f	s/»** *
De« 2 9. IX. 1932
»•ftnina piaiana « gotovini.	y Ljubljani, dne 29. septembra 1932.	Ste v 7KfMtj__Letnik LXXIll< (Sol. leto. 7932/33.)
UčitelfsKi tovariš
Stanovsko politiško glasilo J. U. I/. — sekcije s,a dravsko banovino v Ljubljani H Mesečna priloga »Pr os ve ta« m
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6iL Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 17.197. Telefon 3112
Naši prosvetni domovi.
Narodna šola v Ravnah.
Pričujoča slika nam kaže lepo, novo šolo Ravne pri Šoštanju. Po imenu bi človek sodil, da je svet raven, a temu ni tako. Obširna kmetska selišča so raztresena po prijaznih gričkih, kojih otroci so do leta 1898. posečali ljudsko šolo v Šoštanju. Ker je bil prihod otrok v to šolo pretežaven, je bila ustanovljena še isto leto v Ravnah ekskuren-dna šola. Šola ni imela lastnega poslopja, zato je bil razred v podstrešni gostilniški sobi. V takšnih razmerah je bil pouk seveda brezuspešen. Začetek šole v Ravnah je povzročilo imenovanje učitelja Jakoba Vrečlka (1899 do 1926). L. 1914. se je »šola« preselila k Goršeku, kjer je bilo vsaj za spoznanje bolje. Kritično pa je postalo vprašanje obstoja te šole, ko je lastnik 1927. 1. odpovedal sobo za razred. Vse to je dalo povod, da je «reški šolski nadzornik gosp. Miloš Grmov-šek začel pritiskati na občino Šoštanj - okolica za zidavo lastnega poslopja. Komisijski ogled 1. 1928. je izbral stavbno parcelo. H graditvi nove šole si je stekel posebnih zaslug župan gosp. Anton Novak, ki je znal
s prepričevalno besedo pridobiti za to občinski odbor. Zidanje se je pričelo spomladi 1. 1929. Do jeseni 1929. je bila stavba dograjena v toliko, da je bila uporabna ena šolska soba. Svečana otvoritev se je vršila 1. decembra 1929. — Šola ima lep šolski vrt v izmeri 205 a, kjer je zasajeno najraznovrst-nejše sadno drevje, saj so samo stroški za nasad znašali 6560 Din, a stroški z vso stavbo pa ca 450.000 Din. — En razred je še ne-opremljen, učil je zelo malo, pri vrtu še ni ograje. Razen tega pa še manjka na šoli mnogokaj, ker uprav občina v današnjih razmerah vsled odplačevanja amortizacije ne zmore vsega. —
Danes je tu lepa šola in kolikor toliko urejen šolski vrt. Kdor je videl pred leti tam pusto njivo, se mora danes začuditi, koliko volje in dela je imel tam šolski upravitelj, da je ustvaril vrt poln najizbranejših nasadov. Vse priznanje njemu in uvidevnim občanom, ki so postavili v Ravnah tako lep prosvetni dom.
Šolstvo
Razvoj in napredeik našega narodnega šolstva je bil vedno v precejšnji meri odvisen tudi od naših gospodarskih prilik. Premožnejše občine in gospodarsko krepkejši kraji so v obče zadovoljivo podpirali napredek svojega šolstva, dočim je bil v revnejših občinah povoljen razvoj zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev oviran.
Šolska poslopja že pred vojno v največ primerih niso ustrezala učnim, še manj pa zdravstvenim zahtevam. Občutno je skoraj na vseh šolah primanjkovalo zdravih in prostornih učnih sob, zato so bile učilnice prenapolnjene, kar je oviralo uspešno šolsko delo.
Po vojni je število učencev na vseh šolah nekoliko padlo, zato so se razmere v tem pogledu trenotno nekoliko izboljšale. Toda že v nekaj letih je število otrok doseglo prejšnje stanje, v naslednjih letih pa je tako narastlo, da so se morali kljub pomanjkljivim in nezadostnim učnim prostorom otvarjati novi razredi in nove vzporednice. Skoraj povsod se je uvajal nerazdeljen pouk, da sta se mogla po dva razreda okoristiti z eno učilnico. Drugod so najemali za učilnice privatna poslopja, ali pa so za silo adaptirali učilnice v starih šolskih poslopjih, Iki so bile že prej opuščene kot neprimerne.
Po vojni so bile denarne in gospodarske prilike ugodne, da bi bili vzporedno z otvar-janjem novih, neobhodno potrebnih razredov in vzporednic, lahko preskrbeli tudi primerne in zadostne učne prostore z zidanjem novih in prezidavanjem premajhnih šolskih poslopij.
Toda povojni časi so bili taki, da je kljub obilici denarja le malokdo resno mislil na zidanje šol. Vse je odlašalo na boljše čase. Prav redke so bile občine, ki so se prijele dela in zgradile nova in dovolj prostorna šolska poslopja. Kako prav so imele te občine, kako dobro so naložile svoj denar, občutijo šele danes. Malo je tedaj bilo občin', ki so pravočasno začele z delom. Največ jih je obtičalo v pripravah, ker je gospodarska depresija ustavila vsako delo.
Nad polovico šolskih občin v dravski banovini, ne izvzemši Ljubljane in Maribora, nima zadostnega števila učnih sob, da ne govorimo o drugih prostorih, zlasti o učiteljskih stanovanjih.
Pričakujemo in trdno smo uverjeni, da se- bodo razmere v doglednem času izboljšale, da nastopijo ugodnejše gospodarske prilike. Ne smemo pa misliti, da bodo s tem dnem odpravljeni vsi nedostatki pri naših šolskih poslopjih. Zavedati se moramo, da bodo imele naše občine, čim nastopijo normalne razmere, sto in sto nujnih in neodložljivih potreb in nalog. Dosedanje izkušnje nas uče, da bo zidanje šol med zadnjimi. Z odlašanjem bodo kajpada rastle vedno večje potrebe in z njimi večja bremena, da jih bo večina občin le težko in z velikimi žrtvami zmogla.
Skrb za nemoten napredek in razvoj naše narodne šole nam veleva, da premotrimo položaj in že danes mislimo na to, kaj bi bilo potrebno ukreniti, da se pomore vsaj tam, kjer je potreba največja, ker najbolj primanjkuje učnih prostorov, pa so gospodarske prilike najšibkejše.
Pri vsakem reševanju velikih vprašanj, ki so običajno zvezana tudi v velikimi stroški, je treba skupnega dela in združenih sil. Potrebno je. da močnejši priskoči na pomoč šibkejšemu vsi pa delajo složno za prospeh in napredek celote.
Iz nastalih težkoč bomo izšli najlažje in najuspešnejše na ta način, da se ustanovi za vso banovino šolski stavbni fond, v katerega
in kriza.
naj bi prispevali vsi davkoplačevalci s primernimi nakladami. Iz tega fonda bi črpale predvsem one šolske občine, vsaj brezobrestna amortizacijska posojila; ki bodo morale nujno graditi nova šolska poslopja. Fond bi se z vračili vedno obnavljal in ne bo pre-obremenjeval davkoplačevalcev. S skupno pomočjo bi bilo mogoče priskočiti na pomoč v prvi vrsti vsaj onim revnim in zaostalim krajem, ki si že leta in leta žele šole, pa je vsled slabega gospodarskega položaja ne zmorejo.
Današnje težke gospodarske prilike pa so nam lahko tudi dober opomin, da hranimo in zbiramo v dobrih letih za slabe čase. Pri dobri volji in pravilnem umevanju ter zadostni skrbi bi bili v denarno bogatih povojnih letih marsikje in brez obremenitve davkoplačevalcev nahranili lepe svote, iz katerih bi danes črpali. Žal, da tako radi odlašamo in vse premalo mislimo,za bodočnost. Današnji časi nas morajo i.zmodriti, da bomo, ko nastopijo zopet boljši časi, nalagali pri vseh šolah sklade, ako tudi ni trenutne potrebe za zidanje in prezidavanje. Zakon o narodnih šolah predvideva zbiranje šolsikih fondov v razne šolske namene. Zelo zanimivo in poučno bi bilo ugotoviti, koliko naših šol ima kak fond in kolikšni so ti fondi. Kako modra je ta naredba, bi se vidno pokazalo prav v današnjih časih, ko bi lahko črpale iz teh virov šole za razne potrebe, dočim so danes do malega vse praznih rok in nimajo sredstev za nabavo najnujnejših potrebščin.
Pri tej priliki je potrebno, da se dotaknemo še neke pereče zadeve; to so podpore, na katere se danes vse zanaša in na katerih račun se tako rado greši. Podpore so lepa reč, drugo pa je, od kod jih vzeti, kje toliko dobiti, da bi bilo mogoče vsem ustreči in vsem pomagati. Podpore naj bodo v nas samih, v naši dobri volji, preudarnem in šted-ljivem gospodarstvu. Tam pa, kjer je resnična potreba, kjer so lastne moči prešibke, da pri najboljši volji ne zmorejo tega kar je nujno potrebno in celoti koristno, tam naj pomagajo podpore, ki pa naj bodo tudi dovolj izdatne, da se z njimi doseže namen.
Gospodarska depresija pa je povzročila še druge neprijetne posledice, ki ne bodo ostale brez škode za naše narodno šolstvo, ako se razmere kmalu ne izboljšajo.
Redno vzdrževanje narodnih šol in kritja za nabavljanje vsakovrstnih potrebščin uravnavajo na osnovi zakonitih predpisov proračuni krajevnih šolskih odborov. Ti proračuni so bili, ako izvzamemo posamezne izjeme, v obče redno skromni. Kljub svoji skromnosti pa so bili vedno trdna in sigurna osnova na kateri so se vršile nabavke šolskih potreb. Današnji položaj je omajal tudi to osnovo. Upravne občine ne morejo pokriti predvidenih šolskih proračunov, šole pa si ne morejo omisliti potrebščin, ki so nujne za redno šolsko delo. Položaj nas zopet resno opominja, da sledimo predpisom zakona in čim nastopijo ugodnejše prilike, osnujemo pri vsaki šoli fond, iz katerega bomo črpali v potrebi.
Nadejamo se, da se bodo razmere obrnile na boljše, vendar je nujno potrebno, da uvedemo največjo štednjo. Umevno je, da bo ta štednja ovirala šolsko delo, da bo naše tako lepo se razvijajoče šolstvo obstalo, morda celo nazadovalo. S tem moramo računati vsi: učitelji in starši, pa tudi oni, ki bodo šolsiko delo ocenjevali. Neprijetna je ta zavest v času, ko bi bilo treba delati z vso intenzivnostjo za čim jačji razvoj našega šolstva.
Za olajšanje današnjih prilik pa je potrebno, da potrpimo vsi, da pripomoremo, kolikor je v naši moči, da se čim prej vrnejo boljši časi. Storimo pa to na način, da bo naša narodna šola utrpela čim manjšo škodo.
tiče je izmed vseh njenih publikacij najboljši. Zanimiv, umetniški veliko vreden in v moralnem oziru neoporečen.
V zadnjih »Odmevih« pa piše A. Žerjav: Moramo priznati, da ima edino le Mladinska matica neki stalno določeni program, smer urejevanja in organiziranja naročnikov, dočim pa izdajajo skoro vse druge založbe posamezne mladinske knjige brez dovolj utrjenega književnega in podjetniškega načrta.
Zupane pa trdi v nasprotju z vsemi temi, da je v letošnji izdaji Mladinske matice toliko breztendenčnosti, toliko nedostatkov, ki se nerazdružljivo prepletajo z nesmotrenostjo, da se mu zdi potrebno in pravično izprego-voriti že končno odkrito besedo o teh knjižicah, ki nudijo iz leta v leto naši mladini neprimerno in nesodobno pojmovanje osnovnega življenjskega principa.
In njegov drug Vandot: Med vs^ni publikacijami, ki jih je Mladinska matica izdala v petih letih, ni niti ene knjige, ki bi dosegla nadpovprečno stopnjo, če izvzamemo dve drobni Skuljevi poučni knjižici.
Zanimivo, je primerjati tudi ocene posameznih knjig.
Bevkovo knjigo »Lukec išče očeta«, ki
sta jo ugodno ocenila »Tovariš« in »Jutro«, nekoliko manj ugodno »Popotnik«, smatra Rožencvet v »Ženskem svetu« za najboljšo knjigo letošnjih matičnih publikacij. Odveč bi bilo — pravi kritik — hvalisanje Bevkovih literarnih vrlin in njegove živahne fantazije. Pisatelji, ki tožijo o brezbrižnosti čitateljev, naj opazujejo, s kakšnim zanimanjem požirajo otroci in odrasli to Bevkovo povest.
Zupane ne smatra dela ne za dobro ne za slabo, pove le, da ga bodo otroci radi brali in nadaljuje takole: Toda, ali je res potrebno vlačiti našo deco po Ameriki, če hočemo pisati »potopisne zgodbe«? Ali so res samo »za-morklje« predmet, ki ga je vredno obdelovati. Ali bi ne bilo bolje, da Mladinska matica ponatisne drugo leto Erjavčevo »Iz Ljubljane v Šiško«?
Vandot celo nekam namiguje, da je Bevkova povest plagiat nemških »Reiseromanov«. Eksotične osebe — pravi dalje — so risane neverjetno šablonsko in včasih nastopajo, kakor bi jih za lase privlekel na oder. Itd, itd.
O Deržajevi slikanici »Življenje hudobne kavke Katke« prinaša »Ženski svet« dokaj hvale. Kritik jo imenuje veselje otrok. Ugodne ocene imajo tudi vsi ostali listi. Recenzent v »Popotniku« jo smatra celo za najboljšo knjigo letošnjih publikacij. Tu si nista edina niti Vandot in Zupane. Vandot pravi, da so slike dobre in izvršene v otroškem duhu in je celo prepričan, da bodo imeli otroci tre-
nutno veselje nad tem delcem. Zupane jo pa neusmiljeno mesari: To je slikanica, kakršna bi ne smela biti. Delo ni umetnina, niti nima nikakega pomena, ne zabavnega, ne pravljičnega, ne vzgojnega, še manj poučnega. Držaj nas dolgočasi s svojo Katko. Itd., itd. in končuje: Slikanica je slaba zelo slaba. Ni vredna niti razpisane nagrade niti svojega rojstva!
»Botra z Griča« Kristine Hafnerjeve ne najde milosti pri kritiku v »Popotniku«. Drugi jo hvalijo. Celo Zupane in Vandot postaneta naenkrat kavalirja. Vandot bi rad pohvalil delo in vendar grajal Matico. To se mu posreči. Napisal je: To je res delo, ki zasluži priznanje. Samo nesreča, da ga je izdala Mladinska matica, ker pri otrocih ne bo vzbujalo nikakega zanimanja. — To delo torej ni mladinsko. Zupane pa pravi, da je ta knjižica zares mladinska. To je zares knjiga, ki je vredna, da je izšla, ki je tudi vredna razpisane nagrade.
In zdaj smo pri »Kresnicah«. »Jutro« jih je veselo pozdravilo, ko je pisalo med drugim: Letošnji urednik pisatelj Ribičič je pripravil mladim čitateljem, pa tudi odraslim, ki jih zanima naša knjiežvnost, zares prijetno presenečenje. — Pohvatili je treba samo zamisel in nje izvedbo. Tako smo dobili pregled naših najboljših mladinskih pisateljev in med prispevki marsikakšen biser, ki bo vzra-dostil tudi odraslega čitatelja. Knjižica je opremljena prav okusno. Mirno jo lahko smatramo za dogodek v naši mladinski književnosti.
Podobno ocenjuje »Kresnice« tudi »Ženski svet«, ki poroča, da je našlo uredništvo Mladinske matice to pot posrečeno zamisel za »Kresnice«. Med prispevki smatra kritik stvari, ki so jih napisali Bevk, Finžgar, Gaspari, Mrzel, Magajna, Klopčič, Pahor in Župančič za prave leposlovne bisere. Tudi o ostalih stvareh pravi, da so dobre. Le za Gasparijev pregled dogodkov po svetu meni, da je odmerilo uredništvo premalo prostora.
O knjigi piše še precej ugodno tudi »Popotnik«.
Še drugi so pisali o »Kresnicah«. Omenili so jih nekateri srbski in hrvaški listi, uredništvo »Jugoslovenčeta« pa je naprosilo celo odbor Mladinske matice za dovoljenje, da ponatisne iz »Kresnic« šest prispevkov. V nasprotju z vsemi pa sta zopet Zupane in Vandot. V slepi besnosti bije posebno drugi na desno in levo: po Matici, po uredniku in po sotrudnikih. V polprikriti besnosti se zaletava v vse, zanikuje vse. Kritika obeh je poleg tega natrpana gorostanosti in prikritih namigavanj, da je ne smemo prezreti in se povrnemo k njej še v posebnem članku.
Kritike.
Nikdar nismo bili proti kritikom, želeli smo jih celo imeti. Pa tudi, če niso bile zgolj hvalisanje, če so bile tudi trplke in ostre, da so bile le poštene in pisane z dobrim namenom. Moj Bog, človek velikokrat pogreši, tudi odbor Mladinske matice ni nezmotljiv, in poštena kritika je kot dobra roka, kot kažipot, ki pazi, da ne zaideš na stranpota in te vodi po bližnicah do cilja. Kritika pa, ki samo trga, katere namen je le škodovati in uničevati, taka kritika ne bi smela imeti pravice do življenja, pošteni ljudje bi ji ne smeli dati ne potuhe ne zavetišča. Tako kritiko spoznaš po strasti, s katero je pisana, spoznaš po jezi in žolču. Nekaj tega žolča sem čutil v dveh recenzijah, ki sta izšli skoro istočasno v »Ljubljanskem zvonu« in v »Slovencu«. Avtor prve je Lojze Zupane, druge pa Josip Vandot. Vsem je jasno, da postaja Mladinska matica od dne do dne bolj znana. Krog njenih so-trudnikov raste. Tu srečaš že umetnilke, katerih imena so že na glasu tudi izven mej naše domovine. —' Tudi dejstvo, da je dobila Mladinska matica v enem samem dobrem letu okrog 50 rokopisov, kaže, da jo naši pisatelji že močno upoštevajo. Ne bi bilo odveč, da navedemo mnenja nekaterih listov o
delu in pomenu Mladinske matice. Navajamo samo liste iz zadnjih časov in ki jih imamo slučajno pri rokah.
Vinko Košak piše v oceni »Tihega življenja« (Ljubljanski zvon), da je to delo lepa obogatitev naše mladinske književnosti, ki je dobila v Mladinski matici dobrega podpornika in pospeševalca.
Kristan pravi v 3. številki »Svobode« med drugim: Mladinska matica, ki je po številu naročnikov med našimi književnimi družbami na drugem mestu takoj za Mohorjevo družbo in katera ima lahko s svojimi 30.000 naročniki neizmeren vpliv na vzgojo mladine, vrši vzgojno delo prav smotreno.
France Vodnik govori v daljši ugodni oceni Lovrenčičeve knjige tudi o zelo delavni Mladinski matici.
»Jutro« dostavlja v oceni letošnjih knjig še to-le: Knjižice Mladinske matice so po svoji vsebini in obliki, posebej pa še po nizki ceni, prav primerne za najširše vrste naše mladine. V njenih vrstah izvršuje Mladinska matica važno kulturno vzgojno nalogo.
Janez Rožencvet v 9. številki »Ženskega sveta«: Letošnji književni dar Mladinske ma-
Lippert:
Uvedba izpitov za sreske šolske nadzornike narodnih in meščanskih šol na Češkoslovaškem.
Ako položi kandidat izpit z uspehom, se mu izda diploma. Pri neuspehu pa ne dobi ničesar.
Kandidat, ki ni napravil izpita, lahko izpit ponovi, a vendar najprej po preteku dveh let. Zato pa mora dobiti dovoljenje od mini-
strstva prosvete in izpraševalne komisije. Dalje sme polagati ponovni izpit le pri oni pokrajinski1 komisiji, pri kateri je izpit polagal prvič. Ponoviti se sme le ves izpit in samo enkrat. Taksa za polaganje tega izpita je določena na 130 Kč. (Iz češčine prevedel Kus.)
Češkoslovaško ministrstvo prosvete je izdalo že leta 1925. predpise o evidenci čakal-cev na mesta sreskih šolskih nadzornikov, kakor tudi o načinu, s katerim je omogočeno seznaniti se čakalcem z administrativnim delom v šolskih uradih. Da bi pa bili ustanovljeni objektivni temelji in enotna merila za pre-tehtanje posebne zmožnosti takih kandidatov v pedagoškem in administrativnem zmislu, je uvedlo sedaj ministrstvo prosvete za čakalce na mesta nadzornikov posebne izpite. Za te izpite je izdalo ministrstvo prosvete dne 6. junija 1932. poseben izpitni red:
Izpiti čakalcev na mesta sreskih šolskih nadzornikov se vrše pred posebnimi izpraše-valnimi komisijami, katere bodo sestavljene pri pokrajinskih šolskih uradih v Pragi, Brnu in v Bratislavi.
Predsednik komisije je šef dotičnega pokrajinskega šolskega sveta, člani pa so: a) administrativno-ekonomični referenti in uradniki, katerim je poverjeno nadzorstvo nad osnovnimi in meščanskimi šolami; b) pedagoški strokovnjaki, ki so izbrani iz profesorjev in docentov na vseučiliščih in iz drugih znanih strokovnjakov, ne računaje sreske šolske nadzornike.
Izpiti se vrše enkrat v letu, in to iz domačega pismenega dela v mesecu aprilu in septembru, pismenega klavzurnega in ustnega izpita v mesecu novembru.
Učitelji, profesorji ali upravitelji in ravnatelji šol, ki hočejo postati čakalci, morajo poslati po službeni poti prošnjo z dokazi o napravljenem zrelostnem, usposobljenostnem •in kvalifikacijskem izpitu ter o strokovnih izpitih, ki so jih napravili, poleg tega morajo priložiti zadnje tri ocene in vse dokumente o svoji izobrazbi in delavnosti na literarnem, pedagoškem in izobraževalnem polju.
Predsednik izpitne komisije odkloni kandidata k izpitu:
a)	ako nima kandidat po izpitu učne usposobljenosti najmanj 14 let službe na osnovnih in meščanskih šolah ali 11 let službe na srednjih in njim sorodnih šolah;
b)	ako je bil prosilec v zadnjih treh letih disciplinsko kaznovan ali če je proti njemu uvedena disciplinska ovadba;
c)	ako ni imel prosilec v zadnjih treh letih najboljšo kvalifikacijo.
Izpit je teoretičen in praktičen. Kandidat mora pri izpitu dokazati:
a)	da natančno pozna vzgojna in učna načela na narodnih šolah in na vseh stopnjah ter na vseh različnih elementarnih, specialnih in vzgojnih zavodih, da je natančno seznanjen z vprašanji pedagoško-didaktičnimi ter ima dovolj šolske prakse ter da mu je sodobna mladinska in pedagoška literatura prav dobro znana;
b)	da je natančno seznanjen z veljavnimi šolskoupravnimi predpisi (zakoni, naredbami, normami, normalijami itd_), ki se tičejo organizacije in uprave osnovnih ter meščanskih šol po vseh straneh, torej pravno in pedagoško, plačilne in službene razmere učiteljstva in nadzorstvo nad osnovnimi in meščanskimi šolami tudi v administrativnem ali šolsko-upravnem smislu.
Izpit sestoji iz domačega pismenega dela, iz pismenega izpita, klavzure in ustnega izpita. Vsi deli izpita se morajo vršiti v istem letu.
Pismena domača naloga sestoji iz pedagogike in didaktike narodnih šol ter iz pomožnih ved. Tema tega pismenega izdelka je določena
od izpitne komisije in sicer na predlog člana, ki je imenovan iz vrst visokošolskih profesorjev ali docentov, katerega za to delo določi predsednik komisije. Od tega pismenega dela pa lahko komisija oprosti kandidata, ki k svoji prošnji priloži svoje literarno delo, ki je bilo tiskano. To delo pa mora komisija poprej oceniti in ga smatrati za enakopravno onemu delu, ki bi bilo sicer določeno. Rok za pismeno domače delo je določen na 4 mesece, vendar pa se more prolongirati najdalje za 2 meseca. Pismeni klavzurni izpit se izvrši tako, da kandidat izdela v dobi uradnih ur enega dne popolnoma samostojno delo, katero mu predloži istega dneva izpraševalna komisija. Predpisano je, da naj se da kandidata dve temi, izmed katerih si lahko kandidat izbere po lastni volji. En naslov je vzet iz polja šolske organizacije, drugi pa iz pedagoško-di-daktiške ali administrativne in personalne snovi. Vse trditve v svojem spisu mora kandidat opreti s pedagoškimi načeli in z obstoječimi zakoni ter naredbami. Izbor nalog za te izpite ima predložiti izpraševalna komisija v zadostnem številu ministrstvu prosvete, ki določi po svojih šolskih strokovnjakih naslove nalogam. Kandidati vlečejo pri pismenem klavzurnem izpitu listke, na katerih so napisani naslovi nalogam. Na ta način so onemogočene tudi najmanjše nepravilnosti. Poleg tega je pri tem izpitu strogo nadzorstvo. Kandidati pa smejo zahtevati od izpraševalne komisije uradne zbirke veljavnih predpisov, katere lahko uporabljajo pri izvrševanju svoje naloge. Uporabljati drugih pripomočkov ni dovoljeno.
Pri ustnem izpitu, ki ne sme trajati več nego dve uri, ima odgovoriti kandidat:
a)	na vprašanja iz pedagogike in vprašanja iz didaktike, ki se uporablja na narodnih šolah;
b)	na vprašanja iz zakonodajstva na narodnih šolah.
Ustni izpit ima značaj razgovora (kolo-kvia), katerega vodi izpraševalec tako, da pokaže kandidat, da ima prav dober pregled o posameznih načelnih vprašanjih in da so mu najnovejši pedagoško-didaktični izvori prav dobro znani. Dalje mora pokazati znanje o upravi osnovnega šolstva ter dokazati na raznih primerih strokovno znanje o upravi meščanske šole. Na vprašanja mora kandidat stvarno odgovarjati ter pokazati vedno svojo samostojnost.
Ustni izpit se vrši ob navzočnosti predsednika izpraševalne komisije ali njegovega namestnika in štirih članov, katere določi predsednik. Vendar pa morajo biti zastopane vse izpraševalne stroke, tako da se pri poznejši konferenci lahko ugotovi sposobnost ali nesposobnost kandidata.
Uspeh izpita je zabeležen na izpričevalu z besedami: »Izpit dovršil« ali »nedovršil«.
Po končanem izpitu, ki se ozira na pismeno domače in pismeno šolsko delo ter na ustni izpit, se sestane petčlanska izpitna komisija in glasuje. Izpit je napravil oni, za katerega glasuje večina članov komisije. Člani komisije glasujejo po določeni vrsti, ki jo je določil predsednik. Predsednik glasuje zadnji in pri enakosti glasov odločuje njegova beseda.
Pri glasovanju in oceni pride v poštev tudi jezik in slog, ki ga kandidat uporablja bodisi pri pismeni nalogi ali ustnem izpitu. Posvetovanja glede klasifikacije se vrše v tajnem zasedanju.
SpioSne vesti.
—	Kraljev poset v osnovni šoli. Nj. Vel. kralj Aleksander je v ponedeljek 26. sept. posetil novo otvorjeno osnovno šolo v Nišu. V njegovem spremstvu je bil tudii maršal dvora general Dimitrijevič. Kralja sta pozdravila pri vstopu v šolo predsednik niške občine in šolski upravitelj Nedeljkovič. Nj. Vel. kralj je prisostvoval pouku v posameznih razredih po 10—15 minut, se razgovarjal z otroki in poslušal spretne odgovore otrok na stavljena vprašanja učiteljev (ic). Z uspehom je bil kralj zelo zadovoljen in je v znak svoje naklonjenosti; podaril šoli 10.000 Din za revne učence. Upravitelj se je v imenu šolskih otrok zahvalil za velikodušni dar, otroci so priredili kralju prisrčne ovacije, a neka učenka mu je ob vstopu v avto izrooiila šopek cvetja. Kralj se je po obisku vrnil v Niško Banjo, a otroci se dolgo niso mogli pomiriti vsled radosti nad tako visokim obiskom.
—	Obhajanje sedemdesetletnice Slomškove smrti. V soboto 24. t. m. so v vseh šolah praznovali sedemdesetletnico smrti enega prvih in največjih slovenskih narodnih buditeljev — Antona Martina Slomška. Učiteljstvo, ki ima v Slomšku vzor prvega slovenskega pedagoga, pisatelja prvih slovenskih učnih knjig, nacionalnega vzgojitelja, se je oddolžilo njegovemu spominu na najlepši način tem, da je vsej šolski mladini prikazalo
"za naš narod velezaslužno Slomškovo delo. Buditi v mladini čut spoštovanja do zaslužnih mož je naša moralna dolžnost, ki se je učiteljstvo vedno in povsod v polni meri zaveda in jo tudi vestno vrši. Da je temu tako so pokazale sobotne proslave po vseh osnovnih šolah. Da pa naredimo vse, kar je v naši moči, je sklenil odsek za šolski radio pri sekciji JUU v Ljubljani, da bo otvoritvena oddaja v šolskem radiu v torek dne 4. septembra posvečena prvemu našemu mladinskemu pisatelju Antonu Martinu Slomšku. Več o Slomšku glej letošnji »Popotnik« št. 1.!
—	Učni načrt za višjo narodno šolo. V
»Prosvetnem Glasniku« štev. 8 je objavljen »Začasni učni načrt za višje narodne šole, ki ga je podpisal minister prosvete 15. avgusta 1932. (O. N. br. 65.764 od 26. 8. 1932.). O tem učnem načrtu še ni: razpravljal Glavni prosvetni svet v smislu § 44. zakona o narodnih šolah; vendar je stopil v veljavo že za šolsko leto 1932/33. Načrt bo izšel v slovenskem prevodu v založbi Učiteljske tiskarne.
—	Nov predmet v osnovni šoli kakor tudi v višji narodni šoli je higiena. Ker je mnogim tovarišem in tovarišicam težko najti primerne snovi za ta predmet, priporočamo nabavo dr. Pirčeve knjižice: Naše zdravje, ki je izšla v knjižnici Podmladka Rdečega Križa. V tej knjižici je v kratkem zbrana snov iz higiene v talki obliki, ki je dostopna tudi otrokom, ker je knjižica njim namenjena. Cena za člane Din 3—, za nečlane Din 3'50. Naroča se pri Oblastnem odboru Podmladka Rdečega Križa v Ljubljani.
—	Delovanje bolgarskega učiteljskega sa-veza. Bolgarski učiteljski savez (BUS) šteje v 16 okrožjih 93 društev z 9.876 člani, od teh je le 8.786 osnovnošolskih učiteljev. V prejšnjih letih se je znižalo število članstva za približno 3000 članov, a letošnje leto jih je zopet vstopilo 600. Savez izdaja dva lista, in
sicer tednik »Sznanie«, ki izhaja v 9.146 izvodih, in mesečnik »Učiteljska Misl«, ki se ga tiska 9.069 izvodov. — Savez ima tudi svojo »Samopomoč«, ki je imela v preteklem letu 418.111 levov dohodkov in 340.000 levov izdatkov. Samopomoč daje posmrtnine, a ne v vsakem smrtnem slučaju in ne vsem enake, marveč odloča o podelitvi izvršni odbor na predlog in po mišljenju sreskega društva. Vsak član saveza je istočasno tudi član »Samopomoči«. Skupna članarina in naročnina za oba lista, ki jih vsak član obvezno naroča, znaša letno 260 levov. — Bolgarski učiteljski savez obstoja že 37. leto in se briga v zadnjem času predvsem za snovanje higienskih ustanov in fonda za samopomoč.
Kako se narod naš odeva, Ljubljana danes razodeva. Kaj pije pa in rad uživa, nazorno »Daj-Dam« nam razkriva.
—	Znani Mladinski pevski zbor iz Trbovelj - Vod priredi 2. oktobra t. 1. ob 11. uri dopoldne v Narodnem domu v Kranju koncert sodobne jugoslovenske mladinske glasbe. Dosedanji njegovi uspehi zagotavljajo, da bo vsak odnesel s te prireditve veliko plemenitega užitka; bo pa nudil ta zbor tudi dobro šolo onim. Iki se zanimajo za pevsko vzgojo naše mladine. Obiščite to izredno prireditev in zavedajte se, da so voditelji tega renomi-ranega zbora naši tovariši, ki delajo čast vsemu učiteljskemu stanu.
—	Opozorilo učiteljem ljudskih in profesorjem srednjih šol. Kljub ponovnim odredbam se učitelji in profesorji še vedno obračajo neposredno na prosvetno ministrstvo. Zato je minister ponovno naročil vsem ravnateljem učiteljišč in srednjih šol ter upraviteljem meščanskih in osnovnih šol, naj obveste profesorje in učitelje, da je najstrožje prepovedano neposredno obračati se s prošnjami na prosvetno ministrstvo, bodisi osebno ali po svojih prijateljih, odnosno preko ustanov in organizacij, zlasti s prošnjami glede premestitve med šolskim letom. Med šolskim letom lahko profesorji in učitelji vlagajo prošnje glede premestitve preko šolskih oblasti samo, če mož in žena nista v istem kraju na službi, v primeru možitve, odnosno ženitve in v primeru smrtne nevarnosti, ki preti dotičnemu s težko boleznijo, za katero je potrebna izpre-memba podnebja. To je pa treba dokazati z zdravniškim izpričevalom. Kdor se ne bo držal te odredbe, bo najstrožje kaznovan. — Ministrovo odredbo kar najtopleje pozdravljamo in le želimo, da se izvaja brez izjeme proti vsakomur in z vso strogostjo. Učiteljska organizacija JUU se bori in se bo borila za to, da se potezajo prosilci za prosta mesta vedno in samo po predpisani službeni poti. Če se bodo zatrla razna stranpota. ki jih hodijo poedinci, poslužujoč se najrazličnejših osebnosti in organizacij, potem bo manj ne-volje, manj pritožb in več volje za delo. Utrdila se bo službena morala v zavesti, da le delo in sposobnost odločata pri podelitvi službe.
—	Društvo »Šola in dom«, ki si je nadelo hvaležno nalogo, da pospešuje stike med šolo in domom in da pridobi starše za sodelovanje pri vzgojstvu šolske mladine od najnižje
Pri naročilih potom Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarnet
mm
J. E. Polak:
Ljudevit Stiasny.
Ob deževnih dneh, ko opravim uradne posle, zame ni lepše zabave, nego je čitanje združeno s kajenjem.
In tak dan je bil, ko sem zasledil v »Učiteljskem tovarišu« novico, da praznuje šolski nadzornik v pok. Ljudevit Stiasny sedemdesetletnico svojega rojstva.
»Sedemdeset let!... On?« —
Tako sem se začudil in moje misli so objele moža, ki je vreden, da se ga ob tem velikem njegovem prazniku domislijo vsi oni, ki jim je bil mentor in dobrotnik v besede pravem pomenu.
Lepa je doba sedemdesetih let.
Toda, ko srečavam Stiasnya pod milim nebom in vidim njegovo hojo, ne bi nikoli verjel, da ima na plečih že sedem križev. Vem, drugi lezejo ob taki pezi v dve gube, a njega drže lepi spomini na sanke, cepin, palico, vrv, podkovanke, planine in potovanja po domovini in križem sveta po koncu tako, da skrije najmanj deset do petnajst let.
Marsikaj bi lehko napisal o Stiasnyju v to smer. Bojim se samo, da bi zašel predaleč in zaradi tega naj omenim samo mimogrede, da se je povzpel na nekateri vrh najvišjih gora in da je obhodil Evrope, Azije in Afrike toliko, da bi skoro lahko na prstih ene roke naštel vse one Slovence, ki bi se mogli v tem oziru meriti z njim.
Toda, ni mu bilo dovolj ledenikov na gorah, ki se dvigajo na celini naše zemlje proti nebu, temveč zaželel je tudi onih, ki jih poljublja v njihovem podnožju mrzlo Severno ledeno morje.
Imel pa je Stiasnv to lepo čednost, da ni hranil krasot, ki jih je videl na svojih potovanjih, samo zase, temveč, da jih je dal tudi drugim v obliki mičnih potopisov in opisov za skioptikon. In že zaradi tega bi mu morali biti hvaležni; zakaj naša potopisna literatura je tako siromašna kot je neznatno število velikih romarjev med Slovenci.
In vrata v šolske sobe? — Kdo jih je odprl skioptikonu pri nas? — Šolski nadzornik Ljudevit Stiasny!...
Čedno mesto med pisatelji potopisov zavzema Stiasny; in ko bi ne bil napisal ničesar drugega, bi zaslužil, da se ga domislimo ob njegovi sedemdesetletnici že samo zaradi tega.
Toda, vse to je bilo v glavnem samo njegov — »šport«. Ž njim si je ohranil svežega duha za ono svoje delo, s katerim si je pridobil stalno ime med slovenskimi pedagoškimi pisatelji.
Ali. kdor bi menil, da je ostal Stiasny svež in čil samo na telesu, bi se zelo zmotil; zakaj skladovnice knjig, ki jih znosi iz knjižnic na svoj dom, pričajo, da je svež še tudi njegov duh in da še vedno ustvarja.
In na pedagoškem polju je ustvaril Stias-ny mnogo. Dolga bi bila vrsta člankov, če bi jih hotel navajati. Ne morem pa si kaj, da bi se ne domislil velikega njegovega dela, t. j. reformiranja zanemarjene ponavljalne šole.
Malo je bilo svoje dni učiteljev, ki bi jih ne bila objela groza ob sami misli na po-navljalno šolo. Da, poguma in trdne volje je bilo treba onemu, ki se je hotel lotiti tega Avgijevega hleva!
In Stiasny je bil mož za to.
Koliko življenja je zaplalo med učitelj-stvom krškega in litijskega okraja, ko je hitelo na hospitacije od šole do šole! In te hospitacije so bile zamišljene vedno tako, da je bilo združeno koristno z veseljem. Mnogo
je pripomogel ravno Stiasny k pravemu tovarištvu med učiteljstvom zgoraj omenjenih okrajev.
Krško ... Litija ...
Da, ta dva njegova šolska okraja sta bila ponos šolskega nadzornika Stiasnega.
A dika obema okrajema je bil on sam!..
Ko je s hospitacijami razoral njive, je začel sejati seme. In setev ni bila brezplodna; zakaj obrodila je stoteren sad in dala med drugimi manjšimi deli tudi sledeča večja dela Stiasnyjeva:
1.	Prva zbirka učnih slik za pon. šole.
2.	Druga zbirka učnih slik za pon. šole.
3.	Zbirka prostih spisov za pon. šole.
4.	čitanka za pon. šole.
5.	Računica za pon. šole.
Kdor ve, kaj se pravi orati ledino, me bo umel, če trdim, da je bilo to njegovo delo ogromno delo.
Da je bilo to njegovo delo tudi dobro delo, je govorila takratna kritika in je govoril takratni veliki mentor slov. šolstva rajnik Leveč France sam. In ta ni pohvalil kake literarne reči (posebno pedagoške ne) izlepa. Sicer pa je bilo vsako delo Stiasnega zamišljeno že pred leti tako moderno, da bo še tudi danes našel v njih marsikaj dobrega učitelj moderne višje narodne šole na kmetih in tudi v mestih.
To vse, kar pišem v tem oziru o šolskem nadzorniku Ljudevitu Stiasnem, so samo nagli momenti ob spominu nanj kot javnega delavca.
Toda, kakšen je Stiasny kot človek? —
V tem oziru je on biser med možmi!...
Njegova dva okraja sta bila tu in tam pribežališče grešnikov. Kogar so hoteli spraviti zopet na pravo pot, tega so poslali Stias-nyju. Grešnik je dospel v njegove roke, a on je vrnil onim, ki so mu ga poslali, človeka, ki je šel z veseljem na delo.
Da, Stiasnv je imel poseben dar!...
On ni nikdar in nobenega ubijal, temveč vsakega je dvigal z ljubeznijo in ga dvigal tako dolgo, da ga je dvignil od tal. Potem pa je šlo skoro samoposebi. Mnogo njegovih učiteljev in učiteljic se je ravno zaradi njegove ljubeznivosti oprijelo dela s toliko vnemo, da so uspehi rastli, uspehom so sledile pohvale in pohvalam lepa mesta, ki bi jih ta in oni v življenju nikoli ne dosegel, da ni imel za mentorja Stiasnyja.
»Tak mož!... Pa je ostal samec? — Škoda!... Še vedno je fest fant!«...
Tako in podobno mi je potožila že nekatera tovarišica.
Zakaj? —
Vedela ni. da je Stiasny prisrčno ljubil svojo mamico. Ljubil jo je tako, da ga je od nje mogla ločiti samo mamičina smrt.
Da pa on ni zakrknjen samec, kii mu je lastni jaz vse, o tem bi vedeli povedati marsikaj lepega njegovi sorodniki in mnogi, mnogi drugi.
In med temi mnogimi sem tudi jaz, ki mu pišem te bežne vrstice.
Naj mi oprosti, da jih pišem, zaradi dela in naglice, v tako bežni maniri.
Toda, eno mi bo verjel!...
Kaj neki? —
Da ima veliko število prijateljev in prijateljic med vrstami slovenskega učiteljstva, ki mu žele k njegovi sedemdesetletnici iz duše in srca:
Še mnogo zdravih, srečnih in veselih let!
Ni mi znano, če ga krasi že kako visoko odlikovanje. Sem pa mnenja z vsemi njegovimi čestilci in čestilkami, da med slovenskim učiteljstvom ni moža, ki bi visoko odlikovanje zaslužil tako, kakor ga zasluži naš plemeniti jubilant šolski nadzornik v pok. Ljudevit Stiasny.
do najvišje stopnje, se prav povoljno razvija. Uspehi bodo pa le tedaj popolni, če bodo starši in roditelji dobro poučeni o vseh šol-skoupravnih, didaktičnih in vzgojnih vprašanjih. To hoče doseči društvo »Šola in dom« z raznimi sestanki in predavanji. Ta predavanja se bodo vršila v Ljubljani in v vseh krajih, kjer so srednje in meščanske šole. Ob tej priliki bodo prizadeti poudarili lahko svoje krajevne potrebe. Da bo pa delo tega društva poseglo v najširše sloje, namerava društvo osnovati družinsko-pedagoški list, ki bo razpravljal o modernih vzgojnih problemih, o moderni organizaciji šol in pouka in o šolsko-upravnih zadevah. Društvo bo stremelo za tem, da se ustanove roditeljski sveti, kjer bodo prišli do svoje veljave vsi trije vzgojni činitelji t. j. učitelji, starši in učenci.
Društvo, ki obstoja dobre štiri mesece, je pokrenilo že marsikatero važno vprašanje. O dosedanjem delu društva »Šola in dom« bomo slišali poročilo na prvem občnem zboru, ki bo v nedeljo dne 11. oktobra t. 1. v Ljubljani v dvorani Delavske zbornice. Ker pa ni namen občnega zbora samo ta, da poda svoje poročilo, marveč da čuje želje in potrebe staršev, ki naj začrtajo bodočemu delu društva temeljne smernice, je potrebno, da se udeleže tega občnega zbora starši v kar naj-častnejšem številu.
Osebne zadeve.
—i Odlikovana sta bila z redom sv. Save V. razreda tov. Avgust Šuligoj, učitelj v Trbovljah in vodja znanega mladinskega pevskega zbora in Moli Oskar, klavirski spremljevalec istega zbora. Prinominjamo, da je bil tov. Avgust Šuligoj pred kratkim odlikovan z redom Jugoslovanske krone V. razreda, kot predsednik lovskega društva v Trbovljah. — Obema tovarišema čestitamo.
UčfiteSisfci pravnik»
—§ Napredovanja — sestava prošenj — važno. Prevedba po novem uradn. zakonu se je izvršila na podlagi položajne skupine, v kateri je bil drž. uslužbenec na dan 1. aprila 1931. — V prevodnici na plačo po uradn. zakonu iz 1. 1931. mora biti vpisan torej datum in štev. odloka — ukaza, s katerim je bila priznana poslednja skupina po uradn. zakonu iz leta 1923. — Prošnji za višji položaj je priložiti: 1. dekret o poslednji po-ložajni skupini po prejšnjem uradn. zakonu; 2. prevodnico in 3. izvod iz Usl. lista. — V prošnji mora biti naveden dekret, s katerim je bil prosilec postavljen v skupino, na podlagi katere je bil 1. aprila 1931. preveden. Navedba dekreta v prošnji se mora torej točno ujemati z onim, ki je označen v prevodnici in ne n. pr. N. N. prosi za VII. skupino, v prošnji pa navaja: »sem bil postavljen z odlokom min. prosvete O N br. 11.004 z dne 28. II. 1924. v 5. skupino in bil preveden po ur. zak. z dne 31. III. 1931. v VIII. skupino.« Ali je bil ta preveden v VIII. skupino na podlagi prejšnje II./5. skupine? Ne! Ampak je bil postavljen v IJ./3. skupino 24. januarja 1929. z ON br. 5253. Glej § 249. u. z.— prevodnico — in R. Kat. str. 59.
—§ Napredovanje v V. skupino je možno le, če je učitelj 55 let star. ima 30 let službe in je v zadnjih treh letih odlično ocenjen (§ 258). — Prošnji za to napredovanje je priključiti poleg ostalih prilog še overovljen prepis rojstnega lista.
—§ Zdravniška spričevala. Večkrat se zgodi, da tovariši kolkujejo zdravniško spričevalo z 20 Din kolekom. Da ne bo učitelj-stvo oškodovano pri prejemkih, katere prejema, smatram za potrebno, da pojasnim nastopno:
Tar. post. 3. in 4. čl. 1. zakona o taksah in pristojbinah določa, da se za vsa izpričevala in potrdila, ki jih izdajajo privatne osebe ali oblastva privatnim osebam o njih lastnostih, sposobnostih itd., plačuje taksa 20 Din.
Navedeni postavki pa imata pripombo, ki pravi:
»Toda zdravniška potrdila, ki se izdajajo učencem in državnim uslužbencem zato, da opravičijo izostanek ali odsotnost iz šole ali
službe itd.....niso zavezana taksi.« Zakon je
tukaj tako jasen, da o tem niti Pravilnik v čl. 35. ničesar ne omenja. Zdravniška spričevala, izdana v zgoraj navedene svrhe, so torej kolka prosta.
Ako zahteva urad od stranke kolkovino, jo ta mora plačati, sicer se spis ne obravnava, toda neupravičeno plačano takso (pristojbino), bodisi da jo je urad zahteval, ali jo je stranka pomotoma ali nevedoč sama plačala, lahko dobi povrnjeno v smislu določb čl. 22. zakona o taksah ob navedenih pogojih (Uradni list št. 113 ex 1923, str. 727),
Ob kakih pogojih se vrši uradno zdravniški pregled brezplačno, določa § 84. U. Z.
—§ Plačilne sezname — za vsak prihodnji mesec pošljite brezpogojno do 5. v mesecu odd. VII. neglede na to, ali so se izplačali prejemki za tekoči mesec ali ne, ker se sicer ne morejo nakazati prejemki pravočasno. Za redno pošiljanje plač. seznamov (do 5. v mesecu) je osebno odgovoren starešina urada. Držite se točno predpisa, da na ta način prihranite sebi in oblastvom nepotrebno delo in sebi še event. posledice zaradi zanemarjanja dolžnosti ter izpolnjevanja predpisov.
Duplikat plač. seznama vrnite pa posebej še-le tedaj, ko se izvrši izplačilo.
Dogaja se namreč, da urgirajo vodstva izplačilo prejemkov z motivacijo, da je že dobila sosednja šola nakazilo, a ugotovi se pri oblastih, da dotični, ki urgira, ni poslal plač. seznamov pravočasno in se je morala nakazati pkča učitelj stvu za isto šolo z za-
}_OL itu-o . ¡f- ia.	otn-t-Li. —
e iM.	i4^
LJUBLJANA Za gotovino:	MARIBOR
Gledališka 4 Šelenburgova 4	Slovenska 18
mudniki, a to le po krivdi upravitelja. Ministrstvo je svoječasno izdalo razpis, da se bo kazensko postopalo proti onemu, ki ovira pravočasno nakazilo plač.
Naša gospodarska organizacija.
—g Članom Učit. Samopomoči. V septembru 1932. so umrli sledeči člani: Marija Šerc, Ljubljana; Srečko Majcen, Maribor in Fran Megla, Sv. Lenart. Člani prejmete položnice za nakazilo treh smrtnih slučajev (274. do 276.) v znesku Din 16"— samci, zakonski pari pa Din 31"—. Zaostanki iz dobe velikih počitnic so se nekaj znižali, a še vedno izkazujejo visok neporavnani znesek. Posebno trdovratni so zamudniki z večjimi zaostanki. V oktobru t. 1. bo upravni svet zadruge izključil vse one člane, ki že več mesecev — nekateri nad pol leta — niso nakazali prav nobenega članskega prispevka. Zadružna uprava vpošteva težke čase, dokler pač more, a s samimi obljubami brez denarja pa posmrt-nin ne more nakazovati. Zato vljudno prosimo: Poravnajte zaostanke! — Posmrtnine za zadnje tri smrtne slučaje znašajo 39.270 dinarjev.
—g Poziv bivšim članom društva Učit. dom v Mariboru.
Kakor je znano, se je bivše društvo Učit. dom v Mariboru letos preosnovalo v zadrugo z omejeno zavezo. Da ne bodo pri tem oškodovani bivši društveniki, ki so redno plačevali članarino celo takrat, ko je bila letno po 100 Din in so tudi drugače izdatno podpirali društvo, zato se je pri preosnovanju mislilo tudi na te vrle tovariše in tovarišice.
§ 11. pravil nove zadruge se glasi:
»Zadružni delež znaša 100 Din (en sto), ki se plača lahko tudi v desetih zaporednih mesečnih obrokih po 10 Din.
Vsak član mora vplačati najmanj en delež, lahko pa tudi več.
Na račun deležev se na izrecno željo posameznih članov lahko preneso njihova vplačila večjih zneskov izza zadnjih petih let iz fonda likvidiranega društva »Učiteljski dom« v Mariboru. Pač pa ne smejo ti zneski presegati višine petih deležev in morajo to željo dotičniki sporočiti načelstvu tekom prvih šestih mesecev od obstoja zadruge.«
Vsled tega poziva podpisano načelstvo vse one člane bivšega društva »Učiteljski dom v Mariboru«, ki želijo, da se njihova večja vplačila zadnjih petih let preneso kot deleži za novo zadrugo »Učiteljski dom v Mariboru«, da to svojo željo sporočijo pismeno ter obenem omenijo, kdaj in kolilko so vplačali in koliko deležev hočejo imeti. Take prijave sprejema zadruga glasom zgoraj citiranega paragrafa le do konca tekočega šol. leta ker obstoja zadruga od začetka julija 1.1.
Učiteljski dom v Mariboru, r. z. z o. z., dne 24. septembra 1932. Štefan Blažič, član načelstva. Hren, načelnik.
—g »Dom učiteljic«, r. z. z o. z., vabi vse članice na sestanek, ki se vrši'v nedeljo dne 2. oktobra 1932. na Št. Jakobski šoli: v Ljubljani. Razpravljalo se bo o važnih zadevah, zato pridite v čim večjem številu.
—g Dodatek k zadnjemu izkazu. Za opremo UD v Mariboru so darovali: učiteljstvo naslednjih šol: Marenberg 170 Din; Sv. Benedikt v Slov. gor. 31 Din; Št. Janž na Dr. polju 40 Din; Velenje 60 Din: Slovenjgradec 115 dinarjev; Sv. Tomaž pri Ormožu 80 Din; Sv. Peter v Savinjski dolini 50 Din; Sladki vrh 40 Din; Vitanje 20 Din; Šmartno v Rožni dolini 50 Din; Prevalje 33 Din; Sv. Ana v Slov. gor. 100 Din; Tezno 57.50 Din; Rogaška Slatina 100 Din; Sv. Rupert v Slov. gor. 20 Din; Krčevina pri Mariboru 200 Din; Ruše 50 Din; Sv. Lenart pri Vel. Nedelji 25 Din. Razen teh še: Fran Karbaš, srez. šol. nadzornik v Ljutomeru 50 Din: Rusjan Ambrozij šol. upr. v Domovi 25 Din; Porekar Angela, vdova in otroci v Mariboru 250 Din; Lovše Ivan in Milka v Mariboru, namesto venca na grob g. Antonu Hočevarju, pos. in bivšemu poštarju v Gomilskem, 100 Din; Ciril Mohorko, Studenci, ker se je neka zadeva dobro iztekla, 40 Din; Anton Hren v Studencih, nabral pri sestanku maturantov marib. učiteljske šole letnikov 1890.-94. dne 15. avgusta v Mariboru na predlog tov. Pučelika v spomin že umrlih tovarišev omenjenega letnika Din 245"50; Menhart Alojzij, šolski upravitelj v Topolšici 40 Din. Kožuh, blagajnik.
—g Naročite domače stenske slike! Založba Učiteljski dom je ravnokar izdala in razpošilja tri nove stenske učne slike in sicer: zemljepisno astronomno sliko »čas«, ki nazorno prikazuje letni in dnevni čas na naši zemlji, ko je pri nas 21. decembra poldne. Dalje prirodopisno statistično sliko »svetovna žetev pšenice«. Ta slika obsega koledar svetovne žetve, pridelek in potrošnjo pšenice v vseh večjih državah sveta, vrste in bolezni pšenice ter razvoj pluga od najprimitivnej-šega do motornega, kakor tudi shranjevanje snopja in mlačev. Obe sliki sta izvedeni v pestrih barvah in v velikosti 98X68. Stane vsaka obrobljena s trakovi in opremljena s palicama samo Din 40"—. — Posebno pa še opozarjamo na sliko za nazorni in jezikovni pouk »jesen«, mojstrsko delo M. Gasparija v osmih barvah in v velikosti 126X 90, ki stane popolnoma opremljena le Din 70-—. Zlasti to sliko mora imeti vsaka naša šola. Oglejte si jo v knjigarni! — O teh slikah spregovorimo še kaj več. Za danes le toplo priporočamo.
—g Samopomoč učiteljskih otrok v Ljubljani, reg. zadr. z om. zav. — Vse člane prosim, da ne pošiljajo nikakega denarja, če niso prejeli od zadruge položnice, na kateri je označena vsota, ki jo je plačati Po § 11. zadr. pravil plačajo člani prispevke le, če kak zavarovanec umrje ali spolni 21. leto. Vse člane pa prosim, da mi vrnejo čimpreje podpisane pristopnice, da dobe potem nova pravila. Manjka mi še 27 pristopnic. Kdor hoče zavarovati svoje otroke v starosti od 3. do 10. leta, naj piše po tiskovine na naslov: Pavel Lavrič, učitelj, Ljubljana, Dunajska cesta 17.
Mladinska matica
MOJ ODGOVOR.
Vprašujejo me, kaj pravim h kritikam o publikacijah Mladinske matice v »Slsvencu« in »Ljubljanskem zvonu«. Kaj naj rečem? Da ne veže vse člane Mladinske matice diskretnost, bi lahko točno in z enako brezobzirnostjo ugotovil vzroke, ki so na kritika vplivali in jima vsilili v pero neobičajno sovražni ton.
In bi ne bil niti tega omenil, da nista kritiki, posebno ona v »Slovencu«, kazali preočitno in preprozorno namena, ki ga je imel kritik s svojo oceno. Kajti trditev, da ni Mladinska matica v petih letih izdala ne ene knjige, ki bi dosegla nadpovprečno stopnjo; zavijanje oči, da »hvala Bogu naši otroci ne razumejo v svojih čistih srcih skoraj nobene strani »Kresnic«; namigavanje, da so »Kresnice« hotele zavesti mladino na napačno pot; očitek, da niso naši priznani pisatelji spoštovali otroke vsaj v najnežnejših čutih; podtika-vanje izrazov, ki jih uvodna beseda v »Kresnicah« ni vsebovala; tendencioznost stavka »Potem pa kar po redu sami Primorci«; ter končno dejstvo, da je kritika v »Slovencu« izšla točno v dneh, ko se nabirajo naročniki nele za »Naš rod«, temveč tudi za druge mladinske liste — vse to so pregorostasne stvari, da bi jih človek ne pribil in jih ne predložil javnosti in še posebej učiteljstvu v razmišljanje.	J. Ribičič.
NE NAZAJ — NAPREJ!
To je geslo »Mladinske matice«. Težki časi ji niso vzeli ne poguma ne podjetnosti. Podpirana od vsega učiteljstva, je v petih letih svojega obstoja vršila vestno svojo misijo. Poleg treh letnikov »Našega roda«, ki so izhajali v 24.000 do 30.000 izvodih, je v tem "kratkem času razširila še nad pol milijona knjig med našo mladino. Pred kratkim še neznana, zdaj jo poznajo v vsaki družini; pred kratkim omalovaževana in ignorirana, zdaj povsod pišejo že o njej. Kritike so ugodne in neugodne, prijatelje imamo in sovražnike.
Težki časi so. Ljudje nimajo denarja za luksus. Tudi dragih revij in knjig ne morejo kupovati. Ali človek ne živi samo od kruha. Tudi v težkih časih mu je potrebna dušna hrana. Ker ne bodo mogli kupovati starši svojim otrokom dragih knjig in revij, bodo
segli po cenenih. Naročijo se tedaj na knjige »Mladinske matice«. Najbolj poceni mladinski list je» Naš rod«, najbolj poceni knjige so knjige »Mladinske matice«.
Za samo Din 22 50 bo nudila letos Mladinska matica naši mladini:
1.	cel letnik »Našega roda«,
2.	knjižico realne vsebine,
3.	Kresnice, VI. zvezek,
4.	Bogomira Magajne pravljico »Brlkonja Čeljustnik« in
5.	ilustrirano povest ali slikanico z besedilom — v štiribarvnem tisku.
Samo ta zadnja knjiga bo vredna več kot Din 22'50. Knjiga v štiribarvnem tisku bo za našo mladino pravi dogodek, za »Mladinsko matico« pa pomeni velik korak naprej po njeni začrtani poti. Mladinska matica ne zasleduje materialnih koristi. Ves denar, ¡ki ga dobi od otrok, ga istim zopet vrača v obliki knjig. Nima tedaj fondov, nima denarnih rezerv in stoji in pade s številom naročnikov. Zato pa bo učiteljstvo napravilo svojo dolžnost. Mladinska matica ni nudila nikdar toliko kot bo v tem šolskem letu. Zato pa pričakuje od tovarišev pomoči. Vsak učitelj bodi ropagator za naše mladinske publikacije, tevilo naročnikov mora narasti.
Naročila za 1. številko »Našega roda« se zaključijo dne 5. oktobra.
Ta teden bodi teden propagande za »Naš rod« in publikacije »Mladinske matice«.
Po šolah naj se vrši tekmovanje, da dosežemo čim večje število naročnikov.
Mladinska matica bo nudila letos za Din 22*50: cel letnik »Našega roda« in štiri ilustrirane knjige, med temi eno v štiribarvnem tisku. To je višek, kar lahko da književna založba za ta denar. Zato bi moral biti vsak učenec član Mladinske matice!
Bluze najnovejši modeli, damske In otročke obleke
pri M. KRIŠTOFiČ-BUČAR
Ljubljana — Stari trg 9
Prva številka »Našega roda« bo dotiskana v nekaj dneh. Naslovno stran je izdelal Plečnikov učenec Bohinec izredno okusno, prav tako vinjete. — Kot glavna povest bo izhajala Hudalesova stvar, ki je pisana izredno napeto. Vodi nas po daljnjih morjih, po čudovitih otokih, polnih lepot in nevarnosti. Delo je ilustriral Božidar Jakac. Druga daljša stvar je Smrekarjeva slikanica »Pri mlekarici na počitnicah«. Tu se nam predstavi Hinko Smrekar v sliki in besedi tak kot je: sama hudomušnost, razposajenost in smeh! Obširnejša bo letos tudi rubrika Mladi rod. Poleg daljše zanimive igrice »Obleka govori«, od Marije Kmetove bo priobčeval avtor lanske »Mucove družine« s sliikcami dopolnjeno besedilo »Bolha, uš in stenica«. Ostale rubrike ostanejo povečini kot lani. V njih bodo pri-občevali svoje prispevke naši najboljši mladinski pesniki in pisatelji.
Alt ste že naročili Čermeljevo knjigo »Tesla in razvoj elektrotehnike«? Subskrip-cijski rok je do 31. oktobra!
Katere zvezke
bomo uvedli
v šolskem letu 1932/33
v naše šole!
Za šolske naloge
zvezke Državne tiskarne po predpisu ministrstva prosvete, ki jih lahko vsakdo naroči v Učiteljski knjigarni v Ljubljani in podružnici Učiteljske knjigarne v Mariboru.
Za domače naloge in vale
zvezke Učiteljske tiskarne, ki se prodajajo v korist naših Učiteljskih domov.
UČITELJSKA TISKARNA
reg. zadruga z omej. zavezo
v Ljubljani
O »Tihem življenju« piše med drugim 9. številka »Mladike«: ... Legende so namenjene v prvi vrsti mladini, bodo pa gotovo bolj dostopne odraslim radi visokega literarnega jezika, v katerem so pisane, in radi arhaične kronistične pobarvanosti, v katero je pisatelj legende odel. Te stvari bodo otroka begale, vendar bo knjiga prav njemu tudi spregovorila svojo lepo in plemenito besedo. — Jakčeve risbe so izborne, a nekatere se zde, kakor da niso še izdelane. — Knjiga je prav lepa in topla, rekel bi družinska knjiga, Jti.diha prisrčnost .tihega ,življenja.
Šolski radio.
—r Program za I. teden. Prva oddaja bo v tekočem šolskem letu v torek 4. o!:tobra ob 11. uri 15 minut. Uvodno besedo bo govoril predsednik šolskega radia g. prof. Andrée, nato bo predaval: »O Slomšku«, gosp. dr. Kolarič. II,—III. V petek 7. oktobra: O varstvu živali, g. Stanko Tomšič. II.—III.
Stanovska orpimacite JUD Iz druitev:
Vabila:
JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA MESTO ima svoj redni občni zbor v sredo 5. oktobra v telovadnici H. deške osn. šole. Poleg običajnega dnevnega reda sta na programu tudi poročili o banovinski in državni skupščini ter poročilo o sodelovanju učiteljstva na Šolskem vrtu. Začetek zborovanja ob 8. uri. — Odbor.
=f SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO LJUBLJANA-OKOLICA — VZHODNI DEL zboruje ,v,soboto, dne 8. oktobra t. 1. ob 8. uri v šoli v Mostah.
Dnevni red:
1.	Predsednikovo poročilo.
2.	Poročila delegatov o banovinski in državni skupščini.
3.	Poročilo sreskega šol. nadzornika o administrativno tehničnem uradnem poslovanju.
4.	Slqçajnosti.
Članstvo prosimo, da pride točno, zlasti še, ker je zadnja točka zborovanja zelo važna za šolske upravitelje.
M. Kosin.	A. Celnar,
predsednik.	tajnica.
= JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA — ZAH. DEL bo imelo svojo letno skupščino dne 15. oktobra 1932. ob pol 9. uri v Ljubljani v telovadnici osnovne šole na Grabnu. — Dnevni red bo tale: 1. Poročilo odbornikov. 2. Predsednikovo poročilo o banovinski skupščini. 3. Proračun za leto 1932./33. 4. Razno. — Odbor.
= J.U.U. SRESKO DRUŠTVO MARIBOR DESNI BREG zboruje dne 15. oktobra 1932 ob pol 10. uri v Nabavljalni zadrugi po nastopnem dnevnem redu:
1.	Došli dopisi.
2.	Letno poročilo tajnika in blagajnika.
3.	Sestava proračuna za 1. 1932./33.
4.	Slučajnosti.
5.	Predavanje višjega drž. pravnika gospoda dr. Jančiča: »Zakon o mladinskem sodstvu v praksi«.
Polnoštevilna in točna udeležba članstva je z ozirom na obsežni in važni dnevni red neobhodno potrebna; posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
Šolski upravitelji naj javijo društvenemu blagajniku vse nastale izpremembe glede članstva.
^ JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR LEVI BREG ima svoj redni letni otčni zbo.r v sobo(tQ, dne 15. oktobra t. 1. ob pol 10. uri predpoldne v Narodnem domu v Mariboru. Razen poročil funkcionarjev društva, delegatov banovinske in državne skupščine ter proračuna bo na sporedu zanimivo predavanje v š. drž. tožilca g. dr. Ivana Jančiča »I? prakse mladinskega sodstva«. Pripravimo se tudi mi s proučenjem zakonitih določil o mladinskem sodstvu ter z vprašanji na to predavanje. — Člani dolžniki naj prve dni v oktobru poravnajo članarino, da se izognejo nepotrebnemu in neprijetnemu navajanju svojih imen pri zborovanju. Člani upravnega in nadzornega odbora naj pridejo ta dan že ob pol 9. uri predpoldne k odborovi seji, funkcionarji z urejenimi spisi, delegati skupščin s poročili. Že ob prvem zborovanju v novem upravnem letu pokažimo s točno in pol-noštevilno udeležbo, da stopamo disciplinirani in delavoljni k udejstvovanju za naš poklic in stan! Odsotnost je opravičiti! — Mirko Vauda, t. č. predsednik.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V CELJU
ima občni zbor v soboto 8. oktobra t. 1. ob 9. uri v Celju. — Dnevni red: 1. Dopisi. 2. Poročilo o skupščinah. 3. Občni zbor: poročila funkcionarjev, proračun. 4. Predavanje: O glasbeni vzgoji naše mladine. Predava g. K. Sancin, ravnatelj Glasbene Matice v Celju. Predavanju sledi koncert mladega violinista Viherja, na klavirju ga spremlja ga. Mirca Sancinova. Začetek točno ob 9. uri. — Odbor.
= J. U. U. SRESKO DRUŠTVO V PTUJU bo imelo svoj redni občni zbor v soboto dne 15. oktobra ob 9. uri v Ptuju v Mladiki.
Dnevni red: Dopisi. Poročilo o skupščinah. Poročilo predsednika, tajnice, blagajni-čarke, knjižničarke, nadzornega odbora. Proračun za poslovno leto 1932./33. Slučajnosti.
Če občni zbor ob 9. ne bo sklepčen, se vrši eno uro nato drugi občni zbor ob vsakem številu članov.	Odbor.
= J. U. U. SRESKO DRUŠTVO V SLO-VENJGRADCU ima svoj redni letni občni zbor v soboto, dne 8. oktobra ob 9. uri v Slovenj gradcu s sledečim sporedom: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. — 2. Došli dopisi. —
3.	Poročilo o banovinski in glavni skupščini. —
4.	Poročilo tajnika, blagajnika in nadzornega odbora. — 5. Proračun in članarina za 1. 1932. in 1933. — 6. Predavanje učiteljice Arnuš Marije »Vzgoja čuta za čast v šoli.« — 7. Slučajnosti. — Točno ob 8. uri je seja nadzornega odbora, ob pol 9. uri pa skupna seja upravnega in nadzornega odbora. — Tovariši in tovarišice, udeležite se skupščine polnoštevilo!
Knjigarna
Učiteljske tiskarne v Ljubljani
POZOR!
Učiteljstvu
mariborskega okrožja!
je otvorila v začetku julija
v Mariboru
v Gornji Gosposki ulici št. 44
svojo podružnico
Pozivamo učiteljstvo, da prečita zadevno okrožnico, ki so i o te dni orejele vse šole mariborskega okrožja
= J. U. U. SRESKO DRUŠTVO V BREŽICAH bo zborovalo v soboto, 8. oktobra ob 10. uri v Brežicah.
1.	Poročilo odbora in delegatov.
2.	Predavanje o gledališču, dramatiki itd.
3.	Predlogi in slučajnosti. Odbor.
= J. U. U. SRESKO DRUŠTVO V KOČEVJU ima zborovanje v soboto, dne 8. oktobra 1932. ob 11. uri v drž. narodni šoli v Kočevju. — Dnevni red:
1. Predavanje prof. g. dr. Gogale.
_-2. Organizacijske zadeve in dopisi.
3.	Poročila društvenih funkcionarjev.
4.	Poročilo o banov, in drž. skupščini.
5.	Proračun za 1. 1932./33.
6.	Predlogi in slučajnosti.
Tovariše in tovarišice vabimo, da se udeleže zborovanja v polnem številu. Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO ZA MURSKO SOBOTO bo zborovalo v soboto, dne 8. oktobra 1932. ob 10. uri v mali dvorani So-kolskega doma v Murski Soboti s sledečim dnevnim redom: Predsednikovo poročilo, taj-nikovo poročilo, blagajnikovo poročilo ter poročilo revizorjev. Za tem bo sledila volitev novega odbora v smislu pravil. Vse dolžnike pozivamo, da do tega dne poravnajo vso zaostalo članarino, ker bo blagajnik imenoma prečital dolžnike. — Ob 9. uri istega dne bo sestanek upraviteljev. — Odbor.
— JUU SRESKO DRUŠTVO V RADOVLJICI bo imelo svoj redni letni občni zbor dne 10. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoldne na Jesenicah v osnovni šoli s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila funkcionarjev. 2. Predavanje. 3. Slučajnosti — Odbor.
Novosti na knjižnem trgu.
—k Nova »Sociologija«. Dr. J. Jeraj je napisal sistematično sociologijo. —- Sociologija je izšla v samozaložbi in se naroča pri pisatelju, Maribor, Gledališka ulica 2. — Stane s poštnino vred Din 27"—.
—k Jubilejna publikacija statističnih podatkov. Ob desetletnem jubileju je izdal Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani 14 slik in tabel. Iz teh tabel je razvidno valovanje zaposlenosti pred in po svetovni vojni, razporeditev trgovine, obrti in industrije, dnevne mezde, zemljevid poljedelskih strojev, trajanje bolezni, povprečna mor-taliteta v posameznih letih starosti. Tabele kažejo število članov v industrijskih skupinah, mezdnih razredih in spolu in starostnih skupinah ter zavarovana mezda na dan 30. junija 1932, število obolenj, trajanje bolno-pod-porne dobe, mortaliteta po industrijskih skupinah, spolu in diagnozah v 1. 1930. in statistika obolenj. Mnogim bodo te slike in statistične tabele zelo dobrodošle in bodo tudi učiteljem služile v šolske svrhe.
mmmmmmK^v*^'-
Spominjajmo se ob vsaki priliki učiteljskih domov v Ljubljani in v Mariboru!
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne ln socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5"
Ne samo kot darilo,
temveč v vsakdanji rabi potrebujete; očala, barometre, toplomere, daljnoglede, mikroskope, foto-aparate itd.r katere kupite najugodneje pri strokovnjaku
FR. P. ZAJEC, izprafan optik in urar LJUBLJANA, Stari trg g
Velika zaloga raznih ur in zlatnine. Ceniki brezplačno.
Vse muzikalije se dobe v knjigarni Učiteljske tiskarne. Prospekte raznih edicij pošilja na zahtevo brezplačno.
FINKO VB ZMlRKE NAREDB IN ODREDB
za osnovne ki mešč. šole ter nčiteljiS2a t Drav. banovini
I. zvezek (od prevrata do konca leta 1920.) brei. Dm 5'—. H. zvezek (za L 1921.) broš. Dm 7'-. S. zvezek (za 1. 1922.) broš. Din 9 —.
IV.	zvezek (od 1. januarja 1923. do 30. junija 1924.) broi. Din 14'—.
V.	zvezek (od 1. julija 1924. do 31. decembra 1925.) broi Dm 32'-. V!. zvezek (za I. 1926.) broi. Din 24*—.
VH. zvezek (za 1.1927.) broš. Din 25 — VB L zvezek (za ,1. 1928.) broš. Din 25—. DC. zvezek (za 1.1929.) broš. Din 25—.
Naročila sprejema
KNJIGARNA
UČITELJSKE
TISKARNE V LJUBLJANI
Prav tam se dobi: C. Ca va lier i : Propisr o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradjanskog reda. Broš. Din 120'—.
Specialna delavnica za popravila in uglaševanje

VELETKGOVISA
klavirjev j F. König
BAJDE JOtIP
Ljubljana, Gosposvetska cesta 12
Pille in le Mladinsko matico!
C E I J E
n
Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gritmofo» nov, kakor tudi žepnih predmetov ln raznih kovčegov.
N
BLAGO ZA OBLEKE BLAGO ZA PERILO TRENCH-COAT
A OBROKE
Gg. učitelji 50/0 popusta Sklicujte se na ta oglas MANUFAKTURA
RECORD
LJUBLJANA, Aleksandrova S MARIBOR, Gregorčičeva uL 20

MUiiniriviialigtt!
UGODNOST!
Damske galoše Din 70 Moške galoše Din 75 Damski snežni čevlji Din 100 Moški snežni čevlji Din 110
♦
ANTON KRISPER, ljubuana
MESTNI TRG 26 ♦ STRITARJEVA ULICA 3
LEGAT
LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA 28
SPECERI JA DELIKATESE Zajutrkovalnica Kava dnevno sveža iz lastne moderne pražarne
fàlifian
Zaloga barv, tušev in radirk
POVSOD NA ZALOGI TISKOVINE NA ZAHTEVO
GÜNTHER WAGNER, WIEN X/l.
Í	
N i	UČITELJSKA
M	TISKARNA
N g	V LJUBLJANI
Z 1	Je najmoderneje urejena In izvršuje vsa tiskarska dela od najpreprostejšega do najmodernejšega.
: g	Tiska šolske, mladinske, leposlovne In znanstvene knjige. — llustr.knjlgeveno-barvnem In večbarvnem tisku. Brošure In knjige v malih In največjih nakladah. — Časopise, revijo In mladinske listo.
c H	Okusna oprema Ilustriranih katalogov, cenikov In reklamnih listov.
E I	LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV
	Šolski zvezki za osnovne, mešč. In srednjo iole. Risanke, dnevniki In beleinlco.
H	Vse tiskovine za društva In tole (lepake, letak«, Izpričevala Itd.) dajte v tisk Učiteljski tiskarni 1
■Kg	UČITELJSKA KNJIGARNA
n	ima v zalogi .Galerijo naših mož* i 1. Trubar, 2. Vodnik, S. Slomšek, 4. Prešeren, S. Levstik, 6. Stritar, 7. Jurčič, 8. Gregorčič, d. Aškero, 10-Tavčar, 11 .Leveo, 12.ErJayeo, 13.Jenko, U.Cankar, IB.Gangl, 16. Parma, 17. Kersnik! 18. Maister, 19. Župančič, 20. Strossmayer. Slika 10 Din-