implementaciji Konvencije Sveta Evrope za zaščito narodnih manjšin, organiziranosti in financiranju manjšinskih organizacij ter projektih in programih prihodnjega sodelovanja vladnih organov za manjšine v okviru Sveta Evrope. Tako predstavniki Sveta Evrope kot udeleženci posameznih držav smo si bili enotni v oceni, da se z višjo stopnjo demokracije v evropskih državah postopoma izboljšuje tudi pravna zaščita manjšin. Poudarjeno je bilo, da je potrebno še bolj krepiti sožitje in toleranco med narodi in različnimi manjšinami, spoštovati različnost in drugačnost, saj vse to povečuje varnost, stabilnost in mir v Evropi. V tem okviru je bil deležen podpore novi meddržavni manjšinski sporazum med Republiko Madžarsko in Romunijo. Raven manjšinske zaščite je v posameznih državah še vedno zelo različna. Položaj manjšin izhaja tudi iz zgodovinskih okoliščin in tradicije, v kakšni od vzhodnih držav pa so jih na novo odkrili in priznali tudi zaradi zahtev Sveta Evrope. Veliki problemi so še posebej v novih državah bivše Sovjetske zveze. Tako je v Latviji le 52 % Latvijcev, vsi drugi državljani pa so pripadniki različnih manjšin, v Ukrajini pa je med 52 milijoni prebivalstva 24 različnih manjšin, ki zajemajo 36 % celotnega prebivalstva, od tega prek 10 milijonov Rusov.
Predstavniki Slovenije smo dali vsebinski prispevek predvsem k razčiščevanju in razumevanju nekaterih členov in definicij Konvencije Sveta Evrope za zaščito manjšin ter se zavzeli za večjo pravno jasnost, kar je bilo tudi sprejeto. Predlagali smo tudi pripravo in organiziranje posebnega seminarja v Sloveniji o primerjavi pravne zaščite manjšin v Sloveniji s pravnimi in drugimi manjšinskimi dokumenti Sveta Evrope. Manjšinska konferenca je bila tudi tokrat dobrodošla izmenjava problematike, ki zadevajo narodne skupnosti, vendar bi jo kazalo v prihodnje bolje pripraviti. Na sami konferenci bi bilo racionalneje izbirati bolj konkretne teme, predvsem pa poleg predstavnikov vladnih služb na konference vabiti tudi predstavnike manjšin.
Geza Bačič
Porabje, 3. oktobra 1996
3
Inda svejta
SVETNIKA V OKTAUBRI
FRANČIŠEK ASISKI (4. X. ) se je naraudo 1182. leta na Francuskom. Njegov oča je bauto emo, gde je platno odavo. Tak brodo, ka sin bauto prejk vzeme od njega. Frančišek je cejli den v bauti delo, depa po deli s padaši odo po vesi, igro pa spejvo. Gda je dvajsti lejt star biu, je v bojni zgrablanec grato (1202). Gda se je vöoslobodo, pa je tak fejst betežen grato, ka do konca življenja se je nej sploj vöozdravo. Gda ma je malo baugše gratalo,
je pá odišo v bojno. Daleč je nej prišo, ka se ma je gnauk v noči Baug skazo, pa pravo, naj dé nazaj v svoj rojstni kraj. Nazaj üšo, pa od tistoga mau dosta odo v cerkev, dosta biu sam pa med siromačkim lüstvom. Betežnike tö rad poradavo. Gda je gnauk molo v cerkvi svetoga Damjana, je čüu glas Jezoša Kristuša: “Frančišek, idi, popravi moj
ram, ka je porüšeni”. Frančišek se je najprve prestrašo, po tistom pa pravo: “Dobre vaule, Gospaud moj! ” Frančišek je z baute svojoga Oča audo platno, pa peneze dau plebanuši cerkve svetoga Damjana. Gda je oča tau zvödo, je trnok čemeren grato, pa je Frančišeka v eno črno lüknjo zapro. Frančišek je nej Sto več bautoša biti. Tak pravo, ka njegov oča je v nebesaj, pa samo tistoga de baugo. Odišo med siromačko lüstvo, pa njim je predgo. Za par lejt je več gezero, več desetgezero vučenikov emo. Odo je po Francuskom, Španjolskom, Nemškom, v Englandi pa v Egiptomi tö. Dosta je trpo od svojega betega tačas, ka je 3. oktaubra 1226 mrau. Za dvej leti je že svetnik grato.
SVETA TEREZIJA (15. X. ) je bila apatica na Spanjolskom, gde se je naraudüa 1515-oga leta. Deset mlajšov je bilau v držini, štera je bogata bila. Rano se je navčila šteti, gda je 7 lejt stara bila, je že štela s svoji bratom o živlenji svetnikov. Tau se njima tak fejst vidlo, ka sta stejla oditi po svejti, ka njiva tö mučenika gratata, pa puščavnika (remete) sta
tö stela biti. Tau so stariške svoji mali mlajšon nej dopistili. Gda je Terezija 16 lejt stara gratala, go je oča nutdau k
apaticam, ka hiše tam včila. Njej se pa tau živlenje tak vidlo, ka je una tö apatica gratala (1533). Gda je 24 lejt stara bila, je tak betežna gratala, ka štiri gni kak mrtva ležala. Že so ge pripravili grob, ka go pokopajo, gda ge je baukše gratalo. V senjaj se je z Baugom pripovejdala, po tistom pa je tau vse dolspisala. V dvajsti lejtaj je 17 ženski samostanov, pa 13 moški samostanov ustanovila (alapított). Svojo smrt je tö naprej povödala. Mrla je 4. oktaubra 1582, v četrtek. Tisti den, gda je papa Gergely V. nauvi kalendar nutprineso. Zato je drügi den, v petek že 15. oktauberbüu. Zato je den svete Terezije 15. oktaubra.
Marija Kozar
SLOVENSKI PARLAMENTARCI V BUDIMPEŠTI
Na vabilo skupščine R Madžarske se je mudila od 30. septembra do 1. oktobra na dvodnevnem obisku v Budimpešti delegacija slovenskega parlamenta. Obiska so se udeležili člani manjšinske komisije, med njimi Maria Pozsonec, Danica Simšič, Janez Jug, Tone Partljič, dr. Bojan Korošeč, Jožef Rajšp,
Rafael Kužnik in Brane Eržen.
Prvi dan so se srečali s predstavniki Slovenske državne manjšinske samouprave in sestali s Komisijo za narodne in etnične manjšine ter verska vprašanja pri madžarski skupščini. Madžarsko stran je vodil Gabor Gellert Kiss, predsednik komisije. Popol-
dne so se udeležili plenarne seje madžarske skupščine.
Drugi dan obiska je slovenske delegacija imela pogovore z državnim sekretarjem dr. Csabo Tabajdijem. Slovenski parlamentarci so se sestali tudi s Komisijo za ekološka vprašanja, ki jo vodi Etele Barath.
Pismo iz Sobote
ČISTO NOURI DEN
Se van je že gda zgoudilo, ka je šlo vse čista tak, kak ste škeli? Takšo se človeki sikši telko časa rejsan zgodi. Te znamo praviti, ka nan je šlo vse tak kak namazano. Tou je rejsan dobra, gda se kaj takšoga godi.
Ka pa, se van je že gda zgoudilo, ka van je vse fküper šlo glij najbole naoupak, tak naoupak, ka bole ne bi moglo biti. Bole ste se trüdili, ka bi šlo vse najboukše, bole je šlo vse naoupak, pa navskriž in nazaj namesto naprej in gori namesto doli in lejvo namesto desno (pravo) in bole brž kak bole pomali in bole v ovinek kak naravnoust in vse tak dale naoupak.
Včera je biu takši moj den, tak ka me še gnes trausi, če se samo spoumniš kak je vse fküper vövidlo in kak se je vse godilo. Začalo se je že isto minuto, kak san gor stano. Najprle je nej bilou elektrike. Po tiston, gda so posvejti zasvejtili, je nej vö iz pipe pritekla nej ena kaple vode. Kak mo se mujvo? Na srečo se je z oblakov lejvalo kak zmejšano in san lipou stoupo na dež in se tak mujo. Na, te pa je li sreča na mojoj strani, san si brodo. Ali, sreča je bijla ške daleč fkraj od mene. Gda san škeu iti nazaj nut v kučo, san nej mogo odprejti dveri, pozabo san, ka so naše dveri takše, ka moraš skouz klüč vövzejti, vači se same zaklenejo. Tak san te napou nagi leto kouli na tisto okno, gde spi moja zdavanska. Dugo san rogato po njen, ka se je zbidila in mi prišla oprejt dveri. Ge san za te cajt biu že rejdno mujti, tak ka se je
vse cidilo z mene. Te san se v velkoj sili briso in oblačo, že se mi je rejdno midilo delat. Začo san iskati drženco. Pou kuče san premeto pa san je nej najšo. Gda san že mislo, ka mo mogo brezi nje po deži oditi, san jo zagledno, kak visi tan kak sigdar pa san je od nevoule in velke sile sploj nej vido. Stoupin ge tak vö in šken drženco odprejti, ali... v rokej mi je ousto samo priloč, vse drügo je odneso veter, steri je glij te potegno okouli kuče. Že san škeu joukati od nevoule, gda me glij pozove sousid in me pita, če se šken z njin pelali v Varaš. Bougi vala, san pravo in že sva se pelala ta v srce Sobote. Ali ške dugo sva nej prišla ta, kama sva se namejnila, ške dugo nej. Najprle je auto enjo, čista je vgasno. Stoj drügi kak ges, san ga mogo rivati, dokejč je pa nej skurblo. Zdaj že gvüšno Znate, ka san biu čistak moker. Po tiston se je v najin auto, zaprav v njegvo rit zaleto eden drügi auto in stali smo tan, dokejč je nej prišla policija. Te se je dugo v rejd gemalo in peški sva s sousidon šla dale, brezi držence, ka se razmimo. Gda san te kouli poudneva prišo ta, gde si krüj slüžbi, so bile dveri zaprejte. Pa znate zakoj?
Bila je nedela.
MIKI
Spremljajte televizijsko oddajo
SLOVENSKI UTRINKI vsako drugo sredo ob 14. 10 na 1. programu madžarske televizije.
Ponovitev oddaje bo v soboto 5. oktobra 1996 ob 845 na 2. programu.
Porabje, 3. oktobra 1996
4
OD
SLOVENIJE...
Slovenija in Evropa
Evropa potrebuje razvojno vizijo, Slovenija pa se želi tvorno vključiti v njeno oblikovanje, je poudaril predsednik Milan Kučan, ki je bil gost bavarske Krščanske-socialne unije (CSU) v Münchnu. Egocentrična Evropa nima obetov za preživetje, je menil Kučan, ampak postaja le eno od središč, ki se mora potrjevati v sodelovanju z drugimi, ni pa več odločujoče središče sveta.
Ugledni strokovnjaki na Bledu Na okrogli mizi ugledne britanske revije The Eco-nomist na Bledu, na kateri je sodelovalo več kot sto podjetnikov, poslovnežev in bančnikov iz Evrope in ZDA, je premier dr. Janez Drnovšek Slovenijo predstavil kot mlado državo, ki se je pri gospodarskem in političnem osamosvajanju in vključevanju v mednarodne povezave srečevala z mnogimi težavami, vendar jih je bolj ali manj uspešno premagala. Gostje, ki so imeli največ pripomb na počasno privatizacijo, so dobili zagotovilo, da so tuje naložbe v Sloveniji zaželene.
Sveto pismo
Na izjemno obiskanem mednarodnem simpoziju o interpretaciji Svetega pisma, potekal je v Ljubljani, so predstavili tudi novi prevod Biblije v slovenščino na podlagi izvirnih besedil (prvi prevod Svetega pisma so Slovenci dobili leta 1584). Delo je sad petnajstletnega dela strokovnjakov, ki ga je usklajeval profesor dr. Jože Krašovec. Slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštarje ocenil, da je bilo Sveto pismo zelo dolgo znamenje razločevanja med katoličani in protestanti ter evangeličani, zdaj pa jih kar najbolj povezuje med seboj.
SPAUVED NA INTERNETI NEJ VALANA
Jajaaa?!
Vej pa don nej
Folišija. Človek je najbole foliška živina na svejti. Tisti na priliko, šteri zato držijo golaube, ka odijo po svejti, ka bi radi z njimi gvinili, tö vsefele vözmislijo, ka naj bi njini ftiči škem prva domau prileteli. Prva, kak ji odpelajo več stau kilomejtarov, je gorposedijo na prazna djajca, v štere žive mijé nutri dejejo. Te prej golaubi tak mislijo, ka sé pomalek vözlažéjo mladi, zato se paščijo domau. Gda pa “pojbe” pelajo na veršenj (tekmo-
vanje), te pa “dekle” pistijo doma, ka se te legenge bole icajo k svojim lübicam. - V Meriki bi zatau mogli na borovijo zavolo	“seksualnoga
maltretiranja”'.
Človek se more zagvüšati. V Londoni ena zavarovalnica (biztosító) pönüja siguranje prauti tomi, če bi device tak noseče gratale, ka se moški cuj njim ne vtekne (partenogeneza). Zatau bi prej mogle plačüvati blüzi 500 forintov vrejdnosti funtov na keden. Če bi pa štera don kusta (noseča) gratala, te ji zavarovalnica plača 233 milijonov forintov vrejdnosti angleški enazov. - Že so dostarat bile takše ženske, štere so pravile, ka so une tak kuste gratale, ka se ji je moški nej vtekno. Bole, kak tau, če takše geste ali nej nas skrbi,
če v tistom velkom Varaši gnesden majo telko devic, ka jim po 500 forintov vküper pride 233 milijonov? Mitologija. Vekša baja je tau, ka ranč male de-kličine (škandal v Belgiumi) ne njajo pri meri, nej ka bi vözraščene device zanosile brezi moškov. Pri tom pa zvün v düši betežni moški pomaga šatrivanje tö. Toma lepau včeno tak tö pravijo, ka “kulturni miti”. V Indiji napriliko nistarni moški vördjejo, ka če do meli - kak moški -delo z devico, te nedo betežni. Eni v Afriki pa tak vejo, ka če de oča seksualno rad emo svojo čer, te de njina držina bogata. - Té lidgé zato bogato fantazijo majo, nej?
Spauved na Interneti. Če smo že telko pisali
o grdi grejaj, zdaj gučimo malo o pokauri. Gestejo takši moderni lidgé, šteri bi se radi spovödali na Intemeti. Nutri bi zakapčo svoj računalnik (kompjuter), dojspisali svoje greje pa po moderni (telefoni) poslali v svetovne omrežje (számítógépes világhálózat). Tam bi sé gvüšno najšli dühovnicke (v šterom koli rosagi na svejti), šteri bi njim odpistili greje. Ranč tak prejk računalnika. Hermann Josef Pital, püšpek v Trieri pa pravijo, ka takša spauved nej valana. - Zaman pravijo, ka je Internet svetovna omrežje, z računalniki o nebesaj so eške don nej zvezani? Ka se pa te té Bili Gates (Microsoft) v Ameriki tak gornesé?
Fr. M.
Slovenski duhovnik iz Argentine maševal za bolnike
NA “POLETNEM TRAVNIKU” CELJSKE BOLNIŠNICE...
Vodstvo celjske bonišnice je leta 1995 zadolžilo vzgojiteljice pod vodstvom Majde Guzej, zaposlene na oddelku za otroško kirurgijo, da skrbijo za urejenost velike avle do izgradnje nove celjske bolnišnice. Ta prostor služi tudi ob nedeljah in praznikih za bogoslužje, dokler bolnišnična kapela, ki je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v zaostanku, ne bo dograjena. Mali bolniki - ustvarjalci pogosto razstavljajo na stenah velike avle svoje risbe, ki so nastale med boleznijo. Njihova sporočila v različnih tehnikah niso le pozdrav mimoidočim, ampak tudi dokaz, da zanje čas, ki so ga preživeli v bolnišnici, ni izgubljen.
V začetku junija letos so pripravili razstavo, ki so jo poimenovali Poletni travnik. Dvanajst otroških risb v različnih tehnikah predstavlja trave, cvetje in živali s travnikov. Za vsako risbo so porabili tri dni. Izdelovalo jo je več bolnih otrok v starosti od pet do šestnajst let. Med šestintridesetimi podpisniki na risbah je označeno tudi ime z roko v mavcu v oklepaju. Na vabilo so zapisali: 	“Bol-
nišnični vrtec - OE "Zarja" -otroci z otroškega kirurškega oddelka, ORL oddelka in otroškega oddelka Vas skupaj z vzgojiteljicami Ireno, Majdo
in Heleno vabijo na Poletni travnik’"
Na dan sv. Lovrenca, 10. avgusta letos, je maševal za bolnike celjske bolnišnice med otroškimi risbami “poletnega travnika” slovenski misijonar, lazarist Tomaž Mavrič iz Buenos Airesa v Argentini, ki
živi ponovno od leta 1994 v Sloveniji. Nadomeščal je bolniškega kurata, ki je na dopustu v Nemčiji. Z njim je so-maševal duhovnik Milan Kor-bun iz Poljčan, ki se trenutno zdravi v celjski bolnišnici. Bogoslužje je spremljala pesem bolnikov in se izgubljala v
belih zidovih, okrašenih z otroškimi risbami.
Tako je slovenski rojak iz Argentine z besedo tolažbe in upanja zgradil med nami nov most in “poletni travnik” celjske bolnišnice nas vabi, da stopimo nanj.
mag. Karolina Godina dr. med.
Slovenski misijonar iz Argentine, lazarist Tomaž Mavrič in Marijina sestra Roberta Letonja med mašo za bolnike v celjski bolnišnici
Porabje, 3. oktobra 1996
5
PLES PA PESEM STA NEJ SAMO ZA MLADINO
Že skurok trideset lejt geste tomi, gda smo nisterni Porabski Slovenci odprvin meli priliko v živo videti v Sloveniji kulturne programe. Najbole smo se na tom čüdivati, ka so vseposedik vcüj bili starejši pa stari lidge tü. Tak pri folklorni skupinaj kak pri zboraj. Z velkimi očami smo gledali, da so napr. v Šendvidi na pevskom tabori navzauče vse generacije. So babice pa dejdaki, sterim je buma žmetno ojdti v povorki (felvonulás) ptt. Pa tau eške nika nej. Zvün toga naselje majo svoje lejpe, depa žmetne noše. Lejpo je videti tau tü, da sploj male tü oblečejo v noše pa je pelajo med velke. Naj probajo, naj vidijo.
Nika etakšoga mi je napamet prišlo, gda sam gorpoiskali Lacija Labrica pa njegvo ženo Agi Rüšič-Labric. Žau, pri nas v Porabji je navekša tak, ka starejši lüdje se neškejo vzeti za tau, da bi spejvali v zbori, sploj pa plesali v folklore Tü pa tam zatok gestemo nistarne “babe”, stere smo (nej dugo ali pa) že dugo not stanile v kakše skupine. Nistarne so se tam pomladile, ene smo pa od toga mlade ostale. Mi svedočimo, da je pesem in ples v Porabji tü nej samo za mlade. Laci Labric pa njegva Agica - nej ka bi slabo mislili - sta nej med stare valaun. Če pa povejmo poglednamo Lacija držino, te moremo prevideti, ka bi zatok brez stare lüdi dosta vse kaj nej bilau. Vsi znamo, da na G. Seniki dela folklorna skupina. Gda so meli 10. obletnice, so tam nisterni gospodje spominjali Kolarino držino. Sto so Kolarini, na G. Seniki nikomi nej trbej tomačiti. Oni so bili Lacija matere starišje. Tisti lüdje, steri so tistoga ipa slovenskim strokovnjakom (szakem-
bereknek) med njimi g. Ramovžu pokazali naše stare porabske plese. Kolarini starišje so zvün toga dosta pesmi pa šeg navčili, pokazali etnografom, steri so vse tau zamerkali, da bi se ohranilo (megőrizni) za mlade generacije.
Naši starci bi pa Zaman živeli pa komi kaj prejk dali, če bi gnešnje generacije tau nej poštüvale. Istina, ka smo nej cejlak zadovolni, kak ohranjamo kulturno dediščino (erbo), depa srce se nam segrejva, gda najdemo takši zakonski par, kak sta Laci pa Agica.
Laci, tvoja držina je spoznana po tom, da radi spejvate pa plešate. Povej mi nika od toga.
“Moj dejdak pa baba, zvali so je Kolarini, so rejsan vse radi meli, ka je slovensko. Tak pesem pa ples tü. Od Oča sam tü tau erbo. V našoj familiji - Zvün mene - vsakši špila na nikšon škeli. Oča je dugo lejt bio člen pihalnoj bandi na Seniki. Eške ga gnes srce boli, ka je banda razpadnola. Moji bratje - zdaj pa že brata sin tü - špilajo na harmonike, pa če je sila, na drügoj škeri tü. Ge rad popejvam pa plešem. ”
Agi, ti tü plešeš s seniškimi plesali. Kak si ti prišla do folklore?
“Gda sam se spoznala z Lacijom, on je že bio člen folklore. Te sam ge tü not stanila. Tome je
Zdaj že 4 leta. Sploj sam rada ojdla pa odim z njimi. Nigdar bi nikan nej prišla, če bi nej mejla priliko z njimi biti. Spoznala sam Slovenijo, Avstrije, različne vogrske pokrajine, lüdi. Navčila sam se naše plese, vidla sam druge ljudske plese pa noše. Tau je zame sploj lepo bilau, pa se vüpam, bau tü. ”
Laci, ti si bio člen seniškoga pevskega zbora tü, 10 lejt. Zdaj si pa že približno 7-8 lejt člen folklorne skupine tü. Zdaj, gda sta že oženjeniva pa mata deco, kak tadale?
“Mava dvojčke. Eden je Gergő, te drugi je pa David. Pau drugo leto sta stariva. Sprvoga je
sploj žmetno bilau od dece plesat titi. Zatok sva za dukši cajt skupino nigdar nej tam njala. Zdaj je pa že malo ležejše. Na eden den se že z ženauv podava. Tak računava, ka va tadala redno ojdla plesat. Tau je del našoga vsakdanešnjoga živlenja. ”
Agi, ge tak Znam, da sta sé vüva “iz folklorne skupine” oženila. Tak je?
“Tak je. Gda sva se z Lacijom spoznala, sam eške ge nej ojdla v folklorne skupino. Po tistim sam pa gratala člen. V skupini sam se sploj dobra mejla. Z Lacijom sva se rejsan ”iz skupine" oženila. "
Če tak gledamo, seniška folklorna sku-
pina je že ranč nej tak mlada. Kelko zakonski parov mate v skupini? Vsi so se od tec oženili?
“Šest zakonski parov je gnes v skupini. Tak vögleda, da smo se v skupini vküp segreli pa, Baugi vala, oženin tü. Etak je malo žmetnejšo v skupini, zatok ka skupina že ma "otroke". Depa tak čütim, ka smo mi zatok stalni členi, pa škemo skupino. Mabiti tej drügi ranč ne čütijo tau. "
Točkar sta že spominala, Zdaj mi pa tü odita pri nogami, me baužata pa se mi smejeta vaša mala sina. Ka vüva mislita, ta je včila slovenski tü?
“Mi doma navekša slovenski gučimo eden z drugim, sploj pa s svojimi stariši. Mislimo, ka ta čüla našo slovensko rejč. Vogrski ta sé tü včila. Tüj mamo sosede, so Vaugri, pa si gučimo nasmaj. Tau ta čüla, pa se Vogrski tü navčila. Tau de njima tak v vrteci kak v šauli tü potrejbno. Müva se vüpava, da ta ona znala našo seničko rejč.
Tau najbole zatok vörjeva, ka sva Sama šla prejk toga. Müva sva samo malo vedla Vogrski, gda sva prišla v šaulo. Tau je tü nej najbaukše bilau za naja. Na drügom tali pa sva se - že kak odrasla - dosta navčila slovenski med tejm, ka sva ojdla s plesno skupi-nov po Sloveniji. Tau je za naja sploj dobra bilau. Gnes nemava navole, če kakši - bole dalečni - slovenski lüdje pridejo med nas ali mi med nji. Navekša vse razmejva. Zdravje pa mir aj nam dá Baug, da sina zrasteta, pa mo se leko veselili žitki. Lepau bi že bilau videti dvojčka, gda ta, povejmo, plesala pri folklore"
I. Barber
Seja Narodnega in etničnega manjšinskega odbora na Verici
Komisija za narodne in etnične manjšine Železne županije se je pred kratkim sestala na Verici. Na tokratni seji so člani odbora razpravjjali o položaju mladine v Železni županiji. Ugotovili so, da je tudi v okolici Monoštra velik problem nezaposlenost mladih, zlasti tistih, ki so končali srednjo strokovno šolo. Po mnenju navzočih bi reševanje tega problema morala prevzeti vlada.
Seje so se udeležili tudi člani lokalne in slovenske manjšinske samouprave, ki so odbor seznanili s svojimi težavami ter ponovno izrazili željo po čimprejšnjem odprtju mejnega prehoda med Verico in Čepinci, saj bi to lahko prispevalo k hitrejšemu gospodarskemu razvoju tega kraja.
Odprta meja
5. oktobra bo odprta meja med Andovci in Dolenci. Na ta dan boste lahko mejo prestopili med 8. in 18. uro.
Trgatev na Gornjem Seniku
Gomjeseniška mladina bo po dolgih letih spet organizirala trgatveno prireditev. Povorka bo 6. oktobra ob 13. 30 uri od Bekavaraša do središča vasi. Po povorki bo ples v kulturnem domu.
Slovenski dnevi na Dolnjem Seniku
Slovenska manjšinska samouprava na Dolnjem Seniku organizira od 11. do 13. oktobra Slovenske dneve. 11. oktobra se bodo srečale vzgojiteljice in malčki v domačem vrtcu s svojimi vrstniki iz Beltincev. 13. oktober bo namenjen kulturi. Med nastopajočimi v kulturnem programu bo Ansambel Lacija Korpiča in ženski kvartet, pevke iz Monoštra, Trio Črnko iz Čepincev.
Porabje, 3. oktobra 1996
6
SREČANJE GASILCOV V SAKALAUVCI
Sakalauvsko lüstvo je hirešnjo od toga, ka če kaj v vesi držijo, lüdje se vküp naberejo, pridejo gledat. Pred nistemimi lejtami smo dosta vse kaj držali v Sakalauvci. Če samo mislimo na tau, da od 1972. leta mau, skurok 15 lejt dugo, so vsakšo leto Prišli k nam “Slavi” - kak oni šegau majo prajti - pa so plesali pa igrali. Iz Beltinec so največkrat ojdli tam. V Sakalauvci je živo bilau. Večkrat so se svadili, Sto de igro -Makoš banda ali Korpič Laci ali pa Ciganji. V tau ves smo leko pripelali kakšo koli skupino, tüj so lüdje Prišli gledat. S te vesi so dugo lejt goslarge ojdli po cejloj porabskoj krajini -pa eške dale tü - ka so nauvo leto pozdravlali. Sakalauvčari nedo čememi, če zdaj tak povejm, ka kak je gnauksvejta vse živo bilau, zdaj je vse tak tüma. Gde so pa vsi tisti, s sterimi smo telko lejpi dnevov pa večerov naprajli? Gde so? Dosti ji je tüj, v vesi živejo. Zakoj pa te je vse minaulo? Najbaukše če nemo vzroke (okokat) iskali, zatok, ka bi se te samo štrejkali pa bi zatok eden nej emo cejlak istino.
Leko se pa veselimo, da v tej slednji dvej lejtaj se nika začne operati. 1994. leta je Slovenska zveza Porab-
ske dneve držala v vesi pa te so gasilci držali 100. obletnice tü. Tistoga reda so iz Slovenije dobili eden gasilski auto. Lani so se sakalauvski gasilci spoznali z gasilskim drüštvom Poznanovci. Oni so je pozvali v Poznanovce, Sakalauvčani so je pa letos pozvali nazaj.
15. Septembra je bilau tau srečanje. Gasilci pa saka-
lauvska samouprava so vöpostavili na te den program. Lepo so sprejeli svoje goste, med šterimi je bio gospod Ludvik Novak tü, žüpan občine Puconci. Na srečanji se je vidlo, da so se kak pajdaške znovič vidli. Od Popodneva do večera je bio program na športnom igrišči, različne ljudske igre, nogomet. Sakala-
uvčani so se za tau tü pobrigali, da bi pozvali na srečanje sosedne gasilce pa žüpane, Slovensko zvezo pa Državno slovensko samoupravo. Te dvej organizaciji sta pomagali pri finansiranji programa. Zvün športni iger so večer v kulturnom daumi mlade dekle tü pokazale ples, ka so sé ga na tau priliko navčile. Na srečanji sam si
malo zgučavala z organizatori, z gosti, steri so mi etak vadiüvali:
Bojati Lovenjak, gasilski povelnik: “S Sakalauvčari smo se spoznali, smo postanoli pajdaške. Vsakšo leto se srečamo. Predlani smo tüj bili na 100. obletnici. Nas sploj veseli, da se leko vidimo, pobratimo. Ge se sam dosta pomago,
da bi Sakalauvčari dobili gasilski auto iz Slovenije. Kleta pozovemo Sakalauvčare k nam. Poštüjemo tau lüstvo. Veseli nas, da tüj čüjemo slovensko besedo. ” Ludvik Novak, župan, Puconci: “K občini sé drži 23 vesi, med njimi Poznanovci. V Poznanovci 250 lüdi žive. Z veseljem podpiramo takše stike naših vasnic. Zdaj so Poznanovci v Sakalauvci, nej dugo so iz Šalamence bili na borovom gostüvanji v Slovenskoj vesi. Lepo, da se Srečamo pa poštüjemo, ka če tak malo nazaj poglednamo, smo nekoč bili v ednoj državi. Družijo nas korenine, štere moremo ohraniti. ”
Anton Crenko, sakalauvski žüpan: “V prejšnjoj režimi, pa zdaj, za štiri leta po spremembi znauvič vodim ves. Sakalauvci so tesne stike meli s Slovenijo, z Beltinci pa tak tadala. Lejpo je bilau, kakoli ka smo Včasik tak čütili, da so nam tau drugi es prnesli. Na gnes smo si sami vözbrali prijatele. Gasilci iz Poznanovec so na gnes našim gasilcom pajdaši. Ge bi pa Zvün toga rad bio, če bi leko po tejn eške druge slovenske pajdaše tü sprajli, da bi nazaj prinesli kulturno živlenje v ves. V vesi so za tau lüdje. Samo-
uprava bi rada več naprajla za sakalauvsko lüstvo. Zatok je pa dobra, če kritizerajo, depa vcuj tü stanejo, če trbej delati. ”
Ferenc Sukič, predsednik gasilskoga drüštva v Sakalauvcaj: “Moramo goradržati pajdaštvo s Slovenijo, med tejmi vasnicami, stere so skrak. Ovak sé zgübimo pa s tejn vred slovenski jezik tö.
V vesi se največ lüdi veseli toma pa vsakši pomaga, kak more. Gda smo bili v Poznanovcaj, so nas sploj lupau sprejeli, smo se dobra meli. Tau trbej nazaj dati, etak leko vküp ostanemo, se vsakšo leto srečamo, eden drugoma pomagamo.
Dobro je, da je gnešnji den finančno pomagala Slovenska zveza, naša samouprava, mi gasilci smo pa vcuj dali, ka je falilo. Vsakšoma lepau zavalimo, steri so nam pomagali ali finančno ali z delom ali z lejpimi rečami. "
Dobro je, da se Vsakša porabska ves giba, si iške v Sloveniji partnerje. S tejm svoj materni jezik pa kulturo gordrži. Ne smejmo se laučiti eden od drugoga, Vej smo pa z ednoga naroda pa pokolenja. Tau se ne šika pozabiti.
I. Barber
SADJARSTVO KAK LÜBEZEN
Na Gorenjom Seniki ga že dobra poznajo. Tü pa tam prleti, kišto djabok doldeje mlajšom v vrtci, pozdravo ženske v šaulskoj künji, pita za Lalija Hanžeka pa odleti. Steri ga poznate, ste že gvüšno goraprišli, ka je tau g. Vlado Smodiš, iz Vidonec.
Če vejmo, ka kakšen velki nasad (ültetvénp) - kelko djablan, sliv, orejov, breskvi, grauzdje - ma, te se sploj ne moremo čüdivati, ka vsigdar leti kak spiš. Gospaud Smodiš tak lepou goči o svoji djablan, ka drügi ne guči tak o svoji ženi ali lübici. Vidi se, ka je sadjarstvo (gyümölcstermesztés) njegvo lübezen. Kak če bi z očami baužo djaboke. Sam tö pravi, ka prej vsakši den moraš Pogledniti nasad, ka prej te bola rasté sad. Tau je po enoj strani šala, po drügoj strani pa rejsan leko dosta prišparaš, če dosta ojdiš med drejvami. Te prej vidiš, ka nejga tauga ali tauga tjebra, nej viši, te proti tejn neš špricko.
Vse tau nam prpovejda že te, gda se v njegvoj zemenici pri dobroj kaplici po-
gučavamo. Po istini se je on pre ranč nej za sadjara včijo. Studero je poljedelstvo pa živinorejo (földművelés, állattenpésztés). Dapa prej kak maloga pojbiča, ga je že veselilo, če je leko kaulek sadni drejv kaj delo, pomago pri ceplenji ptt.
Gda ste bole resno začnili s sadjarstvom?
“Bole resna smo začnili pred 15. lejtami. Prve ceplene gorice smo posadili že I. 1973. Tau so bile v našoj pokrajini skorok najprve takše gorice. Starejši lüdje so prauti, ka tau nede raslo, tü so prva meli šmarnico. Zdaj pa te mamo samo v našoj vesi že okoli 7 hektarou goric. Na začetki smo usefelé probali. Biu sam pri Panonki v slüžbi, če sam kakšne nasvete (tanače) Sto dauati, te sam najprva mogo sam sprobati kakše sorte (fajte) sadja se leko sadi. Sadjarstvo je nej tak kak pšenica ali kukarca. Sadno drejvdje začne roditi po dvej. tri lejtaj. Vsakšo leto ne moreš menjati, zatok moraš dobra premisliti, kakšne sorte po-sadiš, mi smo ostali pri jablani, breskvi, nektarini. Najbole se nektarine splačajo.
Problem je samo tau, ka je trbej polejvati (namakati). Tau je dragi sistem. Tudi škropive (permetezőszer) so drage. Steri smo v Združanji sadjarov Goričko, nücamo naravi prijazna (természetbarát) škropiva. V zahodni Evropi tau država (rosag) plača, pri nas toga še nego. Če s tejmi škropivi
šprickaš pa vse tak delaš, kak je predpisano, te dobiš zaboj (kišto) SINIČKO, ki je znak za zaščitene pridelke (termékvédjern). Tau dragše pride, fejst kontrolejrajo, inšpekcija
analizira sadje, tau vse moraš plačati. Dapa mogli mo se vcujnavčiti, na zahodi (npugaton) je že predpisano, ka vrtci, šaule, špitale leko kipüvlejo sadje samo od takšni proizvajalcov (termelőktől), steri majo te zaščitni znak. ”
Sadjari na Goričkom majo svojo združenje (egvesület) tö.
Dostakrat pozovéjo kakšne strokovnjake, ka jim predavanj držijo, dapa eden od drugoga se tö dosta navčijo. Gospaud Smodiš je ponidiu, ka bi rade volé pomagali nam
v Porabji tö, davali kakšne tanače ali celou pokazali, kak sé leko staro drejvdje pomladi. Sam tak pravi, ka če ojdiš po kakšnoj krajini, vesi pa vidiš, ka kauleg ramov majo lejpo, mlado sadno drejvdje, te na tisto krajino cejlak ovak gledaš, kak če vidiš staro drejvdje, stero ne rodi več. Té se ti tak vidi, kak če bi krajina tö mirala. Pa tau je tö nej zadnji šejft, če si držina pripauva zdravo sadje na zimo. “Sadjarstvo ma prihodnost, ” pravi g. Smodiš. “Če rejsan je letos križa, letos v Evropi nejga sadja. Nej dugo je biu pri meni nekak iz Holandije. Pravo je, ka bi gez té sad záaj v Holandiji mogo meti. Tam Zdaj že 1 marko davajo za jonagold - na drejvi. ”
Ka g. Smodiš rejsan vörvle, ka sadjarstvo ma prihodnost, kaže tau tö, ka vsigdar širi držinsko firmo. Poleg sadovnjakov ma bauto, gde dobiš vse, ka ti je za sadovnjak pa gorice potrejbno, zdaj zida hladilnico. oče pa oprejti vinotoč tö, gde bi točili domanjo vino pa nidili domanjo gesti. Naslednik tö bau. Tak kaže, ka sin ma frajt, ka bi tadala delo, ka je oče začno.
M. Sukič
Porabje, 3. oktobra 1996
7
OTROŠKI SVET
KAJ JE TAU?
Kak sé zové
na Gorenjon Siniki, na Dolenjon Siniki.
v Ritkarovci......
na Verici.........
v Števanovci......
v Andovci.........
v Slovenskoj vesi....
v Sakalauvci......
Kak so nücali.....
Rešitev iz številke 18/96
zajemalka - priprava za zajemanje, premeščanje jedi merőkanál - az ételnek edényből való kimerésére szolgál
Tak se zové: na Gorenjom Siniki: šejpkarca, šejpka, v Sakalauvci, v Slovenskoj vesi: žlica, völka žlica, žlica za grabiti, v Števanovci: velka žlica.
Tak nücajo: s šejpkarco vögrabijo župo iz piskra, sklejce.
Karolina Kolmanič
NAGAJIVI GROZDKI
Vinograd na sosedovem griču se je začel preoblačiti. Počasi je menjaval barve v rumene, oranžne in celo rdeče. Veselo mavrično podobo so poživljali trmasti živo zeleni listi, ki se kakor zastorčki držijo skrivenčenih trt. In prav mednje so se skrili grozdki. Dobra dva tedna sta minila, ko so se v gorice zapodili trgači z ostrimi škarjami, nožki in plastičnimi vedri. Odkrili in porezali so vse. Ne čisto vseh! Sosedova Tina je namerno pustila obviseti kak zajeten sadež in šepnila prijateljici:
“Za otroke, ko bodo šli iz šole. ”
“In za lačne ptičke, ” je ta pridala in še zakrila bogat grozd, ki bo pričakal goste na trsu. Potem je zapihal močan veter in se krepko lovil v vinogradu. Otresel je razrahljane liste. Le najbolj žilavi so ostali.
Sonce je zopet pregnalo mraz. Šolarji so se spotoma, kakor vsako jesen, razvrstili po goricah. Šli so paberkovat, se pravi, iskat grozdje, ki sta ga Tina in njena prijateljica, in gotovo še kdo, za nalašč pozabili na trti.
Po šolskih nahrbtnikih je vedro škrabljalo, ko se je gruča šolarjev zapodila med vrste. Potem so hodili počasi in odstirali liste. Nič! Nikjer nič ali le kakšna osamljena jagoda se je zdravo smehljala iz turobno gnilega ploda. Pač! Tam v sredini se je Peter ustavil in zavpil: “Fantje, poln trs! ”
Ko so prihiteli, mu je bilo žeižal, kajti roke so se zakadile in začele trdo trgati ali smukati sočne sadeže. Prsti so se lepili in ustnice cmokale od sladkobe. Tedaj je nenadoma od nekod priplaval glasek, nežen in komaj slišen: “Dečki, ne tako lakomno! ”
Peter je prisluhnil in molčal. Med smehom in šelestenjem listja se je zopet oglasilo:
“Pet še poberite, pet tu pustite! ”
Borut se je nasmehnil in vprašal:
“Dečki, ali tudi vi kaj slišite? ”
“A, če slišimo?! Vetrič in tebe, ki včasih kaj pametnega poveš ali čudno napenjaš ušesa, ” se je obregnil Tonček. “Ampak nekdo zares šepeče, ” se je zdaj okorajžil Peter.
“Vidva vedno kaj slišita: v šoli, ko prileti dvojka,
slišita za petko, ko Tonček zabije gol v nasprotnem moštvu, ploskata in vpijeta, da bomo mi zmagali, ” je nagajivo pridal Vene. Tedaj je dečkom zastal korak. Izza sosednje vrste se je glasno slišalo:
“Nekaj tebi, nekaj meni! Halo, tukaj sem! ” “Kaj? Komu? ” je zinil Vene in se otrplo zazrl na desno, kjer ni bilo nikogar in vendar je govorilo.
“Pustite nas! Vrnite se zopet, ko bo pel veter in škripal mraz. Počakali vas bomo. Če nas ne najdete, veste, da smo nahranili lačne ptice. ”
“A veš, Peter, da mi je minil tek, ” je priznal Vene in stiskal lepljive prste v žepu.
Peter mu je brž odvrnil: “Saj si dovolj pospravil. ”
In tedaj so grozdi izginili. Morda so se samo potuhnili in se skrili za druge ali za drugič. Dečki jih več niso videli. Skrivnostni glas je še dolgo pel v ušesih ali morda samo mislih prešernih dečkov. Razmislite, mladi prijatelji, kako bi se odločili vi, ko bi slišali take besedice.
JESEN
Jesen je zelo lep, pisan in zanimiv letni čas. Jesenski meseci so september, oktober in november.
V	septembru že postane hladneje. Ponoči in zjutraj je vreme precej neprijetno. Mnogokrat je megla in slana. Kadar se megla vzdiguje in začne sijati sonce, postane že bolj prijazno. V zgodnjih večernih urah je že spet hladno. Večkrat piha močan veter in dežuje. Ljudje se morajo topleje obleči.
V	jeseni se narava spremeni. V gozdovih pada rumeno, rdeče in rjavo listje. Če so deževni dnevi, rastejo gobe: npr. lisičke, golobice in jurčki.
Gozdne živali se pripravljajo na zimo. Nabirajo hrano. Najbolj pridne so veverice. Ptice selivke - kot npr. lastovke, štorklje - odletijo v tople, južne pokrajine.
V	jeseni imajo največ dela kmetje. Delajo na poljih, v vrtovih, v sadovnjakih ter v gozdovih.
Na njivah kopljejo krompir, vozijo domov buče, pulijo peso in repo. Trgajo in po večerih ličkajo koruzo. Ko so vse pospravili, njive preorjejo in posejejo: rž, ječmen ali pšenico.
Na vrtovih gospodinje pospravljajo zelenjavo: fižol, peteršilj, korenček, zelje, papriko, čebulo, kumare.
V	sadovnjakih pobirajo in trgajo jesensko sadje: jabolka, hruške, slive in orehe.
V	gozdovih sekajo drva za kurjavo.
Po mojem je jesen zelo lep letni čas, kljub temu da je letos že zgodaj postalo hladno.
Anastazija Bajzek OŠ G. Senik
ŠEGE IN VEROVANJA
Na šolski uri v knjižnici smo brali o šegah in verovanjih ob Muri in Rabi. Avtor knjige je Dušan Rešek. Predgovor h knjigi je napisal Vilko Novak. V tem predgovoru je spodbujal učitelje in učence, naj zbirajo vse, kar še živi v ljudskem izročilu. Tako smo začeli tudi mi zbirati Šege in verovanja na našem območju.
-	Po poroki, če dekla de za snejo ali pojeb de za zeta, te tri dni ne smej domov. Če de domou prva kak tri dni, te prej nede dugo osto pri tistoj hiši.
-	Če je dosti orejov, dolga zima bau.
-	Če je na novo leto ali na Lucijovo prišla ženska k hiši, so rekli, da se zgodi nesreča.
-	Na Lucijovo so fantje Šli “kotkodakat” k hišam, naj kokoši nesejo dosti jajc,
-	Če so pri kateri hiši pujčka klali, je večer mladina pod oknom “brundala”. Pravli so: “Brunda, brunda kusti špek. ” Te so jim ponudili na kaušto.
-	če listke rano dolj kaple, te bau rana zima.
-	Če na malo mešo dež de, te lagva jesen baude.
-	Če na Matejovo sonce sije, kmalu lejpa jesen zasije.
-	Če kokoši rano na sedalo dejo, te drugi den lejpi cajt bau. Zbirali smo tudi ledinska imena. To so: Janezov brejg, Sobota, Boslin grad, Bekaške, Turkini, Vrajži dau, Vlauka, Divicina graba, Barkonje, Čiganska gas, Grbenjšnjek, Krajcarin jarek, Kovačin jarek, Miklin dau, Mala polova, Kaudliča, Benjec, Strjaške, Mali raven, Velki raven, Calinje, Cigutivo.
Učenci 8. razreda OŠ Gornji Senik
Porabje, 3. oktobra 1996
Foto: K. Holec
NAŠE PESMI
GNES JE DEN POZDRAVLENI
Gnes je den pozdravleni od gospod Lazar Jožefa. Dosta dobra njem želejm, srebro, zlato več, kak plejv.
Hižni vert,
hižni gospodar,
ki je poglavar
vinske gore, vinske dole,
pükšo, sablo gorpotegne:
“Mer krščanski!
Valen bojdi Jezoš Kristoš! Valen bojdi Jezoš Kristoš! "
(Gorenji Sinik) -mkm-
 pesem so spejvali vancarom, šteri so gorice skrb meli
Radio Murski val je 15. septembra snemal na G. seniku oddajo Nedeljska kuhinja. Med sogovorniki je požel največ aplavza gospod župnik Ivan Camplin.
NIKA ZA SMEJ
Tišlarin Imre
Naš Imre je s konjami foringo delo. Etognauk je v Varaš pelo drva na odajo. Drva je odau, pejnaze gorvzeo, pri Šabedlini je svoj špricer spijo pa hajde, domau. Kak etak sedi na kaulaj pa tak žlakoma konje goni, gnauk samo zaspi na kaulaj. Gda so tau konji napamet vzeli, so se doj s pauti potegnili, pa so na krajina travo grizli. Kak se etak dročkajo, prauto dejo nistarni, šteri ne odijo po pravoj pauti. Kak etak vidijo Imrena pa konje, so Včasik vönajšli, kak leko do velkoga haska pridejo. Konja so natüma vöpregli, pa hajde, odgnali so je. Naš Tišlarin Imre se je samo te prbüdo, gda je že začnilo malo mrzlo grtüvati. Sam je nej vedo, gde je, ka je, čauvo si je oči pa etak pravo sam sebi: “Če sam ge Tišlarin Imre, te so mi konje vkradnili. Ali sam pa nej Tišlarin Imre, te sam pa najšo edne kaule. ”
Stolec
Naša Lujza tatica so v svojoj žitki vsigdar doma v vesi bili, ranč so tistoga reda trnok v šaulo nej ojdli. Na stare dni so se pa nikak dali na njé vzeti, pa so šli na izlet (kirándulás) v Sombotel s
cerkvenim drüštvom. V Somboteli so je pelali v muzej tü. Naša tatica Lujza samo fejs gledajo pa z glavauv ta pa nazaj migajo pa sami sebi muvijo. Kak etak odijo po muzeji, doj si sedejo na eden stolec. Stražar (redar) Včasik ta dé, pa njim pravi, ka na te stolec nej slobaudno doj sesti, ka je tau Kossutha stolec. Lujza tatica pa etak: “Samo mo si malo počivala. Vej če te Kossuth naprej pride, te ma ga prejkdana. ”
Na cugi
Dva možaka - eden mladi, te drugi pa starejši - sedita prauti eden drugomi na cugi. Te mladi pita toga starejšoga: “Gospaud, povejte mi, kelko je vöra? ” Odgovora je pa nej daubo.
Te mladi se je zdaj malo žalostno not v kaut potegno pa več nika nej gučo. Gda se pa cug približava pruto Budimpešti, te mladi več ne mora zdržati pa etak pravi starejšomi: “Gospaud, ge sam pred pau vöre že pito vas, kelko je vöra. Odgovora sam pa nej daubo. Najgeri sam, Zakoj ste mi nej dali odgovora? ”
Starejši pa etak: “Mladi gospaudi Vi ste me pitali, kelko je vöra, nej tak? Ge bi te s svoje žepke vöpotegno svojo zlato vöro pa bi vam pravo, ka telko pa telko je vöra. Pa ka bi se te zgodilo? Začnila bi si prpovejsti. Vi bi mi prajli, jaj, kakšo lejpo vöro mate. Pa dobra odi? Gvüšno sta go erbali. Nej? Te bi ge pravo ka dobra odi, pa sam go nej erbo. Te bi Vi, mladi gospaud, pa pitali, če
mi dobra šejft dé. Te pa bi ge pravo, ka se ne smejm taužiti. Pa s čim šejftate? S sildjom. V Budimpešti živete, bi pitali. Te pa ge: Zavadili ste. V Budimpešti živem. Te pa vi: "Gvüšno strašno lejpo vilo mate? Mate vi držino? Te pa ge: Lejpo vilo mam pa mam držino. Dvej lejpe čeli mam. No, pa ka bi te s toga vö-prišlo? Tau, ka bi za par dni vi name gor poiskali v mojoj Vili pa bi za ženo prosili mojo starejše čer. Povejte mi, Zakoj bi meni trbelo takšoga zeta, šteri ešče vöre nejma? "
1. Barber
PORABJE
ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Deak Ferenc ut 17., p. p. 77, tel.: 94/380-767
Tisk:
SOLIDARNOST Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija
Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-715/93 mb z dne 3. 11. 1993, se časopis PORABJE uvršča med proizvode, od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po 13. točki tarife 3 zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92).
ISNN 12187062.
Časopis izhaja z denarno pomočjo Javnega sklada za narodne in etnične manjšine. e-mail: mukics@ind.eunet.hu