Gospodarske stvari. Kako Francozi svoj Rokfortski sir napravljajo. M. Francozi so izvrstni sirarji, oni imajo več jim lastnib sort sira, ker je Fraucoz velik sladkosnedež, ki boče spomladi drug sir jesti, ko po leti in jeseni tudi drug ko po zimi. Francozi narejajo ta sir iz ovčjega in pa iz kozjega mleka, ali iz ovčjega prevesno več, ko iz kozjega. V letu 1866 so molzli v ta namen 250.000 mlečnih ovec in so namolzli od njib za 3,575.000 kilov sira. Bogato travnati pašnik, na kterem se te ovce pasejo, je velika, velika ravnina, ki je več kilometrov siroka in dolga. Ko ovce zvečei- z paše pridejo, jih puste jedno uro pri miiu, da se odpočinejo in potem jib še le pomolzejo. Spazili so namreč, da ovce po tem počitku mleko bolje in čistejše od sebe dajejo, kakor pa, če se brž po paši, ko se domu priženejo, molzejo. Molža se pa jako naglo opravlja. Od začetka majnika do sred julija so ovce najbolj nilečne. V tem času daje vsak par luknjic t. j. vsaka ovca po 0 6 litia mleka na dan. Ovce so od tako imenovanega Lazarkovskega plemena, imajo velika vimena, ktera s tem pove6ajo, da jih z rokami bijejo, ko je jim nileko poteklo. Zvečer namolzeno mleko se skoraj do vrenja zvari in potem na stran postavi. Zjutia ga posnamejo, zvare in z mlekom, ki so ga zjutra namoRli pomešajo in vsirijo. Brž, ko se je skuta naredila, jo z metilom razdele in siratko odcedijo. Skuta se zdaj z reko pregnjete in premesi in plastoma v lesena tprila natlači, ki imajo prevrtano dno. Navadno se med skutine plasti tanki rezanci plastnega kruba polože, ki je iz jarega in zimskega ječmena zamesen. Tudi se nekaj kvasa in jesiha pridene, da se sir prej zgodnja, kar se s tem zgodi, da se na siru posebna njemu lastna plesnoba napravi. Skuta ostane 3—4 dni pod karneni stlačena, potem ga v platno povijejo in posuše. Ko se je 3—4 dni sušil, se sir prinese v mesto Requefort, kjer ga se na poseben način godnjajo in odkoder ima ta sir svoje po svetu znano ime. To mesto leži v globoki in tesni soteski, obdano od vseh strani od visokih, strmib sem tam prevesnib apnenih skal. Te stene so polne dupelj in jarkov, iz kterib celo o najvročejšem poletnem vremenu mrzla sapa piše. Sapa vleče od juga proti severu in je, kakor se pravi, posebno dobrega in ugodnega upliva na dobroto tega sira. Lastniki teh skalnih dupelj si naročajo v vsakem letnem času od ovčjib sirarjev sira, ga preiskujejo, poskušajo in po veči ali manjši dobroti v redi postavljajo. Ko so se siri s soljo potrosili, se na 2—3 dni v rede drug na drugega postavijo. Po treb dneb. se zopet iz polic in redov vzamo, sol in solna voda v nje vtere, zopet na police zdevajo in v rede postavijo. Ko so sir skozi cel teden v dupljah godnjali, ga ostrgajo in obrežejo in s posebnimi iglami, ktere neki poseben nastroj goni, prebadajo, da tako prej skoz in skoz preplesni. Po piebadanji ga skozi 15 dni ali tako dolgo ua police v vrste ali rede postavijo in puste, dokler se ne posuši in do dobrega trd postane. Pri tem prevleče sir neka plast bele plesnobe, ki se včasih v niti nekoliko centimetrov dolge razvleci pusti. Koliko so te niti sočnejše in debelejše, toliko veča je dobrota sira. In to je Rokfortski francoski sir. M. Kako rane ozdraviti, če konja njegova oprava, komat, sedlo oriba. Take rane se morajo najprej z rnlačno vodo lepo izprati in osnažiti, kar se najbolje zgodi, ako se kopalna goba v miačno vodo namoči in ž njo rane vmivajo. Na tako osnažene rane se potrosi v prab stolčen Gummi Myrrhae. Rana se kmalo in lepo celiti začue. Dobro je tndi rano s šopkom v kolodij pomočcnim pomazati, da se tanka, popolnoma pokrivajoča bela mrenica 6>ez rano naredi. M. Slauio za uastelj je dobro nekoliko rezati. Nasteljno slaiuo na blizu 20 centimetrov dolge kose rezati je dobro, ker tako rezana slama tekoče živiuske izločke bolj v se poteza, ko nerezana ali cela. Tudi daje živiui bolj subo ležišče in donti močuejši guoj, ker se z živinskim blatom in mokiimi izločki bolje pomeša. Z raašino ali nastrojem izmlačena .slama bolje na se poteza od slaine s ccpom izmlačene. Posebni uastroj za rezauje slamc ni potrcbeu, kcr se >suopi na vsakem tnalu z navadno sekiro na dvoje presekati ali pa s staro koso prerezati dajo. M. Kako pomagati, da svinje svojib mladičev ne požro. Mladi praačeki prines6 na svet ostre kočne zobe. Ti mlečni ko6niki tiče tesno zob pri zobu. Sesci starke med temi zobmi nimajo labko prostora in tako mladiči starko pri sesanji ščipajo in grizejo. To pa starko tako hudo zaboli, da velikih bolečin popolnoma zbesni in se do cela spozabi. Zgrabi toraj lastne ruladiče, jib razmesari in potem poje. Da se tedaj kaj takega ne zgodi, je treba mladi6em brž po rojstvu mleene kočnike podi-eti. Nekteri presičke in ri^ec starki tudi z biino7cem pomažejo, kar pre mori7nost stare svinje zaduši. Nekteri vli^ajo stari svinji, biž ko je po^rgla, tekocino 7 uho, ki obstoji iz 1—3 delo7 opiuma, in 10—12 delo7 kafro^ca (Kampfergeist). Ta tekočina staro s^injo 7 nekašno dremlja^ico zaziblje, med kteio mladiči brez skrbi pri starki sesati početi smejo. M. Eako se da iz mladik sklepati na sad. Ako imajo mlada gruše^a dre^esca gladke in rude5kaste mladike, tako to kaže na soenati sad, tista drevesca pa, ki kažejo bolj kosmate zelenkaste mladike, piinašajo sad bolj močnatega suhega krbkega mesa. Pri jablanicab kažejo kosmate mladike na kisel, gladke pa na sladek sad.