LETO XVIII — Številka 51 Ustanovitelji: občinski odbori SZD1 Jp Jesenice. Kranj, Radovljica. Skorji ».oka »n Tržlc. Izdaja CP »Gorenjski ^ tisk«, lir« »uje urednlSkl odbor — odgovorni urednik KAREL MAKUC . GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA KRANJ — 7. JULIJA 19(3 CENA 20 DIM List izhaja od oktobra 194/ kot tednik. OJ L Januarja I95H kot pnltednlk. M 1. januarja 1*60 trlkrai tedensko. Od 1. januarja 1964 sot poltcdnlk, in sicer ob s i c d a ti i n s o b o i • b LJUDSTVA ZA GORENJSKO Dva svečana dneva na Žirovskem vrhu Ni slučaj, da so za veliko partizansko srečanje izbrali prav jfcirovsJd vrh tako kot ni bil slučaj, da so se po teh bregovih bile premnoge težke bitke. Težko dostopni kraji in ljudje so pomagali partizanom, kolikor je bilo le mogoče in jim dajali dodatnih moči v bojih z neprimerno močnejšim sovražnikom. General major Dušan šva-ra-Dule je to misel povedal v uvodu svojega govora na slavnostnem zborovanju na Žirovskem vrhu in se tako ponovno toplo zahvalil tamkajšnjim ljudem, ki so med zad--njo vojno svoje zaselke spre-menili v najboljše partizanske kraje. Slavnostnega zborovanja v nedeljo dopoldne se je udeležilo več sto bivših borcev in aktivistov ter domačinov iz poljanske doline, škofje Loke, Cerkljanskega in žirov-skega področja, ki se prisrčnih srečanj s "starimi tovariši Kljub deževnemu vremnu niso hoteli odreči. Godbi na pihala iz Škofje Loke in Žirov ter pevci in recitatorji škofjeloške gimnazije so ob tej priložnosti izvedli lep kulturni program. žirovski vrh je dobil prve obiskovalce že v četrtek, ko je tu zraslo taborišče škofjeloških tabornikov. V petek so se jim pridružili še člani mladinskega kulturno umetniškega društva gimnazije iz Škofje Loke, ki so za partizansko srečanje pripravili izbor najboljšega iz vsebine partizanskih mitingov. Izvajanju njihovega »Partizanskega večera« je na predvečer dneva borca sledilo okoli 600 poslušalcev. Mnogi so ginjeno zatrjevali, da še niso imeli priložnosti videti tako čudovite prireditve na prostem. Kot je znano, bodo škofjeloški gimnazijci s »Partizanskim veče- rom«, ki ga sestavljajo najbolj priljubljene partizanske pesmi, recitacije in enodejan-ka »Mati«, 21. julija začeli škofjeloške poletne prireditve. V okviru partizanskega srečanja na Žirovskem vrhu, ki ga ocenjujejo kot največjo prireditev v počastitev 20-let-nice osvoboditve v škofjeloški občini (pripravili so ga: osrednji odbor za proslavo 20-letnice in organizacije ZB Gorenja vas, žiri in škofja Loka), so udeleženci NOV Gorenje vasi razvili svoj prapor, v Hotavl jah pa so odkrili prenovljeno partizansko grobišče. V njem je poleg treh domačih partizanov pokopano več Rusov, Italijanov in Francozov, ki so se borili v naših partizanskih vrstah. — S. Praznovanje jeseniških martinarjev Na dan borca, 4. julija, se je zbralo na Mežaklji 80 bivših borcev obrata martinarne in ostalih članov kolektiva, ki so prisostvovali proslavi 20-letnice osvoboditve. Po kulturnem programu, ki so ga izvajali pevci-martinarji in recitatorji, so počastili spomin padlih martinarjev in položili venec pred^ spomenik padlih partizanov "na Obranci. — U. V spomin prekomorcem Pretekli petek zvečer so na Vršiču, na pročelju novega Tlčarjevega doma, odkrili spominsko ploščo posvečeno enotam prekomorskih brigad, ki so prve dni maja, pred 20 leti, prešle prelaz in se spustile v Kranjsko goro in naprej na Koroško. Ob tej priložnosti je bila skromna svečanost, na kateri je govoril Janko Vellkonja, član osrednjega odbora za proslavo prekomorskih brigad. Ploščo je odkril predstavnik občinskega odbora ZB z Jesenic Andrej Podviz, ki je v imenu odbora prevzel ploščo tudi v varstvo. Iz btfrcev 11. Dalmatinske udarne brigade, I. Tankovske brigade in Altelerijske brigade 4. Armade je bil ustanovljen motoriziran odred, ki je imel kaj težko nalogo: po te- daj povsem razruženi cesti Trst - Gorica - Tolmin-Kobarid - Vršič - Kranjska gora sodelovati v osvoboditvi Gorenjske in predvsem Koroške. Na tej poti je v bližini Kobarida VISOKI GOST IZ KENIJE KRANJ — Predsednik senata republike Kenije gospod T. Chokive, ki se mudi v naši državi kot vodja kenijske parlamentarne delegacije, je v soboto dopoldne obiskal Kranj. V Dijaškem domu se je pogovarjal s kenijskimi študenti, ki se izobražujejo v Sloveniji. Skupno jih je se- daj na šolah v Kranju, Mariboru in Ljubljani 27. Na željo visokega kenijskega gosta so bili na razgovoru navzoči tudi vodje Delavske univerze Kranj, Izobraževalnega centra Iskra in Dijaškega doma, ki se jim je g. Chokwe še posebej zahvalil za neposredno skrb za mlade Kenijce. srečal 7. maja 1945. leta zavezniške enote, ki so poizkušale izsiliti prehod čez Vršič. Vendar kljub mehanizaciji niso uspele in so se vračale ter hotele našemu odredu preprečiti nadaljevati pot. Skoraj s silo so naši nadaljevali proti Vršiču in kar zaveznikom ni uspelo narediti z mehanizacijo, je našim fantom uspelo z najpreprostejšim sredstvom — z lopatami. Naslednji dan pa se je del odreda že srečal z zavezniki v Celovcu in prišel v stik z našimi enotami s Koroške in Štajerske. 10. maja je ostali del odreda krenil proti Hru-šici in Jesenicam in tam naslednji dan razorožil 4.000 vojakov ter 237 podoficirjev in oficirjev VVehrmachta, ki so se umikali iz Ljubljane. Na Dan borca so v Naklim pred šolo odkrili spomenik med NOV padlim domačinom. Na spomeniku je vklesano tudi ime narodnega heroja Katarine Mede. Povečan promet Visoki kenijski gost v razgovoru s študenti v Diiaškem domu v Kra»»- Na. gorenjskem turističnem območju je bil v prvih petih mesecih letošnjega leta zabeležen precej povečan turistični promet. Največ zaslug za porast prenočitev gre zimskim mesecem in krajem, ki imajo razvit zimski turizem. Zanimivo je, da j,e promet v aprilu in maju precej opadel, saj v nekaterih krajih ni dosegel niti lanskega. Največ so povečali prenočitve pri domačih gostih na Jesenicah,, kjer se je od lanskih 4129 prenočitev povečalo število na 9748. Najmanj so bili uspešni v Tržiču, kjer je število padlo od 1974 na 1377 prenočitev. Pri inozemskih prenočitvah so dosegli na Gorenjskem najboljše uspehe v Ratečah-Planici, kjer se je Število prenočitev povzpelo od 577 na 1693, Kranjski gori (10638 — 14299) in Bohinju (3892 — 5129V Pri tuiih gostih na so bili procentualno najslabši na Krvavcu (220 — 53) in v Gozdu Martuljku (771 — 189). P. C. Priprave na priznovanje V dneh od 19. do 25. julija bodo praznovali na Jesenicah 30-letnico stavke jeseniških železarjev. Priprave na prireditve, ki se bodo vrstile ves teden, so v polnem teku. Svoboda Javornik - Koroška Bela pripravlja igro »Rdeče rože«, Cufarjevo gledališče Cankarjeve »Hlapce«, pevsdci zbori z območja jeseniške občine enoten koncertni program, DOLIK in tehnični muzej pa, dokumentarne razstave. Praznovanje bo zaključeno v nedeljo, 25. julija. 99995 GOSPODARSTVO 7. JULIJ 1965 * GUB Že nekaj tednov se ponavljajo v različnih nemških mestih sramotni antisemitski izpadi, za katerimi je brez dvoma organizirana neonacistična roka. Dejanja nacistov v nekaterih bavarskih in drugih nemških mestih kažejo, da ostanki neonacizma dobro poznajo Hitlerjev učbenik o preganjanju Židov, saj se poslužujejo vseh njegovih sredstev od zasramovanja, po-stošenja nagrobnih spomenikov, poškodovanja židovskih cerkva in pokopališč do odkritih napadov na nezaščiteno židovsko prebivalstvo. Skala hudodelstev, ki so jih v nekaj pičlih tednih storili, je široka. Ne gre za osamljen pojav v enem ali dveh.mestih. Val antisemit-skega razpoloženja ni zajel samo Bavarske, kjer so neonacistični ščurki prišli iz svojih podzemeljskih lu- Oskrunjeni nagrobniki kenj najprej na dan, ampak se širi tudi v ostalih nemških pokrajinah, čeprav pojavu antisemitizma ne moremo dati žiga ne vem kakšne mribžičnosti, pa je že sam pojav zaskrbljujoč. V tisku zasledimo vedno več mest, kjer so neonacistične zlikovce zalotili na delu. To so mesta Igelhcim, Bamberg, predmestje Bonna, Konigsvvin-ter, Oberdohlendorf in š>e druga. Razdejanja niso povsod enaka, vendar je namen in smisel povsod enak: povedati, da z antisemitizmom Nemci še niso razčistili. To naj bi nenn-cistične tolpe povedale z antisemitskim! gesli na-spomenikih mrtvih Židov, z rušenjem nagrobnikov na židovskih pokopališčih, z oskrunitvami obeležij nacističnega nasilja in z risanjem kljukastih križev, ki je znamenje za preganjanje Židov. Scdanij antisemitski val ni prvi v povojnem času. Bilp je že nekaj močnih in organiziranih napadov na židovsko prebivalstvo, na njihove cerkve, na pokopališča in grobove, skratka na vse tisto, kar je ljudem sveto na zemlji, že več kot pred petimi leti so ostanki neonacizma s sramotnimi dejanji pokarali, da so še prisotni na nemških tleh. Od vseh dosedanjih izpadov pa imajo po splošni sodbi sedanji najbolj tesno povezavo z nemško stvarnostjo. Erhardova vlada je v zadnjem letu močno popravila svoje odnose z Iz- raelom, matično državo židovstva na svetu. Rezultati takšnih popravljenih odnosov z Izraelom so dobro znani; navezava rednih diplomatskih stikov in nov sklad za žrtve Hitlerjevih zločinov v vrednosti več sto milijonov nemških mark. S tem skladom naj bi popravili storjeno škodo na židovskem premoženju * in nad ljudmi. Dejanja nemških neonacistov so v prvi vrsti odpor takšni nemški politiki popravljanja statih napak, že v času priprav za navezvao diplomatskih odnosov z Izraelom so skozi posamezne politične zvočnike prihajali glasovi nestrinjanja z Erhardovim načrtom. Ni slučajno, da so se v nekaterih mestih na Bavarskem na židovskih nagrobnikih že pojavila gesla, da bi morali sedanjega kanclerja obesiti na veša-lih. O delu 33. kongresa PEN klubov Pomen literature v sodobnem svetu Ali je beseda sodobnega pesnika ali pisatelja še tako močna kot je bila nekoč Geothe-jeva, Dickensova, Tolstojeva, Prešernova? — Ali zaradijehničnih pripomočkov litera-tov ne potrebujemo več? — Kdo je uporabnik literature? , Teme sedanjih razprav na 33. kongresu PEN klubov so se sukale prav okoli teh vprašanj, na katera naj bi odgovoril letošnji kongres na Bledu. Žc iz prvih razprav je razvidno, da so si pisatelji edini, da je vloga literature danes prav tako močna kot je bila nekoč. Res je literatura v drugačnih družbenih sistemih dobila spremenjeno vlogo, vendar zato nič manj pomembno. Beno Zupančič je dejal: »Dejstva v našem Kulturnem življenju nam seveda pripovedujejo, da naša (jugoslovanska) današnja literatura nima in ne more imeti včerajšnjega pomena za nošo narodno usodo — značilnega za čase nacionalne in družbene odvisnosti ali na-rodnoobrambne usmerjenosti prejšnjega dela naših kulturnih prizadevanj. Danes, po dolgih stoletjih živimo v razmerah, v kakršnih se človeška ustvarjalnost uveljavlja vsepovsod, ne da bi se kot nekoč morala zatekati v literaturo in z močjo besede izražati tisto, o čemer nismo smeli govoriti. Zato dobiva danes literatura s tem samo še širše življenjsko prostranstvo in še večji pomen v boju za človečnost in za oblikovanje moralne postave sleher-nega človeka«. Vendar pa povsod še ni tako. Gvatemalski pisatelj Mi-guel Asturias je dejal, da je prišel na Bled, da bi lahko kaj več povedal o usodi pisateljev v Latinski Ameriki, v Španiji in na Portugalskem, kjer je vloga pisateljev taka kot je bila naših nekoč, ko smo se borili za svobodo in enakopravnost. Glasniki krivic sedijo po zaporih, ker nji- hova mnenja nasprotujejo raznim diktatorskim režimom. Literatura Latinske Amerike uživa danes pozornost vsega sveta. Za njo stoji 160 milijonov ljudi, ki niso svobodni. O težavah v tem delu sveta je spregovori tudi čilski pesnik Pablo Nerudn: »Prihajam s kontinenta, ki je v razvoju; s kontinenta, ki je veliko pretrpel m ki še trpi; skratka — prihajam iz Latinske Amerike. Prihajam s kontinenta bede. Pri nas je literatura angažirana v socialnem boju, je glasnik zatiranih in razžaljenih.« Arlhur Millcr, znani ameriški dramatik, ki je postal novi predsednik PEN klubov, pa je razpravljal o komunikativnosti literature. Poudaril je, da v sleherni sodobni tehnološki'družbi postajajo ljudske množice uporabniki kulture. Zato naša vloga ni zmanjšana, temveč ji je zaupana še ležavnejša vloga. Za današnjo literaturo, po njegovem mnenju, ni nujno, da je umetni-■ ško na najvišji ravni, temveč, da je njena moč prav v uporabnosti za sodobna komunikacijska sredstva. Te dni po svetu CIKJLON NAD SEVERNO ITALIJO RIM — Predvčerajšnji ciklon, ki je- divjal nad Severno Italijo je zahteval 12 človeških žrtev, 30 oseb p*» je bilo težje ranjenih. Vihar je popolnoma porušil na stotine hiš. Menijo, da število žrtev še ni dokončno. »Lado« navdušil književnike Za udeležence kongresa PEN kluba je v- petek in soboto ansambel narodnih plesov in pesmi »Lado« iz Zagreba priredil dva zanimiva folklorna večera. »Lado« je ob tej prilonž.osti izvajal različne plese, in pesmi jugoslovanskih narodov v dokaj izvirni koreografiji in priredbi. Pri izvajanju je bila močno opazna težnja po kar najbolj izvirnem in rte-izumetničenem podajanju plesa. Gostje iz Zagreba so izvajali znane hrvatske LA-DARKE z značilno vokalno spremljavo, makedonski ples KOPAČKA, zanimivo NEVESTINO KOLO, razgibane baranjske plese in SOPSKE IGRE, nenavadne šiptarske igre z meči (JAGATANI)4 posavske plese, vlaško oro in značilno dalmatinsko LIN-DJO ter še nekaj drugih. Plesavce je spremljal odlični narodni instrumentalni zbor, vmes pa so pevci zapeli nekaj narodnih pesmi. Umetniški vodja plesnega zbora je profeso-r Zvonko Ljevaković, glasbeni mojster pa prof. Božidar Potočnik. S svojim sproščeenim naslonom so izvajalci navdušili gledalce, med katerimi so bili večinoma književniki iz razn h dežel in kontinentov. — J. Razpisna komisija pri SOBOPLESK BLED razpisuje ponovne mesto DIREKTORJA Pogoji: kandidat mora biti slikopleskarski mojster ali kvalificiran delavec z najmanj 5-letno prakso. Kandidat mora položiti svoji vlogi potrdilo o nekaz-novanju in dokaz o strokovnosti z navedbo dosedanje zaposlitve. Stanovanje ni zagotovljeno. Razpis velja do 19. 7. 1965. Preteklo soboto je prišel v Tržič na privatni obisk podžupan iz Borovelj gospod Hans Rich-ter. Dva dni je bil gost predsednika občinske skupščine Tržič. Med obiskom so se dogovorili o kulturno športnem sodelovanju med obema občinama. Prvo večje srečanje s predstavniki obeh občin bo že v tem mesecu ob priliki občinskega praznika Tržiča. - Na promenadnem koncertu, ki Je bil v soboto v Tržiču sta igrali boroveljska ln tržiška godba. Podoben nastop pa bo konec meseca v Borovljah. — A. Z. * 7. JULIJ 1965 * GLAS GOSPODARSTVO — NOTRANJA POLITIKA Nepotrebna gneča V Tržiču morajo nujno urediti novo prodajalno za kruh V Tržiču morajo nujno uredili novo prodajalno za kruh V Tržiču sta trenutno dve prodajalni kruha, vendar niti ena ne ustreza svojemu namenu. Naval je predvsem na spodnjo prodajalno na Trgu svobode, kjer že dolga leta lahko vidite vsak dan okrog dveh dolge vrste občanov, ki čakajo na kruh. Prodajalna je namreč tako tesna, da ne more sprejeti hkrati več ljudi. Marsikatera kamera inozemskega turista je tu že našla zelo hvaležen motiv o »našem standardu«. Pekari j a si je že ves čas prizadevala najti nov prostor, prihranili so tudi nekaj sredstev, vendar je bilo vse zaman. Te dni pa je svoje rekla tudi, sanitarna inšpekcija, ki je ugotovila, da prodajalna ne ustreza. Tudi sanitarij nima, niti prostora za garderobo. Stranke, ki morajo čakati na ulici, ovirajo promet in se izpostavljajo nevarnosti. Podobno je tudi z lokalom na Koroški cesti, zato je sanitarna inšpekcija zahtevala, da se uredi čimprej nov lokal, ker bo starega prisiljena zapreti. O tem je razpravljal tudi svet za blagovni promet. Pe-kariji so ponudili nov lokal sia Trgu svobode, kjer je bila doslej poslovalnica Trgovskega podjetja PiVkrbe. Vendar so predstavniki Peka rije ugotovili, ' da bi za adaptacijo morali vložiti ogromna sredstva, rešitev pa bi bila kvečjemu začasna, pa niti ne najboljša. Zato so iskali nove možnosti in se ustavili pri lokalu, v katerem ima sedaj Preskrba pohištvo. Preskrba je namreč sklenila, da nc bo več imela centralnega skladišča, ampak bo blago dostavljala direktno poslovalnicam. Tako se bodo izpraznili veliki prostori v Krizah, kamor bodo prenesli pohištvo, lokal pri pošti, ki je dokaj velik pa bo ostal prazen. Ta lokal bi bil za prodajalno kruha kot nalašč. Ni odmaknjen od avtobusne postaje, pred prodajalno je precejšen prostor, da bo možen dovoz z avtomobilom. Ker je prostor precej velik, je svet predlagal Pekari ji, naj v njem uredi tudi neke vrste slaščičarno, kjer bi posebno otroci, ki po šoli čakajo na avtobuse, lahko nekaj toplega pojedli. Novi tržni red v Radovljici Na področju radovljiške občine Imajo tri tržnice, kjer lahko prodajajo razno blago za široko potrošnjo. Tržni čas prične zgodaj zjutraj in traja najdalj do 11. ure popoldne v delavnikih, ob nedeljah in praznikih pa do 12. ure. Na Bledu je tržnica na Prešernovi cesti, v Bohinju je pri krajevnem uradu Bohinj, ska Bistrica in v Radovljici na Gorenjski cesti. V primeru, da ima prodajalec opravičen razlog, mu lahko oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve podaljša tržni čas. Na tržnih prostorih se lahko prodaja sadje, zelenjavo, zdravilna zelišča, gozdne sadeže in cvetlice. Na tržnem prostoru ni dovoljeno uskladiščiti blaga preko tržnega časa. Brez posebnega dovoljenja lahko prodajajo na tržem Prostoru zasebni kmetijski proizvajalci, kmetijske organizacije, ki pridelujejo neposredno sami te pridelke in nabiralci ter gojitelji cvetlic, zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev, če so blago sami vzgojili ali nabrali. O tem bodo med drugim razpravljali na 5. seji obeh zborov Skupščine občine Radovljica v petek popoldne ob 16. uri v prostorih občinske skupščine. — J.JARC Tudi na strokovnih šolah naval N« razpis srednje tehnične in poklicne industrijske šole Železarskega izobraževalnega centra na Jesenicah, se je prijavilo 185 kandidatov. Na srednjo tehnično šolo so od 90 prijavljenih, po opravljenem sprejemnem izpitu sprejeli 53, na poklicno pa od 95 prijavljenih 65 kandidatov. Ce bo še kaj prostora jih bodo nekaj sprejeli še na jesenskih izpitih, vendar se bo okoli 50 kandidatov moralo usmeriti drugam. Podobno stanje je tudi na drugih jeseniških šo-lah II. stopnje, zato se jih bo precejšnje število vključilo direktno v delo in se strokovno izpopolnjevalo v večernih tečajih. —- U. S seje skupščine Tržič DIS v banko Ing. Perko — novi predsednik skupščine Na zadnji seji skupščine Tržič so odborniki obeh zborov razpravljali o kopici pomembnih vprašanj. Tako so sprejeli odlok o o prenosu sredstev družbenega investicijskega sklada občine v kreditni sklad medobčinske komunalne banke — teh sredstev je 290,947.000 din. Nadalje so med drugim sprejeli tudi odlok o najetju posojila pri Splošni gospodarski banki Ljubljane za izgradnjo doma na Zelenici. Nazadnje so izvolili predstavnike javnosti v vse svete zavodov in končno tudi novega podpredsednika skupščine občine. Dosedanji podpredsednik je bil zaradi obilice funkcij preobremenjen z delom, zato je prosil za razrešnico. Na predlog komisije za volitve in imenovanja je bil za novega podpredsednika skupščine občine Tržič izvoljen ing. Kristijan Perko, ki bo to funkcijo opravljal kot volonter. -S.B. Druga plat medalije Koj v soboto, ko sem zaključil s kramljanjem o novih gospodarskih ukrepih, me je srečal znanec in me vprašal: »Pa ti verjameš, da bo res, kar si pisal?« »će ne bi bil verjel, ne bi pisal«, sem mu odvrnil. »Načelno je sicer vse lepo in prav, toda v praksi se bo spet kaj izvitoperilo, tako kot vedno. Doslej smo vedno lepše govorili kol smo delali,* je trmoglaviU V razgovoru z drugim znancem, direktorjem večjega podjetja, sem prav tako »izvedel«, da imajo menda le vsa tista slabša podjetja, ki bi po novem morala priti na boben ali pa začeti bolje delati, strice, ki bodo poskrbeli, da se jim ne bo skrivil niti las in da bodo še v naprej •po svoje* gospodarila. Skratka, čisto po Hamletovo: besede, besede, besede ... Komercialni direktor enega večjih tekstilnih podjetij mi je pripovedoval, da prvi izračuni za slovensko tekstilno industrijo kar ugodno kaiejo, manj ugodno pa za poslovne kolege iz drugih republik. Zato so menda že sklicali posvetovanje vseh predstavnikov panoge. Na posvetovanju naj bi proučili možnosti za tiste, ki bi ob »reformi« slabo odrezali. Menda spet tako, da bo za vse prav. Teh nekaj »ugotovitev«, me je spodbudilo, da napišem še tale (izvenplanski) prispevek kot nekakšen epilog k poprejšnjim razmišljanjem. Najprej bi rad zapisal, ia kljub vsemu verjamem v nove gospodarske ukrepe. Predvsem zato, ker v sedanji gospodarski dilemi nimamo druge izbire. Če bi hoteli pri tem nekoga pretisičiti, bi to kvečjemu storili sami s seboj. Menim, da so govorice, kaka so besede eno in dejanja drugo, kako se nobena juha tako vroča ne poje kot se skuha in podrobno, lahko zelo nevarne. So samo odraz skritih želja tistih, ki se v novih razmerah ne znajdejo in ki bi vedno želeli imeti nekoga, ki bi pazil, da se jim ne bi zgodilo kaj hudega. To je mnogo laže in preprosteje, ker pri tem ni treba kaj prida misliti niti znati. Toda alternativa: za administrativni centralizem in »močno roko« ali za ekonomizacijo gospodarskega življenja, ne obstaja. Nje ni! Ni je zato, ker skušnje kažejo, da s centralizmom nikjer niso daleč prišli, zlasti ne v ekonomiki. Sodobni socializem išče povsod v svetu nove poti in črpa nova spoznanja prav iz ekonomizacije gospodarskega življenja in ne obratno. Tudi mi nismo izjema niti ne moremo biti. Torej moramo naprej, pa če je to komu ljubo ali ne. Do teh spoznanj se bodo morali dokopati vsi tisti, ki nejeverno majejo z glavami ob novih ukrepih in tudi tisti, ki ob tem žive v iluzijah, da se bodo ti ukrepi uveljavili le do njih. Menim, da je prav ta druga iluzija zelo nevarna. Vsi se n. pr. strinjamo, da bodo novi ukrepi postavili gospodarstvo pred težke preizkušnje, da bodo tisti, ki slabo delajo prišli na kant itd. Vsi jim ploskamo. Tudi tisti slabi, ki bodo jutri zagnali vik in krik o socialni zakonodaji, socialističnem sistemu itd., brž ko bodo morali poračunati slabo delo. Skratka, vsi smo zato, da se načela uveljavijo — do nas. Brž ko smo osebno prizadeti, pa pozabimo na načela in zahtevamo — izjeme. Potem pa spet govorimo o zakonih, ki so polni izjem in tako se ta začarani krog zapira. Prav /« začarani krog pa r-^ Gospodarske novice ZALOGE V TEKSTILNI INDUSTRIJI Proizvodnja tekstilne industrije je bila v prvih petih mesecih letošnjega leta za 9,4% večja kot v istem obdobju lani. Največji porast proizvodnje beleži konfekcija 17,4%, trikotaža 13,6 %, vlakna 11,8% in tkanine 3,5%. Zaloge bombaža pa so bile konec meseca maja za 9,9% manjše kot v lanskem le i u, v odnosu na december 1964 pa za 11,5 odst. večje. ODKUP KMETIJSKIH PRIDELKOV Odkup kmetijskih pridelkov je v prvih mesecih letošnjega leta presegel enako razdobje lanskega leta za 41%. Pri tem se je odkup iz zasebnih gospodarstev povečal za 30. z družbenih pa za 55 %. V mesecu maju Je bilo odkupljenih za 5.691 milijonov din pridelkov, oz. za 1.699 milijonov din več kot lani. IZVOZ IN UVOZ V PRVEM POLLETJU V prvem polletju letošnjega leta je znašala vrednost izvoza 144,2 milijarde din, kar Je za 19 milijard več kot v istem obdobju lani. Uvoz pa je dosegel skupno vrednost 186 milijard in je manjši od lanskoletnega za 12 milijard dinarjev. V__> naj bi novi ukrepi presekali. To bi bilo tudi edino prav. Mnoge delovne organizacije se bodo v novih pogojih seveda težko znašle. Zato jim bo nujno treba pomagati. To-da ne na star način, marveč s kadri, programi, morebitnimi krediti, in podobno. Po* magati prehodno, da se znajdejo, in ne stalno. Taka pomoč pa seveda ni stričevstvo. Še zlasti ne zato, ker smo sami krivi, če nekatera podjetja ne poslujejo tako kot bi bilo treba. Smo jih pač razvodili! V svetu končni proizvodi dosegajo do tretjino boljSo ceno kot surovine. Zato je prav, da ustrezno podpremo razvoj predelovalne industrije. Naš namen tudi ni, da bi ostali proizvajalci surovim Toda, če bomo podprli razvoj industrije, bomo podprli vse enako. In pod enakimi pogoji bo imel pač več tinti, ki bo bolje delal. Za te cilje bi morali zastaviti ves vpti* vsi delovni ljudje — samoupravijalci — S. Beznik i 1 2C5. »Kako ti jc ime?« ga je prijazno vprašal BiH. »Johnnv, Johnny Baker, Sir,« je odgovoril. »Koliko si star?« — »Dvanajst let.« Billu so se zameglile oči. Cc bi bil ostal njegov sin pri življenju, bi bil star dvanajst let. Zato je BiH Johnnvja posvojil. Naučil ga jc streljati in nastopal je v reviji kot kavboj Kit. Johnnv Baker je vse svoje življenje oboževal Buffala BHla in se ni nikoli ločil od njega. V tem času je BiH pridobil še eno moč. To je bil Nat Salisburv, mladenič z izredno organizacijsko zmožnostjo, ki je prevzel upravljanje revije- BiH je bil namreč slab upravitelj. m 206. BiH je imel srečno roko, ko je sprejel Nata Salisburvja v službo. Mladenič je imel mnogo dela, preden je uredil kaotično finančno stanje Billove revije. Medtem je Buffalo BiH razmišljal, kako bi vpletel v revijo Custerjev pogin v preriji. To je bila takrat časovno zanimiva snov. Buffalo BiH je že nekajkrat pOslal svoje ljudi k Sitting Bullu, ki se je po letih vrnil iz Kanade in živel v rezervatu Standing Ročk. Toda Sitting Buli je vztrajno odklanjal, ni se maral izpostavljati tisočem ljudem, ki bi ga preklinjali zaradi uboja generala Custerja, čeprav on ni bil kriv njegove smrti. II I1 207. Ker je bU stari P««J belih agentov, se je leta1, reviji. Pred nastopom Je j maže obraz z bojnimi ^ svojega prezira do belce* ^ umel govoriti v njeg0^ da je ubil Custerja, Je narodu in svojim predaj tudi bledoličniki.« Natoi1' ZA VSAKOGAR NEKAJ • ZA VSAKOGAR NEKAJ • ZA VSAKOGAR NEKAJ • ZA V ) Škofjeloške oletne prireditve »France Marolt« v Sk. Loki »Melodije srca« v Škof ji Loki 511... Skoraj vse dni prejšnjega tedna je Glasbena. Šola v škofji Loki razveseljevala številne gledalce z opereto Janka Gregorca »Melodije srca«, ki jo je pripravila v »lastni režiji«, brez sodelovanja Loškega gledališča. To se je predstavi precej poznalo, posebno kar se tiče tehničnih storitev, pri katerih smo že zelo razvajeni (razsvetljava, scena itd.). Kljub temu pa sta ogromen trud in požrtvovalnost dirigenta Oskarja škulja, re- Slikarska razstava v Mojstrani Likovna sekcija Svobode »Tone čufar« Jesenice je organizirala že sedmo razstavo v letošnjem letu. Tokrat raz stavlja v avli osnovne šole v Mojstrani domačin in član likovne sekcije jeseniške Svo. bode Zdravko Kotnik. »Divji lovec« na proskm V okviru krajevnega prazni-*a v Žirovnici so bile pretekli teden številne prireditve. Po slavnostni seji krajevne skupnosti, so se večer za ve-žerom v Žirovnici aH na Brez-nici vrstile številne prireditve, ki so bile dobro obiskane. V soboto pa je Svoboda »France Prešeren« iz Žirovnice uprizorila na slavnostnem prostoru nad Brez-nico Finžgarjevo ljudsko igro »Divji lovec«, ki je privabila blizu 600 ljudi. Praznovanje je bilo zaključeno v nedeljo dopoldne s komemoracijo pri spomenutih talcev v Mostah. Kotnik, ki je poskušal slikati že v zgodnji mladosti, rad slika predvesm svoj rojstni kraj, kmečke domačije in kmečke ljudi. S svojimi deli skuša ohraniti lepote rodne zemlje. Na tokratni samostojni razstavi v počastitev dneva borca, razstavlja 14 del v olju in 7 v akvarelu, ki vzbujajo med domačini in \ gosti veliko zanimanje. —U. žiserja Jožeta Audiča, pevcev in članov orkestra rodili predstavo, ki jo moramo pohvaliti že zato, ker je v plemenitem glasbenem ustvarjanju združila toliko mladih ljudi. Pevski delež predstave je bil vsekakor boljši od igralskega (nekatere ritmične in in-tonacijske spodrsljaje lahko oprostimo). Z dobro igro in petjem je izstopal Janez Berce v vlogi Zvonka Okre-tiča, enkratna pa je bila Poldika Štigličeva v vlogi Ale Barličeve, popolnoma se je prilagodila veselemu operetnemu stilu. škoda je le, da ni glasbena šola vložila svojega velikega truda v kakšno idejno-vsebinsko in glasbeno bolj kvalitetno delo. Janko Krek Učenci bodo morali znati plavati V jeseniškem kopališču sta utonila že dva učenca poklicne industrijske šole Jesenic. Da bi kopališče ne terjalo na-daljnih žrtev med učenci orne-njene šole, je ravnateljstvo strokovnih šol Železarskega izobraževalnega centra odredilo, da mora znati vsak učenec poklicne industrijske šole in vsak dijak tehnične srednje šole plavati. Pretekli te- den so preizkusili pri šobče-vem bajerju v plavanju vse dijake in učence. Za one, ki ne znajo, ali znajo le delno plavati, bodo uvedli v pri-četku prihodnjega šolskega leta na jeseniškem kopališču obvezno plavalno šolo. Ukrep, ki bo preprečil nadaljnje utapljanje učencev omenjenih šol, naj bi sprejele tudi ostale šole. — U. V času letošnjih škofjeloških prireditev bodo letos 4 koncerti. Trije koncerti bodo na grajskem dvorišču, 1 koncert pa v grajski kapeli. Prvi nastop bosta imela akademska folklorna skupina »France Marolt« ih Akademski pevski zbor iz Ljubljane. Obe skupini bosta prišli na prireditev v povezavi s škofjeloškim akademskim klubom. Za folklorno skupino France Marolt bo to zadnji nastop pred gostovanjem po Sovjetski zvezi. Na grajskem dvorišču bo nastopil tudi »Koroški oktet« iz Ljubljane. 2e ime gostov zagotavlja, da bodo obiskovalci zadovoljni z njihovim nastopom. V tretji koncertni prireditvi bo nastopal amaterski moški pevski zbor KUD »Ivan Cankar-« iz Virmaš pri Skofji Loki. Istočasno z njimi bo nastopal še oktet »Fantje s Praprolna«. V grajski kapeli bo nastop gimnazijcev. V njihovem večeru se bodo zvrstile recitacije Jenkovih »Obrazov«. Recitacije bo popestrila harfist- , ka Stefica Žužek. Intimni večer v grajski kapeli.bo priloga k praznovanju 130. obletnice rojstva Simona Jenka. - P- C. Na nobeno stvar se ženske tako ^ ne navadijo kakor na razvajenost. Maurice Cnev^1 francoski igral«c Neumna ženska je hujše zlo ko' * umni moški, ker več govori. dr. Karel GraU^'' avstrijski poHti* Srednji vek je vladal v imentf v imenu božjega bratstva in ljukeV ^ v imenu oblasti papeške krone in ^\ ki bi radi počlovečili svet v imenu }Z na grmadah inkvizicije ali pa se p*n zicija ni segla. Sizifova skala je jo pri valili do vrha in odrešili stopinje humanistov v razčlovečeni S kirurškim posegom sta hotela Sizifova skala krivice in zla obl^1'^ idealov o bratstvu, svobodi in ena^'c:t imne množice, ki je hrepenela po P:',!'; nepremagljivi, čeprav so spremenili na vrh, ker je verovala vanje, da w$ a oni so jo za trki j ali zopet navzd^ v in vekomaj' bo«. j Gospod se je zafilozofiral. štefi *V bi samo vedela, kaj meni o knjig.'11"'!':/ Ali gospod Torok, ki je že priskrbel *Jj upa na možev \n knjigarnarjev us^'" mm Indijancev pod stalnim nadzorstvom *Udarle odloČil in se pridružil Billovi *'q BiH zahteval od njega, naj si na-Sitting Buli ni poskušal zatajiti »o jjilla je spoštoval, ker je on edini Kadar mu je občinstvo očitalo, »Megov pogled oster. »Samo svojemu ^(jvarjam,« je dejal, »naj store tako ' ni hotel Več nastopati. ZANIMIVOSTI • ZANIMIVOSTI • ZANIMIVOSTI • ZANIMIVOSTI % ZANIMIVO Turizem na ruševinah Rim stoji na sedmih gričih — zahodni Berlin si jih je sam ustvaril 16. Na to edinstveno idejo so prišli pred 15. leti. Tega niso napravili iz objestnosti ali zato, da bi konkurirali Rimu in tudi ne zato, da bi ravninski videz Berlina popestrili s kakim gričem, ampak zato, da bi se mesto čimprej iznebilo posledic vojnega opustošenja. Leta 1945 je bilo na področju Ber- lina več kot 90 milijonov kubičnih metrov ruševin. Šele leta 1950 so pričeli sistematično odstranjevati ruševine iz mesta. Na posebej določenih 16 krajih v mestu in okolici so odlagali material, ki ga ni bilo moč uporabiti za gradnjo. Tako so s časom nastali griči precejšnjih dimenzij. Monte Klamot-te je visok 120 metrov in z njega je zelo lep razgled na Berlin in jezera, ki ga obkrožajo. Vražji grič v neposredni bližini mesta so uredili v zimsko-športno središče s smučarsko skakalnico in san-kaškimi progami. Večina gričev je že zdavnaj videti kot zelene oaze sredi mesta med- tem ko nekatera šele delajo. Pričakujejo, da bodo njihovo oblikovanje končali do leta 1973, Vanje bodo vgradili 21 milijonov kubičnih metrov materiala, ki jim je še ostal. Brez gričev si zahodnega Berlina danes sploh ni mogoče več zamisliti. v Židovske organizacije opozarjajo vlado Napoleonov sen se uresničuje ^> so ljudje v družbi, izgubijo ob- 1 lastne slabosti. Charles MontesquIeu. francoski filozof in politični pisatelj ^Jar govorniku manjka globine, v §jrino.« C. Montesquieu, franc. filozof in politični pisatelj Mfcor galebi in valovi se srečuje-^ približujemo; galebi odlete, valo-E^ujejo in mi odhajamo.« R. Tagore, indijski pesnik Davni Napoleonov sen se bo uresničil 16. julija, ko bodo v prisotnosti predsednikov Italije, Francije in Švice odprli najdaljši cestni predor na svetu. Predor je dolg 11 kilometrov, speljan pa je pod več- Proti Johnsonu Bilo je neke noči v preteklem tednu.' 5.000 zamaknjenih gledalcev opazuje na nekem žitnem polju »Velikega zmaja« Kukluksklana in dva mladoporočenca, ki ju blagoslavlja neki pastor v kapuci. Pripadniki posebne straže so bili priče. S tem, da po 40. letih prvič javno proslavljajo eno od svojih porok, so se pripadniki K. K. K. (40.000 članov) odkrito uprli Johnsonu, ki je pred kratkim ustanovil posebno komisijo, ki ima nalogo, da bi nadzorovala dejavnost tega klana. »Johnson je lažnivec,« pravijo voditelji klana. »Borili se bomo proti njemu vse, dokler ga ne bomo premagali.« nim ledom 4807 metrov visokega Mont Blanca ter povezuje Chamonix v Franciji in Enteves v Italiji. Pot od Pariza do Rima bo s tem predorom skrajšana za okoli 220 kilometrov. Najdaljši na svetu je bil doslej predor med japonskima otokoma Honšu in Kiušu — meri osem kilometrov. V bližini kraja, kjer je leta 218 pred našim štetjem Hanibal s svojimi sloni prekoračil Alpe, se bo sedaj po cenitvah prometnih strokovnjakov peljalo skozi največjo goro Evrope letno po 26.400 osebnih avtomobilov, 24.000 omnibu-sov, 49.000 motornih koles in 15.000 tovornih avtomobilov. Nekaj dni preden bodo Charles de Gaulle, Giuseppe Sara-gat in švicarski predsednik Hans-Peter Tschudi svečano odprli predor, bodo strokovnjaki še enkrat natančno preizkusili sistem zračenja, ki bo pozneje odstranjeval izpušne pline. Predor bo odprt za ves promet deset dni po otvoritvi. Predstavniki židovskih organizacij iz Stockholma, G6-teborga in Malmoja so obiskali švedskega premiera Er-landerja in mu izrazili svojo zaskrbljenost zaradi protiži-dovske kampanije, ki se pojavlja na švedskem. Mnogi Zidje so namreč prejeli grozilna pisma, ki so jih pisali člani švedske nacistične organizacije. Poleg ukrepov proti delovanju nacističnih organizacij zahtevajo židovske organizacije tudi revizijo šolskih učnih knjig, ker le-te ne daje- jo prave podobe nacistične ideologije in zla, ki ga je povzročil nacizem. Nedavno so na neki šoli v Goteborgu predvajali film o nacističnih žrtvah. Vendar so izrezali tiste dele, kjer je razvidno, da imajo mnogi bivši poveljniki nacističnih koncentracijskih taborišč še danes v Zfehodni Nemčiji vodilne položaje. Po nedavni aferi ob odkritju nacistične organizacije na Švedskem, je bil njen »fiihrer« Lundahl izpuščen na svobodo in se zdaj širokousti, da šteje njegova organizacija več kot devet tisoč članov. Kip iz čistega zlata V Grčiji so te dni našli doprsni kip iz čistega zlata. Po vsej verjetnosti predstavlja rimskega imperatorja — sodeč po materialu, iz katerega je izdelan. Kip so izkopali vojaki v majhnem grškem mestu Didi-moteikosu (Trakija) nedaleč od grško-turške meje. Razen kipa niso našli nobenega drugega predmeta, čeprav menijo, da bodo arheološke raziskave dale nadaljnje informacije o tem kipu, ki predstavlja poprsje le do pod rameni; glava je pokrita z zelo kodrastimi lasmi, na obrazu so brki in brada. Kip je gladek, politiran in izdelan iz kovanega zlata, debelega skoraj dva milimetra in težkega en kilogram. Za zdaj so kip shranili v muzeju v Komotin ju, kjer bo tudi razstavljen, ko ga bodo restavrirali. Menijo, da je nova izkopanina unikat in pripada helenističnemu zakladu, najdenem v dolini reke Evros ki jo Bolgari imenujejo Marica. Na področju Plovdiva v Bolgariji so že pred tem -našli več dragocenosti, večinoma zlate predmete grškega porekla. MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA h ipi svet počlovečil F ga je razčlovečil Pšjjja. Reformatorji, u%}C, so ali zgoreli ni^st, kamor inkvi-rje pretežka, da bi rhan so se vtisnile mM Ah Robespierre. i.Hko družbo? Toda t^jja z vrha njunih p famena dna brezni na vrhu so ostali V"šca jih je privalila krivico in zlo, V je vekomaj bila mala o tem. Rada .' moževem početju. H tiskanje časopisa, iVjamc vanj. Težko je prerokovati. Lahko uspeta, a lahko tudi ne. Lahko se povzpneta do bogov, a lahko je ves njun trud samo Sizifovo prizadevanje. Najbrž bo samo Sizifovo prizadevanje, meni štefi. Mogoče vseeno uspeta, gospod Torok ne pove svojega mnenja. Odvisno je seveda od tega, na kakšen odmev bosta naletela s svojimi pismi in kakšno naklado bosta dosegla. »Mislite na pisma, k jih pišeta na tuje tvrdke.« »Da. Brez reklam in oglasov in brez naročnikov ni časopisa.« Naročnikov razen znancev v Hartbergu nimata. Glavni naročniki naj bi bili poslovni ljudje, ki bi jima prvo številko razposlala na ogled. To je tvegano, zelo tvegano, razen če bosta stroške pokrila z reklamami in oglasi. »Da, seveda«, pritrdi štefi. Tudi Franc tako govori, da bodo reklame pokrile vse sedanje in bodoče stroške. Vendar gospodu Toroku ne pove, da doslej Franc ni prejel še nobenega odgovora na svoja in knjigarnarjeva pisma. Ni ji treba pripovedovati. Zdaj ve vse, kar je hotela vedeti. Vse moževo delo je brezplodno. Treba ga je zaustaviti. A kako? Dva dni razmišlja, kako bi to storila. Šele čez dva dni se opogumi in mu reče, če se ne zaveda, da je vse njegovo delo Sizifovo delo. »Sizifovo delo? Odkod pa si pobrala to besedo? Ali sploh veš, kdo je bil Sizif?« se ji je zasmejal Franc. Ve. To je delo, ki ne bo nikoli rodilo uspeha. »Tako?« je Franc čudno dobre volje. »Ne bo rodilo uspeha? A kaj praviš k temu?« potegne iz žepa šop pisem. Bile so reklame. Inozemske reklame. Prvi pozitivni odgovori na njegova pisma. \ Deveto poglavje 1 Pomlad je. Zdaj je prav gotovo pomlad! Tako trdi knjigarnar Rosenstein. Povedal je, da se je vrnila Herrgouthova hčerka, soproga cesarsko-kraljevega stotnika Alberta von Muraua. Tudi Franc jo je že videl in jo ocenil kot živčno, histerično bitje. Mož najbrž ne bo žalovat za njo, čeprav ni grda. Torej jo je videl? Da. Prišla je v tiskarno, ko je v prostem času stavil oglasne strani za prvo številko njunega časopisa. Vprašala ga je, kaj počne. Ko ji je povedal, je odšla. Morda bi ga rada videla, je menil knjigarnar. Bil je pri Herr-gouthu, ko je lastnik tiskarne hvalil Franca kot izredno sposobnega stavca in človeka, ki bo še veliko dosegel. »Tako j erekel?« je Francu prijala pohvala. »Da«, je knjigarnar ponovil, še več! Herrgouth mu je odkrito potožil nesrečo, ki jo ima njegova hči s stotnikom, in obžaloval, da nima takega zeta, kakor je Fedcrle. Vstopila je štefi. Zato je Rosenstein umolknil. Toda Franc si je zapomnil, da ga ima Herrgouth v čislih. Zakaj takega lastnika tiskarne ni srečal pred šestimi leti? Njegova hči mu sicer ne ugaja, toda tiskarna bi jo odtehtala. Kaj vse bi bil že danes, ko bi se poročil z bogato ženo. Že zdavnaj bi bil med ljudmi, ki so nekaj. Ne treba bi mu bilo biti mezdni delavec in urednik časopisa hkrati. Bil bi lastnik tiskarne in urednik časopisa. V tiskarni bi bili stroji za bakrotisk. Tiskal bi ilustrirano revijo kot prilogo dnevnika. Lahko bi po mili volji potoval kot ugleden urednik po svetu na lovu za dogodki, ki bralce najbolj zanimajo. Za trenutek se jc virici, kako bi izgledal. Zato je preslišal knjigarnarja, ki mu je našteval naslove člankov. 305767124^2693 SPORT 7. JULIJ 1965 * GLAS Vodita Hrvatska I in Srbija I Danes dve tekmi v Tržiču Do torka je bilo doslej odigranih 6 tekem letošnjega državnega mladinskega prvenstva v nogometu. V prvi skupini so bili doseženi doslej naslednji rezultati: Slovenija : Makedonija 2:1 naslednja: 1. Hrvatska I 2. Makedonija 3. Slovenija 4. Srbija II 2 2 0 0 5:1 4 2 1 0 1 4:2 2 2 1 0 1 2:3 2 2 0 0 2 1:6 0 (2:0) Hrvatska I (2:0) Makedonija (2:0) Hrvatska I (0:0) Lestvica v : Srbija H 3:1 : Srbija II 3:0 : Slovenija 2:0 tej skupini je Slovenija je torej na tretjem mestu in bo morala danes v Tržiču zmagati, če se hoče potegovati za tretje oziroma četrto mesto. Danes bodo mladi slovenski nogometaši nastopili proti drugi ekipi Srbije. V drugi skupini pa sta bili odigrani dve tekmi do včeraj popoldne, medtem ko sta bi- li odigrani dve tekmi včeraj in o njih pišemo na drugem mestu. Včeraj sta se namreč srečali ekipi BIH : Crna gora in Srbija I : Hrvatska II. Rezultati: Srbija I : BIH 3:1 (1:0) Crna gora : Hrvatska II 0:0. — J. Javornik V nadaljevanju državnega mladinskega prvenstva v nogometu bosta odigrani tudi dve tekmi v Tržiču. Ob 16. uri bo na sporedu tekma Hrvatska : Makedonija in ob 17.30 uri Slovenija : Srbija II. Prvenstvo se bo v četrtek spet nadaljevalo v Kranju, to bosta v športnem parku »Stanka Mlakarja« dve tekmi: BIH : Hrvatska II in Srbija I : Črna gora. V petek je prost dan, v soboto in nedeljo pa je na sporedu finalni del. — J. J. Nas komentar Kvaliteten nogomet Državno mladinsko prvenstvo v nogometu, ki že leče šesti dan v športnem parku »»Stanka Mlakarja« v Kranju je v teh dneh vsekakor največja športna prireditev na Gorenjskem. V Kranju je zbranih nad 140 mladih jugoslovanskih nogometašev, ki se bore za naslov letošnjega državnega prvaka. Tekmuje 8 reprezentanc, ki so v prvih 5 dneh prikazale kranjskim gledalcem dokaj kvalitetni nogomet. Zadovoljni so tudi naši nogometni strokovnjaki, saj so že prvi dnevi odkrili nove kandidate za državno mladinsko reprezentanco. Danes še ni jasno, kdo bo prvi, saj absolutnega kandidata za prvaka ni, vendar smo mnenja, da sta vsaj po dosedanjih kolih najboljši ekipi Hrvatske in Srbije. Slovenska reprezentanca je sorazmerno dobro startala, zlasti še, ker ni imela skupnih priprav. Iz razgovora s trenerji ostalih republiških reprezentanc smo zvedeli, da so ostale ekipe imele skupne priprave, medtem ko je slovenska vrsta prišla v Kranj brez treninga zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. — Kljub vsemu pa so fantje vsaj v prvi tekmi dobro zaigrali in prikazali dober nogomet. Prvenstvo vsaj zadnje dni moti slabo vreme. V nedeljo ni bilo zato tudi popolnega programa in je odpadla tekma Hrvatska : Slovenija, za katero je vladalo največje zanimanje. Predtekmovanja v obeh skupinah bodo zaključena v četrtek, v soboto In nedeljo pa bo na sporedu finalni del. J. Javornik Državno mladinsko nogometno prvenstvo v Kranju je razgibalo zanimanje za to Športno p* nogo na Gorenjskem. Na sliki: mlado nogometno moštvo Slovenije, ki pa na tem prvenstvu ne Igra preveč dobro, ker so igralci brez skupnega treninga, napabirčeni iz vseh slovenskih klubov, pač navezani zgolj na lastno znanje. Besedo imajo trenerji, funkcionarji V Kranju je v teh dneh zbranih vrsta naših mladinskih trenerjev, nogometnih strokovnjakov in drugih. Naše uredništvo je napravilo razgovor z vrsto takih strokovnjakov. Zlasti nas je zanimalo, kako se počutijo v Kranju. Miljan Miljanič — zvezni mladinski selektor: »Z dosedanjimi igrami vseh reprezentanc sem zelo zadovoljen. Odkrili smo že nekaj novih talentov in mislim, da do konca prvenstva ne bo težko sestaviti državno mladinsko reprezentanco. Kranjski turnir je odraz pravilne poti v vzgoji lastnega kadra — nogometašev.« Miodrag Nenkovlć — trener srbskih reprezentanc: Ob mladinskem državnem nogometnem prvenstvu MALO »ŠOLANIH« NOGOMETAŠEV Višji športni trener Ante Mladlnič se je odzval povabilu na razgovor o nekaterih problemih našega nogometa. Bivši član državne nogometne reprezentance je sedaj trener Hajdukovih mladincev in hrvaške reprezentance. — Kaj ste zapazili v igrah mladinskih reprezentanc? »Na prvenstvu nastopata predvsem Srbija in Hrvaška g »šolaniml« nogometaši. Pri ostalih ekipah se vidi, da so to talentirani igralci ,ki pa nimajo za seboj »nogometne abecede«. Mislim, da bi samo ti dve ekipi zaslužili naslov prvaka.« — Kaj menite o vzrokih za stagniranje jugoslovanskega nogometa? »To, da stagniramo, je povsem očitno. Eden izmed glavnih vzrokov je, da so se v vodstva nogometnih kolektivov vrinili posamezniki, ki nimajo potrebnih strokovnih in moralnih kvalitet za odgovorne funkcije, ki Jih opravljajo. To je bi3tvo pro-l,'jina. Iz iega rdi izhajajo še mnoge druge pomanjkljivosti: lov na nadarjene igralce, vzgoja lastnega kadra itd.« — Ali lahko to malo bolj pojasnite? »Skupina »vplivnih«« ljudi, ki se vrinejo v delo nekega kluba hoče na čim hitrejši način doseči čim boljšo kvaliteto svojega moštva. To je najlažje z nakupovanjem igralcev. Skoda se jim zdi denarja za naraščaj, za trenerje podmladka. Vse svoje delo vidijo v forsiranuj svojih miljencev lil tako ovirajo vzgojno delo trenerja. Pozabljajo, da je denar, ki ga investierajo v dobrega trenerja za narščaj, vedno dobro naložen. Seveda pa je potrebno na uspeh počakati.« — Kakšne so perspektive? »V Kranju gledamo nov rod mladih nogometašev. To so ljudje, ki niso zastrupljeni z denarjem. Vidimo, da amaterji lahko dosežejo prav tako zelo visok kvalitetni nivo. Ne trdim, da sem v prin- cipu proti profesionalizmu, toda pri nas se je v zadnjem času dalo premalo poudarka moralni vzgoji nogometašev.« Položaj v našem nogometu se že spreminja. Funkcionarji pa na žalost naletijo na vrsto problemov, saj je za nekatere vsak pogovor o nogometu že znak, da nimajo pred seboj moralno neopore-čenega člana družbe. »Zvezd-ništvo« Je tako naredilo veliko škodo temu športu.« — Kot strokovnjak za mladinski nogomet lahko poveste, kako vpliva sedanji položaj na naše bodoče repre-zentante, ki jih gledamo v Kranju. »Mirno lahko rečem — kvarno. Precej se je že spremenilo v vodstvu naše zveze in veliko se še bo. Mislim, da je to generacija, ki se bo izšolala v boljših pogojih. Stvari se urejajo, pa čeprav počasi. Povezani smo s splošnim razvojem: vsak naj dela In bo odgovoren na svojem področju.« — Vaši vtisi o Kranju? »Navduešn »e mnad organizacijo, nad lepim štadionom in (klub dežju) tudi nad klimo. Kranj me je navdušil s svojo čistočo in lepoto svoje okolice! Upam, da bo mladinsko prvenstvo pomenilo dobro propagando za razvoj nogometnega športa v vašem mestu!« Zmagi BiH in Srbija 1 KRANJ, 6. julija — Danes se je v šprtnem parku »Stanka Mlakarja« nadaljevalo letošnjo državno mladinsko prvenstvo v nogometu. Na sporedu je bilo II. kolo v drugi skupini. V nezanimivi tekmi je reprezentanca BiH premagata črno goro z 2:0 (1:0), v drugi tekmi ki pa je bila kvalitetno boljša pa je Srbija I odpravila mlado moštvo Hrvatske II 3:1 (2:0). V drugi skupini sedaj vodi Srbija I ki ima 4 točke, druga BiH 2 točki, tretja Hrvatska II in četrta Crna gora vsaka po eno točko. »Računam, da bomo tudi letos prvi. če. bomo zmagali v finalu, bomo letos že četrtih zapored osvojili naslov državnega prvaka. Kranju se naši dve reprezentanci počutiti« kot bi bili domačini.« Antun Kasa — tehnični \oi ja hrvatskih reprezentanc: »V Kranju smo z vsem zadovoljni, zlasti pa nas >' presenetilo vaše idealno ijrv šče, pa tudi okolje je idealno Kranj je čudovit kraj za tatf tekmovanje.« Dobrivoj ž.ivkov — tre«' BIH: »Borjli. se bomo za tretji mesto. V igri proti Srbiji > smo izgubili s previsokim i* zultatom, ker nismo bih Uk*5 slabi, kot bi razbrali it te zultata« Nedeljko Gugotj — trcm( slovenske reprezentance: »Na prvanstvo smo priJl,1 nepripravljeni,, saj smo ediitf ki nismo imeli skupnih pf* prav. Slovenski mladinci ^ po klubih niso dobro pripra*' ljali, še več, nekateri so p" končanem slovenskem prvei* stvu celo prenehali s trenif gom. Kljub temu pa ttfif nam, da bomo osvojili 4. tefi sto«. Branko Davidovskl — te* nični vodja makedonske i* prezentance: »Z vsem smo v Kranju & dovoljni, le stanovanje v Dijaškem domu" ne ustreza. PJ va bo Hrvatska ali pa Srbr ja.« Vlad ko Vujoševlć — trene* reprezentance črne Gore: »Borili se bomo, da ne W mo zadnji. Zelo sem zadeff* ljen z bivanjem v Kranju, If imate lep stadion s prelepili1 pogledom na planine.« LIAVOBNIt 7. JULIJ 1965 * GLAS OGLASI — OBJAVE 7 Prodam štedilnik prosto stoječ z ploščicami (dve pečici, bakren kotel in pečico za shrambo.) Grad 14, Cerklje 3007 Poceni prodam radio aparat. Petač, Podreča 64, Smlednik 3011 Prodam kokoši za zakol stare eno leto in piščance pohance. Vreček, Visoko 71, Šenčur 3017 Prodam slamoreznico prevozno (Spejzer) z puhalni-kom. Levi vzkHjiv štedilnik in stroj za izdelavo zidakov iz ilovice. Zapoge 21, Vodice 3074 Prodam hišo z vrtom v Komendi. Poizve se v Tunjicah 34 pri Francu Golobu 3075 Prodam 8 prašičkov 6 tednov starih. Visoko 22 Šenčur 3076 Prodam dobro ohranjen rootor Puch 175 ccm. Zupančič Vido, Dolenja vas 25, Scl-w nad Sk. Loko. Ogled v nedeljo 3077 Prodam kravo, ki je trikrat teletila. Nova vas 5, Preddvor 3078 Prodam nov magnetofon Philips 4 stezni. Zl. polje 3/L Kranj 3079 Prodam kokoši nesntce jarčke in pohance. čepon Jesenice, Zg. Plavž 9 3087 Kupim moped najraje eno-sedežni. Aljančič Alojz, Sta-retova 5, Kranj (Cirče) Stranke obveščam, da bo zlatarska delavnica od 15. 7. do 15. 9. 1965 zaprta, da pravočasno dvignete naročija in popravila. RANGUS BLAŽ, Kranj " 3048 Opremljeno sobo oddam solidnemu moškemu. Ponudbe poslati pod »Soliden« 3081 Poštenega najditelja motornega orodja izgubljenega Od Sk. Loke do Kranja. Prosim vrnite na naslov Stare Stane, Elra Sk. Loka 3082 Stanovanje za varstvo otrootroka nudim dekletu ali starejšim zakoncem brez otrok, škofja Loka. Naslov v oglasnem oddelku 3083 38 letni s stanovanjem želi spoznati primerno dekle. Ponudbe poslati pod »Lopa prihodnost« 3084 Vse-i članom AMD Cerklje, ki so bili z nami na skupinski vožnji Cerklje — Ankaran se jim ob naši nesreči za vso nesebično pomoč in solidarnost iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala voznikoma, ki sta nas brezplačno pripeljala domov. Vsem skupaj iskrena »hvala hvaležni Koroščevi 3085 Cenjene stranke obveščam naj do 17. 7. dvignejo čevlje, ker od 18. julija do 2. avgusta bo delavnica zaradi dopusta zaprta. Kern Stanko, čevljarstvo, Partizanska c. 5. Kranj 3086 Zahvala Ob prerani in nenadomestljvi izgubi mojega zlatega in nadvse ljubljenega sinčka ZVONKA KALAM se najprisrčneje zahvaljujem vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so na kakršenkoli način pomagali, sočustvovali z menoj in izrekli sožaljc. Zagvala g. dr. Turna Veli, patronažni sestri Slavi, zdravstvenemu osebju, g. župniku, vsem, ki so darovali cvetje in vence, učiteljskemu vodstvu in pionirjem osnovne šole Mavčiče za poslovilne besede in Rogelj Mariji iz Hrastja za ganljive besede ob odprtem grobu. Vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na nje-govi zadnji potj, iskrena hvala. Zaluioča in neutolažljiva mamica Zahvala Ob prerani izgubi naše drage sestre FRANCKE GRUDEN se zahvaljujemo vsem, ki so ji darovali cvetje, jo spremili na zadnji poti in sočustvovali z nami. Posebno zahvalo smo dolžni kirurškemu oddelku zdravstvenega v doma dr. Petra Držaja za požrtvovajno pomoč pri neozdravljvL bolezni, sosedom, duhovščini ter pevcem društva upokojencev in šole »Lucijan Seljak«. Sestri in brat v imenu vseh sorpdnikov Kranj, 5. julija 1965 Objave POZOR — SAMO ZA GOSPODINJE Obveščamo vas, da bomo še v juliju izvedli tri krajše tečaje iz kuharske stroke in sicer: L Kuhanje enolončnic. Na tečaju boste pripravile 9 eno-lončnih jedi, Cena 2000 din. 2. Priprava je^li iz konzervirane hrane. Prikazali vam bomo hitro pripravo dnevnih obrokov iz konzervirane hrane, ter napravili pripadajoče prikuhe. Cena 3.000 din. 3. Priprava sladic in brezalkoholnih sadnih pijač. Izdelale boste sladice iz raznih vrst testa, ter sadne pijače na mešalec. Cena 2500 dinarjev. 4. Vpisujemo tudi v splošni začetnlškl kuharski tečaj. Vsak tečaj bo trajal 3 popoldneve in sicer od 15.— 20. ure. Sporočite nam za kateri tečaj ste se odločili. Po želji se lahko priglasite za vse tri, ker bodo tečaji časovno ločeni. Prijave sprejemamo do JO. julija 1965 na Delavski univerzi Kranj, c. Staneta Žagarja 1, tej. 21-48 in 22-43. PRODAMO FAP kiper 7 t, mizarsko opremo, str6j'e za cementne strešnike, mešalec in kamion TAM - Pionir. Javna licitacija bo 12.7.1965 ob 8.00. Komunalno podjetje Jesenice. Ogled možen vsak dan.* NOVOPOROCENCI! Hotel Grad Hrib v Preddvoru vam pripravi -slovesno kosilo po vaši želji — tudi v posebni sobi Gostinsko in trgovsko podjetje CENTRAL Kranj s p r ej m. e 10 deklet v starosti od 18. do 25. let za priučitev za dela v točilnici in strežbi Za časa šolskih počitnic sprejmemo za delo v pisarni dve osebi. Prijave pošljite upravi podjetja Obveščamo cenjene potrošnike, da bo veletrg. podjetje »KOKRA« Kranj odprlo dne 6. julija 1.1. novo specializirano prodajalno »URA« v Kranju, Maistrov trg 8. Prodajalna bo imela bogato izbiro raznih vrst ur, okrasne in nakitne galanterije iz plemenitih kovin, bižuterije, kvalitetna sončna očala itd. V prodajalni bodo opravljali tudi VSA POPRAVILA UR. Potrošniki, obiščite novo prodajalno, poslužujte se naših uslug! Priporoča se veletrgovsko podjetje »KOKRA« Kranj. Nevarno križišče v Kranju V soboto popoldne okoli 5. ure je prišlo na križišču Kidričeve ulice in Ceste Staneta Žagarja do težke prometne nesreče. Težko sta se ponesrečila mopedist in sopotnica, ko sta z vso brzino iz nepred-nostne ceste pripeljala v križišče In zaprla pot avtobus«. To je že tretja težja nesre- ča v zadnjem času na tem kraju, oz. druga v tem tednu. Kaže, da to križišče postaja vse prometnejše in da zato zgolj s prometnimi znaki ni več možno zadovoljivo urejati prometa. Če želimo, da do podobnih nesreč ne bo več prihajalo, bi morali drugače urejati promet, morda celo s semaforji. Promet v Kranju je čedalje gostejši, žal pa doslej Kranj nima niti enega organizirane' ga in ustrezno urejenega kri. žišča, kar še bolj kaže na potrebo po ureditvi novih vpadnic v Kranju 8 pravokotnem križiščem ob kinu Center, kar je predviden« z novim urbanističnim programom. 43 7. JULI. 1955 * GLAS Prijetno razpoloženje Premalo pevovodij Številni nastopi glasbenih skupin Glasbena dejavnost je v okviru amaterskih skupin v radovljiški občini razmeroma zelo razgibana. To velja za pevsko in instrumentalno glasbo. V preteklem razdobju enega leta so pevski zbori priredili 85 nastopov ali samostojnih koncertov. Prav tako so pevski zbori in orkestri sodelovali tudi na številnih proslavah in na spominskih svečanostih. Čeprav manjka pevovodij in dirigentov, so glasbene skupine v skromnih razmerah veliko dosegle. Vedno bolj se v glasbeni kulturi namreč odraža vpliv glasbene šole v Radovljici. Z razmeroma boljšo strokovno zasedenostjo v tej šoli lahko v prihodnje pričakujemo še večjo pomoč amaterskim skupinam. Trenutno v občini uspešno delata dve godbi: Gorje in Lesce. Kmalu pa bo zaživela še tretja rla BLedu. Skupščina občine Radovljica je namreč omogočila godbi Bled-Mlino nakup novih instrumentov, dobili pa bodo tudi dirigenta, tako da se bo godba, ki ima v tem kraju že več desetletno tradicijo, končno vendarle močno opomogla. — J. B. Samo teden dni V taboru prcdvojaške vzgoje v Kovorju pri Tržiču se bo letos v obeh izmenah zvrstilo okrog sto mladincev. Obe skupini sestavljajo v večini učenci iz gospodarskih organizacij. Zaradi pomanjkanja sredstev bo prva skupina ostala na taborjenju samo en teden in predelala prvi del predvidenega programa. Drugi del pa bodo predelali jeseni v učilnicah — A. Z. Člani Zveze borcev tovarne gumijevih izdelkov »Sava« ter njihovi svojci sb proslavili letošnji dan borca na pikniku. Kljub hladnemu in deževnemu vremenu se jih je zbralo minulo soboto na livadi za Rupo pri Kranju okrog šestdeset, pridružili pa so se jim še predstavniki družbeno-političnih organizacij gumarskih podjetij »Ris« Zagreb, »Tigar« Pirot in »Borovo«. S tovariši iz »Save« so se dva dni pogovarjali o razširitvi stikov ter o nadaljnjih ukrepih za večje poslovno sodelovanje teh štirih jugoslovanskih gumarskih podjetij.. Sindikalna organizacija tovarne »Sava« je pripravila pod košatimi hrasti več raž-njev in zasilen bife, borci pa so s svojimi godbeniki kmalu dvignili razpoloženje. To je bilo zares več kot potrebno, saj je sonce šele pozno popoldne razgnalo oblake in posijalo tudi na livado ob Rupovščici. Savski borci si namenoma niso pripravili posebnega programa. Minuli piknik so izrabili kot priložnost, da so v sproščenem razgovoru obujali spomine na obdobje ilegalnega dela komunistov pred vojno, na čase iz narodno osvobodilnega boja in na prva leta po osvoboditvi, ko je bilo treba prevzeti upravljanje tovarne v svoje roke. Ob ognju se je srečanje nekdanjih bojnih, a sedaj delovnih tovarišev zavleklo v pozne večerne ure. Iz razpoloženja udeležencev pa se lahko sklepa, da so taka praznovanja priljubljena in jih ne bi kazalo zanemariti. V zadnjih dneh manj nesreč Prijetnega razpoloženja ob Rupovščici ni moglo skaliti niti slabo vreme DVE IZ SODIŠČA ' V zadnjih dneh se je na cestah Gorenjske pripetilo »samo« deset prometnih nesreč. Materialna škoda znaša okoli milijon dinarjev. Lažje Je bilo poškodovanih le nekaj ljudi Kljub temu, da so bili med tem časom tudi državni prazniki je bil promet zaradi slabega vremena mnogo manjši kot običajno. PREVEČ V DESNO JE ZAVIL Voznik osebnega avtomobila Darko Rožič je vozil iz smeri Poljane proti škof ji Loki. V vasi Brode je cesta še od lani zelo poškodovana. Zdaj je Cestno podjetje popravlja. Ker so bili v tem času na cesti delavci, se jih je omenjeni voznik izognil. V istem času pa je nasproti pri peljal mopedist. Zaradi tega je avtomobilist zapeljal nazaj v desno stran. Pri tem pa se je zadel v obcestni smernik in se prevrnil v 5 metrov globok Jarek. Pri nesreči je nastala materialna škoda v višini 400 tisoč din. ZARADI VINJENOSTI Po cesti pod vasjo Kopriv, nik v Bohinju je peljal mopedist Anton Stare. Na ravnem delu cestišča je zaradi nesigurne vožnje in vinjenosti padel po tleh. Pri nesreči se je poškodoval in so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. IZSILJEVAL PREDNOST Osebni avtomobil KR 49-55 je peljal po neprednostni Delavski ulici v Radovljici v smeri križišča z Linhartovim trgom. Na trg je zapeljal, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. Pri tem je zaprl pot vozniku avtomobila LJ 344-81, ki je pripeljal iz smeri Lan-covo proti trgu. Trčenje je bilo neizbežno. Materialna škoda znaša okoli 300 tisoč dinarjev. NEPREVIDNOST VOZNIKA Voznik osebnega avtomobila KR 33-74 je na cesti iz Škofje Loke proti Jeprci prehiteval stoječi avtomobil. Nasproti pa je pripeljala voznica avtomobila LJ 17-89 in je zaradi neprevidnosti voznikov prišlo do trčenja. Škoda znaša okoli 100 tisoč dinarjev. šE ENKRAT: IZSILJEVAL PREDNOST Osebni avto LJ 28 02 je peljal po cesti Svobode in zavijal na Prešernovo cesto na Bledu. V tem času pa je pripeljal po Prešernovi niope-dist Slavko Vukadin iz smeri Gorje. Voznik! osebnega avtomobila je pri tem izsiljeval prednost in je tako prišlo do trčenja, škode je za okoli 100 tisoč dinarjev. J. JARC SMRT ZARADI NEPREVIDNOSTI Pred dnevi se je zagovarjal pred senatom okrožnega sodišča v Kranju 42-letni Vinko Prugar. Obtožen je bil, da je 23. avgusta lani nekaj po deseti uri v obratu Javornik odredil angleški način premika štirih praznih vagonov. Vendar pa o tem ni obvestil prometnika. Zaradi tega, ker je bilo med vagoni in ograjo na eni strani in vagoni ter stavbo na drugi strani premalo prostora, da bi odpenjali vagone s posebno palico, je premikač Jože Jež stopil na lokomovi-to in med vožnjo z roko odpel vagone. Jože Jež pa ni bil obut v predpisane čevlje in je.zaradi tega padel na železniški tir, kjer mu je kolo vagona odrezalo desno nogo, levo pa močno poškodovalo, tako da je ob prevozu v bolnišnico poškodbam podlegel. Obtoženi Vinko Brugar je bil obsojen na osem mesecev zapora pogojno za dobo tretf let. PREMAJHNA HONTROLA V PODJETJU 25-letni Ciril Petrovčič je bil zaposlen pri podjetju »TransturisU kot sprevodnik. Od meseca septembra lani do 1. februarja letos si je od dnevnih iztržkov od prodanih avtobusnih kart obdržal \(A tisoč 900 dinarjev. Porabil ga je za lastne potrebe namesto, da bi ga oddal v blagajno Sodišče ga je obsodilo ai pet mesecev zapora, pogojno za dobo dveh let. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo to, da je vso nastalo škodo že povrnil. Vsekakor do tega ne bi prišlo, če bi v podjetju bila večja kontrola. —J. JARC 3 mLtš KOMISIJA ZA KADROVANJE ZDRAVSTVENEGA DOMA KRANJ razpisuje 5 štipendij za študij na srednji šoli za medicinske sestre Prednost imajo kandidatke, ki so končale vsaj II. letnik, ki stanujejo v Kranju ali bližnji okolici, oziroma, da imajo po končanem študiju zagotovljeno stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Razpis velja do 27. julija 1965. Pismene prijave, kolkovane s 50.— din državne takse, potrdilom o vpisu in življenjepisom, pošljite na naslov ZDRAVSTVENI DOM KRANJ. ZA ČAS GORENJSKEGA SEJMA KI BO OD 30. 7. DO 10. 8. 1965 SPREJMEMO VEČJE ŠTEVILO SODELAVCEV Ponudbe z opisom dela, ki ga želite, pošljite upravi CENTRAL KRANJ, MAISTROV TRG 11. Izdaja in tiska CP -Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 2? in uprave: Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: redakcija 28-35, 20-52, uprava in tiskarna 21-90, 24-15, 28-91. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 20, sobot* 30 din. Mali oglasi za naročnike 30, za nenaročnike 40 din beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo 441