Ena najuspešnejših POZD
O tistem delu drobnega gospodarstva, ki se je oblikoval na podlagi vlože-nega zasebnega kapilala v pogodbene organizaeije združenega dela, je bilo v sredstvih javnega obveščanja doslej odmerjeno, moramo priznati, kar pre-malo prostora. Resnici na Ijubo je Ircba dodati, da je tako organiziranega zelo malo, saj objektivno gledano, tudi pogoji za takšno organiziranje niso bili bogve kako vzpodbudni. Vzroke za to je mogoče odkriti v tem, da so bi-ii zakonski predpisi globalno ideološko tako kondpirani, da bi se zasebni kapital čimprej utopil in pretopi v dmžbeno lastnino. Zato so se za ustanav-Ijanje pogodbenih organizacij združenega dela odločali kvečjemu entuziasti in zanesenjaki; lastniki obrtnih delavnic, katerim je davčni sistem ali predpis o omejevanju šlevila zaposlenih onemogočal uresničevati njihove nove za-misli in cilje, žal pa jim je bilo da propadajo, katerim je davčni sistem ali predpls o omejevanju šlevila zaposlenih onemogočal uresničevati njihove nove zamisli in cilje, žal pa jim je bilo da propadejo, ker so se zavedali koli-ko kapitala je prav v znanju.
V  takšnih razmerah je nastajala pravlako  pogodbena  organizacija združenega dela ^TIBA" iz Šiške, ki letos slavi 40-letnico obstoja. Njen začetek datira v april 1949. leta in temelji v obrtni delavnici ,,Elektro-mehanika Babnik" katere osnovna dejavnost   je   bila   avtoelektrika. Obrtnik Tine Babnik je naslednje leto razširil obrtno dejavnost v izde-lovanje potopnih cevnih grelcev za segrevanje vode in še v ožjo paleto drugih izdelkov. V 1960. letu je pro-izvodnjo prestruktuiral v izdelova-nje  elektromotorjev,   izdelanih   v glavnem iz domačih materialov, ka-terih kupca sta bila predvsem stroj-na in gradbena industrija.
Obrtna delavnica Tine Babnik se je razvijala in vztrajala kot zasebna celih 26 let. Ker skupno število 10 zaposlenih, kolikor so dovoljevali predpisi, ni zadostovalo, da bi z nji-mi sledil hitro razvijajoči proizvodni pragram ter je omejevanje zaposlo-vanja pomenilo stagnacijo za razvoj proizvodnje, se je Tine Babnik, 15. januarja 1975. leta pogumno odločil za novo obliko organiziranosti ter ustanovil POZD ,,TIBA" in tako nadaljeval z začeto smerjo razvoja. V novo obliko obrtne delavnice ozi-roma podjetja, je poleg svojega ka-pitala, vanj vložil tudi vse svoje za-misli. V 14 letih obstoja POZD-a se je število zaposlenih delavcev pove-čalo na sedanjih 95, katerih osebni dohodki se gibljejo nad povprečjem v panogj, proizvodni program pa se je razširil z cca 80 tipov elektromo-torjev v 1963. letu, nad 1300 različ-nih variant v tem trenutku in so vsi izdelki plod lastnega znanja zapo-slenih delavcev ,,T1BE".
V  tem obdobju so v dveh fazah zgradili cca 4000 kv. metrov etažnih površih  sodobnih  proizvodnih  in upravnih prostorov s tehnološko dokaj zadovoljivim strojnim par-kom. Danes je ,,TIBA" ena najve-čjih in najuspešnejših pogodbenih organizacij združenega dela, ki v primerjavi  s  panogo  ustvarja za 27 % večji dohodek na delavca in ki vse štirideseletno obdobje posluje izključno z lastnimi sredstvi brez na-jemanj kreditov.
Tine Babnik je ves čas direktor POZD-a in je eden pionirjev razvo-ja malega gospodarstva pri  nas.
Medtem ko so bila njegova začetna zasebno vložena sredstva glavnina kapitala podjetja, je danes v pri-merjavi z vrednostjo družbenega premoženja v njem zanemarljivi del. Za takšen uspeh je bilo potreb-no vlagati veliko naporov z enakimi pristopi in poslovnimi prijemi kot prej, ko je imel obrt v zasebni lasti, razlaga. Spričo tega, da imamo pri nas enako obliko samoupravljanja kot v podjetjih z družbeno lastnino, to ni vselej lahko. Preden prodre kakšna zanimiva in koristna ideja, je izgubljeno veliko dragocenega ča-sa. ,,Veste, ljudje so se v 40. letih sistema samoupravljanja močno ra-zvadili," je dejal, nin težko ločijo kaj je vodenje." Sicer pri njih niso imeli doslej pomembnejših sporov. Kar se tiče njega, pravi, ni nikdar zadovoljen s tistim kar stori, še manj pa zato ker bi rad in lako sto-ril še več, če bi za to ne obstajala krivda drugje. Marsikaj bi spreme-nilo delovanje trga delovne sile, da bi tako bilo mogoče pridobiti v po-djetje najboljše sodelavcev od viso-kokvalificiranih strokovnjakov do polkvalificiranih delavcev.
Kakor je povedal, tudi oni ra-zmišljajo, da bi se organizirali v smislu novega Zakona o podjetjih z uvajanjem različni oblik lastnine vključno z delničarstvom. Ker je v tem zakonu še vedno precej nedore-čenosti, bodo pri njih raje počakali, da se nekatere nejasnosti najprej raz-čistijo, je dejal preden sva pogovor zaključila.
Ivo Osolnik
V Tikiju nova montažna linija
V delovni organizaciji Gorenje Tiki, Elektrostrojno podjetje v Ljubljani, so uredili novo linijo za montažo srednjelitražnih električ-nih grelnikov vode. Nova linija je v celoti avtomatsko vodena, nastaviti jo je mogoče za proizvodnjo ra-zličnh tipov grelnikov vode, v eni izmeni pa lahko na dan zmontirajo 500 električnih grelhikov vode, pro-stornine od 30 do 200 litrov. Novo, pomembno pridobitev za delavce Gorenja Tiki, ki se jim bodo tako znatno izboljšali pogoji dela, so predali svojemu namenu.