OCENE IN POROČILA Paul Garelli, Le Proche Orient asiatique des origines aux invasions des peuples de la mer. Paris, Presses Universitaires de France, 1969, 377 str., 4 kronološke tabele, 2 karti, indeks. Nouvelle Clio. L'Histoire et ses problèmes, vol. 2. Paul Garelli je profesor na Sorbonni in pisec temeljnega dela o asirskih kolonijah v Mali Aziji in njihovem odnosu do domačega prebivalstva »Les Assyriens en Cappadoce«, Paris 1963. Pričujoče delo sodi kljub majhnemu obsegu in formatu brez dvoma med najboljše splošne preglede zgodovine in kulture antičnega Bližnjega vzhoda. V uvodu pisec kratko poda razvoj asiriologije in seznam kratic. Prvi del (str. 15—40) obsega bibliografijo 504 temeljnih del z vseh področij asiriologije, od najsplošnejših do podrobnih študij o pravu, cenah, kronologiji, zgodovini itd. Vsako delo ima svojo zaporedno številko. V tekstu dela ne citira z imenom avtorja in naslovom, ampak s številko, ki jo ima v bibliografiji. S tem postane tekst preglednejši in citiranje lažje. V drugem delu (str. 43—223) zgoščeno podaja zgodovino in kulturno zgodovino Bližnjega vzhoda od prazgodovinskih zametkov do vdora t. i. pomorskih narodov (tj. do ca. 1200 pr. n. e.). Tretji in najzanimivejši del (str. 227—345) pa obravnava problematiko asi­ riologije in sicer: probleme kronologije, sociologije, administracije, cen in živ­ ljenjskih stroškov, vere. V posebnem poglavju obdela zapleteno problematiko hetitske zgodovine in v naslednjem poglavju problematiko ob pojavu velesil na Bližnjem vzhodu: Mitannije, Asirije in Babilonije. Pomudimo se malo dlje pri tretjem delu. V poglavju o kronoloških težavah zgodovinopisja Starega vzhoda- pisec razpravlja o treh kronoloških sistemih, ki se trenutno uveljavljajo: dolgi, sred­ nji in kratki sistem. Ko opiše prednosti in slabosti vsakega sistema, se odloči za srednjo kronologijo. Ta trenutno najbolj ustreza sedanjemu stanju raziskav. Naslednje poglavje obravnava družbo in družbene sisteme. Avtor podaja pro­ blematiko migracij v prazgodovini in s tem v zvezi izvor sumerske kulture, prihod Sumercev v Mezopotamijo in njihov odnos do semitskega prebivalstva. Nadalje obravnava demokracijo v sumerskih državieah 3. tis. pr. n. e. in vpliv religije na socialne odnose. Zanimivo je poglavje o administraciji. Sistem državne uprave se je pričel oblikovati že v času pred akadsko dobo (pred 2500 pr. n. e.), se dokončno izoblikoval v času tretje dinastije iz Ura in se skoraj nespremenjen ohranil v semitskih državah, ki so prevzele dediščino sumerske kulture. Nič manj ni zanimivo in pomembno poglavje o cenah, mezdah in življenjskem standardu. Vprašanja v zvezi s tem sodijo med najtežje probleme ekonomike Starega vzhoda. Kdor bi se s tem ukvarjal, bi moral obdelati skoraj brezbrežno morje ekonomskih tekstov. Določiti bi moral merske sisteme v raznih dobah, raz­ merja med njimi in gibanje cen skozi obdobja zgodovinskega razvoja. Kako je to težko, nam priča dejstvo, da imamo le dve študiji, ki obravnavata to snov (W. Schwentzner: »Zum altbabylonischen Wirtschaftsleben«. MVAG, 19/3, 1915 in B. Meissner: »Warenpreise in Babylon«. Berlin 1936). P. Garelli je staroasirsko obdobje obdelal v: »Les Assyriens en Cappadoce«, Paris 1963. 5 temi problemi je povezano vprašanje mezd in življenjskh stroškov, ti pa so se zopet gibali odvisno od stanja gospodarstva. 289 Tudi v verskih koncepcijah je bil odločilen vpliv sumerske kulture. V ma­ lih sumerskih državicah so se, podobno kot v grških polisih, izoblikovali kulti mestnih božanstev z zapletenim ritualom in teologijo, ki skuša kar'najbolj povzdigniti domače božanstvo. Tako so nastale razne kozmogonije, razlage razvoja sveta in poteka zgo­ dovine. Najvažnejši »teološki sistemi«, če lahko tako rečemo, so se izoblikovali v sumerskem verskem središču Nippurju, v Suruppaku in v Eriduju. Kljub temeljnim delom S. N. Kramerja, A; Falkensteina, Â. Sjöberga in drugih, je tudi tu še mnogo nerazjašnjenih problemov. Predvsem potrebujemo več teme­ ljitih filoloških obdelav mitov in ritualov in s tem v zvezi raziskav verske terminologije Starega vzhoda. Eno od zapletenih vprašanj je tudi nastanek in razvoj hetitske države. Edini vir so nam teksti iz Bogazköya. Iz njih lahko delno rekonstruiramo po­ tek hetitske zgodovine. Zal je večina tekstov iz t. i. nove države, iz obdobja zadnjih dvesto let od šeststo let hetitske zgodovine. In še med njimi je 80 °/o verskih. Iz stare in srednje države je ohranjenih le nekaj tekstov. Nekaj ma­ lega o vrstnem redu vladarjev lahko povzamemo iz ritualov in daritvenih seznamov za umrle kralje. Tu so vladarji našteti približno po vrstnem redu, kakor so vladali. Vendar tudi ti seznami niso popolnoma zanesljivi. Tako nam je dobršen del hetitske zgodovine nejasen in ö mnogih dogodkih lahko le ugibamo. Tudi čas viška hetitske moči, nova država, ni popolnoma jasen. Kaj malo vemo o odnosih z državami in plemeni v Mali Aziji, s Kaškejci, Arzawo in Ahhijawo, ki so jo nekateri enačili s Homerjevo Ahajo. Kljub velikemu številu virov tudi hetitska religija ni kdo ve kako dobro obdelana. Kot pri sumerskem verstvu so potrebne tudi tu predvsem temeljite filološke obdelave ritualov in mitov. Ko bi to bilo opravljeno, bi lahko točneje določili pomen vsaj glavnih hetitskih božanstev (npr. sončne boginje iz Arinne, Tešuba, Telepinuja itd.), lahko bi globje prodrli v verska in s tem y zvezi tudi v etična načela Hetitov. Zadnje poglavje obravnava še ostale tri velesile Starega vzhoda v drugi polovici 2. tis. pr. n. e.: Mitannijo, Asirijo in Babi- loriijo. Avtor obravnava medsebojne odnose, majavo ravnotežje, ki je nekaj časa vladalo med njimi in spopad, ki se je končal z uničenjem mitanske in propadom hetitske države. V tem kratkem pregledu tretjega dela so seveda nakazani le glavni pro­ blemi, ki jih avtor okvirno obdelava. Dotakne se še vrste manjših problemov in jih skuša reševati: sumersko versko in administrativno terminologijo, pro­ blematiko okrog vojaških pohodov Šuppiluliume I., problem Ahhijawe, pojav bojnega voza na Starem vzhodu, itd. Garellijevo delo, posebno še tretji del, s kritičnim obravnavanjem zgodovine in kulture in z nakazovanjem poti k reševanju problemov ,je krepka spodbuda in hkrati soliden vodnik, vsakomur, • ki se hoče posvetiti zapleteni problematiki zgodovine in kulture Bližnjega vzhoda. ' Marko Urbanija Georges Roux, Ancient Iraq, a Pelican Book, A 828, Harmonds- worth, Penguin Books 1969, 480 str., 8°. Pričujoča knjiga je pravzaprav razširjena in dopolnjena izdaja serije člankov, ki jih je avtor od septembra 1956- do januarja 1960 objavljal v reviji »Iraq Petroleum« pod. naslovom »The Story of Ancient Iraq«. Serija je doži­ vela nenavaden uspeh med laiki in med strokovnjaki. To je avtorja opogur milo, da se je lotil pisanja najstarejše zgodovine Iraka. Avtor sam pravi, da »knjiga. ni namenjena učenjakom, ampak nestro­ kovnjakom in študentom. Po svetu narašča število izobražencev, ki jih zelo zanima splošna zgodovina Orienta. Zeljni znanja pa še niso našli v eni knjigi in v primernem obsegu zbranih vseh podatkov, ki si jih želijo o deželi, ki jih zanima«. Tem je knjiga namenjena. Knjiga je razdeljena na 25 poglavij. Prvo poglavje, »The Geographical Setting«, oriše zemljepisno okolje Mezopotamije, geologijo in trgovske poti. 290*