štev. 35 Cena 15 din PTUJ, 2. septembra 1960 Letnik XIII Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja Izdaja »Ptujski tednik« iavod s samostojnim finansiranjem. Direktor Ivan Kranjčič Odgovorni urednik: Anton Bauman Uredništo in uprava: Ptuj, Lackova 8 Telefon 156. čekovni račun pn Komunalni banki Maribor, podružnici Ptuj, štev. 604-708-3-206. Rokopisov ne vračamo. Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Celotna naročnina za tuzemstvo 750 din, za inozemstvo 1250 din. Nenavadni dogodki v Jordanu — Itrvoločen atentat na pred- sednika vlade Madžalija — bodo ponovno sprožili krizo na Sred- njem vzhodu. Ob atentatu z dve- ma bombama so ubili devet, ra- nili pa 50 ljudi. Kdo je pripravil napad, ae ne vedo, toda zahodni časopisi so hoteli krivdo takoj pripisati Naserju. Zmernejši krogi so posva'rili, da je takšno obtoževanje neodgovorno po- četje, kajti za vsak spor tudi ni odgovorna ZAR. Kaže, da so v atentat vmešani palestinski be- gunci, ker se je Madžali protivil ustanovitvi palestinske armade. V Jordanu živi skoraj polovico beguncev. Dela nimajo in njiho- vo življenje je strahotno. Upajo, da bodo z vojno proti Izraelu po- boljšali svoje življenjske pogoje, čeprav dobro vemo, da bi z mo- rebitno zmago nad Izraelom usahnil tamkajšnji gospodarski vzp>on. Živeti samo od vojske pa se tudi ne da v neskončnost. Strasti se bodo morale umakniti treznejšemu presojanju položaja. Pri atentatu je še ena malen- kost, ki preseneča. Takoj po eksploziji je jordanski kralj ime- noval naslednika. Običajno po- čakajo z imenovanjem vsaj en dan, tokrat pa so hiteli. Ali se ni jordanski kralj naveličal Madža- lija, ki je vodil preveč zahodno politiko? Naslednji dogodek tedna je »deklaracija San Joseja«. Tukaj je ameriška delegacija izvoje- vala zase pomembno diplomat- sko zmago, seveda pod pritiskom, da so skoraj vse članice Organi- zacije ameriških držav obsodile Kubo, čeprav je ne omenjajo niti z besedo. Kubansko-ameriški spor traja od Castrove zmage lansko leto. ZDA so se zavedale, da ima Ca- strovo revolucionarno gibanje takšne elemente, ki bi lahko po- vzročile v južnoameriškem kon- tinentu precejšnje socialne ne- mire. Najprej so poskušali vreči režim z raznimi provokacijami iT! s protirevolucionarnimi diver- zanti, vendar niso uspeli. Potem so se odločili za gospodarski pri- tisk, v katerem bi Kubo osamili, jo spravili na kolena ter jo uni- čili. Tudi v tem primeru je Ca- stro našel izhod. Sladkor, ki so ga doslej prodajali v ZDA, so prodali na Kitajsko in v Sovjet- sko zvezo. Američanom je po- kazal, da lahko živi Kuba tudi' brez njihove pomoči. ZDA so se takoj odločile za na- slednji pritisk. Svetu so pove- dale, da se bodo kot zaščitnice zahodne poloble pred komuniz- mom postavile v bran prodirajo- čemu komunizmu na Kubi in če bo potrebno tudi z vojaškimi močmi. Na grožnjo je odgovoril Hruščev. ki je ponudil Kubi po- moč, le-ta pa jo je sprejela, Na ta poraz so odgovorili Američani z diplomatsko ofenzivo preko Organizacije ameriških držav. Na konferenci zunanjih mini- strov v San Joseju so sprejeli deklaracijo, v kateri obsojajo »izvencelinsko« vmešavanje«, to je vmešavanje Sovjetske "veze in Kitajske v politično, gospo- darsko in kulturno življenje ka- terikoli ameriške države. Kon- kretno so s tem mislili Kubo. Deklaracija ima v bistvu zna- čaj agresivnega akta, saj na ne- kem mestu pravijo, da bodo ameriške države branile zahodni (kapitalistični) sistem, čeprav dajejo vsaki državi pravico, da sama vodi svojo notranjo in zu- nanjo politiko. Kakšna je torej to neodvisna politika, če mora biti v skladu z ameriškimi pred- stavami o družbenih dogajanjih? Brzda nikakršna. Osnovnega spora seveda .'^c ni- so rešili in ga tudi ne bodo, do- kler bo vodila Amerika nestrp- no politiko do tistih, ki bi se radi otresli washingtonskega vpliva. Lunine spremembe in vremen- ska napoved za čas od "i. do 10. septembra Polna luna dne 5. septembra 1%0 ob 12.18. Med-4. in T. sep- tembrom se bo Treme poslab- šalo, nato sppT lepo. vendar hladnejše vreme. A. G. POLLETNE KONFERENCE- važna politična naloga sindihatov Med trenutno najvažnejše l)olitičnc naloge sindikalnih or- ganizacij spadajo politične in orfranizacijske predpriprave na polletne konference, ki bodo v mesecu septembru v vseh sin- tlikalnili poclružnicah, razen v podružnicah prosvetnih in znanstvenih delavcev, ki bodo te izvršili v oktobru. Polletno obdobje delovnej^a leta vodstev sindikalnih po- družnic, ki so bila izvoljena v začetku icy:a leta, je zaključe- no in postavlja se nalof^a. da vodstva, to je; izvršni odjetje »Re- mont« Makole, ki je stalen izva- jalec gradbenih del v Majšperku bi to zgradbo že dokončalo, če bi ne nastale finančne težave, 'ki edine zavirajo pospešeno delo na tej zgradbi. V Majšperku upajo, da bo teh težav kmalu konec, da bosta tovarni skupno s ptujsko občino omogočili podjetju »Re- mont« čimprejšnje dokončanje del in izročitev zgradbe svojemu namenu. Naš sodelavec se je pozanimal pri investitorjih za njihove skrbi in probleme v zvezi s to gradit- vijo in so dejali, da ne morejo govoriti o težavah, pač pa le o pomanjkanju sredstev, vendar upajo, da se bo tudi to uredilo in bodo lahko po dokončanju te zgradbe začeli misliti še na kako novo zgradbo, saj je v Lešju in Majšperku še več strokovnih de- lavcev, ki čakajo na stanovanja. Te dni bo šolske razrede zopet na polnil naš mladi rod 530 dijakov v gimnazijski stavbi v zvezi z letošnjim povečanjem števila srednjih šol v Ptuju >b po. trebah po vedno večjem številu srednje, višje in visoko izobraže. nih kadrov, smo se obrnili na rav. nateljstvo gimnazije v Ptuju z ne. katerimi vprašanji. Ravnatelj gim. nazije tov. Rudi našemu sodelavcu pojasnil, kako bo v šol. skem letu 1960/61 z gimnazijo, učiteljiščem, srednjo ekonomsko in administrativno šolo, ki bodo vse skupaj pod streho gimnazijske zgradbe. V prostorih gimnazije bo letos 530 študentov 1.—4. razreda gim. nazije, I. in II. letnika učiteljišča. I. in III. semestra ekonomske sred- nje šole in I. letnika administra- tivne šole. V 13 prostorih bodo potemtakem 4 šole, k? bodo imele dopoldnevni in popoldnevni pouk. V sestavu gimnazije bosta 2 letni- ka učiteljišča glede na skupen učni načrt in to 1. letnik na Uci- te'jišču v Mariboru ter II. letnik, ■ ki je lani prvo leto obiskoval uči- teljišče v Ptuju. Ekonomska sreu nja šola bo imela 70 rednih štu. dentov v 2 oddelkih in 80 odraslih v I. in III. semestru. V administra. tivno šolo je sprejetih 80 študen. tov, ki bodo pravtako razdeljeni v 2 oddelka. Dopoldnevni pouk bodo obiskovali študentje iz oddaljenih krajev, popoldnevnj pa študentje, ki so doma v Ptuju a'i v njegovi okolici. Za vse te šole je potre-k^nih v Ptuju 23 učnih moči, zagotovlje. nih pa imajo vsega le 15, 4 ob- ljubljene, manjkalo pa jim bo 6 moči. Za nje in za študente bo ta. ko stanje zahtevalo izredno priza- devnost, da bodo doseženi kar najboljši uspehi. Ob letošnjem vpisu velikega šte. vila dijakov na Učiteljišče, Sred. njo ekonomsko in administrativno šolo se kaže letos manjše zanima- nje za študij na> gimnaziji. Mnogi starši so se odločil^ skupno s svo. jimi hčerkami in sinovi za krajši študij, da bi spravili svoje otroke čimprej do kruha. Srednje stro. kovne šole se jim zdijo najprimer. nejše, ker posredujejo svojim štu. dentom za zaposlitev primerno .strokovno znanje, poleg tega pa imajo absolventi teh šol po nekaj letih službe možnost nadaljevanja študija na višjih šolah. Takoj po končani šoli je tem absolventom lahko dobiti službo v proizvodnji, v uradih in ustanovah. Šele refor. miran učni program gimnazije bo omogočil tudi študentom gimnazi- je učenje strokovnih predmetov (stenografije in strojepisja itd.), tako da se bodo tudi absolventi gimnazije lahko vključevali v pro. izvodnjo, če se ne bodo odločili za študij na vseučilišču. Kot je pojasnil tov. Čeh, se je tudi pri letošnjih sprejemnih izpi. tih na srednji ekonomski šo'i po- kazalo, da prihajajo študentje iz raznih šol z različno utrjenim zna. njem. Sprejemni izpiti za učitelji, šče so delali kandidati v Mariboru na učiteljišču samem. S tem je bilo v Mariboru odločeno, kdo je sprejet in kdo ni. V Ptuju pa je bilo odločeno, kdo bo sprejet v Srednjo ekonomsko šolo i" admi. nistrativno šolo in koga so mora"! zavrniti. Sprejemni izpi*- na ES3 je bil iz slovenščine in matemati- ke. Nekateri kandidati so se dobro znašli in tudi dobro odgovarjali, nekaterim pa je bilo potrebno malo pomagati, da jim je bil omogočen sprejem. Le v primerih, kjer je bilo osnovno znanje le preveč po. manjkljivo, ni bilo mogoče spre. gledati. Letošnji pouk na gimnaziji in učiteljišču bo začel 5. septembra, za strokovne šole pa okrog 10. septembra, kar bodo vsi učenci lahko zvedeli na šolski tabli v gimnaziji. Ptuj je iz dneva v dan bolj poln študentov. Z dopustov so se vrnili profesorji in učiteljstvo in po šo. lah je že vse dovolj skrbi in dela. Vsi skupaj, profesorji in študentje bodo te dni začeli z dobro vo'jo in ni znanstveniki, sociologi in končalo z zadovoljivimi rezultati. V. J. PREDSEDNIK TITO JE SPREJEL: — zastopnike hrvatskih izse- ljencev iz ZDA in Kanade, s ka- terimi se je dalj časa prisrčno razgovarjal; — dosedanjega izrednega in opolnomočenega veleposlanika Japonske v naši državi To^šikazo Kaseja, ki odhaja na novo služ- beno dolžnost; — prvega izrednega in opolno- močenega veleposlanika FLRJ v Gani dr. Zvonka Perušiča, ki bo v kratkem odpotoval na služ- beno mesto, ter našega prvc~a veleposlanika v Gvineji Ilijo Topaloskega; — Iva Sarajčira. novega vele- poslanika FLR.T v Avstriji; — ter Zivadina Simiča, naše- ga veleposlanika v Sudanu, in Lazarja Mo.isova. veleposlanika FLRJ v Moskvi. Stran 2 PTUJSKI TEDNIK ?TUJ, DNE 2. SEPTEMBRA T<»5» Mehanizacija w zadrugah Ing. Egon Zoreč Danes je že povsem jasno, da je v kmetijstvu tehnična preobrazba podlaga socialistič- ni preobrazbi. Zadnji občinski praznik je pokazal, da raz|h>- lagajo zadruge v občini že s pomembnim številom kmetij- skih strojev. Vsekakor je v tetrebno pra- vočasno popravljati ter jih za- upati strokovno izpopolnjenim osebam. Le tako bedo poma- gali k večjim gospodarskim uspehom. Letalska sezona v Ptuju v popolnem r£fc2^m£kFkii Lepo in sončno vreme je omogočilo ptujskim letalcem, da so dosegli v letošnjem letu lepe uspehe na vseh poljih le- talske dejavnosti. Pred dnevi je bil na ptujskem letališču velik dogodek za sedem mladih in pogumnih tovarišev, ki so prvič samostojno preleteli na jadralnem letalu. Uprava Le- talske šole Aerokluba Ptuj je izbrala izmed 19 kandidatov sedem najboljših mladincev. Izbira je bila pravilna, kar do- kazuje, da so kandidati v iz- redno kratkem času obvladali tehniko letenja. Po 60 poletih z učiteljem letenja tov. Prešer- nom so poleteli uspešno samo- stojno, danes pa imajo že nad "50 samostojnih poletanj, pred koncem letalske sezone pa bodo postali diplomirani piloti. Za uspešne samostojne polete so bili nagrajeni vsak z brco v zadnjico, prva brca je padla od njihovega učitelja in uprav- nika, ki jim je potem čestital k uspehu. Potem so se vrstili drug za drugim vsi starejši le- talci, ki so prav tako to doži- veli v preteklosti. Malo čudno se vam zdi taka nagrada, toda povedati vam moram, da je to navada in tradicija vseh letal- cev, zato mora vsak zelenec, kakor te imenujejo starejši letalci, pogumno prenesti vse brce, ne da bi se drznil zasto- kati, kajti poleteti sam je ve- lik in nepozabni uspeh vsa- kega posameznika. Tov. Preše- ren, ki jih uči leteti, je strog, kritizira vsako najmanjšo na- pako in po potrebi kaznuje, pohvali pa le za izredno uspeli polet. Strogo pa mi je zaupal, povedati vam moram, da l(>tijo kakor ptice, predlagal jih bom za sprejem v motorno pilotsko šolo, ki se bo zopet začela pri- hodnje leto; imajo izredno do- ber talent za letenje, to bo še enkrat eskadrila smelih, je za- ključil tov. Prešeren in dal znak za polet. Tudi motorna pilotska šola ne miruje, pet tovarišev se pri- pravlja za izpite pred državno komisijo, vsak dan vadijo s svojimi rumenimi AERI pod vodstvom starega izkušenega pilota Velka Štalcerja. Pred komisijo je namreč treba priti pečen, kakor to pravijo letalci. Poleg ostale dejavnosti pa so tudi doseženi lepi športni re- zultati, štiri tovariši so osvojili srebrno značko »C«, kar pred- stavlja velik uspeh za jadral- nega pilota. Vsak kandidat, ki hoče doseči srebrno značko »C«, mora ostati v zraku z ja- dralnim letalom 5 ur, dvigniti' se na najnižjo višino 1000 m, potem ko se je odklopil od vla- čilca in preleteti 50 km daljine, kar zahteva od pilota precej znanja in sposobnosti v ui)rav- Ijanju letala, če pomislimo, da letalo nima motorja, tt'niveč je treba koristiti nevidne zračne dvi/ne tokove. Tudi i)a(lalci ne mirujejo, saj so dosegli yeč šporlnili rezul- tatov in , izvršili 9.4 skokov. Nebo nad letališčem. je vedno zasedeno. skuf)ine mladih ljudi pa čakajo na zendji. da b' lahko i)oleleli ali skočili s pa- dali. Alojz Canza Voz z lukom — v zadnjih letih v se bolj redka prikazen na cestah, ki peljejo iz lukove dežede na v»e futrani n^še domovine 12 milijard mark za alkohol Ugotovili so, da so v Zahodni Nemčiji porabili lani 12 milijard mark za alkoholne pijače. Ta zne. sek predstavlja kar 6 "o narodne- ga dohodka v Zahodni Nemčiji. Časopisi zato upravičeno ugotav. Ijajo, da se anemški gospodarski čudež« spreminja v »gostinskega«. Tramvaj deficiten Tramvaj je bil nekdaj na moč imenitno vozilo. Na Slovenskem sta se lahko ponašali z njegovim škripanjem in ropotanjem le dve mesti. Prvo mesto je bila seveda Ljubljana, in drugo? Piran! Tramvajske tračnice so pvosta- vili v Piranu ti'x pred prvo sve- tovno vojno, leta 1911. Tramvaj- ska prog'a je povezovala mesto z železniško p>astajo v Luciji (tudi te železnice ni več). Piranska »tramvaj-komanda« je razp>ola- gala s šestimi vlečnimi vozmi m šestimi prikolica/mi. Na dsn šo inkasiraH povprečno 25.000 di- narjev, v času turistične sezone pa tudi po 7.5.000 dinarjev. Na leto £o prodali za približno 18 milijonov dinarjev vozovnic, ven- dar so s temi dohodki komaj krili svoje tekoče izdatke. In tako je leta 1952 občinski ljudski odbor v Piranu sklenil, da tramvaj upo- kojijo in ga izločijo iz prometa. Ves inventar so dali na licitacijo. Vozove je kupilo tramvajsko pod- jetje iz Sarajeva, električne na- prave in stebre tedanji SELVEG, za tračnice pa je bil najboljši ponudnik podjetje ODPAD. In iz- kupiček te prodaje? Približno 18 milijonov dinarjev. 21 uslužben- cev piranskega tramvaj.s'kega podjetja so prekvalificirali in tramvajsko linijo zamenjali z av- tobusnimi progami. mu nofdbc riitishlh hipov pri arodnll Ko so v zadnjem času na Ti- tovem trgu v Pluju začeli pri- pravljat: gradnjo ncveovrš:ni vid- na bctlj kot danes. Ze dolgo je znano dejstvo, da je večina sred- njeveških stavb mesta Ptuja (po- dcben i{>ojav zas.edimo tudi dru- god, n, pr. v Ljubjani, Celju itd. n tudi v Rimu) zgrajena iz gra- diva, izkopanega na območju sta- rorimskega mesta. Tako so tudi uporabili za oporo temeljev sred- njeveške stavbe velike kose trd- nega marmora, ki so jih vzeli verjetno iz stavb v bližini in jih je sedaj dvignila Icpata buldc^ zerja. Zdaj s! pa še poglejmo sporne- n ke same Vsi trije so spomeniki am&kega bogočastja. Poznavanje tega nam daje pK)daike neprecen- ljive vrednosti o duhovni kuituri starovešk.h prebivalcev naših krajev in mnogokrat izvirajo prav iz svetišč dea največje umetni- ške vrednosti. Tako so vs&povsod p^ stan Grčiji in rmski državi krasila dela na(jvečjih umetnikov, ki jih še danes občudujemo, prav svetišča. Odsev teh razmer kaže jasno tudi mesto v provinci — Poetovio. Prvi sipomenik je lep kvadrast oltarček, ki ima ovršje zaključe- no z volu t a nn. Na uckvrjenem napisnem podju moremo razbrati lepe črke. Napis, dasi je, žai, ne- koiliko poškodovan, nam sporoča, da je ta oltarček posvetili rimsko- grški bog nji lova in lune, Dtani, neki MarUalis, častnik XIII. Ge- mine legije, vojaške enote, ki je tvorila stalno posadko Pceiovia več desetletij I. stol. n. št. Oltar- ček je zgradili po zaobl.iuibi, ker mu je boginja iizipolnila željo. Kakšno, pa seveda ne moremo vedeti, tega shematizirani napsi ne navajajo. Poleg njega je hii. najden maj- hen kos kipa, ki je m-crai merita poldrugi meter v višino. Ohranje- na je samo noga, gola noga, trutp in krila orla cb njej in stiliziran blisk. Kiip je vsekakor predstav-* Ijail vrhcivno r msko božanstvo, Ju-^ pitra, ki je upravljal z bliski in mu je bii! posvečen crel, ptica višin. Najpomembnejša pa je najdba na prestoilu sedeče ženske figure- Višina kipa znaša okrog metra, žal pa mu je odbita glava. Sedeča žena je oblečena v bogato nagu- bano obleko, ki je na obeh ra>^ mah sipeta s siponkama, v na- ročju pa drži plitvo košarico S sadeži ali hlebčk kruha. Kip predstavlja po vsej verjetnosti boginjo, in sicer po sorodnosti z upodobitvami po drugih delih rimske države, n, pr. v današnji Francijo ali Zah. Nemčiji morenro soditi, da je pred nam upodobi- tev domačega, keltskega božan- stva rodovitnosti Epcne. Boginja je bila tudi zaščitnica reje konj in je bila po vseh predelih Evrope, kjer se raizširil v zadnjih stolet- jih pred n. št. vpliv keltskega na- rodnostnega elementa, dokaj prc- Ijubljena. Žal nista, kot sem cmenila, oba kipa prišla do nas skozi tisoč- letja nepoškodovana. Poetovio, ki j^ bil veliko mesto, je bil verjet- no bogato okrašen z deli bolj »li manj spretnih kiparjev. Če pa pogledamo ohranjene kiipe v mu^ zejski zbirki, pa vidimo, da je njih število silno pičilo. Nove najdbe nam potrjujejo spet že večkrat Izrečeno domnevo, da ki- pov in reliefov v mestu ni manj- kajo, sedaj jih ni le zato, ker so bili pozneje uporabljeni kot grad- beni material. Najdbe so (p>omembne, kot vl- dimo iz navedenega za pc^znava- nje antičnega mesta in njegove duhovne kukure. Zkiaj so že na šile syo)& mesto v stalni muzejski zibirki iln so dostopne obiskoval-, cem. I. M. Gradnja odtočnega kanala za Hidr oelektirarno Hajdoše se razme- roma hitro bliža Ptuju BRALCI NAM HŠEJO TOVARIŠ UREDNIK, del svojega letošnjega dopusta sem preživeli v letovišču Grad Bori pri Ptuju. Zaradi svoje iz- redne skrbi za goste: odlična hrana, vzorna čistoča, korekten odnos strežnega osebja — zasluži borlski kolektiv javno priznanje. Vendar bi ob tem rad povedal še nekaj: letovišče ni izkoriščeno tako, kot bi bilo lahko. Ker nam- reč nI nobenih naprav za zabavo in razvedrilo, traja sezona komaj nekaj več kot dva meseca. Zato je treba pozdraviti misel kolekti- va, da bi že letos začeli z grad- njo manjšega kopailnega bazena. Kot ^em lahko zvedel — gradifili bi namreč v svoji režiji — vsa stvar ne bi stala več kot 3 mili- jone dinarjev. Potrebnega denar- ja pa kolektiv nima n so zato zaprosoli Občinski ljudski odbor v Ptuju, da bi mu za dciločen čas prepustil letni pavšal, te zneske pa bi porabili za gradnjo bazena. Prepričan sem, da je predlog do- ber in da bo občinski odbor ugod- no sklepal. Predvsem zato, ker v vsej okolici ni nobenega pr mer- nega kopališča, zanimanje delov- nih kolektivov za izlete na Bori pa je zelo veliko — ob nedeljah sem naštel tudi do 600 obiskoval- cev. Tako bi z bazenom za dobr- šen del delovnih ljudi iz teh kra- jev poskrbeli za prijetno teden- sko rekreacijo, saj bi vodo v ba- zenu ogrevali n bi lahko služil svojemu namenu najmanj pet mesecev v letu. BOGDAN PL-EŠA Koper, Čevljarska 9 HUMOR o Diogena so pregnali iz neke- ga posebno dolgočasnega mesta. Poslanec mu je rekel: »Obsodimo te, da takoj odideš!« Na kar je Diogenes odgovoril: »In jaz vas obsodim, da ostanete tukaj!« o Carnegie je bil vnet zbiralec avtogramov. Ko se je potegoval tudi za avtogram Ernesta Haeckla, mu je neki študent obljubil, da mu ga priskrbi. Haeckel se ni pu- stil dologo prositi. Na Mst papirja je zapisal: »Ernest Haeckel se globoko pre- sunjen zahvaljuje za čudoviti mi- kroskop, ki ga je mr. Andrevv Carnegie poklonil biolo.šk(rnu la- boratoriju univerze v Jeni.« Škotska »Kam pa tako tečeš, Mack?« »V trgovino, da prej ne zapro. Na glavniku se mi je zlomil zob.« »Zaradi enega zoba boš kupi'( nov glavnik?« »Veš, ta zob je bil zadnji.« K član''o poklicu ni traktorist. Poleg računovodskih pas lov vodi odkupne posle. Glavna, skrb ji je ažumast računovodstva ter od- kup in prodaja pridelkov. Sedaj se bo slednje zopet začelo. Sad- ja je na pretek. V knjigovodstvu je dobila pomoč. Včasih bo mo- rala zopet na Javo in urediti vse, česar ne bo mogoče s pismi, te- lefonom in brzojavkami. V zgodovini občine Ptuj naj ostane zapisano, da je imel spre- vod po Ptuju ob 2. občinskem prazniku poudarek na kmetijski mehanizaciji in naši mladini, ki se vse bolj navaja na delo raznih strojev in jih tudi ze samostojno upravlja. Dekle na čelu .s|>revoda je bilo poudarek ženski enako- pravnosti, ki se odraža povsod, v proizvodnji in v delavskem in družbenem upravljan.ju. Oboje naj bo zagotovilo ljudstvu, ki je Pfledalo sprevod, in vsem drugim, da bodo v bodočih letih dosegli še večje uspehe. Iz leta v leto bo stroj vse bolj v službi našega ljudstva in mu bo v pomoč pov- sod, da bo laže in več proizvajal in imel več časa za lastno izo- braževanje in razvedrilo. VJ Prometna nesreča v Rogoznici je zalitevaia življenje mopedista V soboto, 27. avgusta 1960, se je nekaj pred uro zjutraj pripetila na cesti v Podvince pri cestnem mostu čez Rogoz- nico huda prometna nesreča. Poltovorni avtomobil S-6867 pe- karskega podjetja »Vinko Reš« iz Ptuja je trčil v mopedista Dominika Skoka, delavca TGA Kidričevo iz Rogoznice "52. ki se je zapeljal s stranske poti na cesto, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta ali ne. Mo- pedist je obležal mrtev na kra- ju trčenja s hudimi poškodba- mi na glavi: avto je utrpel ma- le poškodbe, enako pa moped. Pokojnika so pokopali v pone- deljek. 29. avgusta, narogor- niškem pokopališču, ob ve- liki udeležbi bližnjega prebi- valstva in pokojnikovih sode- lavcev, predpostavljenih in pri- jateljev iz Kidričevega. Zapu- stil je nepreskrbljeno ženo 2 hčerki ter 3 sinove v starosti od 6—1- let. Prva sta bila na kraju nesre- če pokojnikov sosed Stanko Ozvald in vozač avtomobila Viljem Vreg. Hudo poškodov^a- ni. 41 let stari. Dominik Skok je ležal na kraju irčcnja v mlaki krvi. Leva sprednja stran avtomol)ila ga je v Ijrziiii vrgla z motorja v železno ograjo nu)- stu. Pokojni je priletel na rob travcrze z glavo tako močno, da mu je razbilo lobanjo in ga vrglo nazaj na cesto kak meter daleč od travcrze, kjer jo tudi izdihnil. Ko ga je sosed Oz- vald poskušal dvigniti, je še zastokal. Vsak poskus prve po- moči je bil zaman, ker je bila njegova glava preveč poškodo- vana. Rešilni avto je bil čez nekaj minut na mestu nesreče, vendar do jirevoza v bolnišnico ni prišlo. Kmalu so bili tam tudi organi TNZ iz Maribora, ki so vzeli vse potrebne podat- ke in opravili meritve k skici nesreče. Za Skoka je bilo usodno, da se je s stranske poti kakih 100 metrov daleč od svojega do- ma zapeljal na cesto, ki ni bila prosta. Pudi vozač avtomobila ni mogel videti mopedista, ker je njegov pogled na desni za- stiralo grmovje obrežja Rogoz- nice. izza katerega se je pripe- ljal niopcdisf Skok. Sunek ie moral biti zelo močan, saj je pokojnemu na levi strani raz- trgalo lilače in suknjo, pogna- lo moped dalje ob ograji mo- stu, vozača pa vrglo v ograjo. Samo pol metra je bilo razlike, pa bi padel Skok mimo beton- ske sohe ograje na mostti v grabo verjetno brez težjih po- sledic. .Avtomobil je vozač tudi ustavil nekaj metrov od mesta trčenja z nesrečno žrtvijo. Pokojnik se je pripeljal z mopedom v soboto zjutraj z nočne službe v Kidričevem. Po- pil je malo črne kave in se ta- koj odpravil v Ptuj. Trikrat se je oddaljil od hiše in se je zo- pet vrnil, ker je nekaj pozabil. Tretjič je še ženi rekel: »Žena, zdaj pa zares odidem!« Cez par minut je že prinesel sosed Ozvald družini sporočilo, da je njihov oče mrtev na cesti nedaleč od doma. Pred 2 mesecema si je Skok kupil moped Colibri na obro- ke, da bi se tako ne utrudil z vožnjo v Kidričevo, kjer je bil premikač. Po letu 1951, ko sta z ženo zgradila hišico in s težavo preživljala T-člansko družino, ni mogel ničesar ku- piti za se. Pred 2 mesecema se je odločil za moped, /^e 24. ma- ja 1960 je pri AMD Ptuj opra- vil izpit o prometnih znakih in je dobil prometno knjižico štev. 15/572. Sinu Adolfu je do- povedoval, kako previden mora biti na cesti. Po neprespani noči na delu pa je bil v soboto zjutraj za hip sam nepreviden in to je bilo zanj tudi usodno. Ta nesreča je vdovo Ivano in. 5 otrok težko prizadela. Mati in 17-letni sin Adolf. ki bo mo- ral sedaj v službo, bosta mo- rala nadomestiti za mlajše otroke očeta. Žalostna niati sa- mo šc joka in pravi: Nesreča nam je iztrgala iz družine oče- ta, ki je bil naš kruh. duša na- še družine. Težko bomo prebo- leli ta udarec. Kaj hočemo, vsi skupaj bomo morali potrpeti, pridno delati in se preživljati v naši skromni hišici!t V Skokovi hišici ob Rogozni- ci je res žalostno. Otroke sem našel na dvorišču, vsakega pri svojem dolu. Vdova Ivana je prišla iz hišice s črno ruto na glavi. Težko ji je šla beseda iz ust in vsi so imeli solzne oči, ko so mi govorili o očetu. Mali. 7-letni Dominik, jc molče sedel v travi in gledal zdaj enega in drugega, .\isem jih dolgo zadr- ževal. Preblizu je dogodek, ki jih je vse težko ranil in po Vsem se je videlo, da se v živ- ljenje brez najmočnejšega v družini težko vživljajo. VJ. IRAKTORI.ST-ZDRAV. TRAKTOR PA JEIKO POŠKODOVAN Svojevrstno smolo in obenem srečo je ime! v soboto dopol- dne 27. avg. t. 1., vozač trak- torja Kmetijske zadruge Vi- dem Jože Svenšek na vožnji s traktorjem in z gramozom ob- teženo prikolico čez varejski hrib. Traktorist se je znašel z manjšo poškodbo pod traktor- jem, ki ni mogel speljati obte- žene prikolice po hribu iz jar- ka, v katerem je bilo kolo pri- kolice. Traktor je postavilo po koncu in ga naslonilo nazaj na prikolico. K sreči traktorista pri tem ni stisnilo in je ostal l)rez posledic. Močno pa je po- škodovan traktor, ki ima po- škodovano tlačno cev in bo do popravila neuporaben. Uporaba traktorjev v hribo- vitih predelih zahteva od trak- torista posebno previdnost pri njegovi obtežbi zlasti po sla- bih in strmih cestah. V občini je že več primerov podobnih nesreč, ki so se celo slabše končale za traktorista. Pri KZ Videm so se podobnih nesreč doslej močno otepali in upajo, da se jim kaj podobnega ne bo več pripetilo, zlasti če bo traktorist tokratne izkušnje znal v bodoče s pridom uporab- ljati. MURETINCI v Muret:ncih nismo zadovcljni s pomilovanjem v bifeju Gestinske- ga podjetja Bori. V bifeju je za- Pcs en j dek e, ki zapira loka', že Zvečer ob osmih, češ da mera iti spat. Posebno pa nismo zadovljni s cenam . Pol litra kisle vode stane v tem bifpju 70 din (vino stane 220 din Kter, liter brizgan- ca stane 180 din, torej pol litra v»:na 110 din ;n 70 din po! litra kisle vede). Razen tega kraj sp ;h n turi-tičnega značaja. ZAVRČ Organizacija Rdečega kri/ri Turški vrh — Zavrč se pri- pravlja na prireditev na pro- stem pri gasilskem domu v Za- ^rču. Ob tej priložnosti bi naj •okoliški prebivalci spoznali ^^sno povezavo med gasilsko službo in pomočjo RK pri raz- nih nesrečah. Prireditev bo 18. septembra ^•1- v Zavrču. če bo lepo vre- sicer pa jo bodo preložili Poznejšo nedeljo. 2 vztrajno opozar- janje ljudi na nevarnosti in na po.sameznife je zakrila najino srečo. Ostala je le še senca spominov. RAZLIKE Nemec, Francoz, Škot in Kitajec se usedejo v kavarno. Vsi naroči- jo turško in vsakemu pade v sko- delico muha. Kaj se zgodi? Nemec pobere muho iz kave, jo mirno odstrani in popije kavo. Francoz se razburi in vse skupaj zaluča proč. Kitajec zMje kavo po tleh in poje muho. Škot kavo po- pije, muho pa proda Kitajcu. E R I R E Motto dežja Med dnevi labirinti odsanjanih poti. Ničesar ne reci, draga, dovo'j, da sem ob tebi vzljubil oblake, ki več ne temnijo v grozi samine in vzkliknil med brajdami s smehom pozavne v sebj med krošnje miline. Da se to mestece otožno razrašča v eno izmed pravljic iz tisoč in ene noči, prepolno belih poti. Še tem grivam valov razpodenih pošiljam na čolnih tišine objeme zbujenih. Ob večerih se ne nagledam zvezd, ki so ubi'e koprnenja madih juter plesaje v tem vihravem popoldnevu med podboji z zvonko večnostjo dežnih kapelj mimo line. In vsenaokrog nje je mavrični motto. igrivo naklonjen iskanju ustnic do valovanja dolgih las v stišano samoto. Med dnem, ki omahuje in jutrom, ki kljubuje ne bo noči, vse bo TI in vsaka ura teme TVOJE SINJE OČI. Zato še ne upam, ne morem v mesto, ker vem, da te vse te brezsramno lačne oči razcefrajo med topotom splašenih nog v hropenju noči. Saj je treba le malo, 'e čisto malo obrniti glavo in s pogledom prikleniti za dolgi poljub te toplo zastrte oči, le to zaznati: TAKRAT IMAM VSEM LJUDEM TOLIKO DATI! DOBRO ZDRAVILO — Možu sem nasula v kavo pra- šek, ki naj bj ga odvadil alkohola. — Pa je kaj pomagalo? Kakor se vzame: kave sedaj ne pije več. Za dobro voljo JEZNI SKLADATEU V neki družbi, kjer so govorili o pos'edicah nagle jeze, je slavni skladatelj Franz Schubert izjavil naslednje: »V bistvu sem dober človek, to- da če me kdo zares razjezi, potem mu brez usmiljenja razbijem nos.« »Za božjo voljo!« je vzkliknila neka gospodična, »ali ste bili že večkrat tako jezni?« »Še nikoli,« je sramežljivo od- govoril poh'evni Schubert. ŠKOTSKI TRGOVCI Tole elastiko vam prav posebno priporočam — hiti zatrjevati tr- govski potnik. — Nikakor! — ga zavrne Mac Tawish. — Tega blaga nočem več v svoji trgovini. — Mar ljudje ne kupujejo ela- stike? — To že; toda vedno, kadar jo merim, me krepko tlesne po ro- ki! PASJA VROČINA — Neverjetno, kakšna vročina je pritisnila! Prav tako kot leta 1950. — Eh kaj, takrat ni bilo nič po- sebnega! Spomnim se, da je bila 1922. leta takšna vročina, da so drevesa tekala za psi s prošnjo, naj jih zalijejo!... ODVETNIŠKA — Danes sem zastopal neko stranko na okrožnem sodišču in rečem ti, da je pravica zmagala na vsej črti. — Torej se boš pritožil proti takšni razsodbi? VELIKA PORCIJA Farmar pride prvikrat s svoje- ga ranča v velemesto, stopi v restavracijo in naroči zrezek. Ko- mu ga natakar prinese, ga far- mar vzame v roke, si ga kritično ogleda od vseh strani in nato zadovoljno meni: — Da, prav to sem si želel! Prinesite mi. prosim, eno porcijo tega! ČE MOŽ SMRČI Janez strašno smrči. Žena ga dregne v rebra in jezna reče: — Ne smrči vendar tako strašno! Takrat se pa Janez zbudi iz svojih sanj in zmrmra: — Oh, dragica, moja žena mi to tudi vedno očita! NI JI MOGEL ODREČI — Kaj, vi se hočete ločiti? — Da, moja žena tako želi. — In vi ste privolili v to? — Kaj pa naj storim — saj ne morem odreči nobeni njeni želji. AH, ZATO! Soseda sosedi: — Midva z mo- žem se nikoli ne prepirava vpričo otrok: če opazim, da bova prišla kje navzkriž, pošljem prej otroke na ulico! — Ah, zato so vaši otroci stal- no na cesti! Velike skrbi ob prvih zobeh Večina otrok dobi prvj zob med šestim in osmim mesecem, ven- dar ni velika redkost zob že v četrtem mesecu starosti, ali pa še'e po desetem mesecu. Če otrok ni rahitičen in dobi prvi zob boij pozno, zrastejo navadno ostali zobje eden za drugim in tako na- doknadijo izgubljeni Cas. OTROK JE SITEN Rast zob je normalen pojav, vendar se nekateri otroci ne po- čutijo dobro, sitnarijo, se ponoči prebujajo in jočejo. Poskušajte jih pomiriti z malo zasladkanega mlc ka ali vode. Ko bodo t)olečine pre. šle, bo otrok zaspal. NEZGODE Z ZOBKI Nekaj tednov pred prvim zob- kom se otrok zelo slini in vtiKa v usta vse, kar mu pride v rok£. Tega mu ne preprečujte, ker ob. čuti potrebo, da pritisne na dlesni kaj trdega. Seveda pa morajo biti predmeti okoli njega čisti. Pri pre- nekaterem otroku je rast zob spremljana s povišano temperatu ro, ekcemi, bruhanjem, driska- mi itd. — Vendar ne moremo vsake otrokove bolezni opravičiti z zobmi, zato Pfi hujših motnjah le poprosite za nasvet zdravnika, da ne boste zanemarili otrokovega zdravja. PRVA ZOBNA ŠČETKA Ko je otroku dve leti, zelo rad posnema odrasle, pa mu bp zato tudi v veliko veselje čiščenje zob z majhno, zelo mehko ščetko. Po. sebno važno je čiščenje zob zve- čer. Kvarjenje zob je izredno moč- no prav zaradi ostankov sladkih jedi med zobmi. LUKNJICA V MLEČNIH ZOBEH Marsikateri materi se zdi, da mlečne zobe ni potrebno negova- ti, saj bodo tako ali tako izpadM. Toda ta nega je izredno važna za zdravje ostalih zob, ki bodo zame- njali mlečne. Mlečni zobje se ze- lo radi kvarijo. Najenostavneje je zob izdreti, toda praznina, ki na. stane, omogoča da se sosednjj zob razširi, napačno zraste in ko se pojavi stalni zob, zanj ni več pro- stora. PRVI STALNI ZOBJE Prvi stalni zobje zrastejo "^ed petim in sedmim letom. Če se zaradi nemarnosti pokva. njo, jih je treba izdreti, zaradi tega pa se lahko vsi drugi zobje deformirajo. Zadnji stalni zobje zrastejo med desetim in dvanaj- stim letom. Če opazite, da ima ka. teri od zob nepravilno 'ego, se takoj obrnite po pomoč k zobo, zdravniku. — Doba med desetin^ in dvajsetim letom je najbolj idealna za izravnavo zob na čelju, sti. VITAMIN A IN ČUTILA Pomanjkanje vitamina A lahko povzroči občutne motnje v delo- vanju čutil, zatrjuje skupina zdravnikov, ki delajo v newyoc. škem medicinskem centru. Posle, dice se poznajo predvsem v oku, su, delno pa tudi v pešanju vida in vonja. IMA JAPONSKEM NAJVEČ ŽRTEV NESREČ Lani se je na Japonskem smrt- no ponesrečilo ali se poškodovalo pri delu 740.000 ljudi ali nad 2000 dnevno Pri prometih nezgo- dah je bilo okoli 10.000 smrtnih žrtev, blizu 230.000 poškodovanih pa se je moralo zateči v bolniš- nice in ambulante. PREDOR, VREDEN IMENA Predor Sozina v Črni gori. na normalnotirni progi Bar—Virpa- zar. ki je dolga 23,5 km. meri 6172 metrov in je eden izmed najdaljših na svetu. PROIZVODNJA NOGAVIC V naš; državi izdelajo na leto okoli 30 milijonov parov različnih nogavic iz volne, svile in sinte- tičnih vlaken. SREČNO, SPLAVARJA! Dva Evropejca nameravata v dveh letih s splavom objadrati Južno Ameriko. Njun splav meri približno 3,5 metre v širino in 6 metrov v dolžino. Napravljen je iz kovinskih cevi, ki so pritrjene na bencinske sode. Splav nosi ime »Samotna zvezda« in bo plul i>od teksaško zastavo. Televizifska epilepsija že v starem veku so vedeli, da utripajoča svetloba lahko povzroči epileptični napad (napad padavice) pri osebah, ki bolujejo za to bo- leznijo; tako so na primer trgovci s sužnji izkoriščali prav ta pojav, da bi s poskusom ugotovili, ali je kateri od sužnjev ki so jih kupo. vali, podvržen padavici. » V neki psihiatrijski kliniki v| Malmoju na Švedskem strokovnjaJ ki že dalj časa raziskujejo ta po- jav; s posebnimi napravamf regi- strirajo električne možganske im- pulze pri padavičarjih in to med napadi, ki jih povzroča utripajoča svet'oba. Med temi poskusi so od- krili nekaj zanimivega: epileptični napad najhitreje povzroča tista utripajoča svetloba, katere frek. venca utripanja je skoraj povsem podobna »utripanju« slike na tele- vizijskem zaslonu. Kako sta šakala speljala leva na led Lev, nekoč mogočen in strah vzbujajoč, se je pvostiaral in tako 05label, da se je še komaj pre- mikal. Trudoma se je privlekel do jezera in se skril v grmovju na bregu. Upal je, da bo zalotil kako žival, ki bo prišla pit, in tako potešil svojo lakoto. Opoldne sta prišla k jezeru dva šakala — samec in samica. Ko sta opazila leva, je bilo že pre- pozno. »Kalko neki bi se rešila?« je pomislila samica in že ji je šinila v glavo rešilna misel. Glasno je rekla šakalu: »Dva naj živita pri tebi, troje pa pusti meni. Sicer pa p>avpra- šajva za svet leva.« ■ In oba sta stopila pred leva, ga pozdravila, samica pa je rekla: »O modri lev. p>omagaj nama. Pravično razsodi. Sprla sva se, zakaj nikakor si ne moreva raz- deliti mladičev. Šakal jih hoče obdržati troje, jaz pa pravim, da jih troje pnpada meni, on pa naj obdrži ^va. Če boš pravilijij rai- sodil, ti privedem vseh pet mla- dičev.« Lev je premišljeval. Zdaj ima kot plen dva; če bom pa potrpel, se mu obeta sedem slastnih zalo- gajev. Zato je rekel: »Privedita mladiče. Ko jih lx>m videl, vama bom povedal svoj sklep.« »Si slišal?« je dejala šakalja samica. »Pri priči bo razsodil. Za- to se brž napij vode in pripelji mladiče.« Šakal se je napil in odnesel pe- te. Čez nekaj časa je samica rekla levu: »Ko bi ti vedel, kakšen lentih je moj mož, bržkone je prišel do- mov, se zavalil v svoj brlog in zaspal. Tako trdno spi, da qa zle- pa ne zbudiš. Zato smo vedno lačni. Če ti je prav, stečem do- mov in ti ga za uhlje z mladič: vred pripeljem sem.« Levu so se v želodcu že delade pajčevine in zato je bil čedalje bolj nestrpen. Odvrnil je: »Steči in jih pripelji. Vsak spor se tem bolje poravna, čim hitreje ga sodnik reši.« Samica se je naf>ila vode in zbežala v šakalov brlog. Dolgo je čakal stari lev, a ni- kogar ni dočakal. Trudoma se je dvignil in krenil i>o sledovih obeh šakalov. Kntalu je prišel do nju- nega brloga in zaklical: »Prijatelja, ker sta se nekaj za- kasnila, sem prišel sam. da bi poravnal vajin spor. Pridite vsi na^pliano!« Šakala pa sta odgovorila v en glas: »O. lev, midva sva se že pobo- tala in sama poravnala najin spor!« Tako sta šakala speljala leva na led. Indijska pnavljica Z I N K A • PRVIČ V ŠOLO Kaj gledaš zaskrbljeno me, kaj se godi s teboj, v življenje prvi si korak danes usmeri! svoj. Pospravi'« si igrače vse in knjigo vzel v roko, v šolo si napotil se, prostosti dal slovo. Kaj naj ti na pot podam na ta veliki dan? Ostani priden, uči se, kuj si srečo sam! V duši tvoji biva naj blagost srca, dobrota, te poštenje spremlja naj in ne zgreši pota! Domislice • ANEKDOTA • Pisatelj Alfred Capus je neke- ga dne sedel v gledališču in gle- dal igralko, ki se mu je zdela I>opolnoma brez talenta. Med če- trtim dejanjem se je obrnil k so- sedu in vprašal: »Le zakaj puste tej babnici igrati?« »Direktorjeva ljubica je,« je pojasnil sosed. »Ah. tako.« je menil Capus, vtoda to b: moralo biti jasneje povfdano že v prvem dejanju.« Tudi Polskava je v vroč h dneh p olna kopalcev iz bližn.ie Župečje vasi in Lovrenca na Dravskem po Iju PRVI JUGOSLOVANSKI USPEH NA XVII. OLIMPIJSKIH IGRAH Doslej največji uspeh naše rokoborbe * BASILIKA DI MASSENZIO: KASI^JO SINOČI JE NA OLIM- PIJSKEM TEKMOVANJU V ROKOBORBI V GRŠKO-RIMSKEM STILU JUGOSLOVAN BRANKO MAPTINOVIČ ZASEDEL DRUGO MESTO V LAHKI KATEGORIJI IN S TEM OSVOJIL PRVO ME- DALJO ZA JUGOSLAVIJO — SREBRNO. Toda v zaključnih borbah .je prišlo do nemilega primera, ko je bila lažirana borba med sov- jetc-m Koridzeom in Bolgarom Sto.ianovom. V zadrji minuti se je Stojanov tako rekoč sam tu- širal in s tem oškodoval Marti- noviča. ki je bil glavni favorit (glede na točke) za zlato 'tieda- Ijo. Zaradi tejja so sodniki dis- kvalificirali Koridzea in Sto-ja- nova, vendar rokobcrca nista hotela zapustiti ringa celih 1.5 minut. Ta primer je takoj reše- val izvršni odbor mednarodne rokoborske zveze, ki je odločil, da je zmagovalec Koridze po točkah. Stojanov pa je bil dis- kvalificiran. Ta odločitev je pri- morala Marfinoviča. da sc je boril še v enem odločilnem dvo- hoiii, ki je odločal o zlati me- dalji. Zmagal je Koridze. ki je do- segel minimalno prednost. Mar- tinoviču je zadostoval neodlo- čen rezultat, vendar tega ni do- segel. Toda tudi srebrna meda- lja je odličen uspeh za naš šport. Branko Martinovič je prvi Jugoslovan, ki je osvojil meda- ljo na XVIL rimskih olimpij- skih igrah v Rimu. Rojen je 17. februarja 1937 v Beogradu, je študent tretjega letnika pravne fakultete v Beogradu, z oko- ix>rbo pa se je začel ukvarjati leta 1948 v iDeograjskem vi^e- lezničarju«. Martinovič je več- kratni mladinski in seniorski državni prvak ter reprezen*snt. Naš drugi predstavnik Horv.^it v kategoriji B je dosegel v končni razvrstitvi peto mesto, čeprav je premagal sovjeta Gamarnika in f^fancoza Schimayera. Ostali olimpijski prvaki so: velter: Bajrak (Turčija), ban- tam: Karavejet (ZSSR), peresno lahka: Sile (Turčija), poltežka Kiss (Turčija), srednja: Doorev (Bolgarija). SRETENOVIČ V ČETRT- FINALU 9 PALAZZO DELLO ŠPORT. — Jugoslovanski boksar tež- ke kategorije Sretenovič je sinoči pred 6000 gledalci v rim- ski športni palači v osmini fi- nala premagal Argentinca Cor- letija po točkah. S to zmago se je Sretenovič uvrstil med osem najboljših boksarjev v svoji kategoriji, v četrfinalu pa se bo srečal s prav dobrim Južnoafri- čanom T^!>ke'-om. V srečar.iu s Corletijem je bil Sretenovič izrazito boljši v prvih dveh run- dah. zatem pa v tretji popustil, vendar je po zaslugi prvih dvcb rund zmagal. Od ostalih borb je vredno o-meniti poraz Tunižana Sadoh* Štirje olimpijski rekordi Pisana množica 70.000 gle in lep popoldan, je bila dekora metalcev krogle, ki so morda s seikov v atletiki na XVII. olim zmagovalec iz Helsinki ja 1952 i ral tokrat, čeprav nerad, srtis prvaku Billu Niederju. Ta je z metra ignoriral toga pravila sel zentance, ki so ga uvrstili v je zbolel Davies. Svetovni prvak v teku na 100 m nemški sprinter Armin Hary je po odličnem teku zrušil že legendarni olimpijski rekord Jessyja Ovvensa 10.3. Po najvišji trofeji, zlati ko- lajni za skok v daljino za žene, je letos posegla sovjetska tekmoval, ka Krepkina. Nit; olimpijska zma- govalka iz Melbourna Krzsesin ska nit-' svetovna prvakinja v tej disciplini predstavnica Nemčije Klausova ji nisa bili kos. To so bili prvi utrinki s stadio- na 0'impico. ki so dali naslutiti, da bomo lahko že v naslednjih dneh prisostvovali pravi žetvi in košnji na4razllčnejših rekordni^, dalcev najrazličnejših narodnosti cija popolnega triumfa ameriških tem otvorili plejado rekordnih do- pijskih igrah v Rimu. Olimpijski n Melbourna 1956 0'Brien je mO' niti roko sedanjemu svetovnemu novim olimpijskim rekordom 19,68 ektorjev ameriške atletske reprC' reprezentanco šele naknadno, ko dosežkov od olimpijskih preko kontinentalnih in verjetno tudi svetovnih. v * KROGLA - MOŠKI: " ameriška trojka Parry 0'Brien, Dallas Long in Bili hl-eder so irne- na, ki bodo zapisana v knjigo olimpijskih zmagovalcev. 'Bili sO nenadkriljivi in zasluzijo vse pri' znanje. Bivši evropski rekordef Anglež Arthur Rowe je izpadel ž* v predtekmovanju, tako ^ ^ usodo Evrope reševali Čeh Ji^ Skobla, ttniiian Meconi in MadzOf prUJ, DNE 2 SEPTEMBRA 19W PTUJSKI TEDNIK Stran 5 kakor mavrica in čudoviti sonč- ni zahodi, tako so tudi snopi in goreči trakovi po'arnega sija vse- lej očarali Človeka in razplamte- vali njegovo domišljijo. Na Severu je polarnj sij pogost pojav: v de- setih jasnih nočeh ga je videti devetkrat. V Evropi ga opazujejo v Skandinaviji in na Škotskem, redkeje na Danskem. Včasih se lepota odkrije Newyorčanom, raz- lije se nad Bostonom, toda glej čudno krivico — Rim, ki 'eži na isti zemeljski širini kot Boston, te lepote ni še nikoli užil! V mitologiji severnih narodov ■jc polarni sij opisan zelo slikovi- to — kot odblesk zlatih ščitov Walkur, p'avolasih bojevnic, ki jezdijo prek neba, noseč duše padlih vojakov v večni Walhall ... Potomci teh vojŠčakov so si na- ravni pojav razlagali že precej bolj razumsko: imeli so ga za refleks sončne svetlobe, ki se od- bija od 'edenih poljan Severa. Šele v osemdesetih letih prejš- njega stoletja je neki arktični ekspediciji, sestavljeni iz znan- stvenikov dvajsetih dežel, uspelo postaviti trditve, da polarni sij ni nikaka optična prevara, nikaka fa- ta morgana, marveč da je prava svetloba, ki obseva Zemljo nekje v višni med 100 in 1000 kilome- tri. Isti možje So tudi dognali, da se po'arni sij ne pojavlja najpogo- steje v bližini Severnega tečaja, marveč precej južneje. Njegova »prava domovina« leži na zahodni Grenlandiji in se imenuje geo- magnetni pol. Po tem odkritju je postalo sedanje ameriško oporišče Thule na Grbnlandu odskočna de- ska raziskovalcem polarnega sija. Še eno pomembno odkritje se je rodilo konec prejšnjega stolet- ja: znanstveniki, ki so ponoči opa- zovaM polarni sij in drugi, ki so podnevi s specialnimi filtri na- penjali oči proti Soncu, so pod črto svojih dognanj našli skupni imenovalec. Zapiski obeh skupin so pokazali, da doseže delovanje peg kulminacijo vsakih 11 let. to se pravi tedaj, ko se tudi polar- ni sij pojavlja najpogosteje. Raziskovanja so se odt'ej nada- ljevala v tej smeri. Profesor Syd- ney Chapman iz Oxforda in dr. Martyn Canberre v Avstraliji sta ugotovila, da se ob nastopu sonč- nih peg in erupcij valijo iz Sonca ogromni stebri plina, sestavljeni največkrat iz vodikovih atomov. Vsak od teh atomov ima pozitivno nabiti proton in negativno nabit elektron. Taki curk' plina od časa do časa bombardirajo Zemljo na njenem hitrem (29 ki'omctrov na sekundo) potovanju okrog Sonca. Seveda ne morejo brez težav pro- dreti v našo atmosfero, ker jim to preprečuje magnetno polje Ze- mlje, ki jih cepi. Pozitivno nabiti delci nadaljujejo potovanje v eni smeri, negativno nabiti pa v na- sprotni smeri, — okoli Zemlje. Ko prenehajo krožiti, se ti delci spu- ščajo proti Zemlji v smeri mag- netnih silnic, in sicer večinoma v polarnih pasovih. Tu trčijo v zraku ob dušik in kisik. Pos'edica teh trčenj je — nastanek polar- nega sija! Ko so kasneje preverjali to teo- rijo se je pokazalo, da je točna. Dr Mein usu na čik. univerzi je na osnovi dognanj obeh znanstveni- kov celo uspelo, da je »izdelal« polarni sij v svojem laboratoriju. Poštni roboti Uprava pošte v Detroitu je bi'a ponosna, ker je imela na raznih krajih mesta svoje »govorne avto- mate«, ki so mimoidočim proda- jali poštne znamke. Toda kmalu je začel ta robot grešiti. Namesto da bi pravilno vračal drobiž in da bi se s pomočjo magnetofonskega traku zahvalil strankam, se je začel sam s seboj razgovarjati v nerazumljivem jeziku in »razsipa- vati denar«. Inženirju ni uspe'o odstraniti napake, zato je pošta svoje robote umaknila iz prometa. Kupci na tekočem traku Amerika je prva dežela, ki je uvedla samopostrežne trgovine. Zdaj je šla še korak da'je: v Chi- cagu je odprta prva samopostrež- na trgovina na tekočem traku. Go- spodinji, ki vstopi v takšno trgo- vino, se ni treba več sprehajati po njej. Pri vhodu enostavno sto- pi na tekoči trak. ki jo počasi prevaža od police do police. Zakaj ženske živijo dlie od moških? Znano je dejstvo, da ženske da. Ije časa žive kot moški. S tem vprašanjem se ukvarjajo tudi zna- ni znani znanstveniki, sociologi in dobro organizirane ankete. Vsi skušajo dobiti odgovor, zakaj žive ženske dalje časa Najnovejša znanstvena dognanja v svetu pra. vijo, da imajo v odnosu do moških ženske nekatere biološke predno- sti, da so bolje oborožene za bor- bo proti nalezljivim boleznim, pc drugi strani pa je »močnejši« spol v večini primerov izpostav''jen večjim naporom v vseh oblikah vsakdanje borbe za eksistenco. To velja predvsem za Francijo, Italijo in vse druge kapitalistične države, k iimajo po tri do pet milijonov vdov, od katerih živi večina od minimalnih pokojnin. Medicina je prišla do naslednjih pomembnih ugotovitev: po svojem sestavu ima kri ženske več belih krvnih telesc, ki igrajo, kot je znano, veliko vlogo v boju proti boleznim; — ženske se rodijo z 48 hromosomi, medtem ko jih imajo moški samo 47, kar daje »s"abše. mu« spolu imunost proti boleznim ranih otroških let in mu zmanjšu- je odstotek smrtnosti v tej rasni dobi; — hipofiza je pri ženski ne. koliko bolj razvita kot pri moških, prav od nje pa je odvisno funkci. oniranje nadledvičnega sistema, ki ima pomembno, pa celo odločilno vlogo v borbi človeka za vsakdanji obstanek. Prav tako koristijo za- ščiti žensk pred mnogimi bolezni, mi tudi houmonalni sckreti jajčni, ka. Da'je se ženska laže prilagodi okolju, v katerem živi, večina žensk dela v hiši in ni tako izpo- stavljena napadom mikrobov in nesrečnim primerom kot moški, ki postavlja v borbi za kruh pogosto na kocko svoje zdravje in energi. jo. Če ne uspevajo, se mnogi vda- jo alkoholu, pa je tudi odstotek smrtnosti zaradi alkohola in ciro- ze jeter pri moških večji, medtem ko pri ženskah ta vzrok smrtnosti ne obstoji. nBjpHljeni organizem alkoholikov je manj odooren in je bolj izpostav'jen napadom mikro- bov. Tako je znanost ugotovila, da so moški manj odporni od ži^nsk in je s tem za vselej odpravila teorijo o ženskah kot slabšem spolu. Mo. ■ ški običajno verujejo, da i majo j močnejšo voljo, a se vendar ne odrečejo stvarem, ki jim škoduje- jo. Manj rad, odhajamo na zdrav- iliške preglede. Zdravnike, zobarje in tudi psihiatre običajno obisku- jejo ženske. Moški se tudi ^^^^ odrečejo močnim jedem in n skr- bijo za pravilno prehrano. Zato pogosto bolujejo na srcu in klero. zi, zato znanost ugotavlja, da žive ženske dalj časa od moških ne sa. zarad, bio'oških prednosti, temveč tudi zaradi drugih lastnt>. sti. Leteti, leteti. *« Ko bi znal leteti kot ptica . ..« to je bila davna vroča želja člo- veškega rodu. Ljudje so zavistno opazovali ptice in premiš'jali, ka. ko bi jim iztrgali skrivnost lete- nja. Legenda pripoveduje, da je to v davnih časih uspelo Ikaru iz Ita- ke, vosek pa, s katerim so bile zlepljene perutnice, se je v zraku pod vročim soncem raztopil in človek-ptica je strmoglavil v mor. je. PRVI LETALC NISO IMELI PERJA Prvi letalci, ki so že nekako pred 135 milijoni 'et vzleteli s tal naše Zemlje, so bile žuželke, ne dosti drugačne kakor jih poznamo dandanes. Prva razVojna doba — da so jim nerazviti deli telesa od- padali in da so dobili prikladne oblike za letenje, pri žuželkah ni trajala posebno dolgo. Kma'u za njimi, še vedno pred več kot 100 milijoni let, so se pojavili leteči kuščarji — pterodaktili. Na njiho. vih prednjih nogah se je razvil nenavadno dolg prst, ki je pred- stavljal prednji rob krila, katerega konec je bil priraščen za rep. Dru- gi štirje prsti pa so ostali majhni in pterodakti'i so jih rabili za obešanje po drevju. Spet je minilo 50 milijonov let in pojavili so se novi letalci — netopirji, kj so se obešali po drevju s pomočjo krempljev na krilu. Razen dolge- ga prsta so jim zato tudi drugi štirje prsti pomagali pri letenju s tem, da so ojačili krilo. Netopirji so bi'i tisti čas naj. spretnejši letalci. V boju za ob- stanek so ostali zmagovalci, med- tem ko so pterodaktili izumrli, razlagamo si, da zato, ker njihova krila niso bila dovolj trdna. Nekaj podobnega smo lahko opazovali pri prvih letalih: s'aba konstruk- cija kril in šibki motorji so bili njihova najšibkejša točka. Tudi pterodaktil ni imel dovolj letalne moči. Lebdel je v zraku približno tako kakor jadralno letalo. Eden od prvih pterodakti'ov je meril čez krila sedem in pol me- tra, težak je bil okrog 14 kilogra. mov. Zanimiv je bil rep pterodak- tilov, ki je imel tudi navpično krilce. Takšnega repa dandanes ni- ma nobena ptica, noben netopir, nobena žuželka — imajo ga pa le- tala! Kasneje so se pojavili tudi pte- rodaktili brez repa, prva živa bit. ja — ki so 'etela samo s krili. Bili so mnogo manjš,- od svojih prednikov, čez krila pa so merili največ 45 centimetrov. Ta tedaj najhitrejši »model« pa se je moral klavrno umakniti pticam, pokritim s perjem. V primerjavi s pticami je bil pterodaktil podoben oskub. Ijenemu piščancu, v katerem da- nes nihče ne vidj posebno spret- nega letalca. VEDNO HITREJE V tistih davnih dneh pred de- set in deset milijoni 'et so imele tudi ptice dolge, kuščarjevim po- dobne repe, le da so bili pokriti s perjem. Velike so bile kot današ- nji golobi in sprva niso posebno nadkriljevale pterodaktilov. Toda peresa so omogočila 'ahko in čvr- sto konstrukcijo kril, kar je pti- cam sčasoma prineslo odločilno premoč. Tudi ptičji trup se je razvijal in je dobival vedno popolnejšo aero- dinamično obliko. Hitrostni »re. kordi« so pada'i drug za drugim, kakor padajo v sodobnem letalstvu. Razvile so se prsne mišice, dolgi rep je postal mnogo krajši in močnejši — uporabno krmilo. Ptice so postale sijajni letalci, ki tudi zdaj daleč prekašajo sposob- nost najmodernejših reaktivnih leta'. Ptice so dolgo kljubovale člove- kovi želji, da bi jih posnemal. Znale so varovati skrivnost lete. nja in človek se je moral sam do- kopati na primer do spoznanja, kako ve'ikega pomena je priteg. nitev koles v trup aviona. ODKOD PRAVLJICE O LETEČI PREPROGI? Spretni letalci pa niso samo pti. ce. Nekatere vrste pajkov prede- jo lahke mreže, ki plavajo po zra. ku. Zrak, segret od sonca se dvi- ga in nosi mrežo z neznatnim pot- nikom vred. To je lep primer ne- posrednega izkoriščanja sončne energije, seveda pa uspeva le za- radi neznatne mreže in pajka. Že davno so ljudje opazovali te mre. že in so ugiba'i, kako da morejo leteti. Skrivnosti niso razvozlali, rodile so se le mične in vznemir- give pravljice o letečih preprogah. Pa letalce lahko opazujemo tudi v rastlinskem svetu. Javorovo se. me na primer ima majhna krilca ki se pri padanju vrte, zadržujejo padec ter omogočajo vetru, da no. si drobcenega »letalca«. Na tej osnovi so ljudje zgradili helikop- ter. Znanstveniki so prepričani, da narava prikriva še marsikaj, s či- mer bi se dalo izpopolniti letala. Če opazujete jato divjih 'abodov, vidite, da lete po taktu, čeprav se ga ne drže popolnoma. Ta pojav zbuja občutek, da krila valovijo od spredaj nazaj. Mar takšen način leta vpliva na hitrost? Labodi prav gotovo ne letijo na takšen način samo zato. da bi se kratko- časili. In podobnih ugank pri pti- cah je še več. Čas jih bo nedvo- mno odgonetil, ljudje bodo pticam iztrgale zadnje skrivnosti in jih uporabili za še večji vzpon zrač. nega prometa jm Pol nrc pri bcncinshl Črpalki v Ptnin Doptistniška mrzlica je z vso močjo zajela tudi naše zgodo- vinsko mesto. Nekaj uradov je skoraj praznih in če kcga iščeš, dobiiš odgovotr: »Ga ni, je na do- pustu!« Zares, to so blaženi do- puitniki! Deževno poletno vreme se je nekoliko ustalilo, popcldnevi so sončni in vroči in če imaš zraven vsega še »Fičota«, potem pa moraš biti res dobre volje. Samo še nekaj bencina in že zdr- viš po naših belih cestah. Ko bi vsaj bencina ne bilo tre- ba, petem bi se še dalo shajat!. Tako pa, če nočeš porivati avto- mobila ali motorja, s kupiš tcliko bencina, da ti ga sredi p>ati ne bo zmanjkalo. Prva sreča, da še imama ben- cinske črpalke, ki pohlevno čaka- jo pri cestah in radodarno dajejo hrano lačnim motorjem. Navadno so sredi zelenja, med modemiimi stavbami in so piKjeten okras za marsikateri kraj. Tudi naša, ptuj- ska, je prav prijetna za oko m oživlja del parka. Usedel sem se v senco gostega kostanja in opazoval, ka'<:) poteUa življenje pri tej črpalki. Mimo nje so po moderni, asfaltirani cesti drveli avtomobili vseh znamk in držav, domači in tuji tovornjaki, motorist' iin mopedisti, klesarji in pemi. Vmes pa se je od časa do časa prizibalo staco in nič več »aktualno« vozilo — konjska in kravja vprega. Prav kmalu je zavila k črpalki velika, rdeča c;s*.erna z belo črto. Uslužbenca sta tekala zdaj sem, zdaj tja in urejevala vse p:treb- no.' Kmalu pa mi je pc.stao žal, da nimam s seboj fotografskega aparata. Prišlo je namreč prikup- no dekle v svetli poletni oblek. V roki J3 nosilo majhno kanglico in poprosilo za par litrcv bencina. Uslužbenec je najprej grdo po- gledal, nato pa se je omehčal in ji natoČL. To je bil zares lep kon- trast: velka cisterna in majhna kanglica. Za okvir pa prikupno dekle in smehijajoč se uslužbe- nec. Nato se je dostojanstveno pr- peljal prileten možakar na »Ccli- briju«, kmalu za njim pa še de- lavec v modri delavski obleki na enakem mopedu. Z veh ko brzino je pripe jal še rešilni avtomobil. Nemudoma je dobil svoj cbrck in že je Izginil za vogalom Pribrneli so še tr je mopedisti na zelenem, rdečem in plavem »Colibriju«. Čez nekaj časa se je pri »Petrolcvem« servisu ustavil inozemski avtomo- bil z oznako GB Tcrej tudi An- gleži pridejo skoz* naše mesto. Uslužbenec jim je natočiJ zaže- leno količino bencina, očistil cken;ka stekla n že so se poslo- v.li s prijaznim nasmeškom. Čez par mmut je ustavil pri črpalk: zelen »Tamovec«, ki se je odpe- ljal z delavci nekam prot Haj- dini. Z nasprctne strani je pri- švrgal še majhen »Fičo«. Lastnik je prav samozavestno stopiil iz avtcmohla, naročil, pacal im se zopet odpeljal. Kmalu za njim se je na mopedu pripeljal »cčka«, menda iz Haloz, z velikim hrva- škim cekarjem, polnim kruha in kkbas. Rekel je, da se mu mudi, ker zidajo hišo in mora pohiteti z malico. Prav spretno se je use- del na motor. Nek.:iko ga je si- cer »cuknilo«. tcda kaj kmalu je zdrve! po Ormoški cesti. Kazalec se je ze bi žal 30. mi- nutam. Ze sem se dvignil, ko sta se ustavila še dva inczemca na težjih motorjih znamke BMW Bila sta na potovanju po Evropi m sta si spK>tcma še ogledala Ptuj in njegove znamenitcsU. Torej, tudi na naših cestah je precej prometa. Cesta zahteva vsak dan več disc.pline in znanja. Vedno gcstejš. premet nalaga vedno več de a naš m bencinskim črparkam. posebno sedaj, ko je čas dopustov un ko je najlepša sezcna za ^^se »Fičote« m njeoc- ve sorodnike. -tf Lesena zapeljivka Znani grški mitološki kipar Pi- gmelion je naredil žensko podobo, ki je bila tako lepa, da se je za. ljubil vanjo ... Ta stan grški lik je postal res- nica. V Italiji imajo lepo statuo, v katero se je zaljubilo že mnogo 'judi. Pravijo, da je spravila že .nnoge v nesrečo, dvema pa je ce. lo prinesla smrt. Lesena statua At'anta predstav. Ija ziatolaso deklico, pokrito s ha- ljo, ki je zdrsela z desnega rame- na in ji odkrila prsi. Pred mnogi, mi leti je Atalanta krasila kljun neke 'adje, zdaj pa jo hranijo v pomorskem muzeju v La Speci ji blizu Genove. Upravnik muzeja mora večkrat braniti »leseno čarovnico«, ker jo hočejo ljudje, ogorčeni zaradi nje- nih žrtev, uničiti. Pred leti je neki italijanski poslanec predlagal v parlamentu, da bi Atalanto zažgali na grmadi kot čarovnico. Atalantina zgodovina se je zače. la leta 1866. Stražar na ita'ijanski fregati »Veloce« je sredi Atlant. skega oceana opazil žensko telo. Kapitan Aristofane Caimi je zau- stavil ladjo, da bi rešil utopljenko. Toda mornarji so potegnili na pa- lubo 'eseno statuo, ki je imela spodaj napis Atalanta. Pripovedu. jejo, da so se mornarji začeli pre- pirati zaradi nje in jo je kapetan moral zakleniti, da bi ugasil nji. hovo ljubosumnost. Ko so z ladjo prispeli v Genovo, je Caimi dal Atalanto v pomorski muzej. Leta 1924 je bil med čuvarji muzeja tudi neki č'ovek srednjih let. Ne da bi vedel kdaj in kako, je vzljubil Atalanto, zaradi česar so ga ostali čuvaji in meščani za. smehovali. Neke noči, ko je vse mesto spa- lo, je ta čuvaj odšel na obalo. Dru- gega dne so njegovo truplo pote- gnili iz vode. Po kapitu'aciji Italije leta 1943 so Nemci kontrolirali La Specijo in so nesli iz mesta vse, kar jim je ugajalo. Mlad in izobražen poroč- nik Kurt je Atalanto odnesel v svojo sobo. Skrival jo je mesec dni. Trinajstega oktobra 1944 se ni javil ob določenem času. Nemški komandant je odšel osebno na njegovo stanovanje. Poročnika Kurta je našel z revolverjem v ro. ki mrtvega pred Atalanto. Neverjetno, vendar resnično O mnogih vsakdanjih rečeh imamc! ljudje napačne predstave. Vsak ctrok ve, da je {>IU'tovin4 zelo lahka, saj ni zamaška iz nje, ki bi ne plavail na vodni gladini, le malokdo pa pomisli, koliko bi tehtaila plutovinasta krcgla s pre- merom dveh metrov. Če verjamete a! ne: nekaj več kot t^no. V nasprotju s tem pa kovine pogosto precenjujemo. Saj je znan tisti p>o&kus s polnim kozar- cem vode in šivanteami ali buci- kami. Koliko igel lahko vržete v kozarec, k' je do roba poln vode, preden bo veda jeila teči čez rob? Voda lahko sega tudi do dva mi- limetra čez rob kctzarca Ker ima povprečna igla prostornino šest tscčink kubičnega cemtimetra, bi torej lahiko vrgli v sicer poln ko- zarec še 170O igel. Vcdna gladina bi se sicer tako višala, da bi do- b:Ja konveksno cbliko, toda šele po tolikih igilah bi — seveda če bi delali pazljivo — zdrfenii a čez rcb. Ali pa tole: Predstavljamo si, da b; spravili na cdmerjeni pro- .stcr vse zemeljsike prebiva.lce, to- rej poltret.jo milijardo ljudi. Ka- ko velik bi moral, biti ta prostor, če bi stali ljudje tesno drug po- leg drugega? Na zmrznjeni po- vršini Bodenskega aH Ženevskega jezera bi bilo dovolj prostora za vse človeštvo. In če bi se vdrl led pod težo vse te množice? Za kolike- bi se povišala vcdna gladina jezera? Kar breiz skrbi, ne bi bi o nobe- ne pcplave, nastali bi le rahli va- lovi, kakršne povzroči malo mc6- ne.jša sapica, vodna gladina jeze- ra, ki bi pogoltnilo vse prebivalce našega planeta, pa bi se zvišala samo za dobrih trideset centime- trov. ,Govoreče hnfige' za slepe o Vse kaže. da so angleški stro- kovnjaki s svojo najnovejšo na. pravo res temeljito posegli v svet večne teme slepih in jim ga sku- šali, če že ne osvetliti, pa vsaj ko. 'ikor mogoče olepšati po načrtih strokovnjakov Angleškega nacio. nalnega instituta so namreč za- čeli izdelovati priročne »govore, če knjige« za slepe, ki jih je — po mnenju nekaterih — mogoče »Upokojeni« reaktivni motorji še koristni Zanimiva zamisel, ki se je poro- dila med sovjetskimi strokovn.iaKi, bo poslej omogočala, da »oaslu- ženih« reaktivnih motorjev — ki v letalstvu niso več uporabni — ne bodo ocenjevali samo še kot staro kovino, ampak da jih bodo s pridom porabili na nekem dru- gem delovnem področju: Te reaktivne motorje bodo nam- reč poslej uporabljali kot nekakš. ne »bagre« pri velikih zemeljskih delih. Praktična iznajdba je po- vsem enostavna: izpušno cev reak- tivnega motorja spojijo z jekleni, mi cevmi, ki imajo v premeru ne- kako pol metra, dolge pa so do 8 metrov. Curek izpušnih plinov, ki doteka v te jeklene cevi iz delu- jočega reaktivnega motorja, dose- ga hitrost tudi po nekaj sto kilo. metrov na uro. Ustje jeklene cevi, ki je obrnjeno v tla, je konstru- irano tako, da cev dobesedno »vse- sava« mehko prst in pesek, ki ju potem pritisk plinov iz motorja meče do 250 metrov daleč vstran. Krave z umetnimi zobmi V Švici že vstavljajo kravam umetne zobe iz jekla in jim s tem podaljšajo življenje za leto dni. Kravi se namreč zadnji zobje od žvečenja počasi tako izbrusijo, da ne more več jesti. Proteze so iz- delane tako, da se dajo pritrditi na prednje zobe. smatrati za najpomembnejšo iz- najbo na tem področju od uvedbe Brailleove abecede dalje. Nova naprava za slepe je v bi- stvu izredno izpopolnjen magne- tofon in ni večja od škatle za ci, garete, pa vendar lahko »konser. vira« na svojem magnetofonskem traku 20 ur živega govora. V na. pravi je 'vgrajen 12,7 mm sirok magnetofonski trak, ki ima 18 kanalov (pasov za reprodukcijo). Vsak od teh kana'ov reproducira 70 minut govora, ko pa je teh 70 minut mimo, ni poslušajočemu treba drugega kot obrniti napravo in pritisniti na gumb, pa se re- produkcija govora že nadaljuje po drugem kanalu. Pogonski del nn- ve magnetofonske naprave je po- enostavljen: »govoreča knjiga ima samo stikalo za vklapljanje in iz. klapljanje električnega toka m pa gumb za pogon magnetofonske, ga traku. »Govoreče knjige«, ki so bile doslej v rabi, so samo nekakšne Iong-p'aying gramofonske plošče z govornim programom. Nova na- prava je dosti pripravnejša, lažja in popolnejša. V Angliji, kjer ima- jo že seda,- »knjižnice«, ki poso- jajo omenjene long.playing plošče, menijo že v nekaj letih zamenja- ti dosedanje »govoreče knjige« z novimi — z magnetofonskimi. Let- na izposojevalnina za napravo bo menda 2 funta, magnetofonski trakovi iz »knjižnice« pa bodo — kot sedaj plošče — zastonj na po- sodo. če se ljudje kakšne senzacije na- veličajo, potem jo počasi pozabi- jo ali pa jo znova in še močneje napihnejo. Za to drugo varianto se je zdaj odloči'a skupina študen- tov iz Oxforda — če lahko ver- jamemo pisanju nekega angleške- ga tednika. Ker so se ljudje že naveličali zgodb o pošasti v jeze- ru Loch Ness na Škotskem, so vzbudili ti študentje pozornost s trditvijo, da pr; tem ne gre samo za eno pošast, temveč za celo dru- žino ki šteje najmanj pet teh zve- rin. Verjetno so to očka mamica in trije ljubki otročički Ni izklju- čeno, da živi v jezeru tudi babi- ca, zakaj študentje, ki so vse po. letje oprezovali okoli jezera so ugotovili, da so te živa'i nasled- niki dinosavrov, ki so živeli pred 60 milijoni let. Po nekem potre- su so ostali v tem jezeru odreza. ni od morja. TI učeni študentje so s svojimi aparati Izmerili, da so te pošasti dolge od 9 do 18 me- trov in se podijo z brzino 50 ki. lometrov na uro skozi svoje mo- kro domovanje. Samo na žalost ni nobeden od mladih učenjakov vide! nobene pošasti. Le enkrat se jim je za hipec zazdelo, da so videl, nekakšen orjaški hrbet. Za podvodne lovce Navdušeni podvodni športniki so pri plavanju doslej uporabljali samo nožne plavut., ki so jim omogočale hitrejše premikanje v mokrem elementu. V zadnjem ča. su pa so se v trgovinah s šport- nimi rekviziti na Zahodu pojavile tudi posebne gumijaste rokavice, ki si jih podvodni plavalec — do- disi športnik, podvodni lovec, ali pa »človek.žaba« — natakne; te rokavice imajo med prsti plavalno opno (podobno kot račja ali žabja noga), hkrati pa so tako prožne in tanke, da roka v njih ne posta- ne prav nič okorna. S temi roka. vicami je mogoče plavati dosti hi. treje kot samo z nožnimi p'avut- mi, plavalec pa lahko kljub roka- vicam pod vodo lovi ali dela kar. koli. Vesoljski prah V vesolju je polno prahu, ostan- kov razbitih zvezd, planetov, re- patic itd. Po zadnjih podatkih sov- jetskih učenjakov zgor' v ozračju nad Zemljo, v višini nad 100 kilo- metrov, vsako leto b'izu 29 mili- jonov ton tega kozmičnega prahu. Vsak dan pade na površje Zemlje le 3 tisoč ton drobcenih meteorjev in prahu. Stran 6 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 2. SEPTEMBPA 1960 Osebna kronika ROJSTVA, POROKE IN SMRTI na matičnem področju Ptuj ROJSTVA: dečke so rodile: Marija Lešnik. Gerečja vas 37; Frančiška Kovačič, Stojnci 90; Ana Kraiis, Radomerščak 18 — Janeza; Slavica Tkalec, Sredi- šče 39 — Slavka; Jiilijana Ko- larič, Zg. Velovlek 16 — Fran- ca; Ana Šmigoc. Zabovci 103. Deklice so rodile: Miroslava Kolarič. Ptuj. Gregorčičev dre- vored 5 — Andrejo; Kristina Ojsteršek. Lovrenc 115; Št(>fa- nija Žlahtič, Barisiavci 20; Ro- zina Mlinaric, Ptuj; Terezija Glazer, Dragovič 4 — Danico; ^>tefica Osredečki. Krapina — Božico; Jedert Zajšek. Sedlašek 108 — Marijo; Marija Kampl. Kidričevo 11 — Mileno; Ana Anžel, Ptuj. Gregorčičev dre- vored 7 — Bredo. POROKE: Rajmund Andrič, Ptuj, Prešernova 8 in Silvestra Cvetko, Ptuj, Ob Studenčnici štev. 8; Franc Konda, Ptuj. Vi- čava 8, in Slavica Mlakar, Ptuj, Vičava 8. SMRTL Kokot Tožefa, Selci 5, roj. Jm umrla 26,^8. 1960.„ NOVI KRVODAJALCI Dne 25. 8. je darovala kri da- rovalska ekipa iz Desternika. Vsem darovalcem in organiza- torju tov. Francu Simoniču se iskreno zahvaljujemo. Darovalci so: Žagar Alojz, Trglavčnilv Kristina. Murko T'incenc. Kocmut Magdalena. Črnko Katarina. Ornik Anton. Letonja Jerica. Hanu-ršek Jan- ko. Braček Angela. Šestan Jo- žefa, Arnuš Terezija, Žagar Elizabeta. Ceh Franc. Dne 25. 8. pa je i:)ripravil krvodajalsko akcijo VIT. teren Ptuja. Požrtvovalnim daroval- cem in vzornemu organizatorju tov. Fridauerju se iskreno za- hvaljujemo. Darovalci so: Mandl Zdenko, Pintarič Srečko. Irgl Ivan. Pre- log Janko. Čeh Anton. Vajgl Emerik, Koletnik Franc. Taš- ner Terezija. Ljubeč Pepca, Belčič Gabrijel. Oman Fran jo, Grahl Ana. Brusar Erna. Ar- nejčič Neža. Lipovšek Janez, Potočnik Jože, Pulko Jožica. Hvaleč Franc. Vidovič Anton. Petek T..udvik. Hren F>anc, Zo- reč Edvard, Korošec Ivan. Li- ber Marjeta. Za svojce pa so darovali kri: Čuček Marija. Cucek Jakob, Dolinar Frančiška. Rozman Maks, Rozman Jože. Rozman Janko. Rozman Ana. Vsem darovalcem iskrena ivala. Splošna bolnišnica Ptuj Rdeči križ Ptuj rE?5?^?«5KA SLUŽBA ZDRAVNIKOV Hišne obiske vršijo zdravniki Zdravstvenega doma Ptuj po sledečem raz|)oredu: 2. sepl. 1960 dr. Franc Kri- štoFelc, dr. Ladislav Pire 3. sept. 1960 dr. Slobodan Ža- kula, dr. ['rane Rakuš 4. sept. 1960 dr. Slobodan Ža- kula, dr. i" rauc Rakuš 5. sept. 1960 dr. Ljubo Toš, dr. Emil Blagovič 6. sept. 1960 dr. Emil Blago- vič, dr. Ljubo loš 7. sept. 1960 dr. Nada Pavli- čev, dr. Slobodan Zakula 8. sept. 1960 dr. Ladislav Pire, dr. Franc Krištofelc Zdravstvena postaja v Jur- šincih posluje ob ponedeljkih od 14. do 19. ure, ostale dneve od 8. do 13. ure. Zdravstvena postaja Podleh- nik posluje vsak ponedeljek, sredo in peiek od 14. ure da- li P: Otroške posvetovalnice: 2. 9. 1960 v Desterniku; 7. 9. 1960 v Ptuju: S. 9. 1960 v Vidmu pri Ptuju. Vse informacije in naročila za hišne obiske sprejema de- žurni center Zdravstvenega do- ma Ptuj, telefon štev. 80. Hišne obiske naročajte v do- poldanskih urah. Pozneje naro- čeni hišni obiski se bodo izvr- šili samo v nujnih primerih. Protituberkuiozni dispanzer Zdravstvenega doma Ptuj po- sluje do nadaljnjega vsak dan razen torka od 7. do 13. ure. Rentgenski pregledi pljuč bol- nih na TBC in zdravljenje se vrši ob torkih od 13. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 15. ure. Ob sredah so rentgenski pregledi pljuč za vse ostale osebe. Specialistične ambulante po- slujejo: Internistična dnevno razen srede in sobote od 12. do 14. ure; Očesna specialistična ambu- lanta ob torkih od 17.50 da- lje, ob sredah in sobotah od i5. ure dalje; Specialistična ambulanta za ušesa, nos in grlo ob sredah in sobotah od 15. ure dalje: Nevrološka specialistična am- bulanta ob ponedeljkih od 13. ure dalje; Dermatovenerološka ambu- lanta ob torkih in sobotah od 15.50 do 16. ure. Nove splošne ambulante: dr. Franc Krištofelc od 6. do 9. ure dr. Ljubo Toš od 14. do 16. ure. Uprava ZD Ptuj na ptujskem živilskem trgu v sredo. 51. avgusta 1960 POVRTNINA: krompir 15 do 20, čebula 40—50, česen 120, rdeča pesa 40—50, korenček 60. peteršilj 60—80, luščeni fi- žol 60. stročji fižol 25--50, špi- nača 100, solata 30—50. kuma- re 20—30. kumare za vlaganje 40—50. zelje v glavah 20—30. cvetača 40—50. oh rov t 30—40, koleraba 50. paprika 50 -60, fe- feroni 190, rdeče zelje 50. ri- bane buče 30. paradižnik 50. SADJE IN SADEŽI: jabolka 20—50. hruške 25—50. lisičke 140, gobe 200, breskve 100—120, slive 25—40. grozdje 150. ŽITARICE IN MLFVSKi IZ- DFT.KI: pšenica 40. koruza 40. proso 50. koruzni zdrob 50. aj- dova moka 60, koruzna moka 40. repno seme 500 din. MLFKO L\ MLEČNI IZDEL- KI: mleko 50—55, smetana 180 do 200, sir 50—40, surovo ma- slo 500. PERUTNINA IN JAJCA: ko- koši 400—600, piščanci 400—800, jajca 17 din za kos. MAŠČOBE: zaseka 500 dinar- jev. Mestni kino Pluj predvaja od 2. do 4. septembra indijski barvni film KRALJI- CA JANSIJA«. od 6. do S. sep- tembra italijanski barvni film »AIDA«. KINO »SVOBODA« KIDRIČEVO predvaja 5. in 4. septembru ameriški barvni film »Nezna- nec je prišel«, 7. in 8. septem- bra švedski film »Nasmeh po- letne noči«. MAJŠPERK predvaja 10. in 11. septembra nemški barvni film »Lažni ka- petan«. , ZAVRČ r predvaja 11. septembra itali- janski film »Škoda, da sem takšna«. Kino Muretinci predvaja 10. in 11. septembra meliiški film »Ne zagovarjam svoje preteklosti«. OPOZORILO ČLANOM ZVEZE BORCEV Občinski odbor Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne Ptuj priporoča članom Zveze borcev, ki nimajo popolne osnovnošol- ske izobrazbe (osemletke), da se vključijo v prvi in drugi tečaj oddelka za odrasle pri Osnovni šoli »Jožeta Lacka« v Ptuju. Pogoji za vpis so: za prvi tečaj: uspešno zaklju- čen 4. razred osnovne šole; za drugi tečaj: uspešno za- ključen 6. razred osnovne šole. Pouk bo, kot je predvideno, 6. septembra t. 1., zato vabimo člane Zveze borcev, da pohitijo s prijavami, ki jih sprejema upraviteljstvo Osnovne šole »Jožeta Lacka« v Ptuju. VATERPOLISTl V borbi za medalje Jugos'ovanska vaterpolo repre- zentanca uživa v svetu velik ugled in pred odhodom v Rim ni nihče niti podvomil, da bi jugoslovanski vaterpolist ne osvbjili ene izmed olimpijskih kolajn. Res je, da je jugoslovansko moštvo precej po. mlajeno in da še daleč nima tiste vrednosti, kot jo je imelo pred nekaj leti, vendar je prevladovao mnenje, da nasvetu ni takih na. sprotnikov, ki bi jih jugoslovanski vaterpolisti ne mogli premagati. Ocena za košarkarje ODLIČNO! Naši košarkarji imajo velike možnosti, da se uvrste v finalno tekmovanje olimpijskega turnir, ja. Uspeh Jugoslovanov je do sedaj, največje presenečenje na turnir, ju. V zadnjih borbah so premagali Bolgarijo, Francijo in se tako uvrstili v najvišji del tekmovanja. Dnevni spored za nedeljo, 4. septembra 1960 6.00—6.30 /Nedeljski jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Pcročtla, vremenska napoved in dnevn koledar. 6.30—6.40 Rekla- me. 6.40—6.45 Prireditve dneva. 6.45 Medinarodne koračnice. 7.00 Napoved časa, poročii-a, vremen- ska napoved in radijski koledar. 7.15 Izletnikom na pet! 8.00 Mla- dinska radijska igra — Aleksan- der Marodič: Sivko z Jadrana. 8.30 Mladi pevci — mladim pK>slušaI- cem. 8.45 Z vedro glasbo v novi teden. 9.45 Danilo Švara: Prav- ljica o Rdeči kap ci in druge mla- dinske skladbe za klavir (izvaja avtor). 10.00 Še pomnite, tovari- ši... Peter Šatur: Zavezniški pi^ :ot. 10.30 Pesmi naših borcev. 10.40 Radi jh poslušate (spored zabavne glasbe). 11.10 Dimitrij ŠC!Stakovič: Koncert za klavir "n orkester št. 2. 11.30 Mitja Kreft: Srebrni trak (reportaža). 12.00 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — I. 13.00 Napoved časa, p>oroči3a, vremenska naipo- ved in objaiva dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila, zabavna glasiba. 13.30 Za našo vas. 13.45 K^mcert pri vas doma. 14.45 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska naipoved in cbvestila. 15.15 Reklame. 15.30 Zbori M ro- slava Vilharja in samospevi Ka- mila Maska. 14.45 Klavir v ritmu. 16.00 Melodije za vas. 17.00 Ra- dijska igra — AnatcJe France: Crainguebille. 17.45 Lahka glasba. 18.00 Šport :n glasba. 19.00 Obve- stila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.05 Glasbeni variete. 21.00 Športna poročla. 21.10 Slavni pevci Fer- ruccio TagJrlaviini in Ezio Pinza. 22.00 Napoved časa, pcročtla, vre- menska napoved m prealed spo- reda za nasledn.ii dan. 22.15 Ples ob radijskem sprejemniiku. 23.00 Poročila in pregled tiska. 23.10 Koktajl pred polneč j o 23.50 Pri- jeten počitek! 24,00 Zadnja poro- čila rn zakliuček cddaje. Po Rimu po dolgem in počez v četrtek ob 17,10 je zagorel olimpijski ogenj — poln koš olimpijskih zanimivosti — vr- sta prijateljskih srečanj in pri- jetnih dogodkov v olimpijski vasi, V četrtek ob 17.10 je zagorel olimpijski ogenj. Leta in leta smo se pripravljali na ta sve- čan trenutek — športniki iz vseh držav sveta in tisti, ki so se ukvarjali z organizacijo. Vsi so nestrpno čakali trenut- ka, ko bodo ure pokazale 17.10 25. avgusta 1960 — brez dvoma za vse športnike velik dan. Dan. kakršnega si komaj lahko zaželimo. sončen, veder, slove- sen .. . 100.000 ljudi se je zbralo na olimpijskem stadionu. In mimo njih še milijoni in milijoni dru- gih, ki so stali ob televizijskih zaslonih. In še milijoni tistih, ki so prisluškovali slovesnim dogodkom pri radijskih spre- jemnikih. Na stadionu je zavladal slo- vesen molk. ko so s fanfarami naznanili priteček defileja. V velikem sprevodu se je zvrsti- lo 4577 športnikov iz 85 držav. Prva je bila ekipa Grčije, saj ji pripada domovinska pravica olimpijskih iger — zadnji pa so bili domači tekmovalci. Med vsemi temi je bila tudi jugoslo- vanska ekipa. 75 jih je bilo, na čelu pa je jugoslovanski ko- šarkar Radovan Radovič nosil državno zastavo. Naši športniki so bili v modrih suknjičili, temnosivih hlačah in belih srajcah, pisana množica ljudi pa jiii je prijazno pozdravila. Po končanem defileju je pri- šel na slavnostno tribuno pred- sednik italijanske republike Gronchi in jih odprl s kratkim stavkom: »Proglašam, da so XVII. olimpijske igre moderne ere otvorjene!« V tem trenutku je na visokem drogu na olim- pijskem stadionu zavihrala ve- lika olimpijska zastava, v zrak pa je sfrfotalo 6000 belih golo- bov. .\a vratih stadiona se je pojavil 19-letni italijanski atlet Giancarl > Peris, ki je prinesel olimpijsko baklo in z njo pri- žgal olimpijski ogenj, ki bo go- rel vse do 11. septembra. Te- kel je s svečanim, počasnim korakom, sto tisočglava mno- žica pa ga je navdušeno po- zdravljala. Zatem je v imenu vseh tekmovalcev izrekel olim- pijsko prisego znani italijanski športnik Adolfo Consolini. ki je dejal: V imenu športnikov vsega sveta obljubljam, da se bomo pošteno borili za slavo športa in čast svoje domovine.« Potem so odigrali še olimpij- sko himno in tako zaključili prvo dejanje te velike, doslej morda največje športne pred- stave na svetu. NOGOMET Nogometaši Drave zmagali z visokim rezultatom 17:0 Pionirji: Drava : Sever (Slad- ki vrh) rezultat 3:0 (1:0) Mladinci: Drava : Sever (Sladki vrh) rezultat 8:0 (2:0) Prvo moštvo: Drava : Sever (Sladki vrh) rezultat 6:0 (5:0) Skupno 17:0. V nedeljo je bila odigrana prijateljska nogometna tekma med ekipami mariborske pod- zveze s Severjem iz Sladkega vrha in domačo Dravo. Gostje so v prvem delu igre prikazali zelo dober nogomet in z požr- tvovalnostjo večkrat ogrožali domača vrata. Moštvo Drave je bilo s spremenjeno postavo stalno na svojem mestu in ve- dno odklanjalo vse protinapade gostov. Predvsem v prvem delu so domačini izvedli nekaj le- pih akcij ter napad je trikrat pretresel mrežo gostov. V dru- gem delu igre so domačini pre- vzeli iniciativo v svoje roke in stalno ogrožali nasprotnikova vrata. Ekipa Drave je z nedeljsko tekmo prikazala dober nogomet in upamo, da bndo tudi v bo- doče prav tčiko uspešni a pr- venstvenih igrah. Gole za Dra- vo so dali Mesaric, Kovač 2, Gorjup in Komel po 1 gol. So- dil je pred 5000 gledalci Kova- čič iz Kidričevega. P. a. ROKOMET Drava zmagovalcem za kup LRS Rokometašice Drave so v ne- deljo ime.e v gosteh Slovana iz Ljubljane. Ta ekipa je v pomla- danskem delu ligaškega tekmova- nja csvojola naslov prvaka LRS v malem rokometu. Zato je tudi Sila resen kandidat za zmagoval- ca. To tekmo je ocenjevala kot formalnost, vendar pa je ekipa Drave prekrižala te račune z Lepo in požrtvovalno igro, polno duho- vitih kombinacij. Uspelo ji je krepko se revanžirati za poraz v Ljubljani. Domače so povedle že v za- četku igre z 2:0, toda gest jam je uspelo rezultat poprfviti in celo dobiti točko prednosti. To pa je spodbudilo ekipo Drave, da je krepkeje poprijela ter do cdmcra dosegla rezultat 6:3. Kaza.o je, da bo novopečeni prvak zapustil Ptuj pKjražen in tako se je tudi zgodilo. Po od- moru se Slovan ni mogel resno U(prat( razigranim igralkam Dra- ve. Ekipa Slovana se je zatekla k pressing igri in prešla nekaj- krat v napad toda vratarica Dra- ve je vedno ohranila svoje sveti- šče. Zmaga Drave je zaslužena. Na.jboljše strelke so bile pri Dravi Potočnik (4), Fric (3), Botoin im Go.jkovič (po 2); pri gostjah Štok- Ijeva (4), Scdil jc Rankovič t^z Maribora z manjšimi napakami. Prihodnjo nedeljo gostuje Slo- van v Ptuju v 1. kolu jesenskega dela tekmovanja. Nedvomno bo- sta obe ekipi vložili mnogo napo- rov v to igro, ki bo labko postala s tako igro pretendent za največji naslov. ico Rokometaši pričeli z redno vadbo Ptujski rokometaši so začeli v preteklem tednu z redno vadbo. Pokadne tekme so pred vrati in tudi redne ligaške tekme se zač- ne,io v septembru. Prejšnji če- trtek so imele članice v gosteh prvo ekipo Branika iz Maribora. To je bila prva tekma po odmoru in je vladalo zan.io precejšnje za- nimanje. Zanmivo je, da je bila ženska ekipa Branika šele pred kratkim ustanovljena m da je hitro napredovala. V pcdzveznem tekmovanju bo prav gotovo po- segla v boj za najvišje mesto. Ekipa Branika .=e igralkam Dra- ve ni mogla uspešno upirati. Igra je bila hitra in požrtvovalna, ven- dar je bilo mnogo preveč poda- janja. Od časa do časa je bila celo groba, vendar sodnik ni vse- lej interveniral. Domače so igrale cd začetka ležerno cn sta jih šele dva uspešna naipada gostij pre- dramila. Nato so silovito zaigrale ter končale prvi del :gre z 11:3, V nadaljevanju so še bolj napele ter dosegle kl.jub grobi igri na- sprotne v-hrambe rezultat 20:4. V. M.