Poštnina plačan« v totovinl
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 H
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Polletna naročnina..............L	2.000
Letna naročnina ................L	4.000
Letna inozemstvo................L	5.000
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Wi
Leto XXVI. - Štev. 26 (1308)
Gorica - četrtek, 27. junija 1974 - Trst
Posamezna številka L 100
Mednarodna konferenca o manjšinah Srečanje zamejskih Slovencev
Po prizadevanjih slovenske narodne skupnosti, ki je preko svojih političnih, kulturnih in drugih predstavnikov večkrat izrazila željo po strokovni in objektivno Poglobljeni analizi stanja slovenske manjšine v Italiji, je tržaški pokrajinski odbor, ki ga kot bistveni del sestavlja tudi Slovenska skupnost, dal konkretno pobudo za mednarodno konferenco o manjšinah. Ta se bo vršila od 10. do 14. julija v Trstu.
K zamisli je takoj pristopila tudi gori-ška pokrajinska uprava, katere bogate izkušnje na tem področju bodo gotovo vplivale na potek konference same. Pokroviteljstvo nad mednarodnim strokovnim srečanjem pa je prevzela in tudi primemo finančno podprla avtonomna dežela Furla-nija-Julijska krajina.
PRIPRAVLJALNI ODBOR
Osnoval se je odbor, ki si je zadal nalogo konkretnega uresničenja mednarodne konference. Odbor je do danes najbrž premagal marsikakšno oviro in težavo, da je lahko idejno zamisel konference zasnoval tako, da bo lahko na najprimernejši način vskladil nemajhne potrebe, ki so se pojavile od samega začetka, tako politične kot strogo manjšinske narave.
V pripravljalnem odboru je šest slovenskih predstavnikov in sicer dva strokovnjaka: Aleš Lokar in Karel šiškovič ter štirje politični predstavniki: Drago Štoka za Slovensko skupnost na Tržaškem, Avgust Sfiligoj za SDZ na Goriškem, Štefan Bukovec in Lucijan Volk za PSI.
Ostali člani pripravljalnega odbora so italijanske narodnosti in sicer predsednik odbora Michele Zanetti (predsednik tržaške pokrajine), Sergio Bartole (strokovnjak), Giorgio Cesare (predstavnik PSDI), Bruno Chientaroli (predsednik goriške pokrajine), Mario Colli (predstavnik PCI), Bruno Gozzi (DC), Roberto Majer Grego (DC), Sergio Pacor (PRI) in Armando Zi-molo (PLI).
Kot vidimo, je odbor sestavljen tako, da odgovarja sestavu (razen misovcev) politične stvarnosti.
Mednarodna konferenca o manjšinah v Trstu se je porodila — o teni ni dvoma — & določene politične volje, ki je živa v naši deželi. Povod njenega organiziranja Pa je nedvomno slovenska narodna skupnost v deželi Furlanija-Julijska krajina, ki ta še danes prisiljena živeti v neenakopravnem položaju z večinsko skupnostjo.
NEKAJ UGOTOVITEV IN VPRAŠANJ
V našem listu že ves povojni čas opozarjamo na vsako krivico, na vsako neizpolnjeno pravico, na vsako zapostavljanje slovenskega prebivalstva. Zato ne bomo na tem mestu še enkrat ponavljali, kaj si kot Slovenci želimo od oblasti. To bodo že naši predstavniki opravili na mednarodni konferenci sami. Tu moramo poudariti »“slednje:
Še enkrat obžalujemo, da ni v pri-Pravljalnem odboru, ki je organizacijsko Pripravil konferenco, nobenega predstavni-^ videmske pokrajine. To dejstvo izpričuje ozkost upraviteljev in političnih predstavnikov videmske pokrajine, posebej se-veda predstavnikov strank, ki so v videm-skeni pokrajinskem odboru, to je DC, PsI, PSDI in PRI. Aktivni predstavnik videmske pokrajine bi lahko dal pomemben delež celotni konferenci. Videmske politič-ne oblasti se nam zde kot noj, ki skriva klavo v pesek, toda vse se zdi, da ne bodo mogie več dolgo skrivati svoje glave v pe-Sek« saj svet vedno bolj spoznava, da sc '■nešlcim Slovencem godijo velike narod-1U)slne krivice. In svet bo to dejstvo prej ^11 slej javno obsodil!
2- h vabil, ki so jih slovenski povab-enci uradno prejeli, se zdi, da se bodo ^deleženci konference razdelili že na prvem elovncm dnevu v tri komisije, to je šli v razliCne prostore, kjer bodo poglabljali j*zUčna vprašanja: kulturna, gospodarsko-c*alna in polltično-pravna. Je to želja po ®*bltju konference na tri dele in s tem 0 °šibitvi Idejnih silnic in stvarnih zah-
tev, ki jih bodo iznesli predvsem predstavniki raznih evropskih manjšin ali pa je to res želja po čim bolj učinkovitem delu? Zaenkrat nam to še ni povsem jasno.
3. Vprašujemo se tudi, ali bodo iz konference izšli točni in objektivni zaključki, oz. predlogi prisotnim ter političnim oblastem posebej, ki imajo po ustavah dolžnost konkretno ščititi manjšine v svojih mejah, ali pa bodo iz konference izšli le bolj medli oz. platonski zaključki, zaviti v plašč diplomatskega jezika? Ce bi bilo tako, potem bi bilo zares škoda vabiti v Trst tolikšno število raznih evropskih predstavnikov narodnih manjšin!
4. Bodo katoliški Irci in preganjani Baski lahko svobodno obrazložili prisotnim svoje probleme, svoje trpljenje, ali pa bo politična diplomacija naredila svoje korake, da se jim zapro usta?
5. Bomo zamejski Slovenci, ki se že dalj časa vestno pripravljamo na razne referate, ki bodo zajeli celoten obseg našega življenja in naše problematike, na konferenci smeli le govoriti, ali pa bodo odgovorni naše zaključke, naše predloge ob koncu konference sprejeli v obliki resolucije in jih nato posredovali odgovornim oblastem, to je vladi, deželnemu odboru, krajevnim javnopravnim organom?
6. Bomo Slovenci na konferenci, ki je mednarodnega značaja, znali pokazati svetu svojo enotnost, svojo pričakovano željo po uresničitvi naših narodnostnih, socialnih in ekonomskih, pa tudi verskih pravic, ali pa bomo govorili več jezikov? Bomo znali pravilno prikazati svoje politično, kulturno, ekonomsko, kmetijsko, socialno stanje, ali pa bomo pred predstavniki iz vse Evrope, ZDA in drugod govorili več jezikov in izpričali svetu, da smo ideološko in strankarsko razcepljeni? Bomo znali nastopiti kot zrela manjšina in objektivno razložiti svoje probleme? Bomo nastopili zaskrbljeni za svoj obstoj in razvoj ali pa bodo nekateri politični »preroki« zagovarjali morda »koristnost« vključevanja v vsedržavne stranke?
Od vseh teh vprašanj zavisi dober potek mednarodne konference v Trstu. Zaključke pa bomo napravili na podlagi odgovorov, ki jih bomo dobili s strani pristojnih dejavnikov, pa tudi z naše strani, po končani konferenci sami!	S.	T.
na Trinkovem grobu
Kar lepo število zamejskih Slovencev se je odzvalo vabilu Zveze slovenske katoliške prosvete in Združenja cerkvenih pevskih zborov na Goriškem, da se zberejo v nedeljo 23. junija na Trinkovem grobu v Trčmunu in tako proslavijo 20. obletnico smrti tega plemeniteva predstavnika beneških Slovencev.
Srečanje se je pričelo s sv. mašo, pri kateri so somaševali dr. R. Klinec in dr. K. Humar iz Gorice ter beneška župnika M. Lavrenčič iz Štoblanka in V. Birtič iz Dreke.
Priložnostne besede je izrekel dr. K. Humar. Dejal je, da se je msgr. Ivan Trinko kot nekdaj kmečki puntarji boril za pravice svojega ljudstva, toda ker je bil duhovnik, je bil njegov boj drugačne vrste. Boril se je s pisano m govorjeno besedo, z molitvijo in daritvijo sv. maše.
Msgr. Trinko je bil tipičen lik slovenskega duhovnika kot ga poznamo iz naše tradicije. Iz ljudstva vzet, za ljudstvo postavljen, z ljudstvom povezan je z njim prenašal krivice in zapostavljanje vseh vrst. Bil je duhovnik oporečnik v žlahtnem pomenu besede. Upiral se je krivici, ki je bila zlasti očitna v raznarodovanju, toda pri tem je gradil in ne rušil, učil je ljubiti in ne sovražiti. Pomagal je z besedo tolažbe in gojenjem optimizma ustvarjati boljši jutrišnji dan.
Po sv. maši je spregovoril še župnik iz Dreke Valentin Birtič. Omenil je besede, ki jih je ob pogrebu msgr. Trinka spregovoril g. Mirko Mazora iz Gorice: »Najlepša zvezda pod Matajurjem je končala svojo sijajno pot.« Nato je navezal na pok. Trinka nekaj osebnih spominov, kako ga je spoznal v videmskem semenišču kot odličnega profesorja, vzgojitelja in mladinolju-ba. Vsako leto je na dan sv. Janeza zlatih ust 27. januarja, ko je praznoval svoj god, msgr. Trinko povabil beneške seme-niščnike na zakusko, jih spraševal: »Od kod si ti pobič?«, jim dajal poguma in jim priporočal učenje slovenskega jezika.
Msgr. Trinko je te semeniščniike branil, kajti ne ravnatelj ne mnogi drugi v semenišču niso bili pravični do beneških Slovencev. Msgr. Božu Kjačiču je poma-
Ukrajinci proti Moskvi
Pred dvema letoma je namesto Piotra šelesta prevzel mesto vodje ukrajinske partije Vladimir V. ščerbioki. šelesta so bili odstavili, ker je očitno premalo ukrepal proti vedno močnejši narodni zavesti Ukrajincev. Zamenjava se je odigrala tik pred slovesnostmi v počastitev 50-letnice ustanovitve Zveze sovjetskih republik. V Ukrajini je ta zlati jubilej potekal v znamenju aretacij številnih ukrajinskih izobražencev, ki so se nasproti Moskvi s protestom izjavili, da partiji ni bilo uspelo zadovoljivo rešiti narodnostnih problemov.
Odpor proti asimilacijski politiki Brež-njeva in tovarišev se je v Ukrajini pokazal na najširši fronti. V drugi polovici maja je ukrajinski centralni komite imel v Kijevu sejo. ščerbioki Ln drugi proruski partijski voditelji so morali priznati, da po več kot desetih letih preganjanja in čistk nikakor niso mogli »rešiti« narodnega vprašanja.
KGB (sovjetska tajna policija) je v drugi polovici leta 1965 zaprla desetine najvidnejših ukrajinskih izobražencev. Šestnajst od njih je bilo obsojenih zaradi domnevne protisovjetske propagande na zapor do šestih let. Toda obsodbe so stanje še poslabšale. Fronta »disidentov« v Ukrajini se je okrepila in ukrajinski borci za narodne pravice so se povezali z drugimi borci za človečanske pravice v Sovjetiji v skupno solidarnostno fronto.
V	letih 1972 in 1973 so preiskave, zaslišanja zapiranja in tajne sodne obravnave po zanesljivih poročilih zajele stotine ljudi iz vseh slojev. Do zdaj je bilo obsojenih
- - ■
iHIlSllIf
na najbolj trde kazni na tajnih procesih okoli 40 ljudi na 15 let prisilnega dela. Literarni kritik Ivan Sviličin npr. na 12 let, časnikar Vjačeslav Honovil prav tako, za jetiko oboleli Ivan Dzuba pa na pet let. Toda nikakega znaka ni, da bi na ta način prisilili Ukrajince na kolena. Sedanja linija Brežnjeva, ki meri na čimprejšnjo asimilacijo neruskih narodov, samo še povečuje občutek odtujenosti nasproti Moskvi.
gal, da ga je goriški nadškof dr. Sedej sprejel v goriško nadškofijo, ko so postale razmere zanj v videmski nevzdržne.
Kot profesor je znal ponazoriti filozofske resnice, tako abstraktne, s prijetnimi zgodbicami iz konkretnega življenja. V videmskem semenišču je prek šolskega leta razdajal svojo modrost, ob počitnicah pa se je vedno vračal v svoj rodni Trčmun. K njemu so se zatekali vsi, ki so potrebovali pomoči. Rad je sestavljal razne prošnje in nikdar ni ničesar zahteval za nagrado. Zadovoljil se je z besedami: Bog vam Ioni! Evangeljsko priporočilo, da naj ne ve levica, kar dela desnica, je bil program njegovega življenja.
Za vso izkazano dobroto slovenskemu ljudstvu mu je Bog gotovo že podelil plačilo, v naših srcih pa bo ostal njegov spomin vedno drag in svetal.
Po tem govoru je dr. R. Klinec opravil molitve za dušni pokoj rajnega profesorja. Ostali del sporeda s polaganjem venca na grob bi se moral nato razvijati pred cerkvijo, a silen naliv, ki se je zgrnil nad Trčmun, je vse udeležence prisilil, da so ostali v božjem hramu.
Na nagrobnem spomeniku msgr. Ivana Trinka sta v obliki odprte knjige dva napisa. Slovenski napis na levi strani je povzet Iz Trlnkove pesmi »Domači zemlji« ln se glasi: »Oj ti zemlja rodna, zemlja bedna mala, ki te milost božja meni v last je dala«, italijanski na desni pa pravi: »Scrittore ed a-cademico, il suo nome sl spande oltre che in Friuli e in Slavia an-che in remote lande«, kar bi bilo v slovenskem prevodu: »Pisatelj in akademik. Vaša slava se širi ne samo v Furlaniji ln v Beneški Sloveniji, temveč tudi v daljnih deželah«.
Pevci so zapeli več pesmi, med njimi večno lepo in otožno beneško Oj božime ter Gozdič je že zelen. Govornika pa sta bila prof. Lojzka Bratuževa, ki je Trinka prikazala zlasti kot kulturnika (na drugem mestu objavljamo nadaljevanje in konec njenega sestavka »Ivan Trinko - slovenski polihistor«) ter deželni svetovalec dr. Drago Štoka, ki je podčrtal Trinkovo ljubezen do svojega naroda in jezika.
Omenil je tudi svoje prvo srečanje z msgr. Trinkom leta 1963, ko je ta praznoval svojo 90-letnico. Tedaj je nekdo poklical orožnike, ko je slišal Štoko govoriti z nekim tovarišem slovensko. Ko je to zvedel msgr. Trinko, je tedaj dejal Štoku: »Naj se še tako prizadevajo, naš narod ne bo umrl.«
Ob zaključku proslave so pevci intoni-rali pesem »Marija skoz življenje«, ki jo je nato povzela vsa cerkev. Res, Marija naj pripelje dobro beneško ljudstvo do lepših in srečnejših dni, ki mu gredo po božjih in človeških postavah, saj je prav tako del božjega občestva kot vsi drugi, ki jih je Bog postavil na zemljo.
—ej
Dan Jugoslavije na tržaškem velesejmu
Jugoslavija je tudi letos prisotna na tržaškem mednarodnem vzorčnem velesejmu, iki se je začel 18. junija. Tako Jugoslaviji kot Avstriji, ki se letos že 26-ič udeležujeta tržaške prireditve, sta bila posvečena dva uradna dneva.
Dan posvečen Jugoslaviji je bil 19. junija. Ob tej priložnosti je prišla jugoslovanska delegacija, ki se je sestala s predstavniki tržaških gospodarskih krogov in s časnikarji. Sledil je obisk jugoslovanske razstavne dvorane, kjer je prikazan izbor potrošniškega blaga. Poleg tega je Jugoslavija prisotna z zanimivimi vzorci polizdelkov in končanih proizvodov na lesnem področju.
Na letošnjem velesejmu je prisotnih 1.194 razstavljavcev, od teh 731 iz Italije in 463 iz tujine. Poleg Jugoslavije in Avstrije so še uradno zastopane Zah. Nemčija, Poljska, Portugalska, Brazilija, Burundi, Kongo, Gana, Somalija in Uganda.
Odkritie kipa Ivanu Trinko v slovenski šoli
Nižja slovenska srednja šola v Gorici, ki nosi ime po msgr. Ivanu Trinku, se je ob 20-letnici Trinkove smrti oddolžila njegovemu spominu z odkritjem bronastega kipa, ki ga je izdelal ljubljanski kipar Božo Pengov, kateri je bil sam pri odkritju navzoč. To se je zgodilo 23. junija.
Svečanosti so se udeležili mnogi gostje, profesorji in dijaki. Od gostov naj omenimo goriškega župana De Simoneja, odbornika Moiseja, goriška občinska svetovalca Paulina in Bratino, deželnega svetovalca Štoko, pokrajinsko odbornico Fer-letičevo, števerjanskega župana Klanjščka, sovodanjskega župana Ceščuta in podžupana iz Doberdoba Černiča. Blagoslovi-tveni obred je izvršil katehet na omenjeni šoli prof. Drago Butkovič.
Otvoritvene besede je spregovorila v obeh jezikih ravnateljica šole prof. Rožica Simčič Lojkova, ki je prikazala Trinka kot moža, polnega ljubezni do rodne zemlje in slovenskega ljudstva, obenem pa
kot moža, ki se je prizadeval za mimo sožitje med latinskim in slovanskim svetom.
Prof. Rado Bednarik pa je Trinka, s katerim je bil osebni prijatelj, predstavil pod več vidiki: kot kulturnika, socialnega delavca, narodnega buditelja in vnetega borca za strpnost in sporazumevanje med obema narodoma.
Slovesnost so popestrile priložnostne deklamacije, pesmi zbora šole, ki ga vodi prof. St. Jericijo ter nagovora dveh dijakov, od katerih je eden govoril v slovenščini, drugi pa v Italijanščini. Pesem Ljubke šorlijeve »O, zemljica«, ki smo jo objavili v prejšnji številki našega lista, je občuteno podala učenka 1. razreda nižje srednje šole Barbara Rustja.
Trinkov kip je nameščen v prvem nadstropju šole in stoji na podstavku iz poljanskega marmorja. Naj bi vsak dan budil tako vzgojitelje kot dijake za ideale, katerim je Trinko vse življenje ostal zvest.
Ivan Trinko - slovenski polihistor Jugoslovanski obisk v Bonnu
(Nadaljevanje)
Zlatomašnik Finžgar je Trinlku ob njegovem bisemomašnišikem jubileju napisal: »Tem (ljudem v Benečiji) svoji slovenski krvi zvestim, si bil vse življenje sonce, ki jih je ogrevalo v ljubezni do pradedov in v spoštovanju do ocetnih izročil. Bil si ves čas luč, ki je posvetila v svet in resnim učenjakom razodela naš rod na beneški zemlji. Slovenski mladini, ki si jo učil modrosti, si bil vzgojitelj in vodnik. S tvojim duhom in s tvojo ljubeznijo so bili oplojeni mladi svečeniki, ki so se ravnali po tvojem zgledu...« Te Finžgarjeve besede razodevajo vso veličino Trinika duhovnika, vzgojitelja in kulturnega delavca.
Kot pesnik, pisatelj, filozof, znanstvenik, zgodovinar, slikar in glasbenik si je Trinko prav gotovo zasluži sloves polihistorja. Saj se je njegova bogata in (klena osebnost razrasla v najrazličnejše smeri. Zvestoba stanovskim in poklicnim dolžnostim ni prav nič zavirala njegove prekipevajoče umetniške nadarjenosti, ki se je izživljala v slovstvu, risbi in glasbi.
Trinko je že kot študent vneto prebiral dela slovenskih pesnikov in pisateljev. V nekaj letih si je pridobil tako bogat besedni zaklad, da je lahko v tekočem jeziku izražal svoje misli in čustva. Začel se je oglašati v raznih slovenskih slovstvenih listih z lirskimi pesmimi in domačimi pripovedkami. Prvo pesem je objavil v Ljubljanskem Zvonu pod psevdonimom Zamejski. V dobrem desetletju je napisal toliko pesmi, da jih je bilo za celo pesniško zbirko. Simon Gregorčič, ki ga je na Trinka vezalo iskreno prijateljstvo, je mlademu pesniku svetoval, naj svoje pe-
Zaradi ovir tehničnega značaja bomo objavili članek »Kriza verskega in cerkvenega občestva v Italiji« iz vrste člankov o zadnjem referendumu v prihodnji številki.
smi čimprej izda. To se je uresničilo leta 1897, ko je v Gorici izšla drobna knjiga z naslovom Poezije - Zložil Zamejski. V zbirki je veliko kratkih lirskih pesmi, ki izpovedujejo ljubezen do rodne zemlje in skrb za narodovo usodo, druge so razpoloženjske refleksivne ali religiozne. Zgodovinske snovi se je lotil v pesnitvi Oglej in Pad Ogleja. Trinko je napisal tudi večje število prigodnic in budniških pesmi.
Po izidu te zbirke je Trinko še pesnil. Veliko njegovih pesmi je pozneje objavil prof. Rado Bednarik v Trinkovih koledarjih, ki jih sam urejuje že 23 let. Prof. Bednarik hrani tudi Trinkovo zapuščino.
V njej je gotovo še veliko dragocenega in zanimivega.
Goriška Mohorjeva družba je 1. 1929 izdala Trinkovo knjigo Naši paglavci - Črtice in slike beneškoslovenskega pogorja.
V njih se je pisatelj zamislil v čas brezskrbnega otroštva in iger z vaškimi paglavci. Te živahne in prijetno poučne »črtice o skromnem in preprostem življenju naših dečkov« še danes privlačujejo mlade in odrasle bralce.
Trinkova umetniška ustvarjalnost si je utrla pot tudi v likovni in glasbeni svet. S peresno risbo je ustvaril vrsto lepih motivov. Med njimi prevladuje domača pokrajina. O njegovem glasbenem izražanju pa pričajo številne skladbe, večidel nabožne.
Zelo pomembno je Trinkovo znanstveno delo. Objavil je kakih 40 razprav in del v italijanščini in slovenščini, študije o filozofskih vprašanjih, o jezikoslovju, zgodovini in umetnosti so pomemben dosežek na znanstvenem polju in pričajo o mnogo-stranosti Trinkovega duha.
V	predgoVoru k svoji knjigi v italijanskem jeziku o zgodovini Jugoslavije je Trinko napisal: »Bodi ta poskus vsaj majhen prispevek, da se med obema narodoma poglobi medsebojno prijateljstvo in spoštovanje.« Podoben namen je imela tudi Trinkova Slovnica slovenskega jezika v italijanščini.
Veliko razprav je Trinko posvetil Beneški Sloveniji, njenim krajem in prebivalcem. Slovenski in tuji raziskovalci so pri njem iskali vire o književnih spomenikih, narečjih in statistikah, o zemljepisnih in zgodovinskih podatkih. Mnogi izmed njih so potem v znanstvenih razpravah pisali o naših ljudeh v Benečiji. Tehtali in presojali so zaklade njihovega materinega jezika, ki ga ni zadušila ne tuja govorica ne tuja šola.
Trinkovi prevodi slovenskih, poljskih in ruskih literarnih del v italijanščino so seznanjali italijanski svet z zakladi slovanskih književnosti. V glasbenih študijah v italijanščini je pisal Trinko tudi o slovan-
skih in še posebej o slovenskih narodnih pesmih. Sam je vneto zbiral in zapisoval slovenske narodne napeve.
S svojim obsežnim delom je postal Ivan Trinko glavni in najuglednejši predstavnik slovanstva na skrajnem slovenskem zahodu. Hkrati pa je Beneško Slovenijo vključil v kulturno dogajanje celotne slovenske skupnosti.
Trinko se je udejstvoval tudi na političnem področju v Okviru katoliškega političnega gibanja. V ljudski stranki je deloval do njene ukinitve 1. 1925. Kot pokrajinski svetovalec je ščitil slovenski jezik v beneškoslovenskih duhovnijah. Branil je domače učitelje, ki so pri poučevanju uporabljali domače slovensko narečje in si tako pomagali pri raznih predmetih, tudi pri sami italijanščini. Z ognjevito in prepričevalno besedo je na odgovornih mestih zagovarjal svoje ljudstvo, saj je trdno veroval, da imajo vsi narodi pravico do obstoja in razvoja. V dobi najhujšega preganjanja med obema vojnama je bil glasnik našega trpljenja in zapostavljanja. Profesorica Miazzo, ki je na pado-vanski univerzi pisala disertacijo o Trin-
Z velikim veseljem smo vzeli v roke izbrane pesmi m. Elizabete, ki jih je izbrala in priredila njena sosestra s. Simona Fras, izdal pa uršulinski provincialat v Ljubljani. Komaj 140 strani obsegajoča knjižica nam razgrinja zdaj, dvajset let po smrti pesnice Elizabete, njeno lirično podobo v vsej njeni lepoti in globini.
Kje so že tista leta, ko nam je njena pesem odmevala zlasti v cerkvi, pa tudi drugod, v društvih, na sestankih Marijine družbe, pri krščanskem nauku? Takrat se je bila zrasla z našim mišljenjem in čustvovanjem in postala del nas samih. Danes si evharistične ljudske pesmi, Marijine ljudske pesmi v maju in vrste drugih ne moremo zamišljati, ne da bi nam ustnice takoj ne zaokrožile Elizabetinega besedila, ki so ga komponirali znani slovenski skladatelji, od Sattnerja do Mava, od Vodopivca in Aljaža do Premrla, od Tomca do Kimovca in do Hudovemikove. In vse bolj toplo, vse bolj prisrčno je tudi daritveno bogoslužje, če ga spremlja uglasbena pesem m. Elizabete.
Toda pesem m. Elizabete nam gotovo ni in noče biti le čustveno izročilo, čeprav je pesnica ustvarjala pretežno lirske stvaritve. V njeni pesmi je toliko tudi miselne lepote in vrednote, da je prav, če nas v našem času še vedno spremlja.
Pesem je bila m. Elizabeti le po eni strani izpoved duše, po drugi strani je bila eno samo nepretrgano potrjevanje njene življenjske odločitve za Kristusa, za Boga, za Jezusa. Čar te poezije je ostal. In tako je ostalo nedotaknjeno njeno poslanstvo. Gotovo bi grešil, kdor bi njeno pesem jemal strogo literarno. Sama se je zavedala in literarna zgodovina je to tu in tam naglasila, kakor priznava tudi sama urednica, da je njena pesem tu in tam umetniško šibka, da se tudi ne more meriti z religioznimi pesniki sedanjega časa.
Toda veliko vprašanje je, ali ni morda sodobna religiozna lirika preveč umetno in umetniško zasnovana? Tako se zgodi, da ne čutiš za pesniškim besedilom živega srca in duha, ki je verze porodilo. Pri m. Elizabeti tega ni; iz njenega srca se vsipljejo verzi, ki imajo le en namen: pokazati Ljubemu, Ikako neskončno ga ljubi in kaj vse bi Zanj naredila.
Vse njeno pesnjenje je ena sama nepretrgana izpoved ljubezni, prava Visoka pesem ljubezni. Vse drugo je pri njej postransko. Literarna oblika, pa naj bo najbolj preprosta kitična, zapeta v ljudskem tonu, kakor tudi najbolj umetna: od soneta do ciklov sonetov, do sonetnega venca celo, z aikrostihom in refrenom kot njeno posebnostjo.
Nekateri literarni zgodovinarji so videli v njeni pesmi prepesnjenje verskih obrazcev. Morda so jih zavedli naslovi, cikli (posebno v Iz moje celice II: Gozdnega svetišča spevi; Duše vedno obhajilo). Niso pa pomislili na to, da najbrž pesnici ni bilo prav nič do tega, da bi odkrivala novosti, hlepela po izjemnih oblikah ali vsebinah.
Vsa njena pesniška izpoved je en sam dolg in nepretrgan samogovor z Jezusom, in to še največkrat kot evharističnim Kristusom. Ne imeti tega pred očmi pomeni zadeti mimo, streljati v prazno, ko se potapljaš v liriko m. Elizabete.
Trditi bi si celo upal, da predpostavlja podoživljanje njene pesmi vernega člove-
ku, pravi v svojem delu: »Ljubezen do ljudi mu je narekovala, da odločno in pogumno pokaže najboljši način, kako je treba ravnati z obmejnim ljudstvom, ki je bolj kot vsi drugi izpostavljeno trpljenju, zlorabi in zvijačam.«
Pisatelj Andrej Budal je v uvodu v Trinkove spise označil Trinka kot vztrajnega branilca narodnih pravic, ljubosumnega čuvarja zahodne jezikovne meje, vnetega in prepričanega zagovornika prijateljskega sožitja med Slovenci in Latinci, odločnega nasprotnika vsakega nasilja.
Za svoje delo je žel msgr. Ivan Trinko veliko priznanja doma in v svetu. Počastile so ga razne univerze in akademije znanosti. Tudi cerkvena oblast mu je podelila častne naslove, saj je bila služba Cerkvi vodilna sila njegove vsestranske vneme.
Pravijo, da narodi, zlasti manjšine, žive in ne morejo umreti ob likih duhovnih velikanov. Tudi Ivan Trinko je bil velikan duha. Učenemu svetu je podaril svoj razum, domačemu ljudstvu in rodni zemlji pa svoje srce.
Lojzka Bratuž
ka. In to iz preprostega razloga, ker čim globlje in podrobneje poznaš okolje in predmet neke poezije, tem laže se predajaš čaru moči in lepote, ki jo izžareva. Tako kot proniknejo do globin njene, recimo ozke redovne ali celične lirike le tiste osebnosti, ki jo tudi same doživljajo ali v njej so, medtem ko se zunanjemu bralcu v tej zvrsti odkriva lahko le do neke mere lepota, tragika ali veselje neke življenjske odpovedi.
Zatorej nam je to človeško sporočilo in izkušnje, ki ga posredujejo te pesmi, tisto najvrednejše, kar smo v njih zaslutili in zaradi česar se nam zde še danes sodobne in bodo take ostale še za naprej.
Iskalcu literarnih čarov bodo mogle povedati tudi kaj, toda zdaleč ne toliko. M. Elizabeta je bila rojena pesnica, toda pesništvo je pojmovala kot vzvišeno sredstvo, ki ji ga je naklonil Bog, da je z njim poveličevala Njega samega, potem pa tudi usmerjala ljudi k Bogu. To plemenito poslanstvo ostaja živo tudi po zaslugi najnovejšega izbora njenih pesmi. Vzeli jih bomo v roke in prebirali vedno, kadar nas bo zažejalo po idealih, ki so bili vsebina življenja pesnice m. Elizabete: Bogu, Mariji in nadzeinskih rečeh.
S.R.
UTRIP CERKVE
Enajsta obletnica papeževega kronanja
V	nedeljo 30. junija bo enajsta obletnica kronanja sedanjega sv. očeta Pavla VI. Sv. oče bo daroval sv. mašo v baziliki sv. Petra ob 18.30. Ob tej priložnosti bo posvetil nekaj novoimenovanih škofov.
Dobrodelnost švicarskih katoličanov
švicarski katoličani so za potrebe misijonov in dežel v razvoju zbrali nad 3 milijarde lir. Akcija za zbiranje pomoči je še v teku, zato se bo vsota verjetno še znatno povečala.
Avstralska vlada bo podprla katoliške šole
Avstralska vlada je sklenila, da nudi finančno pomoč katoliškim in drugim privatnim šolam. Avstralski katoličani so to odločitev vlade toplo pozdravili. Doslej so morali katoliške šole vzdrževati sami, kar je bilo zanje veliko breme.
Rast duhovnih poklicev v Afriki
Težko je najti prave razloge za rast števila duhovniških poklicev. Število črnega prebivalstva se množi. Vsako leto je v Afriki okoli sedem milijonov kristjanov več. Vendar ne moremo reči, da privlačuje celibat, saj je misel, da bo ostal brez potomcev, za Afričana nekaj ponižujočega. To je tudi velika ovira za ženske rodovne poklice. A vendar se v nasprotju z redovniškimi noviciati v Ameriki in Evropi afriški noviciati polnijo.
Naraščanje duhovniških poklicev med Afričani, posebno v Vzhodni Afriki, je previdnostnega značaja. Po mnogih deželah morajo misijonarji zapuščati svoje postojanke, ker so tujci oziroma iz rodu kolonialistov. Nadomestiti jih bodo morali afriški domačini.
Pretekli ponedeljek 24. junija je prišel na štiridnevni uradni obisk v Bonn, glavno mesto Zvezne republike Nemčije, jugoslovanski predsednik Tito. S tem je vrnil obisk, ki ga je lani med 16. in 24. aprilom naredil Jugoslaviji takratni kancler zahodnonemške vlade Willy Brandt. Brandt sicer ni več na vladi, pač pa še vedno njegova stranka. Tito si je izgovoril eno popoldne zgolj za srečanje z Brandtom. S tem je hotel dati javno priznanje politiku, ki ima veliko zaslug za zboljšanje jugoslovansko-nemških odnosov.
Jugoslavija je bila ena prvih držav, ki je priznala Zah. Nemčijo in že 6. julija 1951 poslala svojega veleposlanika v Bonn. Toda ko so v Beogradu jeseni leta 1957 diplomatsko priznali tudi Vzhodno komunistično Nemčijo, je prišlo do prekinitve odnosov z Bonnom. Takrat je namreč veljala tako imenovana Hallsteinova doktrina; po njej je bila Zahodna Nemčija edina predstavnica vseh Nemcev in kdor je torej priznal Vzhodno Nemčijo, ni mogel več imeti odnosov z Zahodno.
Šele 31. januarja 1968 je prišlo prav po Brandtovi zaslugi do ponovne vzpostavitve diplomatskih stikov med Bonnom in Beogradom. Sicer pa ozračje »hladne vojne« v desetletju 1957-1967 ni za-vrlo toka milijonov zahodnonem-ških turistov na jugoslovanski Jadran. Tudi je bolj ali manj tekla trgovinska in blagovna menjava, stotisoči jugoslovanskih delavcev pa so dobili zaposlitev v Zahodni Nemčiji in jo še vedno imajo.
NEMŠKO-JUGOSLOVANSKO SODELOVANJE
Stalnica v gospodarstvu je pač blago, kupljeno in prodano. Kajti šele blago lahko vnovči delavčeve napore in mu zagotovi stalni zaslužek. Seveda si vsaka država prizadeva, da vsaj toliko proda kot kupi. Prav v tem pa je Jugoslavija nasproti Zah. Nemčiji v zelo neugodnem položaju. Jugoslavija je lani v ZRN prodala za 320 milijonov svojega blaga, kupila pa ga je za 860 milijonov. Razlika je torej 540 milijonov v korist Nemcev.
Kako je Jugoslavija krila ta primanjkljaj? 270 milijonov dolarjev je prejela od nemških turistov, od zdomcev, ki delajo v Nemčiji, pa kar 880 milijonov. Jugoslovanski presežek nad blagovnim primanjkljajem je torej kar lep: 610 milijonov dolarjev.
Za nemškega turista je Jugoslavija zelo privlačna dežela. Zahodni Nemci so v Jugoslaviji vsako leto številka ena. Če pogledamo na njih avtomobilske tablice, bomo ugotovili, da prihajajo največ iz južnih pokrajin ZRN. Severna Nemčija je še vedno premalo obrnjena k Jadranu, dosti manj kot
Na državnih volitvah, ki so bile preteklo nedeljo 23. junija v Avstriji, je zmagal s 51,7 % glasov kandidat avstrijske socialistične stranke in sedanji avstrijski zunanji minister dr. Rudolf Kirschliiger. Njegov nasprotnik, kandidat avstrijske Ljudske stranke dr. Alois Lugger, župan v Innsbrucku, je prejel 48,3 %. Izid volitev je bolj tesen kot se je pričakovalo in je pokazal, da ima opozicionalna stranka še vedno velik kader volivcev.
Zanimivo je, da novi predsednik, čeprav je bil kandidat socialistične stranke, ni njen član. Sam se opredeljuje za politično nevezanega in obenem za praktičnega katoličana. Star je 58 let in je doktoriral v pravnih vedah. Dolgo časa je vršil sodniško službo.
Kirschliigerjeva zmaga je zelo utrdila položaj Kreiskega znotraj njegove stranke. Proti volji nekaterih, ki so hoteli za predsednika države pristnega socialista, je vztrajal na Kirschliigerjevi kandidaturi. Dogodki so mu dali prav.
Oba predsedniška kandidata sta v vo-livnem boju tudi obiskala Koroško, vendar sta bila v izjavah glede koroških Slovencev zolo zadržana in previdna. Koroški Slovenci so znova lahko spoznali, da
npr. skandinavske države.
Jugoslavija je za Zah. Nemca še vedno turistično zanimiva. Njegova marka je v Jugoslaviji vredna 1,53, medtem ko je v Španiji le 1,26. Kar Nemcu ni všeč, je nesolidnost pri hotelskih uslugah. Tako so lani hotelirji ponovno rezervirali eno posteljo za več turistov ali pa enostavno priglašene turiste poslali na cesto. Vendar Nemec na te nevšečnosti hitro pozabi in se znova vrača v že znane mu kraje. Tudi letošnja turistična sezona iz ZRN obeta biti blizu lanskemu rekordu.
Titov obisk v Bonnu nima torej samo politične teže, temveč je tudi gospodarsko pomemben. Sedaj se bo Tito srečal z Brand-tovim naslednikom Schmidtom, ki je dal o Titu nedavno zelo laskave ocene. Schmidt je znan gospodarstvenik. Nemško marko je znal obvarovati pred inflacijo. Tito se nadeja, da se iz Bonna ne bo vrnil praznih rok.
Sicer pa je prav, da Nemčija gospodarsko podpre Jugoslavijo, saj še ni dolgo, ko je po njej divjal nemški škorenj in sejal razdejanje, nasilje in smrt. Taki dolgovi so moralnega značaja in se jih da z denarjem le slabo poravnati. Prav pa je, da se stalno misli na to.
Italijanska vlada zopet na delu
Po dolgih pogajanjih so se stranke, ki sestavljajo levo sredino, v sredo 19. junija sporazumele o bodoči gospodarski politiki in ugladile spore glede zamrznitve oz. delnega odprtja kreditov. Vlada bo v najkrajšem času sprejela in predložila parlamentu v odobritev primerne ukrepe. Potrebnih je 3.000 milijard lir. Dobili jih bodo s posrednimi davki (npr. enkratna pristojbina na avtomobil od 5.000 do
20.000	lir, enkratna pristojbina na televizijski aparat 10.000 lir, podražitev bencina za 40 lir, obdavčitev IVA od 12 na 16%).
Socialisti so uspeli prodreti z zahtevo, da je treba sprostiti tiste kredite, ki bodo dali možnost malim in srednjim podjetjem, da nadaljujejo s svojo proizvodnjo. V nasprotnem primeru bi morala nmoga podjetja zapreti svojo vrata in veliko delavcev bi ostalo brez zaposlitve.
Štiri stranke vladne povezave so prepričane, da bodo ukrepi, ki jih bodo sprejeli njih predstavniki, blagodejno učinkovali na izboljšanje gospodarskega položaja, na zmanjšanje primanjkljaja plačilne bilance in preprečili gospodarsko nazadovanje. Drugo vprašanje pa je, če bodo ublažili inflacijo. Novi posredni davki bodo povzročili povišanje življenjskih stroškov. Zaradi njih se bo hitro zmanjšala kupna moč plač, kar bo gotovo vplivalo na sindikate, da bodo zahtevali revizijo plač. Italija se tako giblje v začaranem krogu in zaenkrat ni našla čarovnika, ki bi jo iz njega izpeljal.
so vsi avstrijski politiki enaki, ko gre za njih pravice: enostavno jih preidejo * molkom.
V	povojni Avstriji je dr. Kirschlager njen peti predsednik. Pred njim so vodili Avstrijo Rehner, Komer, Scharf in Jonas-Vsi so bili iz socialističnih vrst.
Berlinski škof na obisku v Moskvi
Berlinski škof kardinal Alfred Bengsch je prve dni junija obiskal Moskvo, kamor ga je povabil ruski patriarh Pimen. V s3' mostanu Zagorsk je skupaj s svojim gosti' teljem opravil ekumensko bogoslužje. Na-men njegovega obisika je bil predvsem, bi se poglobili stiki med katoličani i'1 pravoslavnimi.
Študijski tečaj ital. redovnic
V	Italiji je 160.000 redovnic, ki pripadaj0 številnim redovnim družinam. V Veroni se zbrale zastopnice teh redovnic na štU' dijski tečaj. Razpravljale so o zahteval1 današnjega časa m obširnem delovnei11 področju tudi v dušnem pastirstvu. GoV0" rile so tudi o krizi poklicev.
:illllllM!lllllll!llini!llllllllll!IIIIIIIMIIII!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllll!ll!llllllllllllll!lllllllllllllllllllllll!lllllinillllllllllllilllllllll!lllllllllll
M. ELIZABETA
Utripi večne luči
Krni svstriislti drimi predsednik
Dušan Jakomin - srebrnomašnik
Dušni pastir slovenskih vernikov v Skednju g. Dušan Jakomin je slavil v sredo 26. junija 25-letnico mašniškega posvečenja. Kdor ga sreča vedno nasmejanega in mladeniško svežega, si kar težko misli, da ima Že leta za srebrnomašniika.
Jubilant se je rodil 11. januarja 1925 pri Sv. Antonu (Koper). Šolal se je v malem semenišču v Gorici in Kopru, bogoslovje Pa je dovršil v Gorici. Po novi maši leta 1949 je bil imenovan za kaplana na Opčinah. Nato je postal župnijski upravitelj v Mačkoljah, od leta 1953 pa je dušni pastir slovenskih vernikov v Skednju. Povsod je razvil živahno dejavnost. Svojo prirojeno nadarjenost in potem pridobljeno usposobljenost za glasbo je povsod izkoristil za cerkveni zbor. Dobro namreč ve, da je Petje pri slovenskem bogoslužju skoraj nekaj nenadomestljivega.
Veliko truda je bilo treba, da je v Skednju preskrbel prostore za zbiranje mladine in odraslih. Skedenj ski Dom, ki se imenuje po Jakobu Ukmarju, je danes prijazno središče slovenske župnijske skupnosti v Skednju.
Gospoda Dušana poznamo tudi po uspešno organiziranih skupnih romanjih. Vsa leta aktivno sodeluje pri Katoliškem glasu, skrbi za Naš vestnik, vsak mesec posreduje več sto izvodov mladinske revije Ognjišče.
Za praznovanje svoje 25-letnice duhovništva si je izbral zares pomembno obliko: somaševanje s svojimi sobrati za duhovniške poklice. Praznovanje je torej izzvenelo v prošnjo Ik Bogu, da bi dal našim ljudem vedno dovolj dobrih dušnih pastirjev.
Z jubilantom se zahvaljujemo Bogu za vse dobro, ki ga je napravil v svojem Plodnem duhovniškem življenju. Želimo niu, naj dobri Bog obilno blagoslavlja njegovo nadaljnje duhovniško življenje in delo.
Stanko Zorko
★
Duhovniški jubileji
Sedaj smo v času mašniških jubilejev. 50 let mašništva obhajajo Drago Oberžan v Mariboru, prof. sv. pisma Jakob Aleksič v Ljubljani in skladatelj Lojze Mav v Ljubljani.
25-letnico mašništva preznujejo naslednji duhovniki: Franc Govekar, dekan na Mostu, Milan Sirk v Podbrdu, Rado Šonc v Podgradu in Emil Cenčič v Zgornjem Tarblju.
I^ovi slovenski novomašniki
Slovenska Cerkev bo ta teden dobila 41 novih duhovnikov. Za ta dar smo Bogu Peizmerno hvaležni. Mašniška posvečenja todo v soboto na praznik sv. Petra in Pavla in sicer v ljubljanski stolnici ob 9. Uri, v mariborski stolnici ob 8. uri, v svetišču v Logu pri Vipavi ob 10. uri. Dva novomašnika bosta posvečena v stolnici v Celovcu ob 9. uri.
Primorska ima letos 5 novomašnikov in sicer: Jožko Bric iz Drežnice, Ivan Furlan b. župnije Šmarje na Vipavskem, Ivan Bajec s Cola, Marko Kos iz Ročinja in Jože Rovata iz župnije Kamnje. Vsi našteti bodo imeli slovesno novo mašo v nedeljo L julija ob 10. uri.
Nad polovico letošnjih novomašnikov jc kmečkih družin (24), iz delavskih družin i>h je 8, iz delavsko-kmečskih 4, iz obrtniške družine 1 in iz uslužbenskih družin 4. Starost novomašnikov gre od 23 do 29 let. Novomašniki so povečini iz družin s šte-viInimi otroki.
STANKO MIRTIČ
M srebrno sveto mašo
1.
Tisoč sonc naj zdaj zasveti, tisoč zvezd naj se utrne, saj napočil dan sloveči svete maše je srebrne.
2.
Petindvajset let ponižno Bog je na oltar prihajal, da potem je v naši sredi kakor Tolažnik ostajal.
3.
Ti si ga, duhovnik sveti, vsak dan v blagor duše naše
daroval kot čisto žrtev--------------
do srebrne svete maše ...
4.
Stopi danes spet k oltarju, proti nebu dvigni roke, naj z močjo, ki Ti jo daje Bog, blagoslove otroke,
5.
matere, očete naše, starčke sive in bolnike, vse, ki so dobrot potrebni, vse župljane brez razlike.
6.
Potlej pa naj Bog se skloni in z Marijo naj obišče dobrotljivo Tvoje srce, naše stalno zatočišče,
7.
kjer bi bili vedno zbrani vsi, ki radi Te imamo, da deležni vseh dobrot bi bili vedno, neprestano.
8.
Usliši Bog naj naše prošnje, ohrani Te še dolge dni, iz duš in src želimo vroče: »Srebrni mašnik naj živi!«
Srečanje tržaških in goriških slovenskih duhovnikov
V četrtak 20. junij'a popoldne je bilo srečanje tržaških in goriških slovenskih duhovnikov na Repentabru. Srečanje je bilo v okviru priprave na praznik Srca Jezusovega, ki je bil naslednji dan 21. junija. Ta praznik se obhaja tudi kot duhovniški dan, saj so duhovniki v službi Jezusove ljubezni.
Upadanje rojstev v tržaški pokrajini
Nataliteta v tržaški pokrajini postopoma pada. Od leta 1972 do 1973 se je število rojstev zmanjšalo za 236 oseb, za letos pa pričakujejo še večjo razliko. V letu 1972 se je rodilo 3.290 otrok, leta 1973 3.054, v prvih štirih mesecih letos pa komaj 974, to se pravi, da če se ritem v prihodnjih mesecih ne bo bistveno povečal, bomo le s težavo šli preko 2.900 rojstev v celem letu. Nasprotno pa je zelo visoko število smrti: 4.217 leta 1972, 4.174 leta 1973 in
1.556 v prvih štirih mesecih leta 1974.
V dveh zadnjih letih in štirih mesecih je bilo torej kar 2.629 smrti več kot rojstev. Podatke je v svojem mesečnem poročilu posredoval pokrajinski urad za statistiko pri tržaški trgovinski zbornici.
Zaključne šolske prireditve
Ob koncu šolskega leta so se po vseh slovenskih šolah na Tržaškem vršile zaključne šolske prireditve, povsod so tudi odprli razstave risb in ročnih del. Nekatere slovenske osnovne šole so se tudi udeležile s svojimi izdelki razstave vseh osnovnih šol tržaške pokrajine. To so odprli v torek 11. junija v prostorih pomorske postaje. Ob otvoritvi je bil prisrčen spored, na katerem so nastopili dijaki treh itali-
janskih osnovnih šol ter učenci osnovne šole »O. Župančič« od Sv. Ivana. Ti so zapeli nekaj slovenskih narodnih in umetnih pesmi ter ogreli občinstvo.
Znanstveni licej »F. Prešeren« je imel v soboto 15. junija v Kulturnem domu zaključno šolsko prireditev. Udeležili so se je dijaki, njihovi starši in drugi gostje.
Ob začetku je ravnateljica dr. Abramova nagradila najboljše dijake. Sledila je uprizoritev Linhartove veseloigre v dveh dejanjih -Županova Micka«. Igrali so jo dijaki 3. razreda pod vodstvom prof. Franca Škerlja in ob pomoči igralca SSG Staneta Raztresena. Med odmorom je bila modna revija, ki so jo pripravile dijakinje strokovnega zavoda za industrijo in obrt. Obleke so sešile same.
Razprava o Srečku Kosovelu
Založništvo tržaškega tiska je začelo lani izdajati razprave slovenskih tržaških avtorjev v italijanščini, da bi približalo italijanskim someščanom slovensko kulturo. Prvo razpravo je napisala Mara Poldini Debeljuh pod naslovom Rapporti tra la cultura italiana e quella slovena nel Lito-rale 1900-1940 - Odnosi med italijansko in slovensko kulturo v Primorju od 1900 do 1940.
Pred kratkim je izšla druga knjiga na 96 straneh in jo je napisala Marija Pirjevec pod naslovom Srečko Kosovel: aspetti del suo pensiero e della sua lirica - Srečko ' Kosovel: pogledi na njegovo miselnost in njegovo pesništvo. Pirjevčeva je po večletnem študiju naslikala zaokroženo in poglobljeno podobo pesnika Krasa in borca za novi humanizem. V uvodu je najprej podala pregled o tem, kako so Slovenci spoznavali Kosovela, kako so izdajali njegove pesmi in kako je sodila kritika o njem od prvih zapiskov do danes. Nato je
Illlllllllllllllltlillllllllllllllllllllllllllltllllllll!llllllllflllllltlll1lllltllllilllllllllll!lllllillllllllllllllllllllltlilllllillltltllllllllllltllllltllllllllllllllllllllltllllllllllllll!lllllllllllllllllltl!llllllllitllllllllllltlllllllltllllllllllllllllllltllllllllll|]|||||||||||lllllllllltl!tllllltlllllllllll(lltll
Turizem - znamenje časov
Turizem je značilen družbeni pojav našega stoletja. Za nas .kristjane je tudi turizem pravo evangeljsko »znamenje časov«. Postavlja naši verski zavesti nove določene zahteve glede naše miselnosti in našega ravnanja. Cerkev želi biti prisotna tudi v človeku na dopustu.
Turizem izvira iz sodobne civilizacije, ki temelji na industrializaciji mesta in močno vpliva na oblikovanje raznolikega življenja današnjega človeka.
Naša industrijska doba je pritegnila človeka iz vasi v industrij sika središča. Tako vasi izumirajo, v mestih pa stalno primanjkuje stanovanj. To je splošen pojav. Sodobni človek uživa v mestu mnoge blagodejne dosežke naše industrijske civilizacije, kar mu v marsičem olajšuje življenje. Obenem pa je človek tudi žrtev svojih velikih tehniških dosežkov: živčna napetost na zahtevnem delovnem mestu, vedno večji hrup in ropot strojev, delo v zaprti tovarniški hali ali pisarni, enolično delo serijske proizvodnje, utesnjeno stanovanje in brez zadostnega sonca, dihanje zraka, ki ga industrija vedno bolj zastruplja. Zato sodobnega človeka kar vleče spet v naravo, v hribe, na deželo, k morju.
Danes niso počitnice več privilegij bogatih, ampak množični pojav, življenjska potreba slehernega delavca in uslužbenca. Višji življenjski standard, plačani letni do-
pust, hitra prevozna sredstva, izostren čut za človdkove potrebe in pravice omogočajo danes milijonom sodobnikov, da prežive vsaj delček leta daleč od delovnega mesta, v zdravi naravi.
Naravno je, da turizem vidno vpliva na splošno gospodarstvo. Sproža in pospešuje cele vrste dejavnosti: gostinstvo, turistične agencije, reklame, gradbeništvo, živilsko industrijo, trgovino, promet, najrazličnejše usluge, kulturne in folklorne prireditve. Ovrednoti nam naravne lepote nekega kraja in njegove kulturne spomenike. Goste želimo pritegniti, zadovoljiti in zadržati.
Turizem posega tudi v medčloveške in meddržavne odnose. Spoznanje novih krajev in običajev, stik z novimi ljudmi, njihovo kulturo in zgodovino, vse to ne more ostati brez posledic. Ne moremo se izogniti medsebojnim vplivom, ki delujejo na našo zavest ali podzavest. Gostje in gostitelji pridejo do novih spoznanj. Medsebojno se bogate z boljšim spoznanjem, tki podira mnoge predsodke in popravlja napačna medsebojna mišljenja. Turizem tako spreminja miselnost ljudi. Vpliva na navade, nravnost in versko življenje. Turizem lahko odlično vpliva na zbliževanje ljudi, na izmenjavo materialnih, kulturnih in duhovnih dobrin.
Ne moremo pa zanikati tudi negativnih strani turizma. Žalostna dejstva pričajo,
da se turizem lahko izrodi. Za časa letnega dopusta se mnogi turisti v novem okolju oblačijo in vedejo, kot da jih ne veže noben moralni zakon, noben obzir do drugih gostov in gostiteljev. Čisto drugače se vedejo kot doma, v krogu svojih znancev in na svojem delovnem mestu. Mislijo, da jim njihov denar daje pravico do tega. Tudi gostitelj lahko greši s tem, da je do gosta preveč servilen, da ga želi izkoristiti, izžeti.
Sodobni človek na splošno še ni dovolj vzgojen za prosti čas in za turizem. Poslanstvo Cerkve ni v gospodarski in trgovski organizaciji turizma, ampak v vzgoji človeka, da razvije pozitivne strani turizma in odklanja negativne. Tudi turizem naj služi človeku, da se bolj počloveči in obenem tudi bolj pokristjani. Kristjani moramo tudi pred turisti biti priče Križanega in od mrtvih vstalega Kristusa. Ko pa gremo sami na dopust, naj bo tudi tedaj naše vedenje v skladu z našim verskim dostojanstvom. Kristjani imamo pri tem važno vlogo, ki se ji ne smemo izmikati, če nočemo zatajiti svojega poslanstva, ki smo ga prejeli pri krstu in birmi.
 ..........................trn"
SKM
»Katoliški glas" v vsako slovensko družin o l
posadila Kosovela v čas prve svetovne vojne, 'ki jo je kot deček doživljal doma na Krasu in v Ljubljani na gimnaziji, nato pa prva povojna leta v Ljubljani na univerzi.
Avtorica spremlja Kosovela po njegovi pesniški poti, ki se je začela z opisovanjem Krasa, kraških ljudi m navad, prešla v so-oialno liriko, ki je neke vrste himna bodočemu humanizmu. In naprej do strukturalizma, kjer je hotel z novimi besedami, z novimi podobami, brez ustaljene oblike podati sodobno življenje.
Knjiga o Kosovelu je dobro delo ter dostojno predstavlja pesnika in Slovence italijanskemu občinstvu.
Mednarodna šola v Sesljanu
Kot je že znano, bo v kratkem stala v Sesljanu mednarodna šola UWC (United World College). Take šole so že tri: ena je v Veliki Britaniji, ena v Singapurju, ena v Kanadi. Sesljanska bo torej četrta. Priprave nanjo so že v polnem teku. V 'kratkem bodo ustanovili konzorcij, ki ga bodo sestavljali devinsko-nabrežinska občina, tržaška zbornica, tržaška hranilnica in tržaške univerza. Denar bo preskrbela dežela.
V	okviru priprav je bilo na devinskem gradu v tednu med 9. in 16. junijem tridnevno zasedanje, na katerem so razpravljali o vlogi bodočega zavoda. Prisotni so bili znanstveniki ter tukajšnji politični in kulturni predstavniki. Na otvoritveni slovesnosti so po uvodnih besedah princa Torre e Tasso spregovoril i odborniki Co-ioni, poslanec Belci, devinsko-nabrežinski župan Legiša, predsednik pokrajine Zanet-ti in predsednik zasedanja prof. Peterson. Vsi govorniki so poudarili pomembnost te mednarodne pobude in podčrtali značaj dežele, ki je most med narodi. Župan Legiša pa je še opozoril, da slovenska manjšina ne uživa vseh pravic.
Sledilo je delovno zasedanje, ki se je nadaljevalo še naslednja dva dni. Posebno zanimivo je bilo vprašanje, katere jezike naj bi poučevali v novi šoli poleg angleščine in italijanščine. Padel je upravičen predlog, da tudi slovenščino.
Vabilo Radia Trst A pisateljem mladinskih radijskih iger
Radijska postaja Trst A želi vključiti v redne sporede, ki so namenjeni mladim poslušalcem, nova izvirna dela domačih avtorjev. Zato vabi slovenske avtorje, ki stalno bivajo v Italiji, da napišejo 15-20 minutne radijske igrice, pravljice ali zgodbe. Dela morajo biti zapisana v dramski obliki; v njih morata biti navedeni tudi zvočna in glasbena oprema. Predložiti ali poslati je treba dela do 30. oktobra 1974 v treh tipkanih izvodih na naslov: RAI - Ra-diotelevisione Italiana, Sede di Trieste -Slovenski dramski odsek, Radio Trst A, via Fabio Severo 7, 41000 Trieste.
Dela, ki bi po oceni programskega vodstva radijske postaje Trst A prišla v poštev za oddajanje, bo vodstvo odkupilo. Kdor želi, dobi lahko podrobne podatke na sedežu radijske postaje Trst A.
Obveza holandskih zdravnikov
Na Holandskem ima sedež svetovna zveza zdravnikov, iki odločno zagovarja spoštovanje človeškega življenja in obsoja splav. Na zadnjem zasedanju so ugotovili, da število prekinitev nosečnosti stalno narašča v deželah, ki jo zakonito dovoljujejo, a se je istočasno zmanjšalo število tajnih prekinitev. Zdravniki, ki so člani te zveze, so se obvezali, da na noben način ne bodo sodelovali pri posegih za prekinitev nosečnosti.
 .................................................................................      umu......................................................
. -r	.	..	 ^1	lmfal	1	rvm	biJno	IronAlo	ir-«	?	F	m	rilni	rtnvt/MinniMri	A	..X,______1	•	•	•	_____ r-v« m nm inv	^
JOžE JURAK
ekumensko potovanje v BOLGARIJO
Po večerji smo nekateri odšli še na nočni 'zUt na Sveto goro, enega izmed gričev,
ki
jih je ustvarila Jantra s svojim vtjuga-
shm tokom. Zanimivo: tu pri Gorici ima-1110 na skrajnem zahodnem robu slovan-
ske;
isti
skei
ozemlja Trnovo in Sveto goro; imeni najdemo na daljnem
m
slovan-
:IT1 vzhodu.
Sveta gora nosi to itne po nekaterih bol-km.skih borcih za svobodo, ki so tu pre-'b svojo kri. Cerkve na njej ni kot je pri na Skalnici, pač pa gostišče in zaba-Usče. Ko smo stopili vanj, smo našli to, ai je običajno na zapadu: plešočo mladi-r'°’ ki se pozibava ob zvokih moderne ® asbe in ob trušču glasbil, od cigaret pre-^riičen zrak ter od vina opite ljudi ob ^1?-ah. Vse prej kot sveta gora. Razočarajo hitro zapustili lokal in se vrnili
prek Jantre v svoj hotel.
CAREVEC
Naslednje jutro smo si pred odhodom iz Trnovega ogledali še Carevec, od reke Jantre skoro popolnoma obkroženi skalnati hrib, ki je bil od leta 1186 do 1396 sedež vladarjev drugega bolgarskega kraljestva in sedež bolgarskega patriarha. Vse naselje na griču je obdajalo mogočno zidovje s številnimi stolpi. Sedaj je to zidovje v glavnem odkrito, tako da je mogoče dobiti predstavo o razsežnosti tega carskega (odtod Carevec) griča.
Pritvižni most je svoj čas povezoval skozi mogočna vhodna vrata na zahodu carsiki grič z ostalim mestom. Danes je ta most
nadomestil zidan.
Na severnem delu griča se nahaja Lob-nata skala (Skala usmrtitev), odkoder so metali izdajalce domovine v prepad. Ta usoda je zadela tudi patriarha Joalkima III. ki se je leta 1240 povezal s Tatari, ko
so vdrli na Balkan.
V	sredi griča je stala 600 kv. metrov obsegajoča carska palača z 2 metra debelimi zidovi. V njej so bili dvorana s presto-
lom, hišna kapela in številni stanovanjski prostori.
Severno od palače so odkrili temelje turške mošeje iz srede 15. stoletja, na južnem delu griča, ki je najbolj visok, pa ostanke leta 1200 zgrajene cerkve Odrešenika, ki je bila obenem patriarhalna cenkev.
TRAPEZICA
Zahodno od Carevca leži terasast grič Trapezica, ki ga loči globel Jantre, pa je bil v času kraljev povezan z vitkim mostom. Trapezica je bilo naselje bojarjev (plemičev) in višje duhovščine. Tudi to naselje je bilo obdano z mogočnim zidovjem.
Na tem griču so odkrili ostanke 17 cerkva, ki so bile zasebna last plemenitašev. Imele so le po eno ladjo, v notranjosti pa so bile okrašene z dragocenimi freskami.
Med obema gričema se razprostira v tesni na obeh straneh rake Assenova mahala (četrt), kjer so živeli trgovci in obrtniki. Leta 1967 so sedanje oblasti obnovile večino cerkva, ki so bile v tej četrti.
Najpomembnejša je cerkev Sveti četiri-
deset mačenici (mučenci), ki jo je dal zgraditi leta 1230 car Ivan Assen II. v spomin na svojo zmago nad bizantinskim cesarjem Komnenom. V cerkvi so trije visoki stebri iz marmorja.
Na enem izmed njih je v starobolgar-skem jeziku napisano, da je car Ivan Assen II. vladal od Odrina v Trakiji do Jadranskega morja. Ostala dva stebra sta iz prestolnic prvega bolgarskega kraljestva Preslava in Pliske. Napisi na njih govore o sijajnih zmagah kana (vladarja) Kruma (802-814) in Omurtaga.
Od ostalih cerkva, ki se nahajajo v As-senovi četrti, naj omenim še cerkev sv. Jurija, ki je bila sezidana v 14. stoletju, restavrirana leta 1612 in vsebuje med drugim dragoceni freski svatbe v Kani Galilejski in Marijino smrt.
Druga pomembna cerkev je cerkev sv. Dimitra, ki je bila zgrajena že leta 1185 in je tako najstarejša cerkev v Trnovem.
V	tej cerkvi sta brata Petr in Assen isto leto oklicala upor zoper Bizantince, v tej cerkvi so kronali bolgarske kralje in v tej cerkvi je bila leta 1867 oklicana neodvisnost bolgarske Cerkve od Carigrada.
DVE STARI BOLGARSKI PRESTOLNICI
Po bežnem ogledu Carevca smo dali v soboto 15. septembra Trnovemu slovo. Čakalo nas je 224 km poti do obmorskega mesta Varne, kjer naj bi prenočili na obali črnega morja. Cesta, sicer asfaltirana, ni dovoljevala kakšne posebne hitrosti, ker je bila v precej slabem stanju.
Zapustili smo obronke balkanskega pogorja in se spustili v z griči posuto pokrajino, polno vingradov in obdelanih polj. Pot bi niti ne bila toliko zanimiva, če ne bi vodila mimo dveh prvih bolgarskih prestolnic izza prvega bolgarskega kraljestva.
Prvi večji kraj, ki smo ga prešli, je bilo mesto Antonovo, drugi pa Omurtag, mesto z 10.000 prebivalci, kjer sta doma poljedelstvo in živinoreja. V predmestjih ima mesto še izrazit turški izraz. Do leta 1934 se je imenovalo po svojem turškem ustanovitelju Osman Pazar. Sedaj pa nosi ime po kanu Omurtagu, ki je vladal od leta 814-831, sklenil mir z Bizantinci in imel svojo prestolnico v bližnjem Preslavu.
(Drugič naprej)
Goričani na Štajerskem
Župnija sv. Ivana v Gorici je organizirala v nedeljo 23. junija romanje k Materi božji v Novo Štifto na Štajerskem. Ko smo zgodaj zjutraj odpotovali iz Gorice, je bilo nebo prepreženo s temnimi oblaki, a ko smo dosegli Ljubljano, se je prikazalo sonce, ki nas ni več zapustilo. Prelepa štajerska dežela se je 'kopala v soncu in zelenju. Neasfaltirana in ovinkasta pot čez hrib Črnivec ni bila sicer prijetna, toliko lepši pa je bil razgled na smrekove gozdove in samotne kmetije naokoli.
V Novi Štifti je vabilo k veliki maši. Čakali so nas in msgr. Močnik je skupno s kaplanom iz Kočevja, ki je tudi pripeljal k Mariji poln avtobus romarjev, pristopil k božjemu oltarju. Ob evangeliju je župni upravitelj svetišča g. Surina, nam Primorcem dobro znan, imel lep govor in nam povedal zgodovino te romarske cerkve.
V luteranski dobi, devet let pozneje, ko se je Mati božja prikazala pastirici Urški na Sveti gori leta 1558, je bila istega videnja deležna deklica iz Nove Štifte. Že prej so ljudje videvali na gori plamenčke in govorili o čudežu. Po prikazanju Matere božje se je glas o tem bliskovito razširil po vsej deželi. Ljudje so trumoma romali na goro, godili so se čudeži in končno je takratni škof Peter Sebal, ki se je že močno nagibal v luteranstvo, čudežno ozdravel od težke bolezni. Mati božja ga je tako prepričala, da je le naša vera prava in postal je vnet častilec Marijin. Dal je sezidati na kraju prikazanja krasno cerkev, ki je imela tri ladje in 12 oltarjev.
Leta 1560 so to lepo cerkev posvetili. Tristo let kasneje, leta 1850 je cerkev popolnoma uničil požar. Takrat se je iz plamenov gorečega zvonika čudežno rešil neki gasilec, ko se je vrgel z vrha zvonika, potem ko je Marijo klical na pomoč, čez štiri leta je bila cerkev znova postavljena in tista stoji še danes. Leta 1854 jo je slovesno posvetil tedanji mariborski škof A. M. Slomšek. Pravijo, da je ob posvetitvi tako prisrčno govoril o Mariji, da je vsa cerkev na glas jokala.
Po maši smo si ogledali slikovito okolico, nato pa so nam sestre redovnice pripravile v župnišču dobro kosilo. Župnišče je obnovljeno in razpolaga z večjim številom moderno opremljenih sob s toplo vodo in kopalnico, zelo primernih za prijetne počitnice v poletnih mesecih.
Poslovili smo se od prijaznega župnega upravitelja g. Surina in sester ter se po drugi bolj položni poti vrnili v dolino. Mimo Gornjega Grada prak Nazarij smo dosegli Trojane, kjer smo se posladkali s tradicionalnimi krofi.
Še en postanek v Črnem vrhu, nakar smo se preko Cola in Vipavske doline vrnili v Gorico, ki nas je sprejela z dežjem in
Z nastopom Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, ki je v gledališču Verdi v Gorici v torek 18. junija uprizorilo komedijo z dramatičnim koncem francoskega pisca Jeana Anouilha »Skušnja ali kaznovana ljubezen«, je bila zaključena v Gorici letošnja gledališka sezona, ki jo je pripravilo Slovensko stalno gledališče iz Trsta v sodelovanju z Zvezo slovenske katoliške prosvete in Slovensko prosvetno zvezo ter z ustanovo EMAC.
Moramo reči, da smo šli z neko zadržanostjo na to zadnjo predstavo, saj smo v zadnji sezoni bili večkrat razočarani zaradi neprimernih in malo prepričljivih uprizoritev, ki so bile na sporedu, toda to pot smo mogli spet prisostvovati dobro podani igri, ki je imela tudi svojo vsebino ter znala gledalcem marsikaj povedati.
Avtor igre Jean Anouilh (rojen 23. junija 1910 v Bordeaum), največji sodobni francoski dramatik, je v bistvu romantik, ki v svojih komedijah zelo rad obravnava mlada ubožna dekleta, katera potiska v vrtince visoke, pokvarjene družbe, 'kjer druga za drugo gotovo propadejo (romantična ironija).
Aristokratsko okolje je Anouilhu zelo pri srcu. Ljudje, ki ga sestavljajo, živijo, nikomur koristni, v nekem namišljenem svetu ter svoje nesmiselno bivanje preganjajo z vrsto užitkov: ljubimkanje, pijančevanje, potovanja, konjske dinke, gledališče. Pravega, resničnega doživetja ne poznajo, saj so neprestani sužnji predsodkov in tradicionalne etikete. V takem svetu ni prostora za nežno, pravo ljubezen, kakršna
puščobo. V naših dušah pa je bil prijeten občutek, da smo odkrili nov svet prelepe zelene štajerske.
Sovodnje
V nedeljo 23. junija je zaradi srčne Okvare umrl 48-letni Dano Pelicon, uslužbenec na goriški občini. V svoji mladosti je dosti prestal. Ranjen je bil kot partizanski borec na roki in se je nato zdravil v znani partizanski bolnišnici »Franja« pri Cerknem. Povrh vsega pa je bil še poslan kasneje v Dachau.
Rajni je zelo slovensko čutil, zato je vedno podpiral slovensko listo in bil tudi njen kandidat. Bil je resničen demokrat in vseskozi mož načel, značajen v govorjenju in ravnanju. Bil je tudi zelo skrben družinski oče.
Njegova prezgodnja smrt je zato težko prizadela njegove svojce in jih pustila v globoki žalosti, vse pa, ki so ga poznali, zelo pretresla. Naj mirno v Bogu počiva v zemlji domači.
Misijonarji na Goriškem
V juniju so se oglasili na Goriškem nekateri naši misijonarji, ki se mudijo ddma na počitnicah. Njih obisk ni bil samo vljudnosten, temveč tudi delaven. Misijonar Ivan Štanta je že v maju obiskal go-riško Marijino družbo in imel mesečni shod. Nato je na binkoštni praznik imel predavanje s sfcioptičnimi slikami. Isti dan je dopoldne v Jamljah nadomestoval obolelega župnika Bernarda Špacapana in med mašo krstil malega Nikolaja.
Za g. Štanto je prišel na vrsto p. Radko Rudež. Tudi ta je najprej imel shod za Marijino družbo v juniju. Nato pa je na praznik sv. R. Telesa vodil procesijo in maševal v Dolu. Naslednjo nedeljo, 16. junija, so Jameljci obhajali praznik sv. Antona, ki je zavetnik njihove cerkve. P. Rudež se je znova žrtvoval in imel zjutraj mašo v Dolu, nato pa ob 10.30 mašo in procesijo v Jamljah. Za to priložnost so prišli v Jamlje še g. Ožbot iz Martinščine, g. Lazar iz Doberdoba in dr. Humar iz Gorice. Zato je bila ob njih sodelovanju procesija v Jamljah še bolj slovesna, saj so bili navzoči kar štirje duhovniki.
Domačini so cerkev okusno okrasili in tudi pripravili štiri lepe oltarje. Zato je bila procesija res »tradicionalna«, kot smo je navajeni po naših vaseh. Pri maši in pri procesiji je bilo tako v Dolu kot v Jamljah še kar lepo število vernikov, tudi mož in fantov.
Mimogrede se je v Gorici oglasil p. Lovro Tomažin, misijonar v Zambiji. Obljubil je, da se bo v Gorico še povrnil. Zato smemo upati, da bomo misijonarje to poletje še kje videli ob kaki drugi cerkveni slovesnosti.
se splete tudi v igri »Skušnja ali kaznovana ljubezen« med mlado in revno otroško vzgojiteljico in dotlej čustveno otopelim grofom. Družba mora to izločiti in pri tem ne izbira sredstev. Ta so nujno umazana, čeprav spretno prekrita s tančico vljudnosti in finese. Anouilhova misel je ‘tale: ljubezen na tem svetu ne more trajati, živi samo za trenutek, ker je pre-silovita.
Zgradba igre je zanimiva. Gre za vzpo-redje dveh dogajanj. Ljudje na graščini vadijo »Dvojno zvestobo« francoskega ro-kOkojskega komediografa Marivauxa, pa pri tem doživijo situacije, ki odgovarjajo njih lastnim težnjam. Tako se igra začne prelivati v resničnost in obratno.
Igralci so komedijo dobro doumeli in jo zadovoljivo podali. Spet je blestel Stane Leban v vlogi grofovega prijatelja. Njegov lik zapitega aristokrata je bil zelo izrazit in dovršen. Vlogo grofa je imel Matjaž Turk, ne vedno prepričljiv v vlogi zaljubljenca. Teja Glažar v vlogi otroške vzgojiteljice, v katero se grof zaljubi, pa je bila zelo ljubka in obenem izrazno močna. Isto bi veljalo reči o Metki Franko, grofovi ljubici. Njena ciničnost je bila dovršena. Ivo Barišič kot oboževalec grofice je znal svojo vlogo zelo temperamentno podati. Bolj bleda v svojem nastopu se nam je zdela sama grofica, ki jo je predstavljala Dragica Kokot Šolarjeva. Tudi izgovarjava je bila mestoma prehitra in premalo razločna. Gledališki ansambel je dopolnjeval Tone Šolar kot grofičin upravnik. Ob drugih je njegova vloga ostala diskretna.
—eJ
Cirilmetodova nedelja na Vejni
Vsako leto se tržaški in goriški Slovenci zbiramo na god slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda v Marijinem svetišču na Vejni ob oltarju svetih bratov, da se s hvaležnostjo spominjamo neprecenljivih dobrot vere in kulture, ki nam prihajajo od bogate dediščine cirilmetodovega oznanjevanja. To je tudi naša ekumenska nedelja, ko se iz šole svetih bratov vračamo okrepljeni v duhu edinosti in sprave med kristjani.
To je tudi čas slovenskih novih maš, s katerimi Gospodar žetve še vedno blagoslavlja našo domovino onkraj državne meje. Kot že veliko let nazaj bomo zamejski Slovenci tudi letos pogrešali ta blagoslov domačih novomašnikov. Zato je čisto prav, da nam prinašajo prijeten vonj novomašni-škega cvetja fantje iz matične domovine, ki se tudi v teh težkih povojnih in pokoncilskih letih odločajo za službo Bogu in bratom.
Zato bomo tudi letos povezali cirilmeto-dovo nedeljo s pristnim novomašniškim slavjem, ki nam ga bo posredoval eden od letošnjih primorskih novomašniokv. To je g. Ivan Bajec, doma iz Cola nad Ajdovščino, ki bo z ostalimi štirimi sošolci posvečen na praznik sv. Petra in Pavla v Logu pri Vipavi, novo mašo pa bo opravil že naslednji dan v svoji rojstni župniji. Zato se je rad odzval, da prihodnjo nedeljo 7. julija tudi nam na Tržaškem posreduje nekaj od svoje novomašniške sreče ter nam tudi spregovori nekaj besed.
Naše vsakoletno srečanje na Vejni 7. julija se bo vršilo po običajnem sporedu. Ob
17.30	bo pri glavnem oltarju v zgornji cerkvi slovesna služba božja. Nato se bomo v sprevodu podali v spodnje prostore k oltarju sv. Cirila in Metoda, da počastimo spomin apostolov cerkvene edinosti in prejmemo novomašnikove spominske podobice.
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu vabi na to letošnje ekumensko slavje vse svoje člane v mestu in okolici pa še vse druge prijatelje ekumenske misli na Tržaškem in Goriškem. Na ta način bomo tudi na dostojen način proslavili 80 let delovanja te naše ustanove v Trstu. Saj segajo organizirani začetki tega slovenskega združenja v samo leto 1894, ko je bila ustanovljena bratovščina sv. Cirila in Metoda v cerkvi sv. Jakoba v Trstu. Od takrat je bratovščina neprekinjeno delovala vse do leta 1926, ko je bila nasilno razpuščena. Tedaj so črnosrajčniki vdrli v prostore Marijinega doma v ul. Risorta in odnesli med drugim društveno zastavo s slovenskim napisom, ki se potem ni več našla. Kot znano, je bila bratovščina oziroma Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu obnovljeno leta 1963 in od takrat ponovno pospešuje ekumensko misel in molitev med nami. Malokatera slovenska organizacija na Tržaškem sega v tako daljno dobo. Prav je, da se torej Bogu zahvalimo za njen obstoj in obnovitev ter ji pomagamo, da nadaljuje svoje delo med nami.
Nedeljsko slavje bodi izraz te naše hvaležnosti. Vabljeni zlasti vsi naši cerkveni pevci, da tudi s petjem damo izraza pra-zniškemu razpoloženju.
Italijansko-jugoslovanski sporazum za boj proti toči
V	Cervignanu so se sestali predstavniki strokovnih organov Furlanije-Julijske krajine in SR Slovenije, da bi vzporedili boj proti toči v obeh deželah in obenem pripravili skupen načrt preskušanja raznih sistemov na mejnem področju.
Slovenijo sta zastopala inž. Simšič in inž. Dovžak, oba iz novogoriške občine. Z italijanske strani pa so bili prisotni prof. Rosini in dr. Vento, prof. Fea, kap. Epifani in razni drugi.
Srečanje v Cervignanu je sledilo obisku, ki ga j c odbornik za kmetijstvo Tripani opravil v Novi Gorici pri predsedniku občinske skupščine Rudiju Šimacu ter pri ravnatelju vinarske zadruge v Dobrovem inž. Simšiču v letošnjem aprilu. Delegaciji sta podrobno obravnavali načrt, ki so ga izdelali slovenski strokovnjaki in ki predvideva organizacijo obrambe proti toči na celotnem področju Vipavske doline in v Brdih. To obrambo bi bilo moč brez težav razširiti na bližnja področja tostran meje.
Ker v Jugoslaviji sledijo ruski metodi obrambe proti toči, bi s tem preiskusili na našem področju dve metodi in ju preverili. Ob koncu srečanja je odbornik Tripani z velikim zadovoljstvom vzel na znanje sklenitev sporazuma o sodelovanju ter izrazil željo, naj bi odgovorni vladni organi na obeh straneh meje čimprej omogočili izvajanje sporazuma.
Počitniški koloniji v Ovaru in Nabrežini
Vincencijeva konferenca iz Gorice, ki organizira gorsko kolonijo v Ovaru in obmorsko letovanje v Nabrežini, sporoča, da bo odhod v Ovaro dne 6. julija popoldne ob 16.30 izpred železniške postaje v Gorici. Istočasno bodo odpotovali dečki in deklice, ker se bo letos vršila samo ena izmena. Otroci bodo v koloniji od 6. do 30. julija.
Odhod v Nabrežino (morje) pa bo dne 8. julija popoldne ob 16.30 s Placute v Gorici. Odšli bodo samo dečki in bodo ostali pri morju do 1. avgusta. Deklice bodo odpotovale k morju dne 2. avgusta.
Vincencijeva konferenca sporoča tudi, da so še prosta nekatera mesta proti plačilu za obmorsko kolonijo.
Podrobnejša pojasnila lahko dobijo starši na Placuti, uprava Katoliškega glasa (Riva Piazzutta 18), tel. 83177.
OBVESTILA
Romanje v Oropo. Vršilo se bo kakor javljeno od ponedeljka 8. do četrtka 11. julija. Vsi, ki niso še poravnali svojih obveznosti, to se pravi plačali prispevka
50.000	lir, naj to gotovo storijo do 30. 6.
V	nasprotnem primeru jih bo vodstvo romanja izbrisalo iz seznama romarjev.
Leto svetnikov - IV. del. Na upravi imamo na voljo nekaj izvodov omenjene knjige, ki zaključuje serijo 4 'knjig o življenju svetnikov skozi vse liturgično leto. Cena izvodu 3.700 lir.
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu vabi na mesečno mašo za edinost v ponedeljek 1. junija ob 18.30 v Marijinem domu v ul. Risorta. Sledi razgovor o letošnjem ekumenskem romanju v Romunijo.
Ansambel »Taims« priredi v nedeljo 30. junija ob 17. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah »Vesel slovenski popoldan«. Nastopajo mladi solisti, ansambel Galebi, dekliška pevska skupina in ansambel »Taims«. Deloval bo dobro založen buffet. Ob lepem vremenu bo del sporeda na prostem.
DAROVI
Namesto cvetja na grob Donata Pelicona
iz Sovodenj darujejo za Alojzijevišče njegovi ožji prijatelji 10.000; Vera Nanut 10.000; Nada Rojez 10.000; družini Uršič
15.000 lir.
Ze cerkev sv. Jožefa v Ricmanjih: Olga Demark iz Ricmanj namesto cvetja na grob pok. Katarine Žuljan 5.000; družina Bla-son iz Pulj ob krstu malega Roberta
10.000 lir.
Za Baragov dom v Ricmanjih: Viktorija Mikin iz Ricmanj ob smrti pok. mame Katarine Žuljan 10.000; Vera Turk iz Trsta v spomin na potk. mamo Amalijo Turk 10.000; Kristina Šturman iz Ricmanj 5.000; družini Dobrila iz Pulj ob krstu malega Roberta
15.000 lir.
Za cerkev na Opčinah (marec-junij 1974): Guštin Marija-»Maks« 5.000; Malalan Marta 3.000; Rebec Štefanija 5.000; sestrične v spomin Justine Hrovatin-Briščok 20.000; v spomin Silvana di Lenardo 10.000; družina Cergol ob krstu 5.000; družina Granieri v spomin pok. Mihaela 3.000; Vidau Peter in Sosič Marija v spomin strica duhovnika Jožefa Vidau 10.000; družina Podobnik v spomin Natalije Hollstein 5.000; Dolenc Marija v isti namen 10.000; ob krstu Sarah Sosič 5.000; Škerlavaj Lojzka 2.000; Širca Frida ob hčerini poroki 10.000; Rapotec Mario ob poroki 5.000; družina Pielli 9.000; starši, družina Starc ob krstu Marka Šu-ber 5.000; g. Behmann 500; Ana ob 30. obletnici smrti Ludvika Daneu 25.000; Dolenc Marija ob 20. obletnici smrti moža Jožefa Hollstein in svakinje Apolonije Hollstein 20.000; škerlavaj Terezija v spomin duhovnika Vidav in N. Hollstein 5.000; Tomšič in družina v spomin Franca Riccobon 5.000; Daneu Justina 3.000; Hrovatin Stanka v spomin pok. Pavle Lekan 4.000; cerkveni pevski zbor v spomin pok. župnika Jožefa Vidav 10.000; Fabčič Mara v spomin na pok. učiteljico Lekan 6.500; ob poroki Cernic-Michelini 9.000 lir.
Vsetn plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Uradi tajništva za mednarodno konferenco o manjšinah
Na sedežu pokrajinske uprave na trgu Vittorio Vcncto v Trstu so odprli urade tajništva konference o manjšinah, ki bo kot znano v Trstu v prostorih pomorske postaje od 10. do 14. julija. Prispele so že prijave in tudi referati voč kot 200 strokovnjakov iz vsega sveta, medtem ko obenem pričakujejo delegaci je številnih jezikovnih in narodnostnih manjšin, predvsem z evropskega področja.
K RADIO
\ TRSTA
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15. Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 30. junija do 6. julija 1974 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Glasba za kitaro. 10.15 Poslušali boste. 11.15 Mladinski oder: »Veliki bedaki«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Staro in novo. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 15.45 »Grozdje in trta«. Drama. 16.55 Nedeljski koncert. 18.00 Šport in glasba. 19.00 Glasba iz filmov. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. 22.20 Pesmi za vse.
Ponedeljek: 11.35 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Album Čajkovskega. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Glasba v noč.
Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Medigra za pihala. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Šaljive zgodbe F. Mikuletiča. 19.20 Za najmlajše. 20.35 G. Verdi: »Falstaff«, opera.
Sreda: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncert. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora. 20.35 Simfonični koncert.
21.15 Za vašo 'knjižno polico. 22.15 Pesmi brez besed.
četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost...
18.30 V ljudskem tonu. 19.10 Svetovni popotniki. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Ivan Vasiljevič«. Drama. 22.15 Sprostitev ob glasbi.
Petek: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Deželni koncertisti pred orkestrom. 19.00 Poje Oto Pestner. 19.10 Na počitnice. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorne skladbe deželnih avtorjev. 19.10 Mala enciklopedija dovtipov. 19.25 Revija zborovskega petja. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Jacobus Gallus«. Radijska igra. 21.30 Vaše popevke.
PD »Podgora« priredi v soboto 29. in v nedeljo 30. junija tradicionalni
PRAZNIK ŠTRUKLJEV
ob cerkvi v Podgori
Sobota, 29 junija: ob 16h nogometna tekma med poročenimi in neporočenimi-Ob 19.30 Otvoritev: Nastopajo: podgorska mladina s pestrim sporedom, kvartet »Podgora«, ansambel »Veseli štever-janci« in ansambel Lojzeta Hledeta. Nedelja, 30. junija: ob 18h nastop ansambla »IGO RADOVIČ« iz Nabrežine.
Deloval bo buffet z domačimi štruklji/ okusnimi piščanci in klobasami na žaru-Točili bomo pristno domačo kapljico.
★
LJUBLJANSKA TV
Spored od 30. junija do 6. julija 1974 Nedelja: 9.20 Reymont: »Kmetje«. 10.15 Ljudje in zemlja. 11.20 Otroška matineja/ 12.20 Nedeljsko popoldne. 18.15 »Toto v’ norišnici«, film. 20.40 V gosteh pri Nuši-ču. 21.30 Oddaja o Pološki jami.
Ponedeljek: 16.50 Pregled s svetovnega nogometnega prvenstva. 18.25 V deželi lotosov. 18.50 Pet minut za boljši jezik. 20.50 »Ravbarski cesar«. 21.50 Kul. diagonale.
Torek: 18.25 Veseli tobogan: Ruše. 19.00 Cesta in mi. 19.20 Naši zbori. 22.10 Rej" monl: »Kmetje«.
Sreda: 15.50 Frankfurt: SP v nogometu/
18.15 »Beli kamen, film. 18.45 Atletika. 19.1? Od zore do mraka. 22.00 Sp v nogometu: druga polfinalna tekma.
četrtek: 9.55 Poštarski pevski zbor lZ Maribora. 16.45 Pregled s SP v nogometU'
19.15 Pesmi. 20.35 »Mavrica«, film. 22.10 Likovni nokturno.
Petek: 18.25 Revija mladinskih pevski!1 zborov v Zagorju. 19.00 Etnomuziikologij®' 20.50 »Sneg na Kilimandžaru«, film.
Sobota: 15.50 Svetovno nogometno prveU" stvo: tekma za 3. in 4. mesto. 18.45 LegcU' da o divjem lovcu. 20.30 Melodi je Jadran-'1 Split 74. 22.20 »Colombo«, film.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpe® • trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, * temu dodati 12 96 davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnit Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Gostovanje novogoriškega gledališča