GLAS HVOUODEi HLOVKNMKl TKDNIK KalBIBTI DlUTIlUli LjL-in A* Glas GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE hliovknio wkhkly DKTOTBD TO TMP IKTUHT* (Ht T» Ltmixa Oiauhb "OD BOJA DO ZMAGE"! - ^ "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 23 1 Chicago, 111. iK junija 1905 Loto IV Razgled po svetu. Iz rusko-japonskega bojišča. Ruski despot izein je s i>omorsko bitku v :vorčjski ožini zadobil hud udarec, zajedno so pa šle vse njegove roparske aspiracije na Daljnem V ztoku žabam gost. lJa saj m čudo! lirodovju so zapovedovali častniki, ki so bolje |*jznali pariške bordele, kakor pa pomorske zemljevide. Na ladjah so bili ukrcani mornarji, ki še vedeli niso, ali je morska voda sladka ali slana. No, kdor je tukaj pričakoval zmago na ruski strani, tu je moral biti že nekaj več kot optimist. Poraz, katerega je doživel ruski car izein v korejski ožini, le to dokazuje. da je tisto žel, kar je sejal. Res, korupcija je dandanes v vseh kapitalističnih državah. A najbolj bujno cvete ta cvetka tam, kjer je autokratična vlada. Vsa ruska birokracija je vpila: "križajte ga, križajte ga." ko je doznala. da se je admiral Neboga-tev podal, da bi ljudsko jezo odvrnila od, sebe. Admirala je treba takoj vstreliti, ko se vrne v domovino, tako so se drli ruski birokrat-je, stebri ruske autokracije. Sedaj je pa na enkrat potihnil ta krik, ker se je zvedelo, da je Nebo-gatev dal streljali na japonske la-dije, dokler je imel streliva. Vedeli smo, da so ruski birokrat-je ukradli železniške relse na sibirski železnici, ruski veliki knezi so za denar "Rdečega križa" kupovali vlačugam nakite in lisp. No sedaj smo pa zvedeli, da so ukradli tudi smodnik in krogi je. In taka lopov-ska in tatinska sodrga, ki ni vredna, da jo solnce Obsije, hoče vrli ruski narod, v katerem so se narodili največji duševni velikani sedanjega časa, držati k tlom. ga z ječo. vislicami in nagajko prisiliti, da bi bil še v prihodnje nje poslušni rob?? N» treba, da je človek socialist, da to loix>vsko druhal. ki ves ruski narod -izsesava do krvi, smrtno sovraži. Kdor je Slovan, in ima v resnici količkaj ljubezni dt> svojega brata Slovana mora imeti eno samo željo, da roparska klika, ki odira, davi in obira ruski narod, kakor hitro ie mogoče izgine iz javnega pozorišča. V Manilo so priplule tri ruske bojne ladrje: "Aurora". "Oleg" in '•femotkT. Vse tri ladije so grozna razstreljene in imajo mnogo ranjencev na krovu. Rusija. Nekateri ruski Ijsti pišejo, da je hiški jhjraz v korejski ožini tako uničevalen, da ni upati, da bi Rusija si kedaj priljorila prvenstvo na morju na Daljnem V ztoku. V Lodzu se stavka vedno bolj širi. Sedaj stavka 35.000 delavcev. Stavkujoči delavci so po noči vbili necega policijskega narednika. 600 delavcev je hotelo naskočiti bolnico "Rdečega križa", ker "so mislili, da leži v nji njih ranjeni tovariš. Takoj so "pogumni" kozaki, ki preti japonsko konjico bože, kar jih konji neso, napadli neoboroženo ljudstvo. Rezultat? 5 mrtvih, mnogo pa ranjencev. Ruski car je imenoval krvnika Trepova diktatorjem. Radi tega so minister notranjih del Boulvgin, minister zunanjih del, pl. Lambs-dorf. načelnik odseka za Daljni Vztok admiral Aleksejev podali takoj svojo ostavko, katero pa car ni hotel sprejeti. Zborovanje zemstvov, ki je bilo sklicano v Moskvo, je vlada prepovedala. Ali vodje so izjavili, da se bode zborovanje vzlic prepovedi vršilo. Društvo ruskih inženirjev je' sklenilo, dajati materi Kalajeva, ki je zvršil ljudsko sodbo nad knezom Sergijem, dosmrtno penzijo. Avstrija. Iz Peš te se poroča, da je opozicija delala baronu Fejervary-u take ovire, da je nemogoče sestaviti ini-uisterstvo. Tudi ->7,000 kovinarjev je zastav-kalu v Pešti. Hombastično napovedana razprava pred dunajskim sodiščem radi tržaških "dinamitardov" in "veleiz-dajalcev" je končala klaveruo za avstrijsko vlado. Obtoženci so biti obsojeni le radi razžaljenja veličanstva in kaljenja javneg« miru in sicer na 6 do <) mesecev ječe. Angleško. "Daily Mirror" je prinesel daljši članek o korupciji in tatvinah, katero so zvršili višji angleški častniki. List trdi, da so ti častivredni možje okradli državo za $5,000.000 v zadnji burski vojni. In take "poš-tenjakoviče" se prišteva danes v vseh kulturnih državah med tako-zvane boljše kroge. Zakaj ? No, ker je današnja hinavska človeška družba zidana na krivicah, umorih, tatvinah in ropu I Nemčija. 80 tisoč nemških vojaških dezer-terjev živi v Angliji, Belgiji in 11a Holatidskem, ki so {>obcgnili le radi tega, da se izognejo brutalnostim, ki so v. navadi v nemški armadi. To je izjava, katero je poslal v svet Artur Xowakovski. nemški begun v knjigi "Zgubljena armada". Ta knjiga je* polna resničnih podatkov, klatere je doživel No\va- kovski in njegovi tovariši v nemški vojaški službi, ki so j>a tako strašni, da se človeku ježe lasje na glavi. Nemški vojaki so bili hudo tepe-ni v južnozapadni Afriki. Italija. Dne 15. maja so obhajali socialisti vrtno veselico v San Llpidio. Ker so kasneje socialisti v večjih gručah se vračali domov, je prisopihal neki jnjlicijski uradnik in je za|H>vedal socialistom, da se naj takoj razidejo. Ker se ni takoj zvr-šilo, je tekel do prve stražnice, od-koder je pripjeljal s sabo 4 orožnike. katerim je zaj>ovedal streljati. En sam^a je vbogal. Leta je usmrtil zTflarja Trottija. dva druga pa opasno ranil. Isti dan je pa so-d šče spoznalo nedolžnim vse orož-nike, ki so morili v Torre Annun-ciata. V presrečni Italiji morijo uniformirani banditi v imenu zakona, reda in svete lastnine, kar na delielo v1»oge proletarce, Ti lopovi se še toliko ne potrudijo, da bi jih zaprli. Se ve bode zo|>et nekoliko hrupa v parlamentu. Ali mrtve tudi ta hrup ali trusč t e bode obudil k življenju, žive pa, ki IhmIo napram kruti vladi braniti svoje pravice, l>odo še v tjr-hodnie streljali lopovski.orožniki. ne da, bi bili kaznovani. Francija. Ko se je španski smrkavec, katerega pohlevni in ponižni ljudje imenujejo španskega kralja Alfonzo, pripeljal v Pariz, je tajnik zlatarskega strokovnega društva. Avgust < Iaruer\ prodrl vojaški kordon in za ušesi še mokremu in v škrlat oblečenemu pobu zaklical v obraz: "Doli z inkvizicijo! Živela svoboda!" Policija je Garnerya takoj prijela in s tem "junaškim" činom rešila državo. Ko se je dne 31. maja zvečer peljal španski smrkavec s predsednikom Loubetom iz o|>ernega gledališča. je neki neznanec vrgel bombo pod kočijo. U smrten ni bil nihče. pač je pa ranjen lakaj Victor in dva koity'a. Pariška policija meni. da so napad zvrsIH španski anailirsti iz maščevanja.' (Znano je, da so na Španskem za obravnave "mano ne-gra" grozno mučili jetnike na trdnjavi Montjttich. Pili so anarhisti, socialisti in liberalci. Trli so jim spolske organe, pretepali jih do nezavednosti itd.) Turčija. Turški uradniki io vlomili v srbski konzulat v Monastiru in so pokradli mnogo važnih listin. Srbija zahteva kaznovanje uradnikov-tatov in preti, da IkkL nje zastopnik ostavil Carigrad, ako ne zadobi zadoščenja. _ ' . Pri Kičevu je l>H hud boj mej bulgarskimi in srbskimi vstaši. V !h)ju je padlo 12 Srbov in 20 Bul— ga rov. Ako se dva tepeta, se tretji smeji! Japonsko. Admiral Togo je podal mikadu I >» ziragi v korejski ožini nasledili; brzojavko, ki dokazuje, kako je vražarstvo na japonskem raz vilo: "Da smo dosegli vspehe. kaker šnih nismo pričakovali se imamo zahvalit le kreposti Našega veličanstva in varstvu, katerega so nam podelili duhovi Vaših cesarskih prednikov, ne pa Človeškemu delu." Ako bi v slučaju ruske zmage, kaj sličnega brzojavil ruski admiral carju, hi se ves civilizirani svet smejal admiralu, zajedno pa zahteval, da onu-jali $io.otxi. Voungu na $20.000. a oba sta nesramno jKmtidbo na kratko odklonila. Kadi t epa imenujejo kapitalistični listi Shea-a ošabneža, pohlepnega. \ potideljek so dali ]Mxljetniki zapreti Shea-a in Younga, češ, da >ta napravila zaroto proti njim. < )ba sta, bila kmalu izpuščena, ko postavili za ti ju zahtevano varščino. Nekateri lesni trgovci so sprejeli nazaj v sIu/.Im> organizirane voznike. ker so uvideli, da le sami sebi škodujejo, ako obdrže sta'vkokaze v službi. Solidarnost podjetnikov že poka in to je dobro znamenje za organizirane voznike. Lepa banda! < >dsek, ki je vodil preiskavo med prepiraj očimi se ravnatelji zavarovalne družbe "Equitable Life Insurance Soe:etv", je priol)čil tako poročilo. da je prepirajoče ravnatelje oblika kurja polt. Vse ravnatelje se dolži. da so si prisvojili denar družbe. Z drugi mi besedami pomeni, .da so okradli lastnike zavarovalnih ix>l:c. Sovražni bratci se hočejo sedaj oolx>tati in skušajo z vsemi sredstvi preprečiti objavo poročila. Vsegamogočril trustjanl. Naše Oljnato veličanstvo — John D. Rockefeller je kaznoval prebivalce v državi Kansas, da je ceno surovega olja za držalo Kansas znižal od $1.36 na $0.57 pri sodčku. To |>omeni smrt za industrijo olja v državi Kansas. Sedaj žalostno.priznavajo žt tudi nekateri ameriški kapitalistični časniki, da se trustu za olje, ne da priti do živega z zakoni. Protizakonitih sredstev pa po svojih nazorih ne-morijo svetovati vladi. Radi tega se tudi stari J. D. Rockefeller vsem smeji, kar ve. da je vlada nroti njemu brezniočna. Monojnolizem je v Zdr. drž. dosegel svoj najvišji cilj — postal je nedotakljiva sila j v državi. Monopolizem se ne l>odc preje norušil, dokler se ne zruši današnji družabni sistem, ki ie skoz-inskoz gnjil in kornmpiran. "No ballot, no bnbiesl" To je bojni klic žensk v Nebraski, s katerim so pričele vojno za žensko volilno ptavo. i'a klic je j>odol>eii nasvetu, katerega je leta 1841; Jurij Weerth napisal v listu "Neue Rheinische Zeitung", ko je oženjenim ženam priporočal, naj odj)ovedo svojim soprogom s|>olsko občevanje, dokler se ne oprimejo revolucionarnih idej. "Ado bode tepca objemal", je rekel takrat Weerth. To sredstvo takrat ni vleklo. Mi sploh ne vemo. ako se je rabilo. Ali IkmIo imele ženske v Nebraski s svojim klicem "110 ballot, 110 babies" morda lx>ljšu srečo > B<)j proti mlinom na sapo! (iuverner Robert M. La Polet te v VVisconzinu je odredil, da se prične preiskava proti "General Paper Co." — trustu za papir. Takoj v začetku preiskave so trustjani ošabno izjavili. da ne Ixxlo nikomur oredlo-žili svojih trgovskih knjig, ker je to privatna lastnina privatne družbe V tem smislu so vložili tudi pritožbo pri sodišču. Ako Ixxle sodišče razsodilo v prid trustjanom, potem se bode dokazala le resnica naših trditev. da se kapitalistom s kapitalističnimi zakoni ne da priti do živega. Kapitalisti delajo zakone sebi v korist, ne pa v prid ljudstvu. Kapitalističen umor. V (iinmison predoru blizo Cedar Creek, Col., se je podsula zemlja, ker je bil oljok slal>o podprt. 5 delavcev je vbitih, 35 pa je zaprtih od sveta. Organizirani rudarji <0 pri-h teli iz Silvertona in (Hirava, da rešijo svoje brate-delavce gotove smrti. Korupcija v Chicagi. /upan Dunne, ki je ob svojem nastopu obljubil mnogo reform, je pričel sedaj izvajati nekatere svoje načrte. Najprvo hoče osredotočiti vsa zabavišča v enem samem okraju. katera do sedaj vsled razdalja ti i'mogla vspešno nadzorovati nrav-uostua policija. To je hud udarec za razne sleparje in roparske |>oliti-čarje, ker ne lx*le treba plačevati raznim policajem izvanredni davek ali napoj 11 ino. Do sedaj so nekatere osebe narekovale lastnikom hiš, v katerih kraljuje boginja Venera, poseben korupcijski davk, ki ni do-iiajal v mestno davčno blagajno, pač pa se je delil med roparskimi |H»litikarji in druzimi enakimi sleparji. Tercijali in tercijalke so do-sedaj vedno zatrjevale, da v Chicagi ni zloglasnih hiš,' clasiravno jih je kakor listja v gozdu. Po novem županovem načrtu bodo ta svetišča Ixiginje Venere v treh okrhjih pod strogim nadzorstvom policije. •Seve t o osredotočenje' svet: šč1 Ve-nere ne bode omejilo prostitucije, ker današnja družba je zidana na iz sesaVanju in izropanju drug druze-ga in na kupčiji, ki vzbuja v človeku najnižje nagone. Prostitucija bode izginila se te s danalnjim t^nji-lim družabnim sistemom. Naš predsednik zopet govoril. Ob razkritju spomenika generalu Slocumu je naš dični Roosevelt zopet imel daljšo govoranco. Povedal je,, da-je trajen mir zagotovljen le x močnem brclovju (??). Mi smo )>a vprav nasprotnega mnenja. (Jboroževanje etu* države prisili drugi države, da se tudi obo-rože, sploh preskrbijo z najmodernejšim morilniiu orodjem, kar pomeni za ljudstvo, posebno za produktivne sloje novo, težko breme. Ako je Roseveltu in družim takim gos|x>dom v resnici za mir. |x»tem naj propag'rajo splošno razo-horr>žlx). Sami naj dajo drugim diJier zgled in verjeli lximri, stavo, pptem pa zahteval, naj nesrečnik pove svoje doživljaje. Ali sestradani siromak je imel komaj toliko moči, da je odgovarjal. Ustnice so se mu tresle kakor šiba na vodi, ko je sodniku pri-l^vedoval, da če tri dni ni jedel. Policaj je jjovedal, da ga je našel rano zjutraj |>opolnoma obnemoglega na stopnjicah hiše 11a voglu Park Ave. in Sanford ulice. "To je v resnici žalosten slučaj," je menil sodnik in je izročit i>olica-ju tolar, da kupi v'bližnji restavraciji nesrečnežu krq;ko juho. Potem je odredil, da se ga odda v okrajno bolnico do 5. junija, dasi vsaj nekoliko opomore. Dne 5. junija naj se ga pa zopet privede pred njega, da se bode zagovarja! radi jKrtepuš-tva. Sodnik, ki je skrbel, da nesrečnež dobi vsaj kaj za jesti, je dokazal, da ima človeško srce, da je ohranil človekoljubno srce, dasi je sodnik. Ali temno osodo tega nesrečneža ne bode spremenilo tudi to dobro delo. Iz bolnice bo Šel v ječo, iz ječe pa na cesto, kjer bode lahko jKJginil z drugimi proletarci, Vsako hudodelstvo današnja človeška družba rada odpusti. le hudodelstvo ubožtva ne najde v njenih očeh usmiljenja. Radi tega hudodelstva se mora čtovek najostreje |xikoriti! Naša postavudajna zbornica. Že nekaj let sem imajo naši pos-tavodajaki v zvezni zbornici dober namen — izdelati zakon proti ponarejanju živil. Ali temu zakonu se pa z vso silo in vsemi sredstvi upi" 4 mesarski trust. Radi tega se leto za letom preloževa zasedanje zboriucc. ne da bi se rešila tozadevna zakcu ska predloga. Mi smo že zdavnej prijadrali sr^v uo tako daleč, da je mogočnejši vpliv t rust o v v zbornici kakor p j. ljudska volja, da veljajo več trust, kot ameriško ljudstvo, ti>ti trust a izsesavajo kakor |x>lip vso re-])', bliko. Posebno mesarski trust je v tem oziru vsegamogočen. Na milost in nemilost je izročeno ljudstvo v veliki ameriški rqnibliki tem mag-natom, ki ne koljejo le neumno živino, ampak obirajo tudi ljudstvo tlo kosti. Dan za dnevom se izsesava in obira ljudstvo tako drastično, tla bi se o tem izsesavanju napisale lahko deliele knjige. Le naivni ljudje e še čudijo, da temu mogočnemu trustu ne zadostuje več živina najslabše vrste na trgu. da celo prodaja krompirjevo moko kot "mesen izdelek'. "The public be damned t" Znameniti rek starega Vanderbilta «0 si osvojili tudi mesarski kralji. In ta rek se izpolnjuje do pičece. Postavo dajtia zbornica gleda mirno ta lov mesarskih kraljev za tolarjem ljudstvo pa vživa. kar se mu ponudi, in radovoljno plača, kar se od njega zahteva. Razinotrivanje 1 proletarca,. Velikansko gibanje današnjega ča?a se zrcali v uporu delavnega ljudstva, ki se hocc otresti tisočletnega tlačanstva in si priboriti svobodo in pravico. Delavno ljudstvo je pa razdeljeno v več slojev. '1 u imamo kmete, ki si tkrnlišljajo, da s p samostojni trgovci; male trgov ce, ki nočejo biti odvisni delavci višje vslužbence velicih kapitalističnih podjetnikov — knjigovodje, a gente, blagajničarje itd.; profesorje in učitelje na šolah; končno pa posebno take mej Slovenci, ki so v >tari domovini nekoliko dlje v šolo hodili kakor navadni delavci, ki j-o pa v Ameriki že tako stradali, da so jim pokale kosti, ker se smatrajo veti no za nekaj boljšega kakor navadni delavci, dasiravno v logičnem mišljenju nemorejo tekmovati niti z najnavadnejšim delavcem. Radi tega vidimo, da se svojega razreda po največ zavedajo rok«»delci, tvomiški delavci, rudarji, premo-garji, sploh delavci, ki delajo z rokami. Te vrste proletarci tvorijo krepke in čvrste proletarske bojne čete. Ali v Ameriki so tudi te čete, kar se tiče čitosti, medsebojne bra-tovske solidarnosti še jako piškavc in puhle. Že sprevodniki na železnicah. kakor tudi nekateri rokodelci raznih strok se smatrajo za nekake aristokrate mej delavci, ki le takrat apeli rajona delavsko solidarnost, če njim slučajno teče voda v grla. Ali današnje gospodarske razmere so take. da od dne do dne spreminjajo te dom: sija ve in sanjave delavske aristokrate v navadne prole-tarce, dasi se tega imenu branijo z vsemi štirimi, t Mprte delavnice, ta krepka kapitalistična falanga, novi zboljšani stroji, poboljšane metode za proizvajanje v rokah vel'cih kapitalističnih družb so najboljša agi-tacijska sredstva, ki bode privedla v-i* protiproletarske elemente ,do spoznanja, da je rešitev iz današnje sužnosti mogoča le na podlagi razrednega boja. Tudi ti domišljavi, delavski ari-«tokratje bodo slednjič pričeli spoznavati, kar so evropejski delavci že zdavnej uvideli: "Vsi. ki ste rojeni kot proletarci. neupajte, da bod etc keilaj obogateli, da bodete kedaj iz svojega stanu splezali kviško navzgor." "Lasciate ogni speranza!" bi rekli z Dantejem. Radi tega smatramo vse rojake, ki medeno in sladko pojejo danes delavcem o ameriškem "kšeftu". s katerim lahko vsakdo pride do blagostanja. ako tja le prav razume, le navadnim krivim prerokom, ki ne poznajo jeklenega mezdnega zakona, kojim so gospodarski zakoni »pan ska vas. V prav ti preroki, ki se niso nikdar toliko jjohrigali, da hi študirali kedaj zgodovinsko gospodarski razvoj. da bi proučili prave vire današnje bede ali izkali pravih vzrokov, ki m nože število zločincev in zločinov, nam frazasto zakličejo. ako jih z logičnimi odgovori vženemo v kozji rog. "Vaše Čete se bodo :e nekaj časa množile, potem lx>do pa pričeli prepiri, ker je človek individualen iti socializma bode konec! Ti gospodje s; predstavljajo človeka prihodnosti z vsemi grehi, z vsemi poželjenji kakeršne ima človek dandanes v kapitalistični družbi, ki je zidana na kriv'cah in zločinih. Ako bi bilo to resnica, kar trdijo ti gospodje o socializmu, bi kapitalisti. ki so že zdavnej spoznah nevarnost socializma za njih malhe, njih obstoj, ne pobijali socializma in ne plačevali drago zagovornikov današnjega gospodarskega reda. Kapitalisti bi držali križem roke in čakali, da se socializem sam v sebi zruši in pogine. Kapitalisti, dobro vedoč. da »e ideja socializma kakor tudi sociali-z ranje družbe ne da vničiti pač pa zadržati za nekaj Časa, so najeli vsakovrstne elemente, da vodijo 1m »j preiti socialistom in njenim naukom. Tp vidimo časnikarje, pisatelje, govornike, ki skušajo za denar z zofistiko uničiti socialistične nauke. Od zadaj pa stoje kot gardna četa — farji vseh ver, strašeč s peklom in hudičem m obetajoč socialistično človeško družbo v nebesih, za take, ki so se odpovedali socializmu na zemlji. Nas ta boj, katerega kapitalisti in njih plačani zofisti, obrekovalci in lažnjivci vodijo proti nam le krepi in navdušuje za osvobod-ilno borbo, zajedno nam pa dokazuje, da smo na pravem potu, da bode prišel dan, ko bode zasijalo solnce prave svobode vsem tlačenim in zatiranim. Josip Lo^acan. Župnik je odskočil in začel zopet kričati, kleti in psovati, razbojnik pa je dvignil >vojo puško in jiome-ril na župnika, " — Plašč doli, če ne ustrelim! Ena — dve — Kakor bi trenil je župnik snel z ramen svoj lepi, skoro novi plašč in ga vrgel roparju. — Na, vzemi plašč, za vsako nitko v tem plašču boš v ]>eklu delal strašno pokoro. Hudič te bo za vsako nitko jkjscIh* trpinčil. — Slišite. gos|KMl. vašega zmerjanja mi je pa zdaj dovolj, je rekel ropar osorno in zojtet dvignil puško, Jaz Vam že pokažem, kdo da sem! — Razbojnik si, tolovaj, ki pride na vešala. — Za vešala je še dosti časa. Ropar je zopet pomeril na župnika in rekel: Naš Zveličar je zapove-da!: kdor ti vzame plašč, temu ne brani, da ti vzame še suknjo. Tako pravi sv. pismo. Vi kot duhovnik celo ne smete grešiti proti tej božji zapovedi. Torej doli s suknjo, če ne ustrelim. Ena — dve — Župnik je, videvši, da je ropar zopet s puško nanj pomeril, skočil, kakor hi ga bil gad pičil in v trenutku je slekel tudi suknjo in jo vrgel pred roparja, a zdaj ni več rekel niti besedice, kajti bal sf je. da ga ropar polagoma do golega sleče, če bi mu še kaj ugovarjal. Trejietaje je stal župnik pred roparjem. ki se je porogljivo smeja! in se vidno veselil župnikovega !*►-ložaja. — Zdaj pa tecite. gos]>od župnik, sicer se še prehladite. A nazaj na Vrhniko morate! Vrhniške ovč:ce hi ravno dane- rade (»ozdravile svojega pastirja. Torej — ena — ilve — Zuonik se je kričaje obrnil in je tekel (»roti Vrhnki kar so ga nesle toge, tekel, dokler ni prijel na. varno mesto, kjer se je od onemoglosti zgrudil, a je bil vendar vesel, da mu ni bilo treba iti na Vrhniko. Razbojnik pa je oblekel župniko-vo Mtknjo in (igrnil župnikov plašč. — V tej ohleki pa re< ne 1k> nihče spoznat, da sem jaz dolgi Laban. In veselo žvižgaje je dolgi Laban preštel cekine v /upnikovem mosnjičku. jih dobro shranil za srajco in potem zapustivši cesto krenil čez polja doli proti Vrhniki. Po odbitju zadnjega naskoka na župni.šče in na cerkev je zavladala na Vrhniki tlhota. Sodnik Završan je s svojimi ljudmi in s samostanskimi stražarji ostal na straži, ker se je bal novega naskoka, a čim se je polegel sum, čim je spoznal, da »o se ljudje razšli, je takoj jm-la! nekaj ljudi gledat, kaj je z ranjenci, posebno ker so bili samostanski straiari v skrbeh za svojega jm> veljnika. Bila je poisvetla pomladanska noč. \ rhniška glavna cesta je bila vsa v senci in težko je bilo od daleč razločevati posamezne stvari. Ali čulo se je zamolklo ječanje in lx>-lestni vzkliki in stražarjem se je lozdevalo. kakor da šviga t)o cesti nekaj ljudi ki se bavijo z ranjenci. Stražarji so šli po cesti z največjo previdnostjo. Tu so našli mrliča. s preklauo glavo, nekaj korakov cml njega je ležalo nekaj ranjencev, dalje naprej prav sredi ceste pa u-biti samostanski stražar. Stražarji so šli dalje. Še nekaj korakov m bili so pri ubitem konju svojega poveljnika, ali poveljnika, ki je s konjem vred padel, ni bilo nikjer. Samo njegov samc4cres je ležal na tleh v krvi. Stražarji so začudeni nfostali. Ce «e porvrljniku ni ničesar zgodilo pri padcu, zakaj ni prišel k žitpnišču, saj je ve^el, da dobi tam svoje ljudi. — Morda je ranjen in ga je kak dober človek vzel por streho, je menil eden stražarjev. — Ali pa tli mogel naprej in se je kje skril, se je oglasil drugi. — Mogoče, da se je rešil in Še1 naravnost v samostan. — Ne, gotovo ne. Mogoče je le dvoje: ali je dobil kako zavet šče ali pa-je pHšel sovražnikom v roke. Stražarje je obšla velika skrb. Preiskali so še enkrat vso cesto in vso okolico. Poklicali so ljudi v nekaterih hišah, da so odnesli ranjence. ift ker pri teh ljudeh niso ničesar izvedeli, -o začeli hoditi od hiše do hiše in vprašali po svojem poglavarju, a ]x>vsod brez uspehi. Vrnili so se končno k župnišcu in povedali ZavrŠanu, da je njihov .poglavar izginil. Zahtevali so. da naj da takoj preiskati vse Vrhniške hiše, češ, da gotovo kje njihovega poglavadja skrivajo, ali pa so mu storili kako zlo, — Počakajmo, da se zdani, je menil Završan. Kdo naj hi se bil polastil ravno Vašega poveljnika, ko je druge ranjence pustil ležati :i čemu naj hi bil to storil? Vaš ix»-veljnik je najbrže prosil pri kaki hiši. naj ga skrijejo in sedaj mirno počiva. — Ne, ne, je ugovarjal najstarejši samostanskih stražarjev. Nas hi bil prav gotovo obvestil, kajti naročil nam je bil, da moramo nanj paziti, če bi se mu kaj zgodilo. In ko se Završan le ni hotel odločiti. da bi ponoči preiskali hiše. je stražar pristopil k njemu in mu tiho rekel r — Ali pa tudi veste, kdo je poveljnik. Prijor Celestin! — Ni mogoče! — Da! S'mon Kozina je bil prvi prišel v Bistro naznanit, kaj se god-' na Vrhniki in je nagovarjal prjor-ja Celestina, naj gre sam v boj, češ, da drugi ne bi tako opravili kot on sam. In ko je potem še vrhniški cerkovnik prišel prosit pomoči, se je prijor Celestin res odločM in je šel z nami. Kdo ve, če ga ni kdo sjioznal in fia že umoril ali pa odpeljal, da bi ojjl samostana izs:li! kaj denarja. Zdaj se ni sodnik Završan nič več ustavljal želji samostanskih stražarjev, Odredi! je, kar je bilo treba glede varstva župnišča in cer-kve in potem še! s tremi stražarji preiskovat hiše. Toda iskal je zaman, kajti prijor-ja Celestina tedaj že davno ni bilo več na Vrhniki, Ko je bil prijor Celestin s svojimi stražarji zapustil Bistro in pohitel na Vrhniko, so že čakali nanj njegovi smrtni sovražniki — Aro-novi sinovi, podložniki umrlega kralja Davida. Simon Kozina jih je bil obvestil 'o dogodkih na Vrhniki in jim naročil, da naj poskusijo to noč polastiti se Celestina ali ga usmrtiti, in cigani <-o prišli. Nekaj se jih ie vtihotapilo na Vrhniko, in ti so se udeležili boja. drug: so pr šli pozneje. Njihov vohun Simon Kozina jim ie povedal, da leži prijor Celestin ranjen na cesti. Se •med tem, ko se'je množica po odbitju naskoka stražarjev zapodita zadnjič proti župnišču. so prihiteli cigani, se polastili Celestina. ki je z zlomljeno roko in nogo ležal brez zavesti |>od svojim konjem in ga skrivaj odnesli. Prišli so srečno iz trga in potem nesli svojega jetnika čez polja in skozi šume. ne meneč se ne za njegovo,bolestno ječanje ne za njegove vzklike in vprašanja. Ko je prišel i prijor Celestin čez mnogo ur k sebi, je ležal na vlažni slami v ogljarski koči pri Lesnem hrdu in krutemu možu je-'zastala kri. ko je uzrl brezmejno sovraštvo razodevajoče poglede okrog sebe sedečih ciganov. XVI. Mogočni vladar slovečega in bogatega samostana prijor Celestin, je ležal na vlažni slami v ogljarski kttči kraj Lesnega brda in se pripravljal na smrt. Svojo usodo je č:tal v očeh ciganov, ki so ga straži!). Kruti mož je trp^' bolečine. a s tisto železno voljo, s katero je doslej premagal vsako oviro in vsak odpor, je zdaj premagoval tudi samega sebe in svoje bolesti in ni ne enkrat zaječal, niti enkrat zinil besd:ce. tla, niti vode ni zahteval. da bi si ž njo hladil rane in po-gasn.l žejo. Zdaj in zdaj so ga cigani zbatinli in se mit ^ogali ter mu slikali bolečine, ki ga še čakajo, a prijor jim je s trdovratnim molčanjem kazr.l svoje zaničevanje. POSEBNI OGLAS. Nova prekonioraka £rta—Sredozam-sko in Adrljan»ko morje. — Cunarcl Line. ustanovljena leta 1840. S 26. aprilom 1904 ho pribil pluti p&mlki Cunard Line Iz New York a pre ko Ne«|>olja v Tr*i in Roko. Parnikl plujejo i/ New Yorka: Pannonla (nov pamik. z dvojnim vijakom. 9,851 ton) dne 0, Jun. t. 1. Ultonia (nov pomik, 7. dvojmim vijakom. 10.402 trmi dne 2". )un. t. !. Slavonia (nov pamik, z dvojnim vlji-tkom, laeOš tool dne 11. JuJ. t. !. Kasneje odpluje vsakih J 4. dni en pamik,—Pri naSih agentih dobite vozne listke po najnlijl ceni. Tretji razred Je opremljen a vsem modernim kom-fartom. F. G. Whiting, ravnatelj na Dearljorn in Randolph ulici, Chlcajr. Se iičejo agentje! CENE NIZKE! FINO BLAttO! Najfinejšo kavo, najboljšo moko kakor druge sveže in konzervirane jestvine imava vednu na prodaj. Sprejemava naročila tndi na sveže in prekajeno meso. Naročeno blaigo pripeljeva na zahtevo brezplačno na dom. Vse ceneje kakor drugod! JANKO MEDEN, NACE MALO VASIC 94B So, Asiand Ave. vogal 21. Pl. Chicago, Illinois. €EEEEBEBSBaEBEBBaBBEL B VABILO NA veliki delavski izlet, katerega priredi ČEŠKA SOCIALISTIČNA STRANKA gSaf v nedeljo dne i S. jun t. I. v ALTON PARK. ltazna zalim a za mlado in staro. Kegljanje na dobitke. Vozni listki tjein nazaj le 50c za osel>o. Otroci nod 12 let sta-♦ ri 1»:»'. VLAKI VOZIJO: "Cnion" kolodvor ol> s::to In «i::io dopoldne in <»e vstavfjo na llalstcd, Archer Ave., :t<. IM. in California Ave. Vračajo *e zvečer iz AI tona oh S:.'I0 fn tMirl jjj Kdor hove kupiti delnico nove jmrobrodne družbe "The Frank Zotti Sten muh ip Co.". nuj napiše, izreze in pošlje ta le kupon na spodnji naslov. Vsaka delnica je vplaiana popolnoma, in se nemore več vplačati. (Incorporated i.nder the laws of the State of Maine > Frank Zotti Steamship Company. FRANK ZOTTI, Presii ENT. [ hikorporirana po državnih zakonih z glavnico 8«.OOO.UOO, od katerih je že $1.500,000 uplaeanih. 10H Ureennich titreet, New York. Cenjeni gospod:— S tem prt.-d plačam ......................delnic Frunk Zotti-jeve pa rob roti ne družbo po komad, iu Vam prigibno pošljem svoto od....................dolarjev, katero npotrebite v zgoraj pov»*dano svrho, in delnice mi prej ko mogočo dopofcljite. S toni se razume, ako pretlplafe prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo svoto vrne-te v celem znesku. Ime.............................................. Ulica in št.,...................:................... Mesto in država.................................... I)ne.................." Ceki, menice (trate> in postne nakaznic« naj s«1 pošiljajo direktno na: Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. Y. w^ m i Naravoslovne znanosti. , Iz stare domovine. Delavci in posebno delavci v fa-brikah vidijo vsaki dan, kako se naravni zakoni vrše. Veroizpoveda-nje, ki z naravnani zakoni nič za-početi ne more, ali j i 1 i celo zaničuje, mora zgubiti vernike. Zdaj se govori; to in ono se lahko vidi z očmi, to in ono pokaže eksperiment, poskus. Kaj takega mora vsakega prepričati, lit človek vidi, da ne more bit; mogoče, kar se ne strinja z naravo; naravoslovna veda uči. da tie more biti čudežev, ne prikazni, dogodjajev, ki prestopajo meje naravnega življenja. Ta veda tudi uči, kako gospodari narava, kako se družijo bitva, aiko živijo po naravn h zakonih, ta veda premeče vsa veroizpovedanja, vse dozdanje gospodarske nauke, nauene, izgojne ustanove, ta veda uči, kako se prav otroci izgajajo, kako se živi pametno v večjih skupinah. Središče vsega pa je človek in.njegova družba in le ta. Začetkoma minolega sto-•letja je naravoslovna veda stopila iz učenjaške sobe v človeško delavnico in posta/vita iznajdbe mej svet, ki so vse gospodarstvo preivrgle. Sopar se je vprege 1 v človeško delo in nastal je stroj, ž njim tovarnica, železnica, parobrOdstivo. Ne dolgo za temi iznajdbami iznašel se je telegraf. ]>otem telefon iti vsa druga izraba elektrike. S strojem so prišle rokodelske maš i ne < W'erkzeug-niaschiinen), ki tudi nekaitera posamezna dela opravljajo, ki niso le gonilna moč, kaikor stroj, ki goni vretena. goni vagone, ladje, Imamo mašine. ki obla jo, vrtajo, žaklje stresavajo. Vzemimo primer iz tiskarne: mašino. ki sestavlja časopise, jih prereže itd. Razni misleci so slutili, ila je vse na svetu stvar razvoja, da tako-zvano s t varjenje nima mesta in nastopili so naravoslovci, kakor: Goethe, Lamark in potem Darwin, ki so dokazali v rastlinstvu in živalstvu. kako se razvija vse in tudi človek iz nejxjpolnega v vedno popolnejša bitja. Ti nauki so izbu-dili dosti truša, posebno so se jezili bogoslovci; ali ti nauki so tudi posvetili v vse stroke človeškega du-ševnega in gospodarskega življenja. Bogoslovcem so začeli oč:tati naravoslovci, da ljudi za nos vodijo. ker vse ni res, kar vernikom pripovedujejo o stvarjenju sveta in čudežih, kakor jih navajajo njihovi nauki. Nekateri pogumni učenjaki so začeli preizkovati cerkvene dogme. verske nauke in začeli dvomiti, ako je bog res razodel očakom starega testamenta, kar se je v bibliji ohranilo in našli so. da se nahajajo take dogodbe, ne samo mej Židi. katerim je baje bog marsikaj v bibliji navedenega razodel in se te razodetja ohranila v bibliji ampak tudi mej drugimi starejšimi narodi. N'oetova barka na "rimer in marsikaj druzega. Z božjim razodetjem glede starega testamenta tedaj ne-morejo več pred vedo obstal 1>ogo-slovci katoliškega ali p rote v.m lovskega, židovskega veroizpoveduuja; te pripovedke so izmišljotine, poezija. nanašajoča se morda v nekaterih pojavih na kake naravne prikazni prejšnjih veliko ti*oč in t soč let. kakor: veliko vodov i e. velike potre-e. Tudi! v novem testamenta. nogunmi bogoslovci ne najdejo vsega \ redu Cudc/i ki jih ie Kristus baje storil, so jim. pogle-din 7 očmi naravoslovca prav čudni. Naravoslovec predobro ve, da se mrtveca ne more zbuditi k življenju: naravoslovec ve. da z«*na ro more brez spojitvijo z možem i", "b.rr madeža" snočeti. (Sicer kak madež Iv bil to. kar ie naravni zikop!) Naravoslovec ie prepričan, da čeznaravrrih moči ni. ki bi via1-dale naravne zakone. Evangeliji po raz-'ikovarrh teh učenjakov tudi v ( „ . . • i n \ čud-že, niso jemati kot resnica. Dokazano je namreč, da ni mo?nče. da bi Kristin vse bil crovoril. kar :e mu spo<1-tika v evangelijih: govorilo je to. kakor je dokazano, več oseb. — Dvomi glede teh pripovedb so utemeljeni. — Tako stopata sedaj dva nasprotna 9t svetska naziranja v dvoboj: hogoslovnovmtko in nabiranje naravoslovca; naztranje. kt jemlje bajke za resnico in pazira-uje, ki stoji na trdnih, iz narave vzetih dokazih, poskusili. Dober pozuavatelj zdajšnjega duševnega gibanja mej protestanti in katoliki germanskih narodov pi« še: "Glavni znak našega časd je, da ta čas pogledava nebesa in nad-zemeljski svet naravoslovno, boga in Krista, pa zgodovinsko; da se ne išče ideja več v lx>gu in Kristu. ampak v človeku, da je prvo človek in to zemeljsko življenje istega in ]K>tem zopet človek in življenje človeka na ztmlji in vedno to dvoje in nikdar več ln»g in nadzemeljsko življenje,1 življenje onstran groba. V tem obstoji moderni svet in vse, kar leži »red to moderno, je srednji vek." Na gospodarskih tleh so ti naravoslovni nauki že zdaj ves svet pre-vrgli. Dali so človeku orodja v roke. s kater mi >i lahki nn.Ma tisoč in tisočkrat več in ložje, kakor ljudje prejšnjih časov, ki so še verovali slepo v čudeže in čeznaravne moči. Koliko je danes promet razvit proti prejšnjim časom, nas uči železniški vlak ali ladja. V času pred železnicami je stala vožnja za ose-ln» za kilometer 56 pfenigov, sedaj v brzovlaku v III, razredu 4 pf. Koliko pa se časa zdaj manj pri vožnji zgubi! Tovori se zdaj najcenejše prevažajo, to posebno na morji, po rekah, kanalih. Koliko delajo stroji v fabrikah, koliko delavne mašine t Werkzeugmaschi-nen), ki delajo, kar so prej človeške roke. Vi v Ameriki živeči Slovenci veste iz lastnega pogleda, koliko stori kaka livarna ali fabrika za prejo in tkanje. V vsem tem učinkujejo naravoslovne znanost'. Fizika, mehanika je podala zakone, katere porabivši, postaja človek tako velikausk proizvajat el j. Ali vzemimo zdajšnje kmetijstvo mej omikaneisimi narodi. Kmet je bil prvi naravoslovec. On je to, ko izvablja iz zemlje živila, 011 je to kot rejač živine. Njemu so dale narovoslovne vede stroje, njemu je dala poljedelska kemija umetna gnojila ter nauk zemlje izbirati, nauk kako gnojiti. Ziviuozdravni-štvo mu je dalo nauk, kako zbolj-šati pasme ter jih izrejati za posebne namene. Fiziologija ga uči, kako ravnati z rastlinami. Danes omikan kmet na Fraucoz-keni, Angležkem, Nemškem — na Danskem, Švedskem ^okrat več pridela, ko isti kmet pred 30 leti. Po trikrat krompir na leto pridelati ni težko. Na Angležkem imajo januarja meseca sveže grozd ie. Moderni kmet se ne zadovolji več z Hkratnimi pridobitvami žita: mernik žita mu mora dati vsaj mernikov pa tudi 30—40. Krave mu morajo na dan molsti jo—litrov mleka, ne pa le 3—5 bokalov. '">— fjkratre leiue na leto, to ie uzor modern'h kmetov. Ko je stroj stopil v delo, morala sta odstopiti gospodarja tlakarjev, grof in opat. Na njihovo mesto stopil je kapitalist, ki je sicer tudi upeljal suženstvo za maso delavcev, ki pa mora danes že odnehavati. Tudi to suženstvo bo nehalo, celo. Nauki naravoslovja -o človeka ja-ko ponosnega storili, ti nauki pro-d rajo sedaj v našem velikanskem promet« v zadnjo vas; kar šola ne uči. uči časopis, uči zborovanje in živa beseda. Fabrika z raznimi >troji je sama najboljša učilnica na-nv lovri'h ved. I sta uči ročnosti fovej-š'.' teh trke (Pride »e.) CENA KNJK* Katere Be dobi pri upruvriištvu 'Glas Svobode'* poštnino prosto. Spisi Zofko K ved rove, $1.1 H) Quo vadiš. $1.50 Trije Mušketirji, $2.50 Rusko-slov. slovar. $1.<50 Preko morja, Kapitanova hči, H5c. Na Itojiaču, 35c. Križarji, S2.*M) Marico, «k")c, Islandski ribič, »HV. KinUnli, 80c. Beračica. ISc. Julij Cezar, 80e. Žrtev razmer, 2oc. Koledar, 2.">c. Prodajani vozne Listku (Sifkarte) za' francosko črto-Havre New Vork in nao-bratno; nadalje za Cunard črto Roka, Trst Now York in naob-ratuo. Francoski parniki vozijo po t> ilni, parniki Cunard črte pa po 12 14 dniod Trsta ali Reke do Now Yorka. Postrežba izborna na obeh črtah. Pošiljam tudi .denar v staro domovino po dnevnem kurzu in seui v zvezi z najboljšimi bankami v Ameriki in stari domovini. Vsa tozr.devna vprašanja naj se pošiljajo na naslov: M. V. KONDA t»s:s Loouiis St. Chicago, 111. Vaclav Donat izdeluje neopojne pijače -sodoviro lu mineralno vodo. 576 W, IS. St, Telefon, Canal «21Hi Raznovrstni godbeni instrumenti [M) nizki ceni. JOS. JERAN," 459 W. 18. St. Chicago, bo priporoča za poprav -1 jen je god. instrumentov NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. h2 -84 Fisk St, Tel. Cooal 1405 Pozor I Slovenci. Pozor! "Salon" z MODEltMM KEGLJIŠČEM Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in drugo raznovrstne naravni pijač©— najboljšo iu najfinejše unijsko s mod ki čedno prenočišče za nizko ceno Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča Potniki dobe Postrežba točna in izborna. Martin Potokar, 564 S. Centre lye, Chicago, III. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupile peci In pohištvo pri ■ JKS~ NAS "SB*! © Jas. Vasnmpaur, na voglu 18 in Paulina**)!. Chicago, 111. Podpisani naznanjam SLOVENCEM in HRVATOM, da sem otvoril na voglu 18 PI. in Loouiis St. novourejeni -S a 1 o o 11. -—L-- Polog tega imam prostorne dvorane za obdrževanje sej in zabav, oglasite se pri meni in pokažem Vam prostore. S spoštovanje 111 (Telefon Canal 7231) JOSEPH POLACEK, 08:t Loouiis, eor. 18 PI. Chicago, III. Nevarnost! « 49 49 49 49 49 49 49 49 49 49 19 49 49 S 49 49 » S m » 1». S £ P £ £ Rdeča zastavica železniškega čuvaja, ki opozarja strojevodni ka na izpodprani tir, ni nič bolj znamenje nevarnosti, nego so nekateri znaki in občutki na človeškem telesu. Srce ima nalog Črepati življensko kri do vsakega dela telesnega. Če srce neha utripati nekaj treootkov, nastopi smrt. To je prav isto, kar se pripeti, če se kdo zgrudi mrtev in je potem či-tati v časopisu: "Spet srčna kap." Če ti srce bije neredno, Če kak trip preskoči ali Če bije trudno in nemirno, je to znamenje, da je tvoje srce v stiski — nevarnost preti! 1 Ali ti srce utriplje?f 49 49 49 49 49 49 49 49 49 49 49 Če ti -utriplje, bi moral skrbeti za oprezne naredbe in to pravočasno a 49 49 4^ Vnetje »upnika. Vnetje sapnika je nevarno! To so prva vrata do vnetja pljuč. Severov balzam za pljuču o pravem času uŽivan, ozdravi isto. Balzam za pljuča ozdravi davico,oslovski kašelj, vnetje prsnice in pre-preči jetiko Ce»» 25 in 50c 49 49 S k m i na v hrbtu je rev-49 matična boleeen mišic v 49 49 49 49 49 49 49 49 49 49 lubtu in kolkih. Takohuda je, da je Človek nesposoben za delo. Dr^aj hrbet in bedra s Severovim uljem sv. Gotharda t- in uživaj 49 41 Severov« zdravilo * m zoper revmatizem redno več tednov. Severova srčna tonika deluje naravnost na srčne mišict uravnava krvotok, ovira srčno orn moglost in sili življenski organ njegovemu delu. Cena m.00. Olajšba prišla tri. Hraiči ; — Primit«' mojo iskr<*no »ahvaloza sieklinico Vu ie toni ki* To je najl»olj5t' /.ti ra-vito, Uzilruvilo moje iSolflia-Iti sem nu hitrem srčnem utripanju in Sla k zdravniku, a prwlpi-1 sano mi /.Uravilo mi je bolečino^e ptwlabiala. Va^a srfna tonika me je olajSala i*) prvih popit kili. Valtkodkrila Mary Carlaoti, Albert. Kan» Muproduj v vseh lekarnah. Zdravniški svet zastonj. k Matere bi morala svojim ^ hčeram o pravem Času po- ^ jasniti svojstva icnskeg'a ^ spola in jim nasvetovati,da ^ uživajo ^ Severov regulator za ženske kadar se pojavijo znaki ^ vnetja ali naravno delova- nje ustavi. Severov regu- ^ lator za ženske olajša in ^ ozdravi vse ženske težave ^ ter napravi devojkein žene ^ zopet srečne. Cena $ 1.00. ^ -----Jfr Slabost je upadanje dušev- 0» nih in teleinih sil vsled iz- 0» gube življenske moči. Kar potrebujete, je močna živ- p' Ijenska tonika, ki vas osve-ži in vzravna. oj Severov življettHki balzam ^ odgovarja vsem zahtevam. JJ Poskusite ga tako[.^ena75e if W. F. Severa Co CEDAR RAPIDS IOWA "Glas Svobode" [The voice of Liberty] WEEKLY Published by The Glas Svobode Co (58H Loom is St. Chicago, 111. Sfilered »t t tie V*»t OIfic< »'I Chkngb, III.. »« S«St>ull CU» Muttrf Subscription $1.50 per year. Advertisement« on Agreement. "Glas Svobode" Islde vsaki petek to velja za AMERIKO: za celo leto ................ ta pol leta .................76c ZA EVROPO: m celo leto ............kron 10 za pol leta .............kron 5 ..... .................... Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik Naslov za dopise in posiljatve je sledeči: * tSvobode? 683 Loomi8 St. Chicago, III. ^Saf Dopisi. Kjer so fnrji gospodarji! \' belgijski zbornici sc je pri čita-nju proračuna vnela živahna razprava o ljudski šoli. Naučni minister Trooz je moral priznati, ila je ljudska izobrazba v llelgiji na jako slabih nogah. Približno 300 občin nima ne javne ne privatne šole, sko-ro toliko občin ima pa samostanske šole, ki dobivajo državno [xxl|x>ro, država pa nima pravice do nadzorstva. Število šoloobveznih otrok, ki ne obiskuje šole, je višje kot 200.000'. Minister je sicer obžaloval te sramotne razmere, a upa, da se Ixwle obrnilo na bolje. Ta prijatelj "svobode" je nasprotnik ljudskega obveznega šolskega poduka in far-ška večina je pa frenetičtio odobravala to njegovo izjavo. Kakšne učitelje ima Helgija dokazuje, da j h odstotkov nima učiteljskega spričevala. V samostanskih šolah jc pa v letu lW) učnih dni I/O pa praznikov. Iz te slike lahko vsakdo razvidi. kako je s šolskim podukom v Melgiji, Ali klerikalci — farji niso zadovoljni s temi vspehi v Helgiji. Oni stezajo svoje črne prste že jx> Avstriji in tudi ]K> veliki ameriški rc-publikii Y ameriški republiki, kjer >e javne ljudske šole vstatiovljajo povsod, kjer jih te ljudstvo želi ali ne želi, so pričeli farji graditi cerkve, poleg njih pa samostanske šole, v katerih se otroci po največ uče moliti. Ako je farjem v resnici za ljudsko izobrazil. potem naj ustanovijo ljudske šole v takih deželah, kjer so absolutni gospodarji — v Melgiji. \ Ameriki jim pa pravimo "bands off!" Ameriške javne ljudske šole so priznane kot najboljše na svetu. V njh ^e otrok to uči. kar potrebuje za življenje. Tu je izključen vsaki verski poduk, ki navadno le vniču-joče vpliva na razvijajoči otroški dr.li. In to farje vprav boli! (»m nočejo pametnih ljudi, ampak tepce — idiote, ki verjamejo v coprnice, povodne može, morske deklice, vodomce. volkodlake itd. Tem neum-nejši so ljudje, tembolj gre pšenica v klasje za vse poneutrinevalce ljudstva. Kedarkoli Ixwle kdo prišel in beračil za farno šolo. tedaj mu iloveti-s'k delavci jx»kažite vrata. Povejte mu odprto. dy se bode otroci več naučil: v javni šoli kakor v farni, j>oleg vam pa ne bode treba plačevati kakih posebnih doneskov za šolo. Ornega. Konferenca ruskih revo-lucionarcev Pret kratkim so zborovali zastopniki ruskih revolucionarnih skupin, da se dogovore o bojnih sredstvih in ciljih proti carizmu. To zborovanje se razločuje od zborovanja v Parizu že v tem, da na to zlx>ro-vanje niso povabili liberalcev. Ruska socialnodemokratična stranka in pa židovska delavska -ttveza, se tudi tega zborovanja nista vdeležili, ali so pa njiju zastopniki takoj v začetku zborovanja odšli. Glede zborovanja nam je došlo to-le poročilo: Jurij Gapon, vodja peterburskih delavcev v znamenitih dnovih meseca januarja, je povabil vse ruske re- volucionarne stranke na zborovanje, da se zjedinijo glede potov in ciljev v boju zo|>er carizem. Po dogovoru se je vršilo zborovanje, katerega so se vdeležile te le stranke; Ruska socialnorevolucsonarna stranka, polj ska socialističan stranka,' armenska revolucionarna zaveza, georgijska stranka socialnih revolucionarjev in federalistov, finska stranka aktivnega odpora, litvinska socialnqde-mokrat-Čna zaveza in maloruska socialistična občina. Navzoč je bil tudi sod rug Gapon in jc pritrdi! vsem sklepom. ' kič t? ■■ sehuo dva važna, katera so podpisale vse stranke. ko j a sedaj povsodi kot letake razširjajo in v katerima se zrcalijo vse politične in socialne zahteve. V prvi izjavi se pripoveduje, da je Rusija sedaj zapletena v dve vojni: v zunanja in notranjo, da se smatra carsko vlado v Rusiji le za hojujočo stranko napram v Rusiji živečim narodom. Drulial nasilni -kov. ki se slučajno še imctiuie vlada, je državi napovedala vojno in je svojo šilo Izročila roparjem in tolovajem v Kičinevu, Homelti. P.aku in "črni lupežki druhali" v večjih mestih. \'lx\da je vse mirovne poskusi- liberalnih deputacij lu peter-burškHt delavcev odklonila. Napovedala se je vojna in vsakdo se mora odločiti za eno ali drugo stranko. Komprom:si so nemogoči, jx>-gajanje prepozno, poravnave pa zločinske. Vlada lahko voli le v tem. da kapitulira pred zahtevami revolucije ali da pogine v silnem navalu revolucije. Hoj vseh revohicionaruih strank vseh narodov, katere veže absolutizem, mora prešinjati čimdalje širše mase; rabiti se mora vedno ojstrejše orožje, tudi terorizem, bliža se neizogibni konec' carizmu — olxirozc-na vstaja. Ta vstaja mora odstraniti dinastijo in završiti. da Ixulo vladali meščani potom konstitlicio-nalnega zlx>ra v smislu samodoloč-Ik- narodov, branili manjšino proti večini v smislu svobodnega in prostovoljnega sporazumijenja in odstranili vse škodonosne odredbe in naprave ruskega de&DOtiztna. Druga izjava se bavi s politično socialnim programom, katero so podpisale vse stranke izven finske stranke aktivnega odpora, ki je ra-(Hkalijo-demokratična ne pa socialistična. Tudi armenska revolucionarna zaveza, ki je podpisala obe izjavi. 11: socialistična stranka, dasi so nje vodje sami znani socialisti. Nekaj družili sklepov je tudi še važnih. N. pr.: Ako bode vlada odredila novo mobilizacijo, tedaj lxxlo vse stranke, ki so se vdeležile zborovanja, v porabi le vse sile, da se noben mož odzove mobilizaciji. 1 »a lxxlo vse stranke v tesni medsebojni zvezi, se Ixxle ustanovilo v inozemstvu tajništvo. Stavke iz solidarnosti. V»i kapitalistični listi so edini v tem, da so vse stavke iz solidarnosti navadne bedastoče. Se ve so vsi ideaJj, za katere se ob nedeljah in praznikih zanimamo, navadne bedastoče, ako jih hočemo praktično izvesti. Prava dobičkonosna življenska modrost je v tem, če kdo svojih teoretičnih načel nikdar ne druži s praktičnim življenjem. Svojega bližnjega ljubite le v duhu, drugače pa vedno delujte, da vam bode služil. V praktičnem življenju se strogo ravnajte jx> tem j nazoru : "Vsak sam za se. lx>g pa za vse!" Smatrajte se za člane ene družine in če eden trpi, pa boli vse. Ako pa v resnici trpi kak član, tedaj .se f ne brigajte za njega. Vsak naj sam zase skrbi, komur se s!atx> gaka je v tem, da se stavka iz solidarnosti pogostokrat prepozno proglasi, ali pa da sC ne prične s tistim ognjem in navdušenostjo, ki sta jxrtrebna za zmago. Delavci se morajo v tem oziru še UM logo učiti. Pred vsem se morajo učiti svoje moči hitro osredotoče-vati in jih rabiti lam z vso silo, kjer jim je vspeli zagotovljen. Bojevati se za malenkosti, se ne izplača. Ako morajo delavci nastopati v masah, potem niora biti tudi stvar, za katero se gre, tako velika, da se lahko'delavce navduši za njo. Delavci morajo pred vsem vedeti, da se gre za skupne enake interese, da je jx>raz. ene delavske stroke, jx>raz vseh delavcev, da se gre za boljšo lxxločnost, za boljše živi jonske razmere, vseli delavcev. Vedno lepSet Prejšui pomožnoobctii poštni mojster na Kubi, E. G. Rathbone, ki je bil obsojen radi tatvine v 3 do 1 1-letno ječo in na glolx> $102.047, j1' *opet nastavljen kot poštni inšpektor. Te dni je v Den-veru, Colo., pokazal svoj dekret. Mi se ne čudimo, da so hudodelca Rathbona zopet sprejeli v držav*-n 1 službo. Koliko.temnili eksistenc, ki >0 imeli precej dolge prste, so zopet sprejeli v javilo službo, ko so njih hudodelstva prišla nekoliko v pozabljivost. Rathbom ni prvi, a tudi ni zadnji. Dandanes je že na svetu tako. liogatim in v visoke službe imajo-čitn lopovom se rado odpušča, njih hudodelstva se pa hitro poza-bi. Saj živimo v človeški družbi, koji je načelo farizejstvo. odkritosrčnost — pa hinavsčina. Cleveland, Ohio. <>. junija 1903 Pred nekaj tedni prišcpaio je sem \ Cleveland nekje iz kranjske "Lotlčarije" ali " Kešetarije" neko naduto človeče, ki sliši na ime "Krivkin Jože". Sumi se, da je ta klerikalen 'anhaengler \ersko blazen ali pa satansko hudoben. Sleherno besedo, ki jo spregovoriš in se ne strinja z njegovimi zmedenimi nazori, ti kritizira in si jo upiše v "bukvice" ali na kake planke. Ravna ravno tako, kakor kak star 'šolmaster", ki svari otroke: "Če ne lioš priden, pa tc bom zapisal." Dne 3. t. 111. naletel sem slučajno na neko tako opazko 11a neki reklamni planki. Ker ta revež 11a duhu tako ljubi v dosego svojih umazanih namenov raznovrstne planke. je naša sodki o njem prav |x> kranjskem prego-voru. da je ta ložek tako neumen, da sliši planke žvižgati. Capito Krivkin lože! H Slovenci v Johnstown-u in okolici pozort Društvo "Adrija" at. :t S N P .1 priredi dne II. jul. t. I. ob 7 uri zvečer veselico v "Hrvatski dvorani" na 7. Ave. v Cambria City. Na vesoliei Bvira godba broječa 1 može. Vstopnina zn moške osebe 2oc. Dame vstopnine proste. Delavci v .lohustownu in okolici, ki se s tešk i 111 delom trudite za vsakdanji kruh. poselite veselico do zadnjega moža. Tudi delavec je Človek! Zakaj ne bi bil tudi včasih vesel in saj za neknj časa ne pozabil 11a vsakdanje zlo. Odbor. Pozor Slovenci v Stone City, Knns. in okolici! Društvo -Orel" št. P.» S N IM priredi v soboto zvečer dne 11». junija društveno veselico v dvorani g. Ivana Kovača. Na veselici svi-ra najboljša godba, katero je dobi-ti v mestu. 7 vrčkov piva stane 25c. Vstopnina 25e. Začetek veselice točno ob 4 uri popoludne. Vse ec. rojake v mestu in okolici se najuljndneje vubi, da se veselice udeleže. Mihu Klenovšek, predsednik. SomUIfeniki naroiujU in bn po-roiujte tvojt časopise. OBLEKE ZA ODRASLE IN DEČKE Za to sezono, priredili smo zn v pre. gled in prodajo izvrstno skladišče raznih oblek prve vrste. Za nizko ceno si nabavite fino blago. Cene ho OD 85,00 1)0 $20.00 Vogal Blue Island Ave. in 18 ulice. JELINEK & MAYER, lastnika. Posebni vozovi za turiste. l ino in moderno opremljeni, z ventilacijo, razdeljeni na več prostorov, preskrbljeni z električno ra?s\ttljo\o in drugini komfortom. ' Spalnice so najbolj« opremljene. Na posteljah povsod! Čisto perillo. V vsakem prostoru je majhno štedilro ognjišče. V toaletnem prostoru so brisače, milo, glavnik, krtačice itd. Dve osebi lahko živiti udobno v takem prostoru. Voznina stane komaj polovico toliko kakor v Pullmano\ ih spalnih vozovih. Na vsakem vozu je strežnik. Te vrste udobni vozovi so edino NORTHERN PACIFIC ZELEZNICI 0. A. Mathews, Gen. Agt. Pass. Dept., 208 So. Clark St. Cliien-go, III. Pošljite 0 centov za knjižieo "Wonderland 1!H>.V na A. M. Cleland. Gen. Pass. Agent St. Paul, Minn. ■TTr:«:;* 365-36/ Blue Island k, na vogalu 14. ceste, Svetovuoznani trgovci z obleko za mož. ke in dečki1. V naši zalogi so naprodaj pomladanske obleke najrazličnejšega kroja. Delo solidno, bingo trjiežtio, ceno pa nizke. Možke obleke od »6.50 (lo 822.00 m Površniki od 88.50 do »18.00 Obleke za deeke in otroke od $3.50 do $7.50 | S & II želeni1 varstvene znamke za vsaki komad, katerega kupite. ObiSčite nas in prepričajte se. Slovenska Narodna Podporna Jednota. h scdt^žoiti v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonjch, o.V.i S. Centre Ave., Chicago, 111. / Podpredsednik: Mihael Štrukelj, 51'.) Power Str., Johnstown, Pa. I. tajnik: Martin Konda, HHtf Loonpis St.., Chicago, 111. Pom. tajnik: Frank Petiuč, t>8H Loomis Str., Chjcngo, 111. Blasajnik: Frank Klobučar, 9(117 Ewing Ave., South. Chicago, III. Dan. Badovinao. P.O.Box li>3 La Salle, HI. John Verscaj, <571 W. 2lBt PI, Chicago, III. Anton Mladič,ilIM W. 19th Str., Chicago. 111. Jos. Duller, 7 Walker Str., Juinesville, Wis. Martin Potokar, 5f>4 S. Centre Ave., Chicago. 111. Mohor Mladič, t>17 S. Centre Ave., Chicago, 111. !John Versčaj, 674 W. 21st PI., Chicago, 111. Jos. Duller, 7 Walker Str., Jamosville, Wis. Anton Mladic, 184 W. lUth Str., Chicago, 111. Odbor S. N. P. J- ima vsaki tretji četrtek svojo redno mesečno sejo. Opozarja se vse člane, ki i mu jo vprašanja do od bora. du pravočasno dopošljejo svoje dopise prvemu tajniku. VSK DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljat ve pa blagajniku Frank Klobučarju. Društvene vesti. Blaga j i Nadzorniki: Porotni odbor: Druitvo "Slavi]«" št. 1. S. N. P. J-v Chlcogu. lil., lina evojo redne me-Beftne sejo vsako drugo nedeljo v me-gecu v Narodni dvorani na 687 S-Centre Ave. John Duller, tajnik, 12 VV. 25th St., Chicago. 111. Bratsko društvo "Triglav" fit- 2. "S. N. P. J " v La Sallo, 111., Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu točno ob url popoldan, v pnwtorlh M. Kumpa. D. Badovlnatz, tajnik. Dru&tvo "Adrlja" St. 3. "S. N. P. J.", v Johnstown. Pa., Ima svoje redne me-sečne sejo vsako i&dno nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan na T25 llroad Alley. K mnogoštevilnem vstopu v o-menjeno društvo vabi Odbor. Društvo Bratstvo št. 4 "SI. N. P. J " t Steel. o., Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mescu, ob 2 url popoldan v prostorih brata K. Dernača. Odbor. Društvo "Naprej" št. G S. N. P. J. T Clevelandu ima svoje redne meaečne seje vsak prvi četrtek zvečer v mescu v društvenih prostorih na 1778 SL Clair Str.. Cloveland, O. Društvo "Bratstvo" št. C 8. N. P. J. v Morgan, Pu.. ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo ▼ mesecu ob 2 uri popoldan v prostorih br Fr. Miklaučiča na Sygen. Odbor. Drufitvo "Bratoljub" fit. 7. S. N. P- J. v Clarldge, Pa, ima svoje redne mesečne seje vtako prvo nedeljo v me-mesecu v dvorani nemške zvezo ob 9 url dopoldan. Somišljeniki se vabijo t drufitvo Josip Kravanja, tajnik. DruMvo "Delavec" št. 8. S. N. P. J. r go. Chicago. Ill-, ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop t društvenih prostorih braUi Jak. TUola, 9049 Green bay Ave. Društvo "Bled" št. 17 "S. N. P. J " v Loraln. O., ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldan v prostorih brata Vr-banka. Alexander Selehnitzer, tajnik. 578—10th Ave., I^oraln, O Društvo "Trdnjava" Bt. 10 "S. N. P. J.", v Rock Springs, Wyo., ima ivoje redne meačfcne seje vsako prvo nedeljo v meacu ob 9 url dopoldan. Ivan I.ebor. tajnik. Bratsko drufitvo "Sokol" št. 11 spadajoče v "S. N. P J.", v Rofllyn. Wash., Ima svoje redn • mesečne Beje mfco prvo nedeljo v mesecu pri br Ivsn Malenšek-u. Odbor. Društvo "Edinost" št. 12 "S. N. P. mesečno beje vsako prvo sredo v mesecu ob is uri zvečer v Murray Uper House. M. Kuge!, tajnik. P. O. Box 127 .Murray, Utah Društvo "Edinost" št. 13 "S. N. P. 1 J.", v Whellng Creek, O., Ima svoje I redne mesečno seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan v prostorih br. Jodlp Hora. Odbor. Društvo "Sloga" št. 14. "SI. N. P. J." v Waukegan, III., lmu svoje redno mostne seje vsako prvo nedeljo, točno ob 2- url popoldan v Jerebovi dvoraul na 10. ceBtl. Andrej Masle, tajnik. Društvo "Zarja" fit. 15 "S. N. P. J.", v Itavensdale, Wash., lina svoje redne mesečne seje vsako zadno nedeljo v i mesecu, v dvorani g. F. Ludovlk-a v Ravensdale. \Va»h. Odbor. Društvo "Sloga" št. IG. "S. N. P. J." j v Milwaukee, Wis., ima svoje mesečne seje vsako prvo nedeljo v mescu, v prostorih brata C. Hoffbttuerja 136 Heed St. Fran Budna, tajnik. Slovensko narodno bratsko podporno društvo "Bratstvo Naprej" št. 9. "S. N. P. J.", v Yale, Kans., Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10 url dopoldan, v slovenski Narodni dvorani pri Bob. Dolarl. Frank Leveč, tajnik. Kamp 31. Pittsburg, Kans Drušvto "Orel" št. 19 "S. N. P. J." v Stono City, Kan«.. Ima svoje redne mesečne sejo vsako četrto nedeljo v mesecu. Ignac 1'ečnlk, tajnik. Bratsko društvo "Sokol" št. 20 "S. N. P. J." v Ely, Minn.. Ima svoje redne mesečine sejo vsako četrto nedeljo v mesecu v prostorih br. Job. Sellškar-ja. J. Somrak, tajnik. Box <",2 Kly, Minn Društvo "Orel" št. 21 "S. N. P. J." v Pueblo, Colo., Ima redne mesečne seje vsako prvo nedeljo. In vsako prvo po 15. VBaeega meseca v dvorani M. Kochevnr-ja 1217 Eiler Ave. Odb">r. Drufitvo "Danica" št. 22 S. N. P. J. v Trimountaln, Mlch.. ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Matija Likovič. tajnik. Društvo "Edinost" št. 23 S. N. P. J. v Darragli. Pa. Ima svoje redne me-He<-ne seje vsako prvo nedeljo v mesecu, v dvorani Wm. Slnger-ja v E-v. ntngtowi. Pa. Odbor. I nif.tvo "Šmarnica" št. 24. S. N. P. J v Jinny Litnd, Ark. ima svoje redne mlečne seje vulio drugo nedeljo v mesecu. Odbor. |jj- Somišljeniki naročajte In priporočajte «OLAS SVOBODE. Svetujte vsem talijanskim delavcem', da se naročo na tednik ,«1L LAVORATORE ITALIANO". Na znanje. Današnjo Številko smo poslali (Tulijanski delavec) nekaterim rojakom na ogled. Ako Ta Ust zastopa ijevstraseno ko-•e jim list dopade, naj nam dopo- rtoti delavcev in odprto pove n*. Iltejo naročnino, če jim pa ni všeč, nlco o vzrokih današnje IhhIo. Sta-naj nam pa vrnejo list. da vemo, I ne za celo leto 91.50 in se dobiva kako nam jc postopati. p < > Hox 20*'», Pittsburg, Kans. >CS><2©<2©<2^<2^X2^X2© Slovenci pozor! | Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate uli druge važne reči za možke — zo delavnik ali praznik, tedaj se ok- ft lasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. W Čistim stare obleke In Izdelujem nove Jjj ftf- - --'■•■"-— ""©tt najnovejši modi In nizki ceni. jt jfr JI KIJ MAMKK, 5M S. Centre Ave. Sf bil so IK. ulice Chicago, III. jg Odprla sva moderno urejeno gostilno na 156 Displeine ulici in voglu> Austin Ave — ^ kjer bodevtt točila pivo prve vrste, pristna naravna vina iu izborno žganje. linijske siodke na razpolago. V obilni poNCt se priporočava vnem rojakom, brata /Jakob in Jože Polansek. Na prodaj .posestva proti takojšnjemu plačilu ali na obroke. Vprašajte /a imenik. J. F. Stepina, Odvetnik, notar in zastopnik za prodajo posestev. i J 52 W. I sill SI. Chicago, III. Kasparjeva državna banka. 523 Blue Island Ave, Chicago, III. plačuje od vlog I. jaii. pa !K) jun. in ikI I. jnl. pa do'80 dee, jx> odstotke obresti. Hranilni predal za nu leto. Pošilja he denar na vse dele sveta iu prodaja se tudi vozne listke (šifkarte). Denar se posojuje na jiosestva in zavarovalne i«>lice. PRVI NARODNI IZLET vseh združenih slovenskih društev v Chicagi, katerega prirede društva: Sv. Štefan, Slavij«, Sv. Jurij, Sv. Alojzij. Slovenija, V. Sv, Martinu it(l. v nedeljo dne 23. julija 1005 v Thornton Park, III. zdVenia posebnima vlakoma na Chicago Tormiiinlieleznid i .................... ,Odhod s postaje Grand Central, Fift Ave. in Harrison zjutraj ob S-JIO in 0:80. Vlaka se vstavita na Mine Island Ave,, Ashland Ave., Western Ave. in 2ft, ulici. DOBITKI: Na kegljišču dva. Tekmovanje v dirki pet. In sicer tekmujejo nnjprvo med seboj deklice, potem dečki, kasneje odrašene ženske, za njimi odrašeni mo/ki, nazadnje pa deheli možki. Listek za osebo 50 centov. Hermanekov Angelika balzam je najboljše krepilo. Kedar telo slabi in ne njega moč činidulje lmljinbolj ztnanšnje tedaj potrebuje želodec krepila za prebavljenje, dirojači črevo in ledvice. Hermanekov angelika balzam he proizvaja le iz korenin, zelišč in izbranih rož, ki bo potrebne za ojačenje telesa in ntrditev zdravja. A-ko postiine kri nečista, se pretaka nepravilno in postaja razkrojena, te-lo 110 dobiva dovelj jok osi i, torej slabi in razpada, pristopno je bolez-nim, tiervoznosti. Hlaln'mu prebuvljenju, izgubi slasti rihranll denarja. Ca« je tu. da moramo prenehati « jmwtajo ra7.novr»tneKa sezonskega blaga in ga hra«HI za drugo sezono. Kdor 1« teden kin>l kupi l»o ceni In dobro blago. — Ako le za 5c kupite, dobite že premijskl kupon, ne glede na to, kaj kupite. .Hranite Jih! Damske »podnje jopice — "krem" barve r. nizkih ovratnikom In krat-iklmi rokavi. .Mera. T do 0. Htalna rena 25r. Stane sedaj komad ............. 15c Ženska krila, katera ae dajo prati — Iz finega pralnega blaga, 8time komad ..............VF^W Možko perilo fine vrste — »podnje hlafe /. dvojnim seiluli>m. Vst* s «v!!o rohljt-no. Stalna etna za k<»-ma najnovejši modi. Ml Jih hofemo prodati radi tega smo znižali ceno. Bele avbice komad po .. \2ViC Bele avbice najrazličnejšega kroja. Neikatera vredna 7fic. Prodajamo s*"e. Zegler je bil do meseca aprila pretočenega leta vposelen v omenjenem zavodu. V tistim času mu je Jorgen-sen naenkrat dejal, da zatij ni več dela, pa da naj gre. Za Zeglerja je bil to hud udarec, ker je. svoj čas izgubil nogo, pa vsled tega nikjer drugje ni mogel dobiti dela. Prosil je inženirja, naj to premisli; saj je bilo v Stabiliinentu dosti dela. Zegler je tudi vedel, da ni bil od-slovljen zaradi pomanjkanja dela. temveč zato, ker ni bil klečepluzeo. Ali .Torgensen je bil gluh. Hotel jo imeti samo delavce, na katerih bo lahko cepi drva. ne da bi rekli "mu": Večkrat je prišel Zegler pozneje prosit dela, ker mu jo tr-gnlo srce, ko jo moral glodati stru-dajočo družino, kateri ni mogel proskrl>eti kruha. A vse je bilo zaman. V nedeljo je bil zadnjikrat pri Jorgensenu. Kaj mu je ta odgovoril. ni znano; vsekakor mu prošnje zopet ni uslišul. Zegler je na to UHtrelil njega i n potem sebe. — Umor je v vsakem slučaju umor, zagovarjati ga ni mogoče. Ali taki grozni slučuji so kričeči protesti proti družabnemu redu, ki dela pridne, delo ljubeče ljudi tako odvisne od posameznikov, da jih lahko, ako so brutalni in uečloveč-ni, obsodijo na smrt za lakoto. Koliko so vredne vse teorije, o "rojenih hudodelcih", ko pokaztijejo dejstva, da |>ostune najpriduejši, najplemenitejši človek lahko morilec ako ga razmere naienejo na to? Lnliko je tedaj obsojati iu zgražati se, pa klicati policijo in sodišča in tarnati, ako je morilec sam nad sabo izvršil smrtno obsodbo in so tako izmuznil človeški justici. Ali edina pit, da se prepriči taka hudodelstva, je odstranitev družabnega reda, ki vstvarja lakoto iu obup in tako pospešuje zločine. Kapitalistični družadni red je najhujši zapel jivoe. "Rdeči prapor". — Zgubil je škornje, hlače iu klobuk. Nekje na Slovenskem i-majo katoliški konsuni, v katerem Be večkrat prav divje tx>piva. Tudi te dni je bilo v tem konsuuiu velikansko pijančevanje, katero je trajalo do polnoči in katerega se je u-deložil precej znani duhovnik. Naslednje ju t roso ljudje našli na cesti škornje, hlače in klobuk, V zamazanih hlačah bo našli zatepko. Naslov se je glasil: "Precast it i gospod X.X. v Z. pošta Ž" Pismo pa se glasi "Moje vse! Ne l>odi hud, pred teden Ti res nisem mogla odgovo. riti na Tvoje Ijubeznjivo pismo, za katero sprejmi mojo presrčno zahvalo. Bila sem nekaj l>olna iu zaradi tega sem odlašala s pisanjem. Sedaj sem boljša, toda ne še popol-noma;upam, da Ti prihodnje dni pošljem zaieljeuo pisemce. Kakor sem včeraj slučajno oitala Tvoja dopisnico, nameravaš iti v kratkem v Ljubljano. Le pazi. saj veš, da se« lKvjim za Te. Te presrčno po-zdravljatn in goreče poljubim Tvojo zvesta — N. Kur je kuzalu že adresa te zalepke, še so potrdile tudi dni-geokolnosti, daje namreč duhovnik, čigar ime iu prebivališče pa bodi zamolčano, v pijanosti na centi izgubil škornje, hlače in klobuk. "Slov. Narod" — Stavka gt.riških kovinarjev je končala b popolno zmago deluv-cev. Solidarnost je bila enotna. Vstanovitev kovinarskega društva je pred durmi. Ta stavka nas uči da so delavci močni, ako so složni. e< Pri gradbi bohinjske železni-bo Btopili hrvatski delavci v stavko. Gndotno podjetje zganja iz Hrvatske velike množice delavcev vkup, ki jih privabijo njeni agentje, potem jih pa enostavne odslovi brez odškodnine. Tistin ki jih olnlrži, pa plačuje po H krajcarjev oti ure, pa tudi manj Delavci zahtevajo po 2 krajcarja na uro več. Pač malenkostna zah tevn, ako pomislimo, kako slalw so j plačani delavci v stari domovini. A kapitalisti jim še te malenkosti ne privoščijo. ■ i — Steklarsko gibanje v Ljubljani. Steklarski pomočniki v Ljub-ljani so predložili mojstrom zahteve,, ki jih mora pač najstrožji priznati pravičnimi. V tej stroki imajo delavci dvanajsturno delo in sicer delajo do 8. ure zvečer. Plačo dobivajo mesečno. Zahtevali «o skrajšanje delavnega časa do 7. ure zvečer, kar je še itak preveč, pa tedensko izplačevanje. Mojstri pa ne le da so odklonili zahtevo, temveč so še odpustili dva delavca. Delodajalci so si v brutalnosti povsod enaki. Dokler se da delavec striči in skubiti jim je dobro došel Ako pa zahteva le nekaj svojih pravic, takoj ga posade nu cesto,ako opazijo, da niso delavci složni. Delavci organizirajte se povsod, ako nočete biti delodajalcem le za meti jo. — Podzemski vhod v ljubljanski frančiškanski samostan ^Zgodovinska resnica je.da je bil nekoč podzemski hodnik med Uršulinskim samostanom iu med kapucinskim samostanom, ki je svoj čas stal tam, kjer je zdaj Zvezda. Nune so lahko hodile, v vizite h kapuci-iioiii. kapucini pa k nunam — in nihče ni tega videl. Menda so imeli tudi različni drugi samostani svoje skrivne podzemske vhode,čeprav niso ti hodniki vodili vedno v kak ženski samostan. Prav sedaj se mnogo govori po Ljubljani o razkritju podzemskega hodnika v frančiškanski samostan. Pri podiranju Muyerjevein Schiffrerjeve hiše na Marijinem trgu ho nušli v kleti vrata, ki jih je dal g. Mayor pred leti zazidati. Ta vrata vodijo v tlakovan podzemski hodnik ki jo napravljen v smeri proti frančiškanskemu samostanu. Vse kaže, da je bil tu nekdaj skriven vhod v samostan; čemu je služil, tega seveda nihče ne more reči. "Sloven-ski Narod." — Dve nuni v sivi obleki sta ho-dili pi hišah tedni vliorici. Iskali sta seveda denarja; če se ju je v-prašalo, odkod sta in v kake namene iščeta denar, sta molčali. — Ljudje so še tako neumni, da dajejo takim ženskam denar, pa ne le po vinarjih, ampak par dvajsetin ali celo krono in še več! Ce pa pride kaka uboga ženica, ki nima na stare dni nič,dasi je morda delala celo svoje življenje, jo pa odže-nejo ali ji dajo kos starega kruha, katerega reva seveda ne more pou» žiti. Kdaj se spametujejo vsi tisti. ki trosijo denar takim osebam, kakor sta omenjeni dvo nuni?! "Soča". priporoča bratom »Slovencem svojo BIIIVNICO. k 390 W. 18. St. Chicago: ii -A .-0.0- —- w -uh Največja slovanska tvrdka Krnil Bachman, 580 So. Centre Ave. Chicago. Izdeluje društveno znake, gumbe. zastave iu druge ptrebščine. —:-7n Pozor rojaki!!! Potujočim rojjvkom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim p) okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nirn "saloonu" vodno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske suiodke na razpolago. Vsace-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tuble). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoou: MOHOR MLADIC '517 S. Center Ave. blizo P.< ulice Chicago, III. ML £1 Edina vitiarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše viuo, trdi. da še tii nikdaV v svojem življenju pokusil Ijoljšo kapljico. Vsi dobro došli! t l i i ♦ : Kdor se želi učiti in naučiti angleško brez učitelja naj si nabavi najnovejši Slovoiisko-i-aiigleski—recnik. Knjižica je jako razumljivo sestavljena, poleg angleških l>e-sedi nahaja se praviluo izgovarjanje istih. Oblika knjižice je žepna, toraj pri vsaki priliki v porabi. CENA JI JE SAMO 60 CENTOV. Denar pošljite po Money-Orderju ali pa v znamkah nu naslov V. J. h ii belka, P. 0. Box 744 New York N'. Y. Stojte in mislite! Česar potrebujete za redno življenje? Zrak in hrano!!! Vi ne morete živeti brez dobi- rez njiju. Gotovo ste tako pametni, da imate zraku, kolikor ga morate dol ti AH kako je z hrano? Vi veste, da želodec odpove hrano, ne glede na to je-li dobro pripravljena. TO POMENI BOLEZEN V VSAKEM SLUČAJU. Kakor hitro s«1 Vam povrne slast do jela, že se počutite dobro. Trinerjevo, zdravilno, grenko ERVf*1 vino Opozarjamo vse rojake v Chicagi, dasta I van Meden in Nace Malovašič na SiPi Ashland Ave. j odprla prodajalno z jestvinnmi iu kolonialnim blagom. Podrobno v oglasu na drugi strani. y je edini pripomoček, ki absalutuo |>oniagu v množili slučajih; Ta lek povrne in pomnoži pre. ^ bavno moč želodca in ere v. in včinkuje tako blagodejno na le organe, da lahko prebavi jajo najtežja jedila. Vi veste koliko je življenje vredno, ako lahko jeste vse, kar je Vam všeč, ne da bi \ Vam škodilo — veste tudi kakšne muke so, ako ne morete vživati hrane ne vsled revščine, ampak vsled Ixjlezni. ILn jx>šljete denar v staro do-HMJ moviuo, obrnite se zaupno na M. V. Konda-ta, »»MM Loom is Str., Chicago. Ill, Trinerjevo zdravilno grenko vino ohrani življenje za mnogo let, ohrani zadovoljnost, ohrani zdravje, ohrani moč, To vino je najboljši pripomoček proti vsem želodčnim, krvnim in živčnim boleznim. se lahko dajo otrokom, zhirčnim gospodičnam, močnim ljudem, starim ljudem. Rojaki v Clevelnndu in okolici pozor! Notarska pisarna. Izdelujejo se vsa notarska delaj (Vollmacht), kupna, dolžno pisma, I prošnje radi vojaščine itd. Oddal-) jeni rojaki dol>e pismena pojasnila; brezplačno proti odškodnini pošt-! nine- William Sitter Franklin Extension Lakewood, Ohio. Dobiva se v lekarnah iu boljših gostilnah. JOS. TRINER, 799 So. Ashland Avenue Chicago, Illinois SVARILO: Mnogo ljudi ponareja ta pripomoček pod raznimi imeni. —————— Ako hočete imeti pravo grenko vino, zahtevajte Trinerjevo. Trinpripv hrinipvpr ima VBaki Uau ve* ijriJftU?1i*v'ker ie ,mrod i>rišel do lllulJuT UIINJGiGb prepričanja, da je najpristnejši in najmočnejši. Najboljši fotograf, izdeluje vsakovrstne slike razne velikosti. & £ £ £ DružbinHke in društvene skupine. Zenltovanjske in otročje slike so naša speciallteta. Cene primerne in solidne. 391- 393 Blue Island Ave, vogal 14. PI. Telefon Canal 2H7 Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV svetovni, pkicnovi.jkni "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, P0K0STNIC0, PODAGRO itd. in razne renmatične neprillke. ISAnOi 2 Set. In S Oct. * vkli lekarnah F.-At Bicfiter &Co. 215 Pearl Street, New York. WST LIEBICH Slovenski fotograf poznat mej Slovenci že mnogo let izdeluje najlepše velike in malo sli-ke po najnižjih cenah. 80—80 Euclid Ave. CLEVELAND, O. POMOČ IN ZDRAVJE BOLNIM! ZAMORE DATI SAMO Dr. E. C. Collins, M. I. ako hote bolnik popolnoma ozdraviti je v prvi vrsti potrebno da zdravnik njegovo bolezen popolnoma in natanko spozna, to pa je edino le mogoče našemu slavnemu in najbolj učenemu profesorju, ker je on edini zdravnik, kateri po natančnem opisu vsako bolezen, popoinoma in temeljito spozna. . Zatora), roj n k I Slovenci, v atučaju da Vam Je troha zdravnik« pomoči vam ml priporočamo mimo In edino 1» tujfa Hlavnejja In IzkuAunega zdravnika ker se nijeden drugi zdravnik ne more ponašati s tako uspešnim zdravljenjem kakor on. .... .|ftr nA, ..... ker on jedini pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in radi tega oz-U/UHAVI VSF nil F/NI dravi vse možke in ženske bolezni bodisi akutne ali pa zastarele (kro-u n 11 ' UL MULUtlllp Za to tudi jamči za popolno ozdravljenje vseh boleznij, kakor: bolezni na plučah, prsih, želodcu, črevnh, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseli bolezni v trebušni voltini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, pre-hlajenje, naduho, bronhijalni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatlzero, gilit, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (heme-roide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjnst, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke itrabljevanja samega sebe, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh n& glavi, srbenje, lišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vso ženske bolezni na notranjih organih, neurastečni, glavobol, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici itd., kakor tudi vse ostale notranje in zunajue bolezni. On je prvi in jedini zdravnik, kteri ozdravi jetiko, ozdravi vse tajne možke In ženske spolne bolezni, kakor tudi „sililis", točno in popolnoma. (Zdravljenje apolnih bolezni ostane tajno). Ženskam in moškim se ni treba sramovati tor naj natančno in zanesljivo opišejo svojo spolne bolezni. Ktere ženske trpe na takozvanem mesečnem neredu, my se takoj do njega obrnejo. BERITE neka) najnovejših priznanj, s kferimi se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje: Slovenka: M. HEOLER — 1239 Bohemian Ave — Pueblo, Colo. RAZNO. — Samostanski svjnjak v Pal-langi (Italija), kjer so imeli jezu-viti (marijanisti) vzgoje val išče. so prod meseci zaprli, ker so pobožni vzgojitelji počenjali "fridolinstvo" nad šolskimi otroci. Ravnatelj pater Burg jo pobegnil v inozemstvo ter se Bkriva v kakem samostanu. Sedaj pa menihi bvoj svinjak zopet odpro ter že iščejo otrok za žrtve svoje celibatarske pohotnosti. Mednarodna konferenca za delavsko varstvo, Dno 8. maja je začela v Bernu (v Švici) mednarodna konferenca za varstvo delavcev. Otvoril jo je zvezni svetovalec Deucher, ki je dejal v pozdravnem govoru, da konferenca nima namena, samo sprejeti platonične zaključke, ampak da hoče doseči praktične uspehe. Navzočih je bilo 44 delegatov, ki so zastopali 15 držav. V torek jo začela debata o program n i h točkah in sicer: *1 Prepoved rabe belega fosforja pri fa-brikaeiji užigala; 2 prepoved obrtnega dela za ženske. Drugi dan bo bilo sestavljene tudi komisije za posamezne predmete. — Stanje strokovnih organizacij v Evropi jo bilo leta 1903 po doslej še nepopolnem sestavu mednarod nega strokovnega tajništva sledeče: skupaj med njimi žene Na Angležkoin 1,9211780 Ozdravljena od akutna l>olezni žen-škili organov.— narodnega mesečnega čiščenja, belega toka — bodljaja in krča v trebuhu križu, težkega dihanja, glavobola in srčne bolezni. Slavni gospod Profesor 1 Naznanjam Vam da sem sedaj popoinoma zdrava. Vaša zdravila bo mi za-dostavala za popolno ozdravljenje — moje težko bolezni vsled katere sem trpela nad tri leta in katere ste me Vi edini popolnoma ozdravili, srčno se Vam zato z mojim možem zahvaljujeva in Vas priporočava vsem rojakom Slovencem ker ste v resnici najbolj učeni in izkušeni zdravnik. Tudi Vam pošiljam mojo sliko in Vam ostanem do groba hvaležna. Man Hegler Bohemian Ave 1230 Pueblo, Colo. 350 80.000 15.9M 1,270.831 177,592 41.138 9.500 izdatkov so imok 120.078 7.043 3.750 920 47.038 12.003 1.183 Ozdravljen od kronične bolezni želodca in notranjih prebavnih organov. Cenjeni gospod profesor! Vam naznanjata da sem po vaših zdravilih popolnoma ozdravil m sem zdaj čisto zdrav in vesel kakor jsiprej in delam že en mesec. Vam pošiljata mojo sliko, ko sem bil pri vojakih v (d kotitri Austriji. Pozdravljam Vas dobrodelni gospod profesor. Johan Strah. Iz vsega tega se jasno razvidi, da se bolniki, najzane-sliveje ozdravijo pri našem slavnem zdravniku. Zato, ako ste slabost ni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na terikoli bolezni, če jc vaša bolezen zastarela ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov, opišite natančno vašo bolezen navedite starost in čas, kako dolgo ste že bolni tar pošljite pismo ta le naslov: Slovenec: JOHN STRAH V). W. Feromt Str. — M««nilon( 0. Dr. E. C. Collins Medical Institute 140 WEST 3-4th STREET, NEW YORK, Y, ' potem bodite z mirno dušo prepričani da bodete zagotovo in jtopolnoma ozdravili. 14 Danskem " Švedskem " Norvežkem " Nemškem v Avstriji na Ogrskem v Srbiji Dohodkov in v markah: dohodkov: izdatkov: naAngleikem 15,792.027 I4.355.29ti "Danskem 1,598.024 1,110.117 Švedskem 738.128 707.012 " Norvežkem 393:8115 360.885 " Nemškem 10.419.991 13,724.330 v Avstriji 2,547.750 2,299.380 v Srbiji 14.555 7.051 Za podpor«- iu za stavko ho izdale: I »od pore: stavke: Na Angležkem 10,433.772 907.970 " Danskem 388.750 " Švedskem 31,803 469.373 . " Norvežkem 78.594 192.525 " Nemškem 3,720,410 4,529.072 v Avstriji 1.055.840 •• Srbiji 2.813 044 Zaljubljeni menihi. Iz Budimpešte sta že pred tedni zbežala iz ondotnega frančiškanskega samostana dva meniha v spremstvu žensk. Uvnrdijon pater Aristides jo beg tajil in javnosti prikrival, sedaj pa jo pobegnil tudi On. obe-! nem pa jo izginila neka žena iz J ugledno rodbine. I, <) propadu Španske razlaga i "Slovenec" svojim "bravcein" neverjetni' reči. O tem pravi "Soča": Med drugim pravi, da sta posebno I dve stvari, ki ppkopujeta Špansko: j razgozdovanjo in pomanjkanje vode. Mi pa rečemo, da je spravila Špansko na beraško palico farška bisaga. Tisti nešteti kloštri ro požrli vso ter opnstošili deželo. Ljudstvo jo izsesano in nevedno, 51",, prebivalstva ne zna ne pisati ne citati. Izsesavanje od strani pobožnih mož in pa nevednost sta izkopali Španiji grob. klerikali-zem jo je pokopal, ue pa pomanjkanje vode! To naj pove "Slove-nec'\ če hoče govoriti resnico. Ples in maše. Na Volči v Poljanski dolini se je plesalo, zato jo ondotna podružinea izgubila ma-| še, na kar so sklenili, da cerkev I prodado. Zanimanje za prodajo je bilo splošno, ker bi bile zlasti neke bolj premoine Marijine hčere dražile do skrajnosti Zdaj se je pa izkazalo, da niso plesali domačini na Volči, zato so se vrnile ma- še in tudi cerkev se ne proda. — Pod Sv. Volbenkom i v Poljanski dolini se je pa tudi plesalo, ko so imeli "mali semenj". A tu se niso odvzele maše. ker se je plesalo v klerikalnih gostilnah. Klerikalci potrebujejo denar, pri Sv. Volben-je nekaka l>ožja pot in so na take praznike prav mastna flniovanja ali "ofri". Ti pa imajo tako moč, da izbrišejo vse grehe in pomirijo celo škofa, ki jo n'a j večji sovražnik plesa, če tudi sam po prižnicah pri birmovanju po celo ure pleše neki poseben svoj ples, ki g« dnigi ne znamo, "Slov. Narod". Vsaeemu je znano, čemu ne rabijo mazila. "Anker Pain Expeller" je najboljše mazilo. Izdeluje bo pod strogim zdravniškim nadzorovanjem in na vsem svetu se ga rabi proti revmatizmu, ne. vralgiji in boleznini, ki so nastale vsled prehlajenja. Le 25 in 50e. Proti patentiranim zdravilom. "Collier's Weekly" je prinesel strašno sliko: mrtvaško glavo, iz katero teče na eni strani strup, na drugi pa čist alkohol v steklenice patentiranih zdravil, noseč smrt in gorje revnemu ljudstvu. Kolikokrat smo že opozorili občinstvo, da v domačih zdravilih ne sme biti strup, ne alkohol. Kedarkoli Vam prihaja slabo ali izgubite slast do jela. če občutite kako telesno slabost, tedaj rabite Trinerjevo, zdravilno,grenko vino. Toje najboljše domače zdravilo, ki se prideluje iz naravnega vina in zelišč, ki pomaga proti vsem želodčnim boleznim, nervoznosti in boleznim, ki imajo izvor v nečisti krvi. To bo potrdili mnogi znameniti zdravniki kot pribito resnico kakor tudi na tisoče družin ki so s tem pripomočkom zadohile zdravje. Mi garantiramo, da ni v tem pripomočku strupa, ne alkohola. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 So. Ashland Ave., Chicago, III. Pozor rojaki šlrom Amerike! Slovenski "Sokol" v Cleveland« l>ode zgradil svoj laBtni tlom. A kei je nemogoče, da bi velike stroške za to Btovbo pokrili lečlani'So-kola" se obrača "Sokol" do vseh zavednih Slovencev in Slovanov v "Zdr. drž," da bi pripomogli do zgradbe sokolskega doma. Mi mislimo, da nam ni potreba še posebej povdnrjati, da sokolska ali telovadna društva v Ameriki ne slone na šovinističnih frazah, am-da stoje na temelju pravice za vse narode in razrede v gospodarskem in političnem ozirtt. V ta namen je izdalo društvo nabiralne pole, katere lahko vBitk-do dobi, kdor se zglasi'pri tajniku, Naeetu Kotarju 20Norwood Str.. Cleveland, Ohio. Odbor. Tudi upravnistvo "Glas Svobode" sprejema darove za sokolski dom v Clevelandu. Imena darovalcev bodo prijavljena v listu. Uredništvo "Cl. Sv." ALn nameravate obiskati svojo nMI sorodnike v stari domovini, če jih želite vzeti v Ameriko tedaj pišite zn jMtjiiBuila in vozne cene M. V. Konda.tu, 083 Loomis Str., Chicago, 111. DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. je $20.50. Temu je pridjati še 10 centov za poštnino. I m port i ran tolmk iz Btare domovine. V zalogi imam po 7, 8, 13 in 17 kr., kakor sjKjrt, sultan in dam-ske cigarete. J. V0K01N, 544 Blue I nI ml Ave. fi'AA mož potrebuje za Rainer- jevo pivo in Bourbon Wis-ky piti, fine smodke kaditi in »e veseliti. ANTON KRIZE. OAT HI1 L, NAPA CO. C AL. Svetovni mir. Nikdar ne bo dočakal vesoljni 'svet, da bi poglavarji industrije in miljotiarji storili najmanjši korak zoper vojskovanje; kajti ti ljudje jjospcševati morajo morijo, ki jim dona>» ogromne dohodke, vedno bolj in bolj. Zamore li kdo verjeti, da misli Andrej Carnegie, dar i tel j par mifjo-nov za zgradbe mirovne palače v Haagu, Nizozemsko, na opustitev pridobivanja železne rttde m vliva-nj^železja za morilno orodje? Carnegie izčrpal, je gorostasno svoje bogastvo iz železarske in jeklarske industrije, toraj je upanje, da bo zavrgel njegove glavne vire lx> gastva ueznnsehio, če še ne nespametno. Prašaj Chamberlain Josipa, ako m- i-'«, kot solastnik njegovega br? ta t • varn za tojiove. branil jemati del ogromnih dobxkov. naraslih i t plač 1 topov za morenjc hrabrih I hi rov. Možje tega kalibra sicer rad! mečejo javnosti pesek v oči s tem. da žrtvujejo par miljončlcov, ki so jim manj k t siromaku cent, za recimo Rudcči križ. za opustitev vojske pa ne ganejo niti mezinca! Resnica je: "Kupčija ostane kupčija." Nič bolj kot na kralje denarja zanesti >e ne moremo na razne občinske, deželne in državne zastcipe ali parlamente, dokler txnto isti izvoljeni po volji in s pomočjo kapitalistov, tovarničarjev in velikih trgovcev. Vendar obstoji razred človeštva, da ne rečem jedro človečanstva, ki ima moč vstaviti boj — vse txijc. To i . v .v:.vv r;izrt.(| /ratiran-ccv, trpinov vseh narodov, vseh |>a-sem, vseh veroizpovedani. vseli ore-bfvalcev zemlje brez razločka, raz-red. ki se živi s poštenim in potreb-n'm dušnim in telesnim delom. Delavci. ta nebroina večina vesoljnega človeštva, vzdržujejo, kot vsa druga podjetja tudi l>oj. brez da bi imeli najmanjši basen od njega. Ni še dolgo od južno-afriške mo rije ir. roparije, ko so mornarski delavci v Amsterdamu i>redla«»aK mednarodni bojkot zoper Anglež ko. Vzvišena ideja to. ki lx), da je le bila enkrat sprožena, nadaljevala rasti in se razvijala, akoravno se do silimal še ni storil najmanjši poskus v praksi. Povprečni delavec, |>osebno evro-pejski, občutil je dosihmal neki gotovi j)onos s-ledke, naj si bo že v času miru ali l)oja. Ako se vesoljni delavski sloji vprejo nalaagti in razlagati katerokoli rusko ali jaonsko la*Ijo, ki je nameniena za borne i ... <; < l-lavske sile odklonijo voditi parnike iu vlake, prevažati vojske, obleko, živež, morilno opravo itd., naj si bo za tega ali onega nasprotnika poleni ste sovražni državi izključeni iz svetovnega prometa iti s tem je — konec prelivanja krvi na debel« . Ne vladarji, ne mini,stri, ne diplomati, ne miljanarji in ne drugi enaki "sukerji"', marveč one mase človeštva, ki v resnici izdelujejo svetovno bogastvo, ki pridelujejo t>o-trebe za vojsko, so. ki ljubijo mir taktično, lloj ni vir pridelovanja; nasprotno, boj je vir vničevanja in ravno zategadelj je vojaštvo prise-žen sovražnik delavstva, akoravno se večinoma iz njega vrst vzdržuje. Vojaštvo, ne le, da ničesar ne prideluje, več, ono živi ob delavskih stroških m vrhu tega vničuje krvave srage delavstva (ie da bi delalo sebi dobiček, kakor vničujejo troti marljivost bučel-delavk. Militarizem rase in žalibog. ž njim rasejo bremena in težnje delavstva. Predstavi si slovensko občino z okoli 5000 duš, od. katerih je okoli 1000 zrelih, čvrstih mož. na kojih ramenih sloni, brez neštetih drugih plačil, večinoma obstanek občine in vrhu tega še župnije. Kakošni nasledki bodo, če se pokliče od teh korenin le 200 mož v bflko? Pod nar vadnimi slučaji ima vsak teh 1000 Slovencev oskrbovati povprečno po pet ljudi; če se pa 200 od teh pridnih delavcev v "Gospodovem vino- gradu" odpokliče v boj, kjer se jih navadno po nedolžnem txjhabi ali umori, potem ima vsak dstalih 800 povprečno skrbeti za 1 l/l svojih bratov in sester več, kot ako bi se pustili vsi pri delu in pridelovanju vsakdanjih potreb. Kakor hitro bodo produktivne mase uvidele ••esnici u< ri —uvedenega izgleda, vprle se bodo kapitalistom in vbranile vleči takim grdim jx)tom dobiček iz njih. Moderni sužnji se morajo in se bodo tudi enkrat združili zoper' silo, ki je nač zmožna, a ne voljna zabraniti sedanje in vsako |>oznejše vojskovanje, vedoč. da nji doiiaša krvolitje najvišje dohodke. Veni, da so ljudje ki se bodo smejali takim trditvam in mislim, a gotovo je, da edino proletarski stan bo dosegel enkrat cilj svetovnega miru. (Pride Se.) 4000. času primerna povest iz prihodnjih dob. Po vzorih dr. Nitim napisal Nevesekdo. dr. vi. "Mislim in mislim," izpregovo-rila končno, "in vender ne morem ugeniti, kakšna je ta vaša ljubezen! Morda je sreča, morda nesreča. Sam bog to vel'' Nato dostavi: "Visoko je že priplulo solncel Hrat me čaka, in na počil je trenutek, oti življenja." Prihitela je nazaj. "Kvo ti roke," rekla je sramežljivo, "in v molitvi svoji se te lx> dem spominjala! '" Vidno se je pretresla, ko sem se doteknil nje roke, in do las se ji je zardel rožnati obrazek. "Pregrešno je," zaihtela je. "ce I »oda j a. ženska roko moškemu, ki ni bil izbran zanjo na naboru!"' "V ta greh ne verujem," odgovorim srčno. "Pri vas tega ne štejejo vgreh?'' "(iotovo ne, in pravovenriki se poslavljajo po vzgledu Kristusovem." "Kakšen je ta vzgled?" "Poljubljal je celo sovražnike svoje, in pravoverniki naj bi se ne postavljali s poljubom?" "S |>oljubOm?" Skočila je od ograje, prav kakor da jo je pičil gad v l)eli prst. "S poljuliom se poslavljate?" rekla je tiho. "Tako je navada naša. in božji svečeniki jo odobrujejo. Od rešeni k naš je poljubil celo izdajalca svojega !" "Pri nas pa je prepovedano!" Srčno odide |*> peščenem j>oti. 7.c sem menil, da me zapusti. Obdala je in se ozrla [>o vrtu. Potem ;:a' je obrnila zorno lice proti meni in nje oko me je obsevalo dolgo, dolgo. Nato je bila bliskoma pri • »graji, in toliko da je čulo uho nje »lasne besede: " Posloviva se j»o vaši navadi !" Zc je ur'tiskala svoje lice k mrzlemu železju, in 11a to lice, volno kakor Učeče dozoreli breskvi, pritisnil sem usta in učakal prvi srečni trenutek na stari materi zemlji. < >na pa je zbežala po zelenih tratinah, kakor vitka gazela. AzraeJ. varuj »o in ohrani ju meni, da mi vsaj jedna kaplja osladi grenko trpljenje zopetnega življenja ! Zrl sem za njo, ko je čhndalje bolj izginjala med zelenjem. Časih je postala in sč ozrla po meni. Potem pa se je skrila za drevjem, prav kakor boginja, katera se mi je le za trenutek prikazala izmed temnil oblakov. "Kdo je bila?" vzdihnil sem k Azraehi, da bi mi ratzkril temo. ali anpelj Gospodov ni hotel usli-šati vzdihanja mojega. Vrnil sem se v zarpor. Potrte so k;t.u. moči mojega duha. in čutit sem prvo nesrečo. Leno je lezel čas, in kaplje, od stropa padajoče, in živali, po blatnih tleh švigajoče, vzbujale so še večjo žalost v osameli dti>i moji. Pol dneva je minulo, ko je šele zarožljal ključ v vratih. Vstopil jc strežnik z rmeno paličico iu mi naznanil, da me kliče predse pater polkovnik. Stopivši v vežico, čui setn polkovnika, ko je ravno izpregovorii patru majorju : "Imeti mora veljavnega zagovornika. Ravnokar sem dobil dekret, tla se mu izpit odpušča, in da sc mu,brez ovire dovoljuje', stopiti^V mesto. Kaj praviš ti, amicer" "Kaj naj rečem?'" zagodrnja pater major. "Bolje bi bito, da so ga sežgali ali živega zakopati v zemljo! Po takih tujcih prihaja |>o-hujšanje v mesto, prej ali pozneje! Poslušaj tne, pater polkovnik, prej aH pozneje I" "lh/.ro govor s, am ice! Saj vedno pravim, da je nadškof Mart -mis premaJiak; hodi le i>o srednjem poti, in ta je dandanes najslabši. Ko bi m" živel Jacobus LVIL, bil bi.drugače po ukazu patra j>olkovnika," izprego-vori rmeni stražnik; "za ta pot mi znaša pristojbina pet lir. Plačaj!" Plačam mu in ira odpravim. Sto-p 111 ua solnce. Bil sem na majhnem trgu tik mestnega ozidja. Pred mano 11a levo iu desno stran so >e razprostirale mestne hiše in brezštevilne cerkve s stolpi. Ozke ulice so se pričenjale kakih dvajset korakov oil mene in držale v sre-liščc mesta. Hiše so bile zidane v štiri in še celo v |»et nodstropij ; od ,'znožja do vrha >0 kazale stene samo svete |»odolx\ svetnik je bil vi-leti vštre svetnika, vse v kričeč ill barvah in izdelano |»o slabih timet-nikih. Ko zamišljen ogledujem te umotvore, vzbudi me konjsko kopito, katero močno udari ob tla. t )brnivši se, zapazim ob strani svojega konjička s prtljago. Povodec pa mu je držal stari moj znanec, profesor z vseučilišča Svetega Situ-plicija. "Čakam te že dolgo uro,' ogovori me ponižno, "žival je nestrpljiva vročekrvna; neprestano bije s kopiti ob zemljo!" "Ali ne prntcuje* na vseučilišči.'' prašam osupel. "Dali so mi dopust. Oznanilo se je |k> mestu, da si išče tuiec strežnika. Taikoj sem hitel v Škofijo in e ponudil za ta i>osel. Ponudili so še dritgi. končno pa,so vender meni podelit službo pri tebi. so-sebno zato, ker sva že stara znanca. Službo imam, in naš rector magnificus se kar jeni od jeze." (Dalje prihodnjič.) Somišljeniki naročujte in prlporočujte »OLAS SVOBODE". »V ♦ -» ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ KAKO JE MOGOČE, DA DOBE NE-kateri Slovenci, takoj pri avojem prihodu v Ameriko dobre In lahke službe? To je mogoče le vuled tega, ker se lati potrudijo kolikor mogočo k malo in hitro naradltt »0 tukajftnlh raaroer In se navzetl Ae* In posebno naučiti se tukajdnega jezika. Vsak naselnik uaj torej sknSa. ila se r prav kratkem času nauči tukaj-flmega jpzlka, ter naj se za to poslužl "3lovenako. naprej, površniki8. Naročene oblek'e izdelujemo p» najnovejši iiuxli na trgu. Cene nizke. Obleke po naročilu delane od 4. naprej. , Velik izbor oblek za dečke, otroke in drugih potrebščin za gospode, Pridite in prepričajte se pri staro znani tvrdki. Telefon — Canal 1198 <5> Dr, M. A. Weisskopf Ashland Ave, Telefon Canal 476 "O Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6, popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF je Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo koriat. SLIKA PREDOČUJE nro za gospode z zlatom prevlečeno (gold filled). Pokrovi so jamčeni za 20 let. Ko-lesovje ima 15 kamenov in je naj-l»oljšega sistem/i "Springfield 111. Movement11 lt» size. Vsle E. Madison St. Chicago, III. ^emu pustiš od nevednih zobo-zdravnikov izdirati svoje, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali Bre-hrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi I)r. B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 IILUE ISLAM) AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. Posebne cene za tovorno blago in potnike -2A- NASELJENCE in KUPOM KMETIJ Kdor kupuje zemljišče za sadjarstvo, živinorejo, poljedelstvo v okrajih Gakfielu, Eaolk, Delta. Mesa, Montrose in IIin-sdale, Colobapo, se lahko popelje tja le po DENVER & RIO GRANDE železnici Za natančno pojasnilo pišite R. C. NICHOL, General Agent, Denver & Rio Grande 11 R-242 Clark St., Chicago, 111. S. K. HOOPER. General Pussenger & Ticket Agent, Denver, Colo.