cena 1000 dinariev številka 41(946) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje. 13. oktobra 1988 Brzojavka najodgovornejšim zveznim in republiškim vodstvom S slavnostne seje skupščine smo poslali predsedstvu SFRJ, Centralnemu komiteju Zveze komunistom Jugoslavije, predsedstvu Slovenije in Centralnemu komiteju ZK Slovenije brzojavko /. naslednjo vsebino: »Delegati skupščine občine Velenje in vodstev družbeno političnih organizacij, zbrani na slavnostni seji ob občinskem prazniku v Titovem Velenju, ki ji prisostvujejo delegacije predstavnikov občinskih skupščin in vodstev družbeno političnih organizacij pobratenih občin Pucareva. Splitu. Vrnjačke Banje, Subotice in Djakovice se obračamo na vas z zahtevo in podporo, da se r vseh delih Jugoslavije zagotovi ustaviti red. Ob našem dolgoletnem sodelovanju med pobratenimi mesti s Titovim imenom so se stkale pristne gospodarske, politične. kulturne in druge s humanostjo prežete vezi. zato smo ogorčeni nad stanjem, ko se poskuša s pritiski doseči posamične interese in zasejati v naša prizadevanja in bratstvo in enotnost ter vsesplošni razvoj, seme sumničenj in sovraštva. Enotni smo. da ustavne in druge spremembe, če bodo dosežene brez soglasja narodov in narodnosti Jugoslavije, ne morejo biti trajni temelj nadaljnjega skupnega razvoja, da je izhod iz krize le v demokratičnem skupnem hotenju in naporih za lasten razvoj socialistične samoupravne Jugoslavije. Prepričani smo, da je nadaljnji stabilnejši razvoj v SFRJ možen le ob enakopravnosti, medsebojnem spoštovanju in večji motiviranosti za ustvarjanje vseli, ki tu živimo. Za tako pol razvoja smo se v medsebojnem sodelovanju zavzemali do-sedaj in se bomo tudi v bodoče.« Teden otroka V počastitev tedna otroka se je po šolah, vrtcih in krajevnih skupnostih naše občine zvrstilo več prireditev. Eno takšnih so prejšnjo nedeljo pripravile vrle članice društva prijateljev mladine iz Lokovice. Že S. pionirske letne olimpiade, s katere je tudi gornji posnetek, se je udeležilo okrog 80 najmlajših krajanov iz krajevnih skupnosti Zavodnje, Pesja, Škal in domačinov. Letošnji teden otroka je minil v znamenju »Otrokom najboljše«. Pa je temu tako? Žal, moramo ugotoviti, da ne povsod in vedno. Otroke imamo sicer radi. To pa je za njihov razvoj, za razvijanje njihovih sposobnosti mnogo, mnogo premalo. Zato moramo bolj kot kdajkoli prej v teh nerožnatih časih paziti, da ne bodo prav otroci žrtve globoke krize, skrbno presoditi, kaj je tisto, kar najmanj rabijo za svoj razvoj. Še kako prav bi bilo, da najmlajšim družinskim članom nismo namenili dovolj pozornosti le v tednu otroka, ampak da bodo deležni skrbi svojih in družbe staršev skozi celo leto. Od 1. oktobra 55 odstotkov več Zadnja letošnja podražitev stanarin Stanarine in najemnine so v občini Velenje od 1. oktobra višje /a 55 odstotkov. Tako so sklenili delegati skupščine Stanovanjske skupnosti občine Velenje na oktobrskem zasedanju. To pomeni, da bomo v občini Velenje do konca leta s stanarinami dosegli 2.52 odstotkov vrednosti revaloriziranega stanovanjskega sklada in da je to tudi zadnja podražitev stanarin v letošnjem letu v občini Velenje. Čeprav"so delegati to podražitev sprejeli, menili so namreč, da je potrebna, da preprečimo propadanje stanovanjskega sklada, da so sredstva, ki so na voljo za vzdrževanje stanovanj premajhna, pa niso šli mimo tega, da pa je precej denarja izgubljenega zato, ker stanarine ne izterjujejo jjftttjno. Niso mogli mimo podat-$Kda je v letošnjem letu za 30 jistaSl milijard neizterjanih terja-tevSkjporabnikov družbenih sta- S novuiij. i K> ju pa precejšnja številka. če jo primerjamo s 40 milijardami kolikor jih bomo do konca leta »dobili« na račun višjih stanarin. Tokrat so bili delegati zaradi tega problema, na katerega opozarjajo na sleherni seji skupščine, vedno izraziteje pa takrat, ko so na dnevnem redu podražitve, neizprosni. Zahtevali so, da se neplačniki objavijo v našem časopisu. (mkp) Nove osnovne šole so se seveda najbolj razveselili učenci, ki so jo tudi predali namenu Na VII. OŠ Šalek od ponedeljka pouk Ob občinskem prazniku — nova šola Praznik občine Velenje je vsako leto slovesen. Bil je pred leti, ko smo namenu predajali nove in nove pridobitve in bil je tudi v letih, ko na ta dan nismo prerezali nobenega traku. Morda je bil zato toliko sloves-nejši letos, ko smo otvorili VII. osnovno šolo, resnici na ljubo, ne še cele, kajti telovadnica ji še vedno manjka. A če smo /mogli zgraditi šolo. bomo tudi telovadnico ob njej. Od ponedeljka je v novi šoli Šalek že pričelo pouk 510 učencev. Šola, katere notranja površina meri 4700 nr je stala 10 milijard dinarjev. Sredstva zanjo smo občani Velenje zbrali s samoprispevkom, prispevki delovnih organizacij in sredstvi Občinske izobraževalne skupnosti. V soboto opoldan se je pred šolo in v njej zbralo veliko Ve-lenjčanov, ne samo tistih, ki jim je namenjena učencev, učiteljev, otvoritev so prišli pozdravit tudi mnogi drugi; tisti, ki so prisostvovali svečanemu zasedanju občinske skupščine, vodstev družbenopolitičnih organizacij, mnogi gostje, ki so na ta dan prišli v Titovo Velenje, predstavniki pobratenih mest in partnerskega mesta Djakovice in mnogi, ki so prišli z vseh koncev občine Velenje. Med gosti je bil tudi Miloš Prosenc, sekretar Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, ki je imel ob tej priložnosti tudi slavnostni govor. Predstavniki šole so vse sprejeli gostoljubno, s staro slovansko navado — kruhom in soljo ter medico, učenci so jim pripravili lep program, Franc Avberšek, ki je prisotnim spregovoril v imenu gradbenega odbora za izgradnjo te šole, pa je poudaril, da je šola zgrajena za 720 otrok in čeprav jih je v ponedeljek k pouku sedlo samo 510, jih novi že čakajo v vrtcih in že prihodnje šolsko leto bo šola povsem polna. (mkp, mz) Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje Dvakrat vizija pri hodnosti Prihodnje dni se bosta za skoraj 21.000 delavcev sestavljene organizacije združenega dela Gorenje vrstila dva nadvse pomembna dogodka. V ponedeljek, 17., in v torek, 18. oktobra, bo v Titovem Velenju problemska konferenca o nadaljnjem razvoju tega poslovnega sistema, katere delovno geslo je »Kako v prihodnost«. Pred leti, ko so sprejemali poslovno filozofijo oziroma doktrino, so opredelili vizijo Gorenja kot sodobne, transnacionalne socialistične korporacije (združenega podjetja), ki bo usposobljena v povprečju več kot polovico svoje proizvodnje prodati na tehnološko najzahtevnejših tujih trgih. O pogledu v prihodnost razpravljajo te dni člani ZK Gorenja, razmišljanja in ugotovitve pa bodo njihovi delegati skupaj s poslovodnimi delavci obravnavali na problemski konferenci o nadaljnjem razvoju tega poslovnega sistema. Delegati problemske konference, na katero so povabili zraven drugih gostov tudi predstavnike občin, kjer so Gorenje-ve delovne organizacije, bodo pregledali razvojno politiko in razvojno strategijo Gorenja tudi glede na razmere, ki bodo v Evropi po letu 1992. \ V torek, 18. oktobra, ob 10. uri pa bodo v Rdeči dvorani odprli že tradicionalno razstavo dosež- kov in razvojnih hotenj poslovnega sistema Gorenja. Kot vselej bodo tudi letos predstavljene številne novosti za prihodnje leto, sicer pa bo v središču pozornosti zagotovo kakovost Gorenja. N. K. Krajevna skupnost Šoštanj Vsestranski napredek s skupnimi močmi Praznik krajevne skupnosti je prav gotovo najprimernejša priložnost za oceno opravljenega dela. za pogovor o nalogah v prihodn je ter za javno zahvalo vsem listini, ki so pri uresničevanju zastavljenih cilje* pomagali po svojih najboljših močeh. To so konec prejšnjega tedna na svečani seji skupščine krajevne skupnosti storili tudi krajani Šoštanja. Slavnostni govornik, predsednik skupščine krajevne skupnosti Rudi Bajec, je v svojem govoru najprej obudil spomine na dogodke izpred 47. let. ko so partizani v noči iz 7. na 8. oktober, leta 1941 za nekaj ur osvobodili Šoštanj ter na tragično maščevanje okupatorja, ki je iz mariborskih zaporov pripeljal 10 krajanov in jih ustrelil kot talce. Ob tem nikakor ni mogel zaobiti trenutnega dogajanja na gospodarskem in političnem področju v naši domovini. Posebej je poudaril, da nas težave ne smejo omajati, ampak moramo vsi prispevati svoj delež za lepše čase, postoriti marsikaj, da bosta prišla bratstvo in enotnost do svoje prave veljave brez ovir in številnih tegob. Ogromen vsestranski napredek so krajani Šoštanja dosegli s hodnje ureditev zazidalnega načrta in začetek aktivnosti za revitalizacijo trga Bratov Mravljakov v Šoštanju. Tudi razmišljanja in začetne priprave na izgradnjo kabelsko distribucijskega sistema je treba nadaljevati do konca. Poleg predstavnikov družbenopolitičnega življenja naše občine so se svečane seje skupščine krajevne skupnosti Šoštanj udeležili tudi predstavniki pobratenih Vrncev iz Vrnjačke Banje. V svojih pozdravnih besedah so izrazili željo po nadaljnjem uspešnem sodelovanju in izmenjavi izkušenj ter povabili delegacijo pobratene krajevne skupnosti Šoštanj na praznovanje njihovega praznika, ki ga slavijo 13. oktobra. Svoje misli pa končali z naslednjimi besedami: »Težki časi nas morajo zbliževati in še krepiti bratstvo in enotnost.« Ob koncu svečane seje skupščine krajevne skupnosti Šoštanj S svečane seje skupščine krajevne skupnosti Šoštanj skupnimi močmi ter ob pomoči širše družbenopolitične skupnosti predvsem na komunalnem področju. Posodobitev Tekavče-ve, Aškerčeve in Koroške ceste ter rešitev še nekaterih drugih vprašanj so dovolj tehten dokaz, kako je mogoče z dobrim delom in aktivnostmi ustvariti tudi v nerožnatih časih pogoje za naš lepši jutri. S prestavitvijo eksplota-cijske meje je Šoštanju odprta pot nadaljnega razvoja, zato je ena od prednostnih nalog v pri- so podelili najprizadevnejšim krajanom plakete in priznanja. Najvišje priznanje, grb mesta Šoštanj, sta letos prejela Janez Lek-še, in sicer za svoje vestno delo v delegatskem sistemu in pri izgradnji kabelsko distribucijskega sistema, ter Olga Medved za marljivo delo na vseh področjih življenja in dela v krajevni skupnosti. Učenci tamkajšnjih osnovnih šol in gostje ter krajani pa so se nato zbrali še na komemoraci-ji na Cesti talcev v Šoštanju. P000CXXXX3000CXXXXXXSQ00CXXXXXXXXX>0CXXXXXXXXXKI000000000« Delegat, kaj pa je tebe treba bilo? Da se že grejemo je nesporno dejstvo. Da po višji ceni je kot kaže dejstvo. Če zakonito, je pa sporno, a še vedno dejstvo. Danes bi me sicer nekateri radi prepričali o nasprotnem in mi dobrohotno razlagajo, da ne razumem čisto dobro. Res so poti delegatskega odločanja zapletene. včasih odločitve tudi nerazumljive. a ta, o čemer pišem tokrat. je vsaj zame kristalno jasna. Bila sem tam, ko so delegati, če ti odločajo o ceni toplotnega ogrevanja, rekli podražitvi NE. Nekateri so ta NE razumeli drugače, celo kot nepotreben, ker so glasovali o nečem, kar je bilo že tako ali tako sprejeto. Sama še vedno trdim, da glasovali so, in glasovali so PROTI. Poglejmo potek dogajanja, ki je v zadnji fazi sporen. V začetku septembra se podraži toplotna energija na pragu TEŠ. V začetku septembra Izvršni svet Sob Velenje sprejme »odred- bo« o najvišji možni podražitvi ogrevanja. Dovoljenje da do 90 odstotkov, odločitev pa je stvar delegatov. V septembru se sestane Odbor za plan pri Komunalni skupnosti, ki na podlagi pravilnika kot pooblaščen organ skupščine podraži ogrevanje za toliko kolikor je dražja na pragu TEŠ-a. NAŠA TEMA Na osnovi tega bi lahko Vekos že natisnil višje položnice za ogrevanje. A pravim bi lahko. In tudi bi, če ne bi bilo skupščine, ki je soglasje odbora postavila na glavo. Konec septembra je skupščina Komunalne skupnosti. Po mnogih zapletih, ko v zboru uporab- nikov s cenami ne gre in ne gre tako kot bi si želeli, ko se ugotovi, da je predlogov skoraj toliko kot delegatov, pade predlog, ki gre v glasovanje. Ta predlog pa je tisti, o katerem je svoje že rekel odbor. Že prej. Odbor je podražil, delegati pa so z glasovanjem podražitev zavrnili. S tem pa odločili, da podražitve še ne bo. Če moja trditev ne drži, potem me zanima: zakaj je bil predlog dan v glasovanje, če je bila podražitev zakonito sprejeta že na odboru? Ker so delegati glasovali o tem predlogu in ga zavrnili, kaj velja ? To kar je odločil odbor v imenu delegatov ali to, kar so odločili delegati v svojem imenu? Glede na kasnejši tok dogajanja, bi rada zvedela pa še nekaj, česar še vedno ne vem: smo podražili, ali nismo? Če smo, kdo je podražil in za koliko ? Milena Krstič-Planinc 2.stran * HSS C3S OD ČETRTKA DO ČETRTKA titovo velenje ★ 13. oktobra 1988 Iz govora Miloša Prosenca, sekretarja Predsedstva CK ZKS »Nihče nam ne bo vsiljeval svoje volje Slavnostni govornik na slovesnosti ob otvoritvi nove šole v Titovem Velenju je bil sekretar predsedstva CK ZKS Miloš Prosenc, ki je namenil v svojem govoru vso pozornost sedanjemu trenutku v naši domovini. Opozoril je na resnost razmer in med drugim dejal: »Hkrati z gospodarskimi problemi in socialnimi vprašanji se vedno znova odpira-jb tudi politične teme, ki zadevajo položaj človeka in človekovih svoboščin. Ob vse večji ekonomski, politični in človeški negotovosti se nenehno postavlja tudi vprašanje, ali poznamo svojo družbeno perspektivo in možnosti izhoda iz težav? Ljudje so vse bolj kritični, zbegani in zahtevajo jasne odgovore, kako naprej ter večjo odgovornost posameznikov in institucij političnega sistema. Na najbolj odgovorni točki je zveza komunistov in najvišji državni ter oblastni organi. Gre za vse bolj opravičeno skrb in bojazen, da ne bi v sedanji družbeni napetosti potegnili napačnih potez, ki bi onemogočile demokratično reševanje ključnih problemov v Jugoslaviji in nadaljnje poglabljanje socialistične samoupravne demokracije. Nobenega problema — ne razvojnega, ne ustavnega in tudi ne kosovskega — ne bomo razrešili s silo in z zanikanjem različnosti ali celo z grožnjami, da je vsako drugačno stališče tudi, če je oblikovano demokratično in z voljo ljudi, že napad na Jugoslavijo in njeno stabilnost. To je obrambna drža birokracije. Mislim, da je prav obratno: stabilnost naše več nacionalne skupnosti bo vse bolj krhka, če se v njej vsak narod in posameznik ne bo čutil svobodnega, saj le tako lahko največ pripomore k svojemu in skupnemu razvoju, kar je Miloš Prosenc, sekretar Predsedstva CK ZK Slovenije skupen cilj vseh tistih, ki nam ni vseeno, kako bomo v Jugoslaviji živeli in kakšno državo bomo imeli: unitarno ali demokratično. Takšno, ki bo sposobna razvijati bogatejši socializem in večjo kvaliteto življenja v njej ali takšno, nad katero bo leglo vzdušje izrednega stanja in napetosti, kar bo ugonobilo vsako voljo in kreativnost, ki jo še kako potrebujemo, če želimo voz potegniti iz blatnih kolesnic.« Prisotne je v svojem govoru spomnil na nedavno konferenco slovenskih komunistov s katero smo ustvarili družbeno politične pogoje, da bi svojo in širšo družbeno pozornost usmerili k tistim vprašanjem, ki zadevajo »socializem po meri ljudi«, nato pa se je spet ustavil pri zadnjih dogodkih v Jugoslaviji. Med drugim je rekel: »Nikoli se nismo zavzemali za tržno gospodarstvo in reformo gospodarstva samo zaradi sebe. Ce bi bilo tako, potem bi nam sedaj lažje šlo kot nam gre, toda pripravljeni smo vzdržati na tej poti, ker samo to pelje naprej iz krize in v bogatejšo družbo. Nikoli nismo menili, da samo v Sloveniji razumemo demokracijo; je pa ta edina alternativa za vso Jugoslavijo. Nikoli nismo bili proti strpnemu usklajevanju o vseh skupnih zadevah, smo pa v zvezi komunistov proti temu, da bi vsak problem brez upoštevanja specifičnosti potiskali na skupno kopito, ker potem s tako rešitvijo v končni fazi ni nihče zadovoljen. Vprašanje kvalitete življenja v naši skupni domovini postavljamo in bomo postavljali zato, ker smo se na podlagi zgodovinske odločitve AVNOJ združili v federativno Jugoslavijo zato, da bi v njej gradili socialistične in samoupravne odnose po volji ljudi ter demokratično življenje, za kar pa je predpogoj polna enakopravnost vseh narodov in narodnosti. Pri tem ne mislim, da nismo tudi mi soodgovorni za razmere v Jugoslaviji in da je pri nas vse dobro, drugje pa vse zanič, kar se nam podtika. Toda nihče nam ne bo vsiljeval svoje volje ali potiskal druge platforme, ki ne bi vsebovala tega, o čemer sem govoril in kar je tudi programska orientacija Zveze komunistov Jugoslavije. Treba je imeti pokončno držo, kot sem dejal na konferenci ZKS, pri tem pa imeti pred očmi slovensko suverenost in jugoslovansko skupnost . . .« V svojem govoru se je Miloš Prosenc dotaknil tudi Velenjskih vprašanj, čisto na koncu pa se je obrnil k domačinom, krajanom Šaleka, kjer tudi stoji nova šola. Takole je dejal: »V tej krajevni skupnosti živite na istem prostoru poleg večinskega slovenskega naroda še Hrvati, Srbi, Muslimani, Črnogorci, Albanci in nekaj krajanov, ki so se opredelili za Jugoslovane. V tej atmosferi negotovosti in lahko rečem tudi manipulacije z množicami ne bi smel nihče netiti vžigalic nad suhim listjem nacionalnih strasti. To bi si želeli za vso Jugoslavijo in to naj bo skupno sporočilo z našega srečanja. Tudi zaradi mladih in njihove bodočnosti! CELJSKO OBMOČJE @ CELJSKO OBMOČJE @> CELJSKO Ne dodatnih ekoloških obremenitev Zahtevamo, da bo v prihodnje o vsaki nadaljnji aktivnosti sproti obveščena tako slovenska kot vsaka od lokalnih javnosti. Občutek, da se tako usodne stvari, kot je lociranje odlagališča, odvija za hrbti prebivalcev katerekoli skupnosti, dodatno zmanjšuje možnosti za uspešen rezultat pri trajni rešitvi odlaganja radioaktivnih odpadkov — to so med drugim zapisali v stališča, ki jih je skupina delegatov za zbor občin skupščine SRS s sedežem v občini Celje naslovila na zbor občin republiške skupnosti. Za posebno stališče so se odločili po informacijah o aktivnostih za določitev trajnega odlagališča radioaktivnih odpadkov in seveda po obsežnih razpravah (ogorčenih seveda) v celjskih in drugih občinah ter na regijskih telesih. Seveda ni potrebno ponovno poudarjati, zakaj je ta informacija tako razhudila ljudi na celjskem območju, saj smo o tem že dovolj pisali. V stališčih pravijo, da čeprav še ne gre za terenske raziskave oziroma raziskave, za katera bi bila potrebna dovoljenja lokalnih oblasti, je javnost na Celjskem zaradi dogajanj v »kabinetih« Geološkega zavoda vznemirjena. Opozarjajo na vse bolj oblikovano ekološko zavest prebivalcev, ki tudi poznajo obremenjenost okolja in gotovo ne bodo dovolili, da bi občina dala potrebna soglasja za lociranje odlagališča na tem območju. Pri vsem tem pa ne gre za nikakršno sklepanje na pamet, saj so se v celjski občini in nato tudi v regiji lotili tega področja na strokovni osnovi. Občinski dokumenti in regijska ekološka bilanca kažejo, da ni mogoče to območje ekološko dodatno obremenjevati. Take bilance pa so ponekod že, drugod pa bodo v kratkem vgrajene v vse planske dokumente. Ob trdnem spoznanju, da ni možnosti za lociranje trajnega odlagališča jedrskih odpadkov na območju cel jske regije, v stališčih predlagajo, da izvršni svet skupščine SRS ustavi nadaljnje raziskave pri iskanju odlagališča na vseh teh petih perspektivnih lokacijah na celjskem območju (Smrekovec, Velunje, Stranice, vzhodni in severovzhodni del Dobrne). Na ta način bodo tako posredno in neposredno privarčevana znatna sredstva in preprečeno nadaljnje nepotrebno vznemirjanje občanov celjske re- (-fk) Rečem vam, da nekaterim prav vse prav pride! Če je na primer za nek občinski praznik slabo vreme pa zato odpade kako srečanje in z njim morda še kaka pojedica, takoj rečejo: aha nam je to odpadlo, oni so pa lahko šli nekam posedet. In tisti »oni« izgovorijo s takim naglasom, da še človek, ki stvari ne pozna najbolje, takoj ve, za koga bi lahko šlo. Ljudem ob tem seveda ni pomembno, če je to res ali ne, saj bi tudi v primeru, da ni bilo res, našli kakšne primerne besede. In nekaterim tudi smučarska centra na Golteh in na Rogli prideta prav, da govorijo o re- SAVINJSKO ŠALEŠKA NAVEZA Zimska neenotnost gijskem razbijanju. Seveda pri tem ne mislijo, da bi bilo treba oba centra združiti in ju morda celo stisniti skupaj; prav jim pridejo čisto druge stvari. Nobeden od obeh centrov sicer ne leži v nobeni od »glavnih« regijskih občin, toda vseeno pravijo, da se »Goltaši« ozirajo proti Koroški, pa se ob tem tudi takoj spomnijo nekaterih ambicij o še tesnejši navezavi oziroma povezavi tega območja. Za tako razmišljanje jim pridejo piav že skupne vozovnice za smučarijo. Z enotno karto je namreč mogoče smučati tako na Golteh kot na Kopah. O tem, da bi kdo pomislil na »merxovski« interes sploh ne pomislijo. Na drugem koncu pa kažejo na Roglo, ki se s podobno orientacijo usmerja na mariborsko Pohorje. In ob tem spet spominjajo, da so se Zrečani z Rogli že pred časom tudi turistično organizacijsko povezali s tistimi »totimi«. Ob vsem tem pa bi vendarle pričakovali, da si bo kdo omislil skupno vozovnico za oba »naša« zimska centra. Tako pa pravijo, da sploh nič ne sodelujeta. Ampak, če jim že po malem dam prav, pa le vidim, da se bi lahko stvari premaknile na bolje. Zvedel sem namreč, da bo na Golteh novo dvosedežnico postavil Unior. Vsi pa seveda vemo, da ima Unior tudi Roglo. Morda bo kdo rekel, da to vendar nima nobene zveze. Morda res ne, toda tisti, ki jim prav vse prav pride, bodo niti že znali povezati. (frk) KS Šmartno v Titovem Velenju Ob prazniku priznanja V krajevni skupnosti Šmartno v Titovem Velenju so s svečano sejo skupščine krajevne skupnosti pred tednom dni, proslavili krajevni praznik, 6. oktober. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanje skupščine krajevne skupnosti. Za dobro delo v delegacijah, so priznanje prejeli: Jože Ambrožič, Ludvik Glavnik in Edo Cen- trih, za razvoj športnih aktivnosti \ kraju, pa so izročili priznanje Milanu Pogorelčni-k u. (mkp) EMONA EKSPRES- Vse poti vodijo v... To, kar bi lahko slišala Jugoslavija na nedavni konferenci slovenske socialistične zveze o varstvu človekovih pravic, bi marsikomu v teh časih sploh ne moglo škodovati. Toda. jugoslovanski tisk ima preveč opraviti z mitingi, odstopi, s klicanjem na odgovornost, s Kosovom, s srbsko in jugoslovansko ustavo in z"napadi na JLA. Tako so ostali govorci po krivici preslišani in poignorira-ni, kar je tudi odraz nepripravljenosti vseh tistih, ki dandanes toliko kričijo o krivicah, ki da se dogajajo na Kosovu in v Srbiji nasploh, ki manipulativno brskajo po zasebnem življenju nekaterih politikov -zlasti slovenskih da bi s poceni provokacijami, lažmi in izmišljotinami diskvalificirali vse in vsakogar, ki ne misli tako »kot bi moral misliti v teh težkih časih«. Pa prav o svobodi misli in pogledov je bilo na konferenci o varstvu človekovih pravic toliko lepo izrečenega in povedanega, čeprav je že od vekomaj znano, da se človek loči od opice prav po tem, da zna in hoče in ima pravico misliti s svojo, ne s tujo glavo. Prav zato. ker so za nas vse predolgo mislili drugi, smo zdaj tam, kjer smo: v znani lumpenproletarski ma-niri se zdaj marsikdo razglaša za misel naroda, za najbolj vernega slugo kolektivne misli in celo za misel nekega namišljenega jugoslovanstva, ki da je alfa in ornega našega bodočega obstoja in sploh jamstvo, da bo Jugoslavija še naprej država. Vse je naenkrat postalo samo črno in belo, s poudarkom na Slovencih kot črnih ovcah v tej naši bratski skupnosti. Znana slovenska kmečka trmoglavost bi na primer rada vedela, ali lahko v Sloveniji še govorimo slovensko in če morebiti lahko kakšno rečemo tudi o naših skupnih ustavnih spremembah. Tako slovenski narod v teh težkih časih provocira demokratično jugoslovansko javnost, ki je za enotnost, za bratstvo, za jugoslovanstvo včasih tudi s pozivi k orožju in k nekakšni novi vstaji, ki ho baje v primerjavi s kosovsko bitko mačji kašelj, kar nam nakazujejo že nedavna dogajanja v Novem Sadu. Optimisti so prepričani, da bo zdaj militantnost ljudskih množic, ki je dosegla enotno Srbijo v neenotni Jugoslaviji, splahnela! Spremembe srbske ustave bodo takšne kot so rekli v Beogradu, saj praktično ni več nikogar, ki bi si upal kakorkoli oponirati demokratičnemu ljudskemu besu, ki je skorajda demoliral poslopje vojvodinskega parti jskega komiteja. Tudi, če bi kdo v predlogu sprememb srbske ustave opazil, da manjka kakšna vejica, bo /daj lepo tiho, da ga ne bi diferencirali še kako drugače, kot pa samo s klicanjem po odstopu. Igra je dobljena, bitka tudi. kaj pa vojna? Solovičev odbor za turistična popotovanja po domovini se je razpustil, ker je baje spoznal, da ni več potrebe po organiziranju mitingov, saj je dosegel to, kar je hotel. Če se prav spomnim, je hotel ureditev razmer na Kosovu in če kaj vem. so razmere v tej pokrajini vse prej kot urejene še slabše so kot takrat, ko omenjenega odbora še ni bilo. Težko bi rekli, da je bil namen odbora. da razmere na Kosovu poslabša, vse namreč ka/e. da mu za Kosovo sploh ni šlo. šlo pa mu je za »novo srbsko v stajo«. ki bo popravila krivice »druge Jugoslavije« i/ leta 1974. kot sta je čedalje glas- Piše: Vinko Vasle neje slišati — Tito in Kardelj (eden na pol Slovenec po materi. drugi pa — kako grozno spoznanje! — sploh samo Slovenec) oslabila Srbijo v stilu znanega reka »Slaba Srbija — močna Jugoslavija«. Tako ne kličemo na odgovornost samo živih (ki se lahko celo branijo s prostosti, če si upajo), ampak že tudi mrtve. Nič ne mislim primerjati, ampak spomnimo se, da je znameniti Džugašvili imenovan Stalin nekatere svoje partijske sovražnike najprej obsodil na smrt. likvidiral in jih potem za kazen posmrtno izključil iz partije. Zaradi komunistične doslednosti! Po vsem. kar se je zgodilo v teh dneh (zlasti v Novem Sadu). bi ta hip morala zav ladati red in mir in blaga spokojnost. Ampak, sem že rekel, da je bila dobljena samo ena bitka, vojna še zdaleč ne. Resni analitiki našega političnega sistema namreč opozarjajo, da zmaga nove srbske ustave še ni dovolj, ker se bodo srbske množice lepega dne spomnile, da jim nova republiška enotnost še ne daje zajetnejšega kosa pa čeprav samo črnega kruha. Kaj torej storiti, da se jezne množice ne bodo obrnile proti lastnim reformatorjem, ker se bodo počutile nategnjene in prevarane? Tukaj nastopimo Slovenci s svojim popolnim nerazumevanjem zgodovinskih trenutkov Jugoslavije, ko se v imenu nove bratske ljubezni, enotnosti in Jugoslavije nikakor nočemo odreči nekaterim svojim suverenim pravicam in še kar gobcamo o tem, da teh in teh predlogov sprememb zvezne ustave že ne bomo sprejeli. V redu, ampak potem bomo lahko sebi pripisali — slišimo vsak dan — če bo država padiu v ustavno krizo, čeprav ne vem, kaj bi pri vseh naših krizah to še dodatno pomenilo. Absolutna manjšina kar Slovenci smo — pač ne more zaradi svojega pregovornega egoizma in separatističnih teženj še naprej slepo zagovarjati nekaterih svojih pogledov na novo zvezno ustavo. Baje, pravijo nekateri. te pravice nimamo in naj nikar ne izkoriščamo zmedene ustavne možnosti, da se ustava sprejema s popolnim soglasjem vseh federalnih enot. Če bo treba, se bo zgodilo tudi drugače. Dušan Popovski, predsednik zv ezne skupščine, je celo napovedal svoj tfepreklicni odstop, če do 2tl oktobra sedanji predlog ustavnih sprememb ne bo sprejet. Da gre za izsiljevanje in nesprejemljiv pritisk, je popolnoma jasno, ampak kaj takšnega v tej deželi nikogar več ne preseneča. I.goistični in vase zaverovani Slovenci bi se namreč morali zavedati, da to nikamor ne pelje, čeprav bi radi vsaj vedeli, kam to pelje. In si tudi mislimo. Da bi si vendarle zadnji hip premislili, si zlasti prizadeva beograjski tisk. ki vsak dan odkriva šovinistične in nacionalistične slovenske grehe in grešnike. In na slovenskih zidovih parole »Srbe na vrbe« in »Bosance u lance« in še kakšno, če ho treba. Saj ni pomembno, da teh parol dejansko ni. pomembno je. da bi lahko bile, da vse kaže, da morajo biti. In kaj imamo Slovenci za govoriti lepo o svojih politikih to je nesprejemljivo, saj se ve, da je tudi v slovenskem partijskem vrhu treba narediti diferenciacijo - je rekel eden od govorcev. ki je pomagal odstaviti svoje lastno partijsko predsedstvo v Novem Sadu. Zakaj ne bi šel delat red še v Slovenijo? »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita IO. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen l. maja 1965; od I. janur-ja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane V.ovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Franti-škaFoita 10. telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 1.000 dinarjev. Mesečna naročnina 3.560 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike 21.340 dinarjev, za tujino 36.260 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa'1-1 proizvodov. 13. oktobra 1988 ★ titovo velenje PRAZNIK OBČINE VELENJE nas cas* stran3 FOTO KRONIKA Slovesno zasedanje zborov občinske skupščine Iz slavnostnega govora Draga Šuleka Predno je na govorniški oder na svečanem zasedanju /borov skupščine in vodstev družbeno političnih organizacij občine Velenje stopil svečani govornik, predsednik skupščine občine Velenje Drago Sulek, so vsi v dvorani doma kulture vstali. Oglasila seje himna. Hej slovani. Zapel jo je mešani pevski zbor Centra srednjih šol. Tak je bil začetek slovesnosti ob občinskem prazniku. 8. oktobru. Med nami so bili predstavniki republiških organov in organizacij, medobčinskih organizacij, pripadniki oboroženih sil, sosednjih občin in pobratenih občin Pucareva, Splita. Vrnjačke Banje in Subotice ter partnerskega mesta Dakovica. Zbor pa so s številnimi brzojavkami pozdravili tudi mnogi drugi, med njimi posadka ladje Velenje. Po slovesnem govoru Draga Šuleka je nastopil najsvečanejši trenutek, podelitev priznanj in nagrad občine Velenje. Srebrni grb občine Velenje, ki se podeljuje za večletno uspešno delo in za dosežke s katerimi se povečuje ugled občine in se lahko podelita le dva, sta prejela Jane/ Ba-sle za ustvarjalni prispevek k razvoju občine s predanim delom na najvišjih družbenih in poslovodnih funkcijah in l\an Marin za požrtovulno in predano delo in za izjemne rezultate pri razvoju glasbenega izobraževanja in glasbene kulture v občini Velenje. Bronasti grb občine Velenje so prejeli Albin Amon, za predano, vztrajno in uspešno delo na odgovornih družbenih funkcijah in v svojem življenjskem okolju: Rudi Bajec /a večletno aktivno in uspešno delo v borčevski organizaciji. v telesno kulturnih organizacijah. v krajevni samoupravi ter društvenem življenju Šoštanja; Stane Prašnikar /;i dolgoletno uspešno delo in dosežke, ki so pomembno prispevali k razvoju Šmartnega ob Paki: in Avto moto društvo Titovo Velenje /,i 30 let izjemno uspešne vzgojne in preventiv ne dejavnosti v cestnem prometu in za uspehe na drugih področjih društvene dejavnosti. Nagrado 8. oktober, ki se podeljuje /a izredne uspehe in dosežke pri razvoju gospodarstva in utrjevanju družbeno ekonomskih odnosov v občini Velenje pa so prejeli Marjan Gaberšek za uspešno vodenje delovne organizacijo Modni salon: delovna organizacija Kra Titovo Velenje za izredno skrb pri zagotovitvi in izboljšanju osnovne preskrbe v občini Velenje. Denarni del nagrade p;i so poklonili bolnišnici Topolšica za nakup nujne medicin- ske opreme. Skupina poslovnih delavcev velenjskega dela Gorenje . sozd Stane Debevc, Todor Dmitrovič, Jože Dolinar. Ivan Draužbaher, Stane Flander, Sonja Klemene, Zofija Klobčar, Slavko Korošec. Andrej Kr/ič, Jože Kuder, Mart in Marolt. Jane/ Miklavčič, Albin Repše, Jože Stanič. Krika Špeglič, Miro Ternik, Marjan l rbančič, Ivan Vitežnik, Jože Zagožen in Darko Zupane. Delavci Gorenja so z uspešnim u res n i če v a n j e m sanacijskega programu od ukrepa družbenega varstva \ letu I983 ustvarili solidne temelje za svoj razvoj in s tem v veliki meri tudi za nadaljnji razvoj občine Velenje. Nedvomno so sanacijski razultati uspeh prizadevanj tisoče delavcev za tekočimi trakovi, v remontnih delavnicah, v nabavi, prodaji. serv isu. razv oju in v seh drugih službah Gorenja, toda nesporno je. da so najtežje breme nosili poslovodni delavci. Skupini teh delavcev, ki so vztrajali na odgovornih funkcijah od začetka do danes, so podelili letošnjo nagrado 8. oktober. Denarni del nagrade so v podporo akciji Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje odstopili mladim. Nagrado Karla Destovnika-Kajuha, ki se podeljuje posameznikom in organizacijam za izredne delovne uspehe in dosežke na področju družbenih dejavnosti v občini Velenje pa so prejeli Herman Arlič za aktivno delo na vseh področjih družbeno političnega življenja v krajevni skupnosti Škale in telesno kulturno dejavnost v občini Velenje. Herniina Groznik za aktivno družbeno politično delo. še posebej pri razvoju in širjenju taborništvu ter kot izredni vzgojiteljici mladih: Občinski odbor Rdečega križa Titovo Velenje za aktivno delo in uspehe pri širjenju humanitarne dejavnosti in Zve/a društev upokojencev Velenje /u izredne uspehe pri povezovanju društev upokojencev občine Velenje. V imenu vseh nagrajencev se je zahvalil Janez Basle, prisotne pa je v imenu pobratenih občin in partnerskega mesta pozdravil predstavnik občine Pucurevo Alit Kamič. Pankrac Semečnik, predsednik OK ZSDL Velenje pa je vsem prisotnim prebral vsebino telegrama, ki smo ga s tega zbora poslali predsedstvu federativne republike Jugoslavije. CK ZKJ, predsedstvu SRS in slovenskemu centralnemu komiteju Zveze komunistov . Po krajšem koncertu pa so delegacije položile cvetje pred spomenik tovariša Tita, pred spomenik Onemele puške in pred spomenik Edvarda Kardelja. Svečanega zasedanja občinske skupščine so se udeležili številni gostje iz republike, sosednjih in pobratenih občin. [po Pozdravne besede predstavnika pobratenih mest Alita Kamiča Pobratene občine smo sposobne dokazati, kako živimo v bratstvu in enotnosti Slovesno zasedanje skupščine je z nekaj pesmimi popestril pevski zbor Centra srednjih šol S svojim delom in znanjem si zagotovimo lepši jutri! Najvišji letošnji priznanji, srebrna grba občine Velenje, sta prejela Janez Basle (levo) in Ivan Marin (med sprejemom priznanja). Nagrado 8. oktober je prejela tudi skupina poslovodnih delavcev Gorenja. V njihovem imenu jo je sprejel Andrej Kržič. V imenu pobratenih občin — Pucareva, Splita, Vrnjačke I Banje, Subotice in prijateljske Djakovice, je prisotne pozdravil < predstavnik občine Pucarevo Alit Kamič. Med drugim je v svojih pozdravnih besedah poudaril: »Zavedati se moramo, da je naša družba razredna in da vodimo težko razredno borbo. To je boj delavskega razreda za svojo zgodovinsko pozicijo, za pravico razpolaganja z dohodkom, z akumulacijo. Trenutno stanje pa je takšno, da so vplivi drugih struktur pri nas na dohodek tako močni, da je delavcem preostalo le še to, da se borijo za osebne dohodke. Ravno to pa je pripeljalo tako daleč, da so se začele stavke, da delavci vse bolj množično odhajajo pred skupščine. Zaradi tega namenjamo zdaj več pozornosti socialni politiki kot pa politiki socialističnega razvoja. Mislim, da smo pobratene občine sposobne, da takšno stanje spremenimo, da s svo- jim primerom pokažemo, kako lahko živimo v bratstvu in enotnosti. Zato tudi mislimo, da v tej državi ne more delati vsakdo kar hoče in kakor hoče, ampak samo to, kar je dobro vsemu jugoslovanskemu ljudstvu. Vsi, ki drugače mislijo, sigurno niso z nami ali bolje povedano, mi nismo z njimi. In na koncu vam še enkrat želim zdravja ter miren in uspešen razvoj.« Alit Kamič »Letošnji praznik občine Velenje slavimo v času in razmerah, ki nas navdajajo z mešanico začudenja in strahu, ko preprosto ne moremo verjeti, da se vse to, kar lahko vidimo in preberemo, zares dogaja v naši domovini. Čeprav osebno še vedno verjamem, da smo in bomo, vsaj dolgoročno, ljudje v vsakem kraju, v vsaki občini pretežno »sami svoje sreče kovači«, ne vem in ne znam oceniti, koliko somišljenikov imam za takšno prepričanje v tej dvorani, v naši občini, v Sloveniji in v Jugoslaviji.« Nato je predsednik občinske skupščine nanizal v svojem govoru gospodarske in druge dosežke v občini, ki nedvomno kažejo, da je politika opiranja na lastne sile zanesljivo prava. Osvetlil pa je tudi naše probleme in nadaljeval: »Seveda se s preprostim seštevanjem plusov zu uspehe in minusov za neuspehe težko dokopljemo do globalne ocene o tem, kako uspešni smo pravzaprav bili. Temeljni problemi neravnove-sja med trenutno gospodarsko močjo in med rastočimi potrebami po družbenem standardu, ki izvirajo iz pretekle eksplozivne rasti, še zdaleč niso razrešeni. Kljub temu upam trditi, da smo se v občini Velenje že premaknili na pravo stran pomembne prelomnice. Ne samo po sili gospodarskih razmer, temveč predvsem po logiki zdravega razuma je prevladalo pomembno spoznanje, da dosedanji poudarjeno količinski razvoj, v katerem štejejo le tone. metri, komadi, ne vodi nikamor. Z vrsto uspešno izvedenih sanacij, začenši z Gorenjem leta 1983, je občinsko gospodarstvo tudi praktično dokazalo, da lahko na ohranitev relativnega blagostanja računamo samo z boljšo organizacijo dela, z več znanja in z odpiranjem v svet, katerega zahtevna in neizprosna tržišča so edino objektivno merilo dosežene kvalitete. Spoznanje o nujnosti zamenjave kulta kvantitete s kultom kvalitete v naši občini ni le politična parola. O tem smo se poenotili komunisti občinske organizacije na svoji pomladanski konferenci in o tem smo se poenotili v občinski skupščini s soglasnim sprejetjem ciljev in razvojne strategije občine Velenje, popularno imenovanim programom »Q«. Ta program seveda ni mogel zrasti kot nekaj odtujenega le v glavah peščice občinskih funkcionarjev. Svoje korenine ima že v omenjenih sanacijskih programih, v ukrepih rudnika in elektrarne za večjo gospodarnost in za večjo produktivnost in v vsesplošnih skupnih prizadevanjih vrstč drugih kolektivov za to. da bi se dvignili nad sivino povprečja. Vsebina programa je v marsičem v dobrem sozvočju z napovedano jugoslovansko reformo gospodarskega sistema v smeri tržnega gospodarstva, ko naj bi vsakdo v stabilnejših pogojih gospodarje- Drago Šulek govoril o sedanjem trenutku in med drugim dejal: - »Nisem prepričan, globoko pa upam, da bo v naši domovini tudi v teh težkih časih zmagal razum, da nas različni pogledi na spremembe ustave ter kriza državnosti v republiki Srbiji in iz nje izvirajoči mitingi solidarnosti, ne bodo pripeljali do globokega družbenega razkroja in s tem potisnili v razvoju desetletja nazaj. V imenu nas in naših otrok upam, da bodo razkrite nizkotne, iz zgodovine predobro poznane .metode zlorabe nacionalnih čustev ljudskih množic za to, da določene strukture ali družbene grupacije poskusijo uveljaviti nadvlado nad drugimi. Danes, tovarišice in tovariši, nimamo več Tita, ki bi lahko s svojo državniško modrostjo in s svojo avtoriteto obrnil tok dogodkov spet v pravo smer. To lahko storimo le sami, ne z argumenti moči, temveč z močjo argumentov. Prebivalci Titovega Velenja moramo imeti do sedanjih razmer še posebej odgovoren odnos. Ne samo zato, ker smo Jugoslavija v malem. Zaradi nas samih torej, ki smo sodelovali v izgradnji tega mesta in si v njem urejamo življenje moramo Jugoslaviji pokazati in dokazati, da lahko 33000 Slovencev, 3200 Muslimanov, 2100 Hrvatov, 1800 Srbov, 2800 pripadnikov drugih narodnosti v tem mestu in v tej občini še naprej živi v miru in slogi in se s svojim delom in znanjem še naprej trudi ne le za preživetje, temveč za lepši jutri. In tako bi lahko bilo povsod v Jugoslaviji.« nja prevzel večjo odgovornost za svoj lastni obstoj in razvoj.« Opozoril je na napake iz preteklosti, nato pa obudil spomin na noč med 7. in 8. oktobrom leta 1941, ko je skupina partizanov za nekaj ur zavzela mesto Šoštanj. »Verjetno jim tega niso ukazali iz Ljubljane ali Beograda,« je dejal, »ampak so se /a akcijo odločili tukaj. In tako ni bilo samo v Šoštanju, tako je bilo v celotni Jugoslaviji. Vsi so kaj hitro spoznali, da se morajo kljub bre/upnosti položaja za svobodo boriti sami, s svojim pogumom, s svojo iznajdljivostjo ...« Ob koncu svojega govoru pa je Ob koncu slovesnosti so delegacije položile cvetje k Titovemu in Karde Ijcvemu spomeniku ter k spomeniku Onemele puške. Drago Šulek 4. stran ★ fiaS C9S____OD TU IN TAM titov° velenje ★ 13. oktober 1988 35. Mednarodna razstava »Sodobna elektronika '88« v Ljubljani Podnajemniki v solidarnostnih stanovanjih So prijavljeni? Precej neprijavljenih prebivalcev šteje naša dolina. Ugotovitev ni nova, toda kako temu pojavu priti na rob? Zlasti veliko je med neprijavljenimi podnajemnikov. Čeprav smo v občini Velenje pred časom sprejeli odlok o teh razmerjih, pa doslej verjetno še nikomur ni uspelo ugotoviti, koliko tistih, ki sobe oddajajo, se sploh ravna po njem. Tudi lastniki stanovanj v občini Verjeno ne vedo, kdo sploh biva v njihovih stanovanjih. Prejšnji teden, četrtek, pa so predstavniki delovne skupnosti SIS gospodarskih dejavnosti, predstavniki Vekosove temeljne organizacije Stanovanjske oskrbe skupaj s predstavniki Postaje milice opravili ogled stanja v nekaterih stanovanjih, ki so last Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje, solidarnostnega sklada. Izbor stanovanj najbrž ni bil naključen, bili so v šestih stanovanjih, dveh na Kersnikovi 1, dveh v Hrastovcu št. 1, v enem stanovanju v ulici Heroja Šercerja 2 v Šoštanju in enem v Šaleku 50. Pri tem so ugotovili, da imajo nekateri od imetnikov stanovanjske pravice v teh stanovanjih prostor umno zaseden, najbrž ne zaradi razumevanja stiske mnogih podnajemnikov, prej zaradi kakšnih drugih razlogov. Čeprav tudi tega ne moremo trditi. Se pa postavlja vprašanje, imajo podnajemnike prijavljene, tako kot to zahteva odlok? Tokrat so naredili le uraden zapisnik o tem, koga so v teh stanovanjih »našli« in si zapisali tudi imena tistih, ki so bili v času njihovega obiska odsotni. Vse podatke bodo še skrbno preverili, in če bo potrebno tudi ukrepali proti tistim, ki izkoriščajo stanovanjsko stisko ljudi, pridobili bodo uradne dokumente prija-vno-odjavne službe, ki so jo tudi seznanili s stanjem podobno kot vse pristojne organe. Bati se je le, da bodo kratko spet potegnili podnajemniki, ki bodo morali kot »dokaz« solidarnostnega početja imetnikov stanovanjske pravice, pred vrata. I Samoupravna stanovanjska skupnost Pričetek planskih aktivnosti V Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Velenje so že pričeli s pripravo planskih dokumentov za prihodnje leto. Do IS. novembra bodo pripravili usmeritve in elemente plana za prihodnje leto. Tako uporabniki kot izvajalci morajo do tega datuma posredovati elemente planiranja na skupno službo SIS gospodarskih dejavnosti. V osnovi morajo biti seveda skladni s srednjeročnim programom stanovanjske skupnosti za obdobje 1986—1990 in samoupravnim sporazumom o temeljih plana Stanovanjske skupnosti občine Velenje. Na osnovi tega bi do 15. decembra pripravili in obravnavali osnutek plana Stanovanjske skupnosti, do 31. januarja prihodnjega leta pa bi osnutek obravnavali in sprejeli delegati Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje. (mkp) Gorenje Mali gospodinjski aparati Povečana proizvodnja V delovni organizaciji Gorenje Mali gospodinjski aparati v Nazarjah so v prvih devetih mesecih letos naredili 840.915 malih gospodinjskih aparatov, kar je 9 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. za prodajo na tuje trge pa so jih namenili 393.453. Poudariti pa je treba, da delajo letos v tej Gorenjevi tovarni zahtevnejše male gospodinjske aparate. V obdobju januar—september so v Gorenju Mali gospodinjski aparati naredili 330.095 električnih ročnih mešalnikov, 172.788 kavnih mlinov, 171.956 rezalnih strojčkov itd. V primerjavi z ena- kim lanskim obdobjem so, na primer, povečali proizvodnjo rezalnih strojčkov kar za 36 %, proizvodnjo kavnih mlinov pa za 6 %. N. K. POD PRHO Pred objavo seznama neplačanih stanarin Ma zadnji seji skupščine Stanovanjske skupnosti občine Velenje so delegati zahtevali objavo neplačnikov stanarin r Našem času. Poleg lega. da neplačniki sedaj »visijo obešeni« v posameznih stanovanjskih objektih, seveda na oglasnih deskah poimensko lam kjer živijo, še javna objava v našem časopisu. Dobro. Ampak oh tem bodo morali tisti, ki bodo la seznam pripravljali (številka v katerem bo objavljen, bo gotovo najbolj brana), upoštevali nekaj pomembnih zadev. Spomniti se bodo morali na to. da smo neplačnike pred časom, res je dolgo lega. že objavljali v Našem času. In listi, ki so se v seznamu znašli kljub temu. da so stanarino redno plačevali. so »pobesneli«. Upravičeno. Zalo bo treba tankočutno pazili, da se r seznam tudi tokrat ne prikrade kakšen lak. Na Stanovanjski skupnosti bodo gotovo najprej dogovorili kriterije, koga pravzaprav r ta seznam. Tistega, ki je dolžan samo en mesec? Bojim se. da bi bil potem ta predlog, tistega ki je dolžan dva meseca ali tistega, ki je dolžan tri in več mesecev'' Glede na to. da so vzroki neplačevanja stanarin (pravzaprav pa skupaj s stanarino ludi ne tisto, kar je zbrano nc isti položnici) zelo različni, bi bilo potrebno v tem seznamu posebej označili tiste, ki teh obveznosti ne poravnajo iz protesta! Tudi takšni so med neplačniki. ki jim. če malo pretiravam, že deset lel kaplja na glavo, pa se enajsto leto odločijo. da bodo svoj problem pokazali tako. da bodo prenehali s plačevanjem. Bojim se le. da teh lisli. ki hi jih moral, ne opazi. Ne nazadnje se pa sprašuje ludi. kaj pa delajo tisti, ki so stanarino dolžni izterjali'.' Pravo bogastvo je. če drži podatek, ki smo ga slišali na skupščini, da je trideset milijard i sla rili i neizterjanih stanarin.' Ampak, če mi nihče nič noče. če ne plačam, če pozabi name. če moje ime vsake toliko časa r splošno zadovoljstvo vseh sosedov objavi le na oglasni deski, zakaj bi plačevala ? Sramota (saj lo je cilj teh seznamov. kajne '.' Vljudni opomini se dolžnikom navadno pošiljajo v zaprti kuverti na njih osebno) pač ne trga žepa. Zato se bojim, da tudi tokrat, kljub resnemu opozorilu delegatov, da tako ne gre. tistemu, ki ima trdo kožo. tudi objava r Našem času ne bo prišla do živega. kaj drugega bo potrebno iznajti. Konec koncev pa. če r trgovini ne plačaš, ne dobiš. Ali s stanovanji ni tako'.' Je morda pravica, uporabljali družbeno stanovanje dana komu na vekomaj? M. Krstič — Planine Elektronika vse pomembnejša tudi v Gorenju Gorenje Elektronika Široka potrošnja je obogatila paleto barvnih televizijskih sprejemnikov Gorenje Procesna oprema je predstavila več novosti s področja profesionalne elektronike strateških sistemih, vse pomembnejše mesto. Na 35. »Sodobni elektroniki "88« je Gorenje predstavilo zadnje razvojne dosežke ter tudi prve rezultate intenzivnega tehnološkega prestrukturiranja uspeš- Od 3. do 7. oktobra je bila v Ljubljani, na Gospodarskem razstavišču, jubilejna 35. Mednarodna razstava elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije, robotike, računalništva is nukleonike »Sodobna elektronika '88«. Zraven 179 domačih razstavljalcev je na tej, tudi v svetu znani in uveljavljeni manifestaciji, sodelovalo še 326 razstavljalcev iz tujine. Predstavljene so bile profesionalne elektronske naprave, sestavni deli, enote in materiali zanje, oprema za proizvodnjo, telekomunikacije, računalniki, radiodifuzija in inženiring, prav tako pa tudi strokovna literatura. V sejemskih dneh pa je bilo v Ljubljani tudi več strokovnih posvetovanj. Delovna organizacija Gorenje Elektronika Široka potrošnja. drugi največji proizvajalec barvnih televizijskih sprejemnikov pri nas. je vzbudila veliko zanimanje obiskovalcev z novo generacijo barvnih televizijskih sprejemnikov. posebej tudi s tistimi v tako imenovanem »monitor lo-oku«. raembno pa je, kar je bilo poudarjeno tudi med pogovorom s časnikarji, da dosežkom nekaterih drugih Gorenjevih programov pri uveljavljanju na tehnološko najzahtevnejših svetovnih trgih sledi v zadnjem času tudi elektronika. Na razstavi je sodeloval tudi Gorenje Servis Na »Sodobni elektroniki "88« je sodelovalo tudi Gorenje. Njegov razstavni prostor, paviljon »Jurček« je bil po mnenju številnih obiskovalcev, nadvse domiselno urejen, prav tako pa tudi njegova okolica. Verjetno je ludi »zunanja podoba Gorenja« na »Sodobni elektroniki "88« privabila na razstavni prostor presenetljivo veliko obiskovalcev. Na že tradicionalni časnikarski konferenci so predstavniki Gorenja povedali, da sicer predstavlja ta poslovni sistem dosežke in razvojna hotenja vsako leto na številnih sejmih doma in na tujem. Sodelovanje na ljubljanski »Sodobni elektroniki« pa je tudi za Gorenje posebnega pomena. Elektronika zavzema namreč v vseh poslovnih področjih, tako imenovanih integralnih Mednarodno razstavo »Sodobna elektronika "88« si Je v petih dneh ogledalo 60.000 obiskovalcev, domačih in tujih Predstavitev Gorenja so si z zanimanjem ogledali tudi številni najodgovornejši predstavniki Slovenije, med njimi tudi Janez Stanovnik, predsednik Predsedstva SR Slovenije ne elektronike in strojništva v enotno računalniško podprto procesno opremo, je •> Ljubljani predstavila robot Štefan 130 s Krmilnikom Gorenje K 103 za točkovno varjenje, dva prost o-programima sistema za vodenje tehnoloških procesov v industriji - KUP 2000 in KUP 2000 M. Delovna organizacija Gorenje Servis pa je predstavila industrijsko obnovo najpomembnejših sestavnih delov Gorenjevih izdelkov s področja elektronike, prav tako pa tudi projektiranje in montiranje skupinskih antenskih naprav ter sistemov kabelske in satelitske televizije. nih proizvodenj in vlaganj v razvojno obetavne programe. Obiskovalci razstave pa so se lahko tudi sami prepričali, da je Gorenje v zadnjem času okrepilo sodelovanje z domačimi in tujimi znanstvenimi institucijami, na novo pa navezalo dolgoročne stike z nekaterimi vodilnimi sorodnimi svetovnimi proizvajalci. Po- ln še nekaj podrobnosti o predstavitvi Gorenja na 35. »Sodobni elektroniki *88« v Ljubljani: Delovna organizacija Gorenje Procesna oprema, ki se uvršča med vodilne jugoslovanske proizvajalce tehnološke opreme, ki združuje programe profesional- industrijski terminal za zajemanje podatkov v proizvodnji (prvi tovrstni jugoslovanski izdelek) ter merilne in testne sisteme za preizkušanje raznih električnih veličin. Delovna organizacija Gorenje EKO, proizvajalec elektro in elektronskih komponent, je v Ljubljani razstavljala med drugim tudi brezkontaktna stikala in časovne releje. Njihova brezkontaktna stikala imajo praktično neomejeno področje uporabe, delujejo pa brez dotika. Uporabljati jih je mogoče v delovnem procesu. Ta program je tudi izvozno izredno zanimiv. Časovne releje pa izdelujejo v kombinaciji digitalno-analogne tehnike: s kombinacijo več medsebojno vezanih tovrstnih relejev je mogoče urediti enostavnejše krmiljenje. N. K. Koto: H. J. ■■^■■BflBBBS^S&MSflBBHHHHHI^HHHHHHDBI 13. oktobra 1988 * titovo velenje nas cas * stran s Človek, ki s svojo dejavnostjo preoblikuje naravne pojave in procese v pokrajini, je povzročil da je naravna pokrajina praktično izginila, kultura ki jo nadomešča, pa je zaradi premalo pretehtanih posledic spremenjena v onesnaženo, močno degradirano pokrajino. Nobenega dvoma ni več — v občini Velenje je degradacija okolja eden izmed osrednjih družbenih problemov. Še posebej, ker se po različnih kazalcih onesnaženosti (onesnaženost zraka, vodnih virov, umiranje gozda) uvršča med tri najbolj onesnažene in prizadete slovenske regije (ob Zasavju in zgornji Mežiški dolini). Zelo zaskrbljujoče je dejstvo, da vseh oblik in možnih posledic onesnaževanja niti še ne poznamo in spremljamo. Tako zelo malo vemo o onesnaževanju prsti, kvaliteti hrane, pa tudi o onesnaževanju, kislosti padavin (dež, sneg). Glede na onesnaženost zraka \ Sloveniji in njene izpostavljenosti onesnaženim vetrovom Zahodne in Srednje Evrope lahko neugodno sliko pričakujemo tudi glede onesnaženosti padavin. V okviru raziskovalnih nalog o degradacijski problematiki občine Velenje, smo se lotili tudi prvih, bolj sistematičnih meritev kislosti padavin. Rezultati opravl jenih analiz padavinske vode nam bi namreč služili kot kazalec splošne onesnaženosti okolja in obenem kot eden od pokazateljev dejanske in potencialne ogroženosti vodnih virov. Zbrani podatki naj bi služili kot prvo vodilo glede potrebnosti nadalj-nih raziskav in reševanju omenjene problematike. Ob pomoči prijaznih in ustrežljivih domačinov (njihova pomoč pomeni tudi finančni prispevek), je bilo 14. juli ja vzetih prvih 20 vzorcev deževnice na naslednjih mestih: Titovo Velenje, Kavče, Šoštanj. Topolšica, Zavodnje, Šentvid, Ravne, Gaberke, Plešivec, Škalske Cirkovce, Paški Kojzak, Bevče, Arnače, Veliki vrh, Lokovica, Paška vas, Skorno, Rečica ob Paki in Bele vode. Tek. Št. TRDOTA El. št. vzorca Celok Karb. Ca- Mg,- -PH SO, prevod. trd. trd. trd. trd. 1 1 0,15 0,84 0,6 0,55 7,09 1,92 97 2 2 0,8 0,56 0,5 0,3 6,01 — 40,2 3 3 0,85 0,56 0,5 0,35 6,17 7,68 24.1 4 4/ 0,75 0,56 0,5 0,25 5,01 41,8 5 4- 2 1,4 1.12 0,95 0,45 5,75 — 39.1 6 5 2,4 1,96 1.6 0,8 6.67 2,88 63 7 6 1.4 1.12 0,9 0,5 6.47 13.44 37.8 8 7 1.5 1,12 0,95 0,55 5,96 10.56 24.1 9 8 1.15 0.84 0,7 0,45 6,22 37.44 41 10 9 1.15 0.84 0,65 0,5 5.96 — 31.1 1 1 10 1,75 1.4 1,15 0,6 6,16 19,2 34.9 12 11 1,7 1.4 1,15 0,55 6,88 48,96 115 13 12 l.l 0,84 0,6 0.5 6,32 37,44 64 14 13 2,1 1,68 1.5 0.6 5,94 18.24 52 15 14 1.5 1,12 0,9 0.6 6,04 11.52 42 16 15 1,55 1,12 1,05 0,5 5,21 9.6 36 17 16 1,1 0.84 0.6 0.5 6.54 8.64 43.4 18 17 1.4 1,12 0,9 0,5 6,36 — 38,3 19 18 1.4 1,12 0,95 0.45 5,74 — 29,8 20 19 2,35 1,96 1,6 0,75 6,33 22,08 66 V fizičnogeografskem laboratoriju Oddelka za geografijo FF v Ljubljani so bile opravljene analize trdote vode, pH. So. in električne prevodnosti. Z vidika onesnaženosti deževnice so bili najbolj zanimivi rezultati o kislosti vode, ki nam jo prikazuje vrednost pH. Rezultati analiz pH kažejo, da so bile že v poletnem času v posameznih območjih občine kisle padavine. Po mednarodno sprejeti klasifikaciji so to padavine, kjer je vrednost pH pod 5,6. Od naših vzorcev se deževnica iz Zavodenj (pH = 5,01) in Velikega vrha (pH = 5,21), uvršča med kisle padavine. Ob tem pa je zaskrbljujoča tudi ugotovitev, da samo 4 od vseh vzorcev glede vrednosti pH ustrezajo normam za pitno vodo, saj je večina vzorcev imela pH vrednost nižjo od 6,5. Za tehtnejše zaključke seveda zmankajo primerjalni rezultati in dodatne meritve. Vendar že navedeni podatki vzbujajo dodatno zaskrbljenost in opozarjajo na nujnost celovitejšega reševanja in hitrega ukrepanja. Posledice onesnaženosti ozračja, do katerega prihaja v prv i vrsti zaradi lokalnih virov onesnaževanja (TE Šoštanj in drugi manjši viri), se očitno kažejo tudi v onesnaženosti padavin, morda pa že tudi v zastrupljenosti prsti in doma pridelane hrane (živalske, rastlinske). Dovolj tehten razlog za odgovorno strokovno delo, predvsem pa za konkretne ukrepe! Mira Sajko Obnova atletskega stadiona Odmevi Skoraj gotovo boni deležen sodbe, da ne poznani stvari, da o vsem skupaj premalo vem, da se praskam tam, kjer bi me naj ne srbelo, pa vendar se mi zdi, da je prav, če povsem svoje mnenje — mnenje o nameravani rekonstrukciji atletskega stadiona. V zadnji številki tednika Naš čas smo lahko prebrali, da so dani pogoji za sanacijo in rekonstrukcijo atletskega stadiona ob jezeru v Titovem Velenju. Tla so se umirila, pogrezanja ne bo več, denar bo zagotovljen. Da tu je vse lepo in prav. Mislim pa, da se je treba ob načrtu razširitve atletskih stez vendarle zamisliti. Res nisem strokovnjak, a vse se mi zdi. da širjenje atletskih stez ne bo mogoče brez razrušitve tribun in nasipa okrog stadiona. To pa verjetno pomeni skoraj enako kot izgradnja novega stadiona. Ogromno dela iti ogromno stroškov. Morda se lahko potem tudi zgodi, da bo zmanjkalo sredstev za opremo, za kvalitetno prevleko tekaških stez. In zakaj je potrebna širitev tekaških stez oziroma povečanje njihovega števila na 8 stez? Zato, ker tako za uradna mednarodna atletska tekmovanja zahtevajo pravila mednarodne atletkse zveze. Toda — ali je res realno in razumno računati na takšna tekmovanja'.' Dejstvo je, da večje Izjava št. 6 Na vprašanje oz. proteste glede lokacije jedrskega odlagališča je Republiški komite za energetiko odgovoril takole: Pri aktivnostih za odločitev lokacij za trajno odlagališče nizko in srednje radioak. odpadkov v SR Sloveniji so vključene za to strokovno usposobl jene institucije v SR Sloveniji iz področja tehnologije in družboslovja v okviru skupine SEPO pri Inštitutu Jožef Štefan, in sicer: Geološki zavod SR Slovenije, Biotehnična fakulteta, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Seizmološki zavod SR Slovenije, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Katedra za ekološko psihologijo Filozofske fakultete, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, Inženirski biro "Elektroprojekt in Inštitut Jožef Štefan. Predhodni izbor lokacij je bil napravljen samo na osnovi najosnovnejših geoloških kriterijev: sestava tal, hidrogeo- število gledalcev pritegnejo in da imajo večjo odmevnost le najkvalitetnejše atletske prireditve. Te prireditve pa so izredno drage in zahtevajo ogromen organizacijski aparat. Kaj res ni dovolj za Slovenijo, da imamo ustrezne fizične pogoje za mednarodna atletska tekmovanja v Celju, v Ljubljani, verjetno tudi v Mariboru in Novi Gorici? Verjetno bi bili celjani zainteresirani, da kakšen miting ali prvenstvo organizirajo ob pomoči velenjskega atletskega kluba — s skupnimi močmi bi bilo gotovo mogoče več narediti in prav tako bi se lahko vedelo, da smo svoj delež prispevali velenjčani. In ne navsezadnje do Celja je le 25 km in gotovo to niti tekmovalcem, niti gledalcem za res kvalitetne prireditve ni predaleč. Menim torej, da ni smiselno začeti v Titovem Velenju gradbenih podvigov, ki bi naj omogočili mednarodna atletska tekmovanja. Prepričan sem, da je za velenjsko atletiko mnogo bolj srno-terno kvalitetno saniranje atletskega štadijona v obstoječih iz- logija in tektonika. Na osnovi teh kriterijev je bilo izbranih 39 lokacij na ozemlju SR Slovenije, ki bodo pregledane na osnovi dodatnih meril. Skupine SEPO je že pred zaključkom celovite izdelave metode in kriterijev za izbor lokacij. Med možne lokacije se ne bo vrinila nobena, ki ne bo izpolnjevala vseh kriterijev oz. meril. Nuklearna elektrarna Krško bo zagotovila trajno odlaganje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, zato je potrebno predhodno opraviti izbiro lokacij na osnovi podatkov, s katerimi v Sloveniji že razpolagamo. Te vrste raziskav — kabinetne — ne prepoveduje noben predpis, niti tega ne more preprečiti interes ožjega območja, ker s tem ni prizadeta njegova integriteta. V skladu s svojimi zadolžitvami in pristojnostmi se bomo zavzemali za dosledno izvedbo planskih postopkov pri izbiri lokacij za odlagališče RAO tako, da nobena odločitev ne bo sprejeta brez popolne uskladitve vseh interesov. IS Skupščine SR Slovenije je že 1987. 1. zagotovila, da odlagališče nizko in sred-njeradioaktivnih odpadkov ne bo locirano v nobeni družbenopolitični skupnosti, ki se v uskla-jevalnem postopku ne bo strinjala s pogoji odlaganja. merah in več denarja nameniti za izboljšanje drugih pogojev za delo in trening atletov, za delo Atletskega kluba (trenerji, oprema, stroški priprav in tekmovanj, razširitev dela z mladimi). Gotovo je, da kvaliteta atletike ni v objektih, ampak predvsem v atletih. Zato je bol j prav vložiti sredstva v njihovo športno rast. kot pa trositi denar za dvoml jive san je o organizaciji velikih mednarodnih tekmovanj. Še vedno se je pokazalo, da so za razvoj športa bolj pomembni odlični športniki in odlični športni strokovnjaki in delavci, kot pa velike športne prireditve in ogromne investicije v nove objekte. Zimska olimpija-da v Sarajevu na eni strani in odlični smučarji-tekmovalci v Sloveniji na drugi strani, so lep dokaz za to staro resnico. In še to. Ne gre pozabiti, da v Titovem Velenju vendarle že imamo, če se le hočemo dobro organizirati, vse pogoje za atletsko tekmovanje najvišje ravni. Res je to le ena disciplina, a to je disciplina, ki lahko pritegne veliko kvalitetnih športnikov, veliko gledalcev in pozornost širše javnosti. Primerna je za mlade in stare, za rekreacijo in za vrhunsko tekmovalnost. Seveda mislim SPRAŠUJEMO (tudi delegatsko vprašanje): Zakaj se opravljajo raziskave tudi na območjih družbenopolitičnih skupnosti, kjer so se občani in najvišji organi DPS že opredelili proti lokaciji odlagališča na svojem območju in tudi na območju cele Slovenije? Tako se ustvarja mnenje, da bo lokacija vsiljena, kar ustvarja skrajno negativen odnos do postopka iskanja te lokacije. Del odgovora na to vprašanje smo našli v 22. št. Poročevalca Skupščine SRS, kjer IS Skupščine SRS nalaga Republiškemu komiteju za varstvo okolja in urejanje prostora, da pripravi predlog odloka o merilih za določitev objektov in naprav ter drugih posegov v prostor, za katere sprejme prostorske izvedbene načrte IS Skupščine SRS ter s tem v zvezi ustrezno dopolnitev zakona o urejanju prostora. Med oblikovalci kriterijev pa pogrešamo predvsem dva: — strokovnjake s področja obrambe in samozaščite, — strokovnjake za zaščito prebivalstva pred ionizirajočim sevanjem. Kako bo odlagališče 100% zavarovano pred sabotažami in diverzijami v morebitnih nemirnih časih ali vojnem obdobju? Šaleško ekološko društvo na kros ob velenjskem jezeru. Če na področju ob jezeru res ne bo več pogrezanja, je to področje tako treba čimprej urediti. Ob tem bi bilo treba le še nekoliko urediti obstoječo stezo za kros in urediti boljši izstop in vstop proge na štadion. Na osnovi izkušenj se da hitro oblikovati odlično organizacijsko ekipo, ki bo kos tudi največjim tekmovanjem. Tekmovanjem — ki bi imela velik odmev in jih je mogoče izvesti z manjšimi stroški ter predvsem s. kvalitetno nadgraditvijo tega, kar so velenjski atletski delavci že izgradili. m. j. Nasvet Rodovniška služba v konjereji V Sloveniji je na pobudo Konjerej-skega društva Slovenije že od leta 1934 organizirana rodovniška služba. S ciljem povečati število konj z znanim poreklom in dvigniti genetski potencial konj smo v Sloveniji leta 1982 pristopili k vodenju B rodovnika za konje slovenske hladnokrvne pasme (SLH). Podatki, ki jih vodijo občinski štabi za SLO in TO kažejo na nezadovoljivo stanje v konjereji, saj je do 50 % konj za njihove potrebe nesposobnih. Območna pospeševalna služba v kmetijskih zadrugah in ZŽV Celju ugotavljata, da letni privez žrebic ne zadošča za obnovo lastne črede. Rejci kobil v največjem obsegu obnavljajo čredo s kupljenimi odraslimi kobilami. Pri teh živalih gre mnogokrat za skrite hibe in kronične plodnostne motnje. Na ta način prihaja do nezadovoljstva konjerejcev in neekonomi-čnosti reje. Na območju ZŽV Celje zavodska strokovna služba vodi B rodovnik SLH pasme konj. Vsako leto v oktobru se vrši v sodelovanju z žrebčarji in osnovno pospeševalno službo v kmetijskih zadrugah evidentiranje in žigosanje žrebičk rojenih v tekočem letu. V poštev pridejo vse zdrave žre-bičke brez vidnih hib in so potomke mater v tipu SLH pasme in lieencira-nih Irebcev noriške oz. SLH pasme. Rejcu, ki se obveže, da bo žrebičko redil tri leta in jo v starosti treh let pripustil pod priznanega žrebca, pripada premija v znesku 100.000,— din. Lastnik lahko tako žrebičko tudi proda drugemu rejcu za nadaljnjo rejo. Zainteresirani rejci lahko svoje živali prijavijo žrebčarjem ali pospeševalcem zadolženim za konjerejo v kmetijskih zadrugah. V oktobru bomo opravili tudi pregled in sprejem triletnih žrebic (evidentirane v jetu 1985) v B rodovnik. Edi Staroveški, dipl. vet. Izgubljena nedolžnost Nine w Šumnik OH, TA ČUDOVITA BITJA Na obrobju doline ležita dva majhna svetova: na kmetiji živi Šumnikova družina, v bližnji Hosti pa množica gozdnih živali. V vsakem od obeh svetov teče življenje po utrjenih kolesnicah, vsak ima svoja pravila življenja, ki je večidel mirno, brez večjih pretresov. O vsakem živem bitju na robu doline bi lahko napisali posebno zgodbo . . . Nina nemirno postopa pod velikim hrastom na robu Hoste v pričakovanju današnjega večera. Po nekajdnevnem tuhtanju se je le odločila, da se bo danes prvič v svojem življenju vsa predala moškemu. Res, da je imela za to že dosti priložnosti, a nikoli se ji ni zdel pravšen trenutek ali pa pravšen moški. Tako kot vsa dekleta je sanjarila o svojem ; ,icu, ki bo prija-hal na belem konju in jo vzel sredi dišečih pernic. Boris, s katerim se je videvala že od začetka počitnic, sicer ni bil čisto pravi princ iz sanj. toda v tem času se je nanj že globoko navezala in zato njena odločitev ni bila prav težka. Med čakanjem v mislih obnavlja prizore iz filmov v katerih so dekleta izgubljala ne dolžnost, morda ji oo tako pri dobljeno znanje vsaj malce nadomestilo pomanjkanje izku šenj. Ko se Boris končno prika že, sonce že tone za obzorje Vsa trhla se Nina prepusti neu čakanim rokam, ki ji segajo v lase, se sprehajajo po tilniku ir pohitijo do prijetno zaobljenih bokov. V toploti prvega sen tembrskega večera so oblačila lahka, prav nikakršna ovira za iščoče roke. Polni, čvrsti dojki se belo rišeta v obrobje mra čnega gozda, bradavici se trde upirata ustnicam, ki nadaljujejo pot tja, koder je dekliško telo se maloprej zakrivalo poletno krilo. Ninino telo je voljno, žel jno moškega v sebi! Pod vročimi poljubi se stegni razkleneta, pot moškemu je odprta. Boris ve, da je prvi, prodira počasi in zre v solzne oči. Nina joče. Joče od ostre bolečine, kf je z vsakim gibom v njeno notranjost močnejša. Nobene romantike. nobenih vulkanov sreče in strasti, nobenega zmagoslavja nad naravo. Samo še glasno ječanje v tihi noči in pričakovanje konca izgubljanja. Nina naslonjena na Borisovo ramo nemo zre predse. Bolečine so minile, oo vsega je ostal le še rdeč madež na krilu in neurejene misli. Na svetu ie dekle manj in ženska več. Kljub bolečinam bo lepota noči za vedno ostala v spominu. V svoji strasti parček seveda ni videl polha Sivčka, ki v svojem kratkem življenju česa podobnega še ni opazoval, zato ni čudno, da se je ves zatopil v prizor. Nekje pod popkom, ga je prijetno žgečkalo, ko se je končno odtihotapil iz podrašt-ja in zdaj hiti po gozdni potki, da se vsaj malo umiri. Naenkrat v temi spozna veveričko Repko, ki si kakor slučajno ravno sredi potke češe lepi rep. Že nekaj časa sta si močno všeč, kljub temu, da nista ravno iste vrste živali. Še pod vtisom. človeške ljubezni Sivček niti trenutek ne pomišlja, ko Repka izzivalno dvigne rep in globoko pogleda preko hrbta. V delčku sekunde je na njenem ljubkem hrbtu in živalici slepi ža okolico divje premikata vroča zadka. A glej ga zlomka! Sredi največje strasti se pojavijo na potki Repkin oče in starejša brata. Družini sta že dlje časa v sporu, menda zato, ker so Sivčkovi predniki pred mnogimi leti Repkinim zmaknili tri na pol zrele lešnike. Repkini imajo sedaj nadvse idealno priliko, da jo zagodejo Sivčkovim. Oče odvleče Repko domov, brata pa Sivčka v keho. Soglasni užitek je okvalificiran kot posilstvo, da pa je zločin še težji, sodišče ugotovi, da ga je Sivček storil z nacionalističnih (to besedo so živali povzele iz človeškega sveta) pozicij. Sivč-ku je torej ni zagodel njegov nemirni organ, temveč slepa mržnia do živali druge vrste, in zaradi tega bo v zaporu preždel tretjino življenja. Potem, ko se ie lokalni časnik Hostesa na dolgo in široko razpisal o storjenem grozodejstvu, se po Hošti širi glas, da ]e takšnih posilstev iz dneva v dan več, da polhki dan na dan preganjajo in grizejo veveričke (veveričji otročički so seveda angelčki), da veverice množično zapuščajo domove, kjer so dolga leta v slogi in miru živele s polhi, in se naseljujejo na severu v naselju Trhle veje, kjer živijo samo veverice. Med polhi in vevericami po vsej Hosti zavlada nemir, ki ga podžigajo vedno težje gospodarske razmere in strahovit padec standarda. Dihur Smrdeč in njegova vladajoča garnitura se zaradi nemirov ne vznemirja preveč — češ stvari se bodo uredile same po sebi. V tem vidi priložnost vodja Trhle veje, od malega ambicioni član veveričje vrste. Prostak, ki sanja o karieri nesmrtnega in nezmotljivega vodje svoje vrste in, če bo priložnost, tudi drugih živalskih vrst v Hosti. Potem, ko je uspešno opravil z nasprotniki v lastnih, veveričjih vrstah, se loti reševanja usode veveric zunaj meja Trhlih vej. Skupini najbolj slepo vdanih privržencev napravi dolgo predavanje o nenasitni polšji pohoti, ki pomeni smrtno nevarnost veveričji vrsti, ter jih pošlje na teren podžigat veverice proti polhom in proti vsem, ki so proti njemu, in proti vsem, ki bi lahko bili proti njemu in še proti dihurju Smrdcu in njegovi vladi povrhu vsega. Scenarij je popoln, Prostak ničesar ne prepusti naključju. Končni cil j je anarhi ja, v kateri bodo živali spoznale potrebo po trdi roki, ki bo spremenila razmere v Hosti v trenutku. Preden se Smrdeč in njegovi ministri zavedo, Hosta že vre od nemirov. Veverice zasedejo vse strateške točke, brezobzirno obračunajo z vsakim, ki ni z njimi. Specialni veveričji agenti se spretno plazijo med živalmi in jih podžigajo k množičnemu uporu. Prestradane in zaradi obupnega gospodarskega položaja brezvoljne živali naivno verujejo v revolucijo, s katero bodo samozadovoljnega Smrd-ca in njegove prisklednike zamenjale z neustrašnim in nezmotljivim Prostakom. Predsednik literarnega društva gosak Pero nemudoma iz vsega srca napiše »Odo vdanosti« novemu idolu, ki postane šlager številnih zborovanj. Takole nekako poje: »Oj, Prostak, oj Prostak — ljubi te usak, ti si novi naš junak!« Pesmica je na tihem všeč celo Smrdcu. ki aa spominja na tisto o kralju, lci so jo ha Šumnikovi domačiji morali prepevati pred zadnjo revolucijo. Toda stvari se razvijajo s strahovito naglico - Prostaku uspe vse česar se loti. V nevarnosti so celo čebele, ki že vsa leta pridno zalagajo Hostino zakladnico za dobičkom od prodaje medu, pa so v zadnjem času malce dvignile žela, da opozorijo ostale živali, da vsaj brenčijo lahko po svoje. Hosta je že polna veveričjega govna, guverner Smrdeč in v njegov smrad kolektivne odgovornosti zaviti člani vlade, pa so še vedno previdno tiho. Smrdeč se nekoliko zgane šele takrat, ko se pred njegovo palačo pojavi velika parola: »Smrdeč ie navaden prdec!« Ozmerja čebele za napade na obrambnega ministra: vevericam pove, da imajo prav, da se ne pustijo posi-ljevati polhom, ostalim živalim pridiga o delu in slogi; Smrdcu pa po ovinku nakaže, da nima čisto nič proti njemu, če ne bo nadaljeval z grdimi parolami o guvernerju Smrdcu. Po tem govoru na lokalnem radiu Smrdeč jadrno zbeži v svojo palačo kaj se bo odslej dogajalo v Hosti" bo tako izvedel iz "lokalnega časnika; v svoji samozadostnosti se Smrdeč ne zaveda, da sta možnosti samo dve -ali bo veveričje sovno iz Hoste naredilo nove Benetke, ali pa se bo končno le zataknilo v Prostakovem in njegovih pristašev grlih. Najsi bo tako ali drugače, zgodovina bo nekoč dokazala, da je bila za vso zmedo v Hosti kriva Šumnikova Nina, ki je tistega zgodnieseptembrskega dne svoje deklištvo podarila prav pred očmi polha Sivčka in ga s tem navedla k dejanju storitve posilstva nad pripadnico druge vrste! Prihodnjič: Kako boli čebelji pik 6. stran * HSS C8S NAŠI KRAJI IN LJUDJE titovo velenje * 13. oktober 1988 Krajevne skupnosti občine Velenje O Krajevne skupnosti občine Velenje • Krajevne skupnosti občine Velenje # Krajevne skupnosti Vsak dinar oplemenitijo z udarniškim delom Leto 1988 se je že prevesilo v zadnjo četrtino. Iztekajo pa se tudi zadnji topli dnevi, ko je vreme še primerno za razreševanje nalog na komunalnem področju. Jesensko slabo vreme večine krajevnih skupnosti občine Velenje ne bo prizadelo, saj so zadane naloge za letošnje leto v glavnem že uresničili. Opravljenega je bilo zares veliko dela. Tudi tokrat so se krajani izkazali s prizadevnim delom. Veliko so delali udarniško, tako da so vsak zbrani dinar tudi po večkrat oplemenitili. Občina Velenje je tako bogatejša za številne ceste, vodovode in druge objekte. O teh pridobitvah je tekla beseda na zadnjem sestanku, ki ga sklicuje izvršni svet s predsedniki svetov krajevnih skupnosti. Pa poglejmo zdaj še mi, kaj vse je bilo narejenega po posameznih krajih. ŠENTILJ IMA VODOVOD Za to referendumsko obdobje so si zadali krajani Šentilja obse^ žno nalogo — izgradnjo vodovoda. To je bila tako velika naložba, da so še sami dvomili, da ji bodo kos. Vse od leta 1984 so potekale aktivnosti. Vodovodno omrežje je dolgo kar 42 km, za izgradnjo pa so krajani opravili 62 tisoč udarniških ur. Brez prostovoljnega dela, vode v kraju prav gotovo še ne bi imeli. Le kje bi dobili 2,7 milijarde dinarjev, na kolikor je ocenjena ta naložba. S to izgradnjo so zagotovili dobro pitno vodo vsem gospodinjstvom v kraju, izboljšali pa so tudi požarno varnost, saj so postavili v vseh zaselkih hidran-te. To pa še ni vse. V tem letu so v Šentilju še razširili pokopališče, začeli z gradnjo mrliške vežice, preplastili so dva kilometra krajevnih cest, skrbeli za vzdrževanje cest. Zgradili pa so tudi dva mosta, uredili okolico doma krajanov, v katerem so opravili tudi večja vzdrževalna dela. V sodelovanju z Elektro Slovenj Gradec so zgradili novo transformatorsko postajo. Tudi tu so se izkazali z udarniškim delom. BEVCANI BOGATEJŠI ZA KANALIZACIJO Tudi v krajevni skupnosti Bevče so uresničevali naloge v skladu z zastavljenim referendumskim programom. Poskrbeli so za osnovno odvodnjavanje. V sodelovanju z občinsko kulturno skupnostjo so nakupili stole za sejno sobo, veliko pozornosti pa so namenili tudi vzdrževanju (rednemu posipavanju) krajevnih cest. Trenutno pa širijo še vodovodno omrežje. ŠTEVILNE ADAPTACIJE V BELIH VODAH Do Belih vod nas sicer vodi lepa asfaltirana cesta, vendar pa imajo Belovojčani s cestami še veliko problemov in potrošijo tudi ogromna sredstva za njihovo vzdrževanje. Poleg tega pa so v tem letu še adaptirali bazen pri šoli in smučarsko vlečnico. Uredili so most pri Kovaču, nabavili snežni plug in postavili poštne nabiralnike. »KABELSKA« SLIKA TUDI NA KONOVEM Največja pridobitev krajanov Konovega je vsekakor izgradnja kabelsko razdelilnega sistema. Uspešno izgradnjo so proslavili ob občinskem prazniku. Poleg tega so sofinancirali modernizacijo ceste na Ocepkovem vrhu, redno so vzdrževali dom krajanov, pridobili so projekte za javno razsvetljavo, zgradili nekaj pešpoti ... V letnem planu pa so imeli še nekaj drugih nalog, h katerim pa niso pristopili, saj so dali prednost kabelsko razdelilnemu sistemu. VODOVOD TUDI V ŠMARTNEM OB PAKI Izgradnja vodovoda je bila prednostna naloga krajanov Velikega vrha, Gavc in Malega vrha. S to izgradnjo je dobilo preko 100 gospodinjstev pitno vodo. Krajani so opravili več kot 25 tisoč udarniških ur, zbrali so 120 milijonov dinarjev, družba pa jim je za to izgradnjo prispevala še 60 milijonov. V tej krajevni skupnosti so krajani bogatejši tudi za številne odseke krajevnih cest. Asfaltirali so 2500 metrov dolgo cesto od Kumra do llovška, 350 metrov ceste od mostu čez Pako do Po-žin, obnovili so tudi most čez Pa ko, pa dva kilometra dolgo cesto od Vina do Dušiča, 400 metrov dolg odsek od Čedeja do Petka in še več drugih krajših odsekov. Uredili so tudi cesto skozi Šmartno ob Paki ter pet avtobusnih postajališč. Za večino omenjenih del (razen za cesto čez Šmartno) so sredstva zbirali krajani, ki so opravili tudi vsa pripravljalna in zemeljska dela. Tako so opravili krajani več tisoč udarniških ur. Poskrbeli so tudi za odvoz smeti, za oddaljnejše zaselke pa so kupili v ta namen štiri kontejnerje. LOKOVIČANI SO OBNOVILI CESTE Krajani Lokovice sodijo med tiste, ki v tem letu niso uresničili nobene velike naloge, opravljenega pa je bilo vseeno veiiko dela. Veliko pozornosti so namenjali vzdrževanju krajevnih cest. Rekonstruirali so jih v dolžini 750 metrov, asfaltirali pa 1300 metrov. Zgradili so še 30 metrov kanalizacijskega omrežja, pripravili vse potrebno za razširitev telefonskega omrežja. Veliko pozornosti pa so namenjali tudi urejanju doma krajanov in gasilcev. Obnovili so fasado in preuredili dvorano ter oder. PODKRAJ -KANALIZACI- KAVČE — UREJAJO JO V Kavčah gradijo trenutno tretjo fazo kanalizacije. Dokončali so zunanjo ureditev pri domu krajanov, sanirali lokalno cesto v Podkraju, zgradili so primarni vod toplovodnega omrežja v Podkraju. Pri uresničitvi teh nalog so krajani veliko delali udarniško, saj so opravili kar 72 600 prostovoljnih delovnih ur. Dela pa v tej krajevni skupnosti tudi v teh jesenskih dneh še niso zamrla. Pripravljajo vse potrebno za razširitev ceste proti Jakobu ter za izgradnjo kabelsko razdelilnega sistema. TOPOLŠICA BO DOBILA TRGOVINO Krajani Topolšice so zadovoljni, da bodo vendarle dobili trgovino. Z gradnjo naj bi pričeli v teh dneh. V Toplošici pa so z letošnjim letom bogatejši še za 730 metrov dolgo cesto Skok —Jese-nek. Cesto so asfaltirali, na njej pa so opravili 480 udarniških ur. V makadamski izvedbi so uredili 800 metrov dolgo cesto od Meniha do Rožeja. Na njej so opravili 500 udarniških ur. Trenutno je v izgradnji vodovod Grmov vrh — Topolšica. Že doslej so opravili 878 udarniških ur in 39 traktorskih ur. V izgradnji je še cesta na Lom, pripravljajo pa tudi dokumentacijo za TV pretvornik in za razširitev ceste Zager—center Topolšice, s pešpotjo. KS FRANCA LESKOŠKA LUKE — PESJE - KMALU KABELSKA SLIKA Tudi v Pesju so namenili v tem letu veliko pozornost posodobitvi cest. Rekonstruirali so odcep od pokopališča do Podgorja, sanirali del Uriskove ceste, asfaltirali pa so tudi parkirni prostor pri osnovni šoli. Pridobili so projekt za izgradnjo otroškega igrišča ter naročili ekološke raziskave za sanacijo plazu v Podgorju. Gradijo tudi kabelsko razdelilni sistem, ki je v delu krajevne skupnosti že zaključen. Trenutno nadaljujejo z izgradnjo v Podgorju. Žal niso imeli dovolj denarja za vzdrževanje oziroma dodatno ureditev športnih objektov. Aktivni so bili tudi na področju varovanja okolja. Trenutno nadzirajo meritve hrupa, prisotnost prahu, stresov in pojavov razpok na stanovanjskih hišah. Na osnovi mer ritev bo izdelano poročilo in sanacijski načrt. Pripravljajo pa tudi dokumentacijo za izgradnjo toplovodnega omrežja v Podgorju. ZAVODNJE - RAZSVETLJENO POSTAJALIŠČE Seznam opravljenih del Za-vodčanov je obsežen. V tej krajevni skupnosti so namenili veliko skrbi cestam. Redno so jih vzdrževali. Asfaltirali so 150 metrov dolg odcep v središču vasi, kjer so uredili tudi parkirišče in razsvetljavo avtobusnega postajališ- ča. Po novi trasi so zgradili 550 metrov odsek ceste proti Vrhem, rekonstruirali so tudi cesto proti Žlebniku, priključek ceste proti Sedlarju ter nepregledni ovinek na regionalni cesti. Pripravili so vse potrebno za razširitev telefonskega omrežja, uredili so mrliško vežico, razširili pokopališče, pripravljajo se na razširitev kanalizacije. Opravili so še nekatera druga manjša dela. Krajani so se tudi letos izkazali z udarniškim delom, saj so opravili kar 2300 prostovoljnih delovnih ur, od tega 250 traktorskih. ŠMARTNO - KABELSKO RAZDELILNI SISTEM DOGRAJEN V krajevni skupnosti Šmartno so namenili veliko pozornosti dokončanju izgradnje kabelsko razdelilnega sistema. Uredili so še cesto od Škarpa do Lomška, medtem ko računajo, da bo pot skozi Hrastovje zgrajena do konca leta. Krajani si želijo, da bi bila končno že znana usoda Efenko-ve ceste, saj bi lahko potem skupaj z osnovno šolo in domom učencev uredili potrebna igrišča. Želijo si tudi izgradnje dvocevnega toplovodnega sistema. GORENJE - VSE NALOGE URESNIČILI V Gorenju so letos naredili več kot so si zastavili z letnim planom. Še posebej se lahko pohvalijo z novim oziroma posodobljenimi cestnimi odcepi. To so: Lo-koviški most—Pocajt, cesta v Velikem vrhu, Videmšek — Zacir-kovnik — Polovšak ter še nekateri krajši odcepi do posameznih domačij. Poleg tega so poskrbeli za odvodnjavanje metalurške vode v Velikem vrhu. Pridobili so.tudi dokumentacijo za odvodnjavanje vode v Gavcih in gradnjo mrliške vežice v Gorenju. ŠKALE - V IZGRADNJI JE ŠOLA V Škalah imajo trenutno cel kup investicij. Rudnik gradi nadomestno šolo, v zaključni fazi je izgradnja fekalne kanalizacije Podlubela, vodovoda za zazidalni okoliš, mrliška vežica, obnovljena pa je bila tudi lokalna cesta H raslovec — Cirkovce. Z lastnim denarjem pa so Škalčani letos asfaltirali cesto od Pinteriča do Karničnika, obnovili avtobusna postajališča, pridobili so dokumentacijo za rekonstrukcijo ceste proti Šketu, za izgradnjo kanalizacije in pločnika v Podlubeli ter za izgradnjo toplovoda, kabelske televizije in razširitev telefonije. Trenutno pa rekonstruirajo cesto proti Mar-tincu. RAVNE — POSODOBLJENE CESTE V Ravnah so uresničili vse zadane naloge, razen razširitve te- V krajevnih skupnostih vsak dinar trikrat obrnejo in ga nekajkrat oplemenitijo z udarniškim delom lefonskega omrežja. Zgradili oziroma posodobili so ceste Lah — Jevšnik, Ober—Kešpan, Podvin-ski most —Lipovšek, Rogovnik — Meha, dokončali so igrišče v Spodnjih Ravnah in uredili pevsko sobo. STARO VELENJE - TO-PLIFICIRANO Dokončno so uredili toplotno podpostajo na Ljubljanski cesti, ki so jo zgradili tako, da so na podstrešju uredili prostor za delo mladine. Poskrbeli so tudi za primerno zunanjo ureditev ter dostop. Veliko aktivnosti je bilo tudi pri izgradnji kabelsko razdelilnega sistema, ki v celoti še ni zaključen. Rekonstruirali so nekaj krajevnih cest ter uredili športno igrišče. GORICA - ŠE ŠTEVILNE TEŽAVE Najobsežnejša naloga, ki so si jo zadali krajani Gorice v tem letu je izgradnja kabelsko razdelilnega sistema. Žal pa njena uresničitev ne poteka tako kot bi želeli. Krajani so menili, da tudi zaradi neaktivnosti gradbenega odbora, zato so pred nedavnim imenovali novega. Zdaj upajo, da bodo tudi oni v kratkem spremljali televizijske programe po tem omrežju. V letošnjem letu so v tej krajevni skupnosti uredili peš pot med cesto IX in Splitsko cesto ter pločnik na ulici Veljka Vlahoviča. Nameravali so ga tudi na ulici Vrnjačke Banje, vendar jim tega zaradi številnih težav ni uspelo. Krajani te krajevne skupnosti opozarjajo na številne težave. To je med drugim preobremenjen promet (bližnica proti Celju), težave imajo s škarpami na cesti IX, pridobiti pa jim tudi še ni uspelo uporabnega dovoljenja za avtobusno postajališče pri Zajcu. CIRKOVCE - NAJVEČJA PRIDOBITEV JE PREPLA-STITEV CESTE Cirkovčani so posipavali krajevne ceste in zasebne gozdne ceste. Uredili so odvodnjavanje na cesti Britovska Puša—Jurko, zgradili cesto od Močilnika do Ocepka, propust pod cesto na Ljubelo, postavili so prometno signalizacijo, zgradili rezeroar na Krohovškem vrhu, nabavili ptt kabel za sekundarne priključke ter železobetonske cevi za dva propusta na krajevnih cestah. Opravili so še druga manjša dela. Največja pridobitev pa je za krajane prepiastitev lokalne ceste v Cirkovce ter ureditev obcestnih škarp, bankin in kanalizacije. GABERKE - PRIPRAVE NA PRESTAVITEV GASILSKEGA DOMA Tudi v tem kraju postavljajo na prvo mesto ceste. Uredili so cesto v Velenju ter redno vzdrževali vse ostale ceste. Položili so kanalizacijske cevi na igrišču, kjer so uredili tudi razsvetljavo. Delno je zgrajena tudi že obcestna razsvetljava, aktivno se pripravljajo na razširitev telefonskega omrežja ter na nadomestno gradnjo gasilskega doma. Poskrbeli so že za odkup zemljišča in pripravo dokumentacije za predstavitev spomenika NOB z rušnega področja. Kljub velikemu številu nalog, ki so jih uresničili, pa jih bodo kar nekaj iz le- Gradnja CATV v krajevni skupnosti Gorica Čim več bi postorili še radi pred zimo S prvimi aktivnostmi za izgradnjo kabelsko — razdelilnega sistema so v krajevni skupnosti Gorica pričeli že lani. Ker pa gradbeni odbor, ki je bil zadolžen za uresničitev te naložbe, največje v zgodovini krajevne skupnosti, ni delal tako kot bi želeli, so letošnega septembra imenovali novega. V krajevni skupnosti Gorica je 1056 družbenih stanovanj in 383 individualnih hiš, k izgradnji kabelsko — razdelilnega sistema pa je do danes pristopilo 83 odstotkov uporabnikov družbenih stanovanj in 80 odstotkov imetnikov stanovanjskih hiš v tej krajevni skupnosti. Ta številka, menita Stane Vičar, predsednik sveta KS Gorica in Boris Vrhkar, predsednik gradbenega odbora za izgradnjo sistema, še vedno ni zadostna, pa čeprav je precej visoka. da bi lahko naložbo speljali brez dodatnega vlaganja. Zato bo že v prihodnjih dneh stekla akcija za pridobivanje novih naročnikov. Z lastniki individualnih hiš in uporabniki družbenih stanovanj so se dogovorili za obročno odplačevanje, prvi poravnajo vsoto s štirimi obroki, uporabniki družbenih stanovanj pa na skupni položnici s stanarinami šest obrokov. Vrednost naložbe je po trenutnih cenah ovrednotena na 6 milijonov 50 tisoč dinarjev, z zadnjimi poravnanimi obroki pa bodo zbrali 4,3 milijone dinarjev. Razliko bi radi pokrili z novimi naročniki, nekaj pa bodo morali še verjetno prispevati interesenti. Potem bi finančno konstrukcijo lahko zaključili. Interesenti plačajo primarni vod, za sekundarnega , katerega investitor je krajevna skupnost, pa bo vrednost znana v prihodnjih dneh. Del projektov je pridobil še prejšnji gradbeni odbor in so že izdelani, izvedli so tudi že zako-ličbo, niso pa še uskladili vseh dogovorov s pododbori v posameznih soseskah o začetku konkretnih akcij. Ker gre za velik projekt, se v krajevni skupnosti opirajo ludi na pododbore, radi-pa bi čimprej pripravili vse, da iahko začno z udarniškimi deli. Ker je pred vrati zima še posebno hitijo, da bi naredili kar največ, opravili potrebne izkope in položili kable, temelje za omarice in priprav iti teren za dela, ki se lahko odvijajo tudi v zimi. Nakupili so že ves potreben material za sekundarni razvod, s tem pa je še zlasti pohitel nov gradbeni odbor. O tem. kdaj računajo na sliko s kabelskega omrežja pa v krajevni skupnosti Gorica niso želeli preveč govoriti. Rekli so, da je to tako kot pri športni napovedi. Potem pa so se le omehčali, do poletja, recimo do krajevnega praznika, so rekli. (mkp) tošnjega programa prenesli naprej. ŠALEK - ČIM PREJ SANIRATI ŠALEŠKI GRAD Krajani Šaleka so letošnja zbrana sredstva s samoprispevkom iz občinskega proračuna in komunalne skupnosti namenili za sanacijo lesenega mostu čez Pako (Postužin — jan). Trenutno rekonstruirajo cesto od Juriča do dijaškega doma. Izgradnjo te ceste so imeli v svojih planih že več let, vendar so jo zaradi gradnje stanovanjske soseske Šalek III prestavljali iz leta v leto. V tem času potekajo še aktivnosti za izgradnjo kabelsko razdelilnega sistema, delno pa so razširili tudi telefonsko omrežje. Krajani si prizadevajo, da bi čim prej sanirali in zaščitili Šaleški grad. DESNI BREG - UREDILI AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE Tudi v največji mestni krajevni skupnosti — v Desnem Bregu so namenili v tem letu veliko pozornosti urejanju komunalnih vprašanj. Uredili so avtobusno postajo na Kidričevi cesti (pri tržnici), prostore za svoje delo na Kersnikovi I ter ptt omrežje med Šlan-drovo in Kidričevo. Doslej so opravili že približno tri četrtine načrtovanih prepiastitev cest, parkirišč in pločnikov, urejajo pa tudi otroško igrišče v Rakovem gozdu. Naročili so tudi že projekte za izgradnjo kabelsko razdelilnega sistema. SKORNO - FLORJAN -NOVA ŽELEZNIŠKA POSTAJA Krajani te krajevne skupnosti so zgradili v tem letu sekundarno vročevodno omrežje v naselju Pohrastnik, 370 metrov dolgo asfaltno cesto od Pohrastnika do Petkovnika, železniško postajališče, 370 metrov dolgo cesto od Vrabiča do Župana, pridobili pa so tudi dokumentacijo za izgradnjo vodovoda v Skornem. KS EDVARDA KARDELJA — RAZREŠILI VELIKO VPRAŠANJ V tej krajevni skupnosti so uspeli v tem letu preseči vrsto komunalnih vprašanj (odvodnjavanje Kardeljevega trga, asfaltiranje in prometna ureditev z izvozom na Šaleško, ureditev stopnišč . . .). Delno so že razrešili problematiko pokritih parkirišč, poskrbeli so za telefonsko zvezo med prostori krajevne skupnosti in civilne zaščite ter pomagali pri opremljanju prostorov društva prijateljev mladine. V teh dneh potekajo še sklepna dela pri izgradnji kabelsko razdelilnega sistema. _ V temle pregledu nam sicer manjkajo opisi iz štirih krajevnih skupnostih, ki jih še nismo uspeli dobiti, že iz tegale kar smo zapisali pa se vidi, da je bilo letos narejenega po krajevnih skupnostih zelo veliko. Še vedno velja, da znajo krajani vsak dinar trikrat obrniti in ga večkrat oplemenititi 7. lastnim, udarniškim delom. Tako vedno znova in znova dokazujejo, da je v slogi — v skupnem delu moč. M. Zakošek 13. oktobra 1988 Deklaracijsko gibanje na območju občine Velenje v letih 1917—1918 V petek 7. oktobra 1988, smo na velenjskem gradu odprli razstavo o deklaracijskem gibanju na območju občine Velenje, ki smo jo pripravili delavci Muzeja Velenje ob pomoči prof. dr. Milana Zevarta. Otvoritve razstave so se udeležili številni gostje in med njimi tudi najvidnejši predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupnosti iz občine Velenje. Razstavo, ki smo jo postavili ob pomoči OK ZKS, smo uredili v prostorih na velenjskem gradu. Tematika razstave je v sedanjem trenutku še kako aktualna, saj predstavlja gibanje, ki se je pred sedemdesetimi leti zavzemalo za združitev jugoslovanskih narodov. Deklaracijsko gibanje v podporo Majniške deklaracije je bilo še zlasti na območju slovenske Štajerske in v okviru Štajerske tudi na našem območju. Podpisane so bile številne izjave, ki pričajo o močni politični angažiranosti tedanjih prebivalcev naše občine. Izjave so podpisale vse tedanje občine, razen občine Šo-štanj-mesto, ki je bila v rokah Nemcev. Poleg tega so jo podpisali tudi v nekaterih društvih. šolskih svetih, premogovniku Velenje, župnijah in drugje. Na razstavi si je mogoče ogledati skoraj vse izjave s podpisi in marsikateri prebivalec naše občine, bo lahko na teh izjavah našel tudi podpise svojih prednikov. Najštevilnejši podpisi so seveda podpisi žena in deklet, saj je bila večina moških v vojski. Poleg tega so razstavljeni tudi nekateri zapiski sej krajevnih Narodnih svetov v Šoštanju, Velenju in Šmartnem ob Paki. Razstavili smo tudi nekaj zanimivih fotografij iz te dobe. Med njimi je tudi fotografija dr. Karla Verstovška, člana prve slovenske Narodne vlade, ki je bil doma iz Velenja. Razstava o deklaracijskem gibanju bo odprta do konca oktobra 1988. Vse gggs - Otrokom vse najboljše Priznanja ob tednu otroka Otrokom znajo prisluhniti Občinska zveza prijateljev mladine se je ob lednu otroka zahvalila, v imenu otrok, prizadevnim občanom, ki se s svojim delom posvečajo otrokom. Posebna priznanja so prejeli: MARICA ČRK P, vzorna učiteljica. ki se še posebej posveča otrokom iz neurejenih družin. V šoli jim skuša nadomestiti izgubljeno. Že 22 let je tudi prizadevna mentorica pionirske organizacije, ki dosega pod njenim vodstvom priznanja za uspešno in prizadevno delo na različnih področjih. Vsi, ki jo poznajo, jo cenijo kot dobrega pedagoga, saj pri svojem delu združuje poklic učiteljice in vzgojiteljice. KAREL KORDEŠ je prav tako velik ljubitelj otrok, iniciator številnih akcij in prireditev namenjenih otrokom. Mnoge akcije, ki jih je začel, so dobile republiške razsežnosti. Bil je pobudnik ureditve Kajuhove sobe, ki so jo razširili v spominsko sobo XIV. divizije, razstave Likovni svet otrok, pomaga pri organizaciji Male Napotnikove kolonije in sploh vseh akcijah, ki jih organizira občinska zveza prijateljev mladine Velenje. STANKO TAJNŠEK se pri svojem delu v ZRVS posveča vzgoji mladih. Na osnovnih šolah poučuje veščine s področja SLO in DS in pomaga pri organizaciji in izvedbi obrambnih dni. Najbolj pa ga mladi poznajo takrat, ko prenašajo kurirčkovo pošto. Takrat pod mentorstvom Stanka Tajnška tudi spoznavajo, da je obramba, varnost in samozaščita vsakodnevna in neposredna skrb vseh ljudi na področju Jugoslavije. Vse to pa zna posredovati otrokom z igro. na zanimiv način. LOJZE FILIPANČIČ, JOŽE KOTNIK in KAREL SEME že dolga leta sodelujejo z občinsko zvezo prijateljev mladine. V prednovoletnem času se »spremenijo« v pravljične osebe, dedke Mraze in storijo vse, da v tej podobi razvnamejo čustva in predstave najmlajših. Znajo prisluhniti skritim željam otrok, ki se gnetejo okoli njih. Enemu stisnejo roko, drugega pobožajo, tretjega spodbudijo, da zapoje pesmico . . . Svoje osebne skrbi v prednovoletnih dneh odrinejo in se predajajo množici otrok, ki jih željno pričakuje. PLANINSKO DRUŠTVO TITOVO VELENJE, ki bo praznovalo prihodnje leto 40-letnico. bo ob tem proslavilo tudi 30-le-tnico uspešnega dela z mladimi. Toliko časa namreč navajajo mlade na aktivno delovan je v naravi. predv sem v gorah, vzgajajo jih k skromnosti, tovarištvu, spoštovanju do dela. Ob vsem tem poudarjajo revolucionarne pridobitve NOB, spodbujajo ljubezen do domovine in bratskih narodov ter skrbijo za varstvo planin in sploh človekovega okolja. Vse to vlivajo mladim z izleti, pohodi, taborjenji ter vzgojo in izobraževanjem pionirjev v planinski šoli. V tednu otroka se je zv rstilo v občini Velenje veliko prireditev namenjenih otrokom. O otrocih, o njihovem položaju v naši družbi, smo se pogosteje kot sicer zamislili in marsikje ugotavljali, da pri vsakodnev nem delu pozabljamo. da so otroci naše največje bogastvo. Mislimo na to. kadar sprejemamo različne odločitve in nikar ne varčujmo najprej pri otrocih. M. Zakošek Dvignimo, bratje, kupico Trgatev Z otvoritve razstave (foto Peter Marinšek) občane občine Velenje in ostale zainteresirane vabimo, da si jo ogledajo. Razstavo je odprl prof. dr. Milan Ževart, ki je ob tej priliki podrobneje spregovoril o deklaracijskem gibanju na območju naše občine. Za naslednjo številko Našega časa, pa bo prof. dr. Milan Ževart pripravil tudi daljši članek o teh dogodkih v letih 1917—1918 na našem območju. Damijan Kljajič Naša beseda 89 Mladih kulturnih ustvarjalcev imamo v naši občini veliko. Snujejo na najrazličnejših področjih, svoje stvaritve pa pokažejo še največkrat na raznih priložnostnih prireditvah. Ena takšnih je gotovo gibanje Naša beseda. Pred leti je bilo to dokaj množično in tudi kakovostno, lani pa so se vsa prizadevanja nekako izrodila. Na lanski prireditvi je namreč sodelovalo le pet skupin. Upamo, da bo na Naši besedi 89, ki jo bodo organizirali občinska konferenca ZSMS Velenje, zveza kulturnih organizacij občine Velenje ter občinska zveza Šaleški likovniki Ob prazniku pregledna razstava V avli doma kulture v Šoštanju so v petek zvečer odprli pregledno razstavo del članov društva Šaleških likovnikov. Z njo so se ti delovno vključili v praznovanje letošnjega šo-štanjskega in občinskega praznika. Ljubiteljem tovrstne dejavnosti se tokrat predstavlja 15 avtorjev s 27 deli, različnih motivov in tehnik. Kot smo slišali na otvoritvi^ je to ena od boljših razstav Šaleških likovnikov, njihova dela pa med drugim kažejo na rast kakovosti pri prenašanju različnih motivov, dogodkov z barvami in čopiči na papir ali kakšen drug slikarski material. Krajši kulturni program so ob tej priložnosti pripravili učenci šoštanjskih osnovnih šol, razstava pa bo odprta do jutri, do petka, 14. oktobra. društev prijateljev mladine Velenje, veliko bolje. Vsi, ki bi radi sodelovali na njej, dobijo podrobnejše informacije na prej omenjenih naslovih. Pravočasno pa bodo organizatorji vse obvestili tudi o razpisnih pogojih. Kot so dejali organizatorji Naše besede 89, ni namen teh vrstic samo ta, da mladi kulturniki vedo, da prireditev bo, ampak tudi to, da se bodo nanjo lahko pravočasno pripravili. Začetek zorenja je zelo pomemben za razvoj in kakovost grozdja. Kadar je ta termin zgodaj, pomeni dobro letino. Opazovanje zorenja je pomembno tudi za določitev roka trgatve. Tako spremljamo gibanje vsebnosti sladkorja in kisline v grozd- Grozdje začne zoreti takrat, ko se sladkor merjen v Oi v ko- območjih ne dosegamo vsako leto, zato moramo mošt do-sladkati. Vsebnost skupnih kislin v grozdnem soku pa je ob trgatvi zaželena med 8- 10 g/ L. Vsekakor pa se rav namo po vremenskih prilikah in neprili-kah in ne smemo biti preveč neučakani. Za kakovost bodočega vina je zelo pomembno kako grozdje spravimo do preše. Velja si zapomniti, da mora grozdje do stiskalnice čim manj poškodovano. Grozdje mora v predelavo še isli dan. Rdeče sorte moramo v sekakor peci jati med tem ko bele sorte ni nujno, ker ga predelamo takoj, se pravi zdrozgamo in stisnemo. V ma- ENOLOGINJA SVETUJE ordinatnem sistemu seka s skupno titracijsko kislino v grozdni jagodi. Od tega trenutka sladkor raste, kislina pa pada. Za pravilno dozorevanje je potrebna v avgustu srednja dnevna temperatura 20 C, v septembru 16 C in v prvi polovici oktobra 12° C. Ža trgatev se bomo odločili takrat, ko bo v grozdju največ sladkorja, ali ko se sladkor ne bo več kopičil, ali pa se bo začel celo zmanjševati zaradi deževja in močne jutranje rose. Za vina normalne trgatve zadostuje, če ima sok grozdne jagode od 80-100 Oi, vendar teh sladkorjev v severnih vinorodnih lih zasebnih kleteh stiskamo z ročnimi prešami in tu ni nevarnosti, da bi stisnili preveč in s tem omogočili prehod polife-nolov iz trdih delcev grozda v mošt. Nato sledi žveplanje. Sod v katerega bomo nalili mošt bomo dobro očistili, ga žveplali z I 2 žveplenima trakovoma (odvisno od zdravstvenega stanja grozdja) in ga napolnili vendar ne do vrha. S tem bomo razkužili sod in selektivno posegli v mikroorganizme. Mošt bomo pustili prevreti in nekje konec novembra že opravili prvi pretok in tedaj močneje žveplali. Veronika Krumpačnik, dipl. ing. agr. Nagradna križanka »Naši pisateljic Rešitev nagradne križanke »Naši pisatelji« pošljite do ponedeljka, 3. oktobra, na naslov: Uredništvo Našega časa, 63320 Titovo Velenje, Foitova 10, s pripisom: Nagradna križanka — Naši pisatelji. Med reševalce bomo z žrebom razdelili tri nagrade in sicer: prva nagrada 7.500 din, druga in tretja nagrada 5.000 din. Z otvoritve 8. "stran *nas čas • KULTURA ____ titovo velenje ★ 13- oktobra 1988 ■ . .. DVIGNJENI ZASTOR 103 IZ MUZEJA VELENJE _ Lutke! Lutke! Lutke! Piščanček Pik Lutkovna predstava za odrasle in otroke V soboto, 15. oktobra, ob 10.00, bo v mali dvorani doma kulture v Titovem Velenju lutkovna predstava PIŠČANČEK PIK, ki so jo pripravile vzgojiteljice vrtca Jadvige Golež iz Maribora. V prikupni zgodbici o piščančku Piku bomo spoznali pravkar izvaljenega piščančka, ki se čudi, da se je zvalil v skladišču in da ni nikjer mamice. Brezupno išče mamico, vendar jo ne najde. Utrujen in jezen se uleže nazaj v svojo jajčno lupinico in zaspi. V sanjah pa .. . no, ne bomo vam povedali vsega. Pridite in si oglejte lutke, ki bodo odslej zo- pet reden gost na naših sobotnih matinejah. Starši, omogočite svojim malčkom. da si bodo ogledali to predstavo. Ni prepovedano, da si jo ogledate tudi vi. Vstopnice 1.000 din. Istega dne, ob 11.30, bo ta lutkovna predstava tudi v Šmartnem ob Paki. ZGODILO SE JE 13. OKTOBRA ... Razstava grafik Zvesta Apollonia Gradnja šoštanjske termoelektrarne 1927—1929 Iz mape: »Noč meduz« V galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik Titovo Velenje bo v četrtek. 13. 10. 1988, ob 19. uri otvoritev razstave grafik akademskega slikarja in grafika Zvesta Apollonia. Program so pripravili učenci glasbene šole Frana Koruna-Koželjskega iz Velenja. Predstavljena je grafična mapa Noč meduz in nekaj listov, ki so nastali sočasno s temi. Za poznavalci in ljubitelje umetnosti pomeni ta razstava, profesorja grafike na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani, gotovo zanimiv izziv. Razstava bo na ogled do 3. novembra 1988! Vpisovanje gledališke) možno še do sobote, 15. ol ;a in koncertnega abonmaja je tobra, vsak dan med 9. in 14. uro, v domu Kulture Titovo Velenje, soba 53/1. Petkov kulturni večer z dr. Antonom Zgodilo se je Trstenjakom Leta 1909 so na današnji dan v šoštanjski trški občini razgrnili volilne imenike; za deželnozborske volitve. Tedaj je bila šoštanjska občina (po stečaju podjetij, ki so bila v lasti nekaterih najmočnejših slovenskih rodbin npr. Vošnjakov in RajšterjeV) že \ nemških rokah, šoštanjski župan pa je bil 11ans Woschnagg. Z razgrnitvijo imenikov se je začela dolgotrajna volilna borba. saj je nemško občinsko predstojništvo želelo svojo premoč zadržati že s sestavo volilnih imenikov, v katere so vključili čimveč svojih pristašev. Tako pritožba slovenskih tržanov Milana Vošnjaka, Jakoba Volka, Vinka Vokana in drugih c. kr. namestništvu v Gradcu navaja celo vrslo lakih nepravilnosti: »V volilni imenik mest in trgov za tržko občino Šoštanj so se vpisali volilci, ki niso imeli toliko predpisanega davka, kakor se to v postavi zahteva, pa so se nasprotno izpustili naši volilci, ki so imeli pravico voliti v tej skupini. Občinski urad vpisal je v volilni seznam za splošno skupino (op. H. J.: za volitve v splošni kuri ji. kjer je veljala splošna volilna pravica, ki ni bila odvisna od davčnega cenzusa) vse polno volilcev, ki niso imeli enoletnega domicila v tržki občini Šoštanj, večinoma tovarniških delavcev pri firmi Franz Woschnagg & Sohne, o katerih bi moralo bili gospodu Jošefu Hans-u VVoschnagg, ki je župan tukajšne občine, biti znano. da stanujejo izven tržke občine - v šoštanjski okolici.« Po mnogih pripetijah so slovenski »reklamanti« dobili odgovor občinske reklamacijske komisije, in je bila sestavljena iz samih Nemcev, da njihove reklamacije ne morejo rešiti, ker je g. župan Woschnagg izgubil originalne volilne imenike in davčne izkaze reklamira-nih volilcev v jedilnem vagonu hrzovlaka na poti iz Gradca v Šošta n j! Pritožba šoštanjskih Slovencev deželnemu namestništvu v G raz. Zgodovinski arhiv Celje, Fond mestne občine Šoštanj, 5. II. 1909; Leta 1929 je v teh dneh začela obratovati velenjska termoelektrarna, ki so jo začeli gradili iz nemških reparacijskih sredstev leta 1927. Termoelektrarna je bila za tedanje razmere dokaj moderna, poleg lega pa razen hidroelektrarne Fala, ki je bila last švicarskega kapitala, v Sloveniji ni bilo večjega elektroenergetskega objekta. Zato je velenjska elektrarna po zgraditvi 60 kin daljnovoda od Velenja do Črnuč leta 1931 postala temelj za elektrifikacijo dravske banovine. Velenjska elektrika je npr. poganjala tudi ljubljanski kolodvor in prvo slovensko radijsko postajo v Domžalah. Krajevni leksikon dravske banovine. Ljubljana 1937, str. 54; Leta 1951 je Savinjski vestnik takole poročal o prv ih šoštanjskih padalcih: »Nedavno, je na lev-škem letališču v Celju skočilo iz letala osem padalcev iz šo-štanjskega okraja. Med njimi je bilo tudi prvo dekle, ki je pred vsemi bodočimi padalkami iz tega okraja skočilo, zaupajoč svoje življenje svileni »plahti« in vrvicam. To je Olga Matjaževa.« Savinjski vestnik, leto IV., št. 41. Cel je 13. 10. 1951, str. 2; Popravek: v prejšnem nadaljevanju se mi je v tekst vrinila nel juba napaka. Oktobra 1949 v Šoštanju niso slovesno odkrili spomenika Karlu Destovniku Kajuhu, saj se je to zgodilo celih dvajset let kasneje. Res pa je, da so se leta 1949 v Šoštanju spomnili svojega rojaka Karla De-stovnika kajuha z odkritjem spominske plošče, ki je bila delo kiparja Ivana Napotnika. Za pomoto se opravičujem. Pripravil: Jože Hudales :,„ .........aru.......... -.s ....... -r.'^ ............ V petek, 14. oktobra 1988, ob 19.00, bo v knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik v Titovem Velenju zanimiv kulturni večer, na katerem bo, kot gost nastopil znani psiholog dr. Anton Trstenjak. Po kratkem predavanju na temo »Človek v stiski« bo dr. Anton Trstenjjak odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Razgovor bo vodila prof. Tinka Salamon, vodja enote knjižnica v okviru Kulturnega centra Ivan Napotnik. »Človek je edino bitje, ki brez smisla življenja ne zna biti srečen. Najti smisel življenja se pravi najti srečo. V čem pa najdemo smisel življenja? V tem. da smo skladni s samim seboj.« (A. Trstenjak). V teh kriznih časih, ko ne sme biti več temeljno vprašanje, za kakšno ideologijo se bomo odločili. s katerim programom se bomo identificirali, lahko izbiramo med dvojim: ali bomo kot človeštvo preživeli ali pa ne. Pozabljamo, da smo ljudje vse pogosteje v stiski. Imeti oblast, imeti moč, onemogočiti drugače mislečega — to so še vedno prevladujoča načela človekovega ravnanja. To pa ni pot, ki bi človeku pomagala iz stiske, ni pot, ki bi pripeljala človeka, da bi postal človek. Človek je poražen tedaj, ko si ne prizadeva več, da bi postal človek. Če se namreč preda stiski in bojazni, se prepusti strahu, ki ga ne bo mogel več obvladati. Človek, ki je v stiski, išče različne poti za izhod iz krize. Prepo- gosto gre človek skozi življenje, ne da bi se svet zmenil za njegove osebne težave in prav v tem je morda njegova najhujša stiska. To je le nekaj misli, o katerih bo tekla beseda v pogovoru z dr. Antonom Trstenjakom na petkovem kulturnem večeru. Naš namen je, da bi ob tem zanesljiveje spoznali sami sebe, se srečali in se našli. Vabimo vse, ki bi radi spoznali dr. Antona Trstenjaka, kot psihologa, kot svetovalca, kot človeka in prijatelja, ki v svoji najnovejši knjižici »Dobro je biti človek« pravi: »Če še tako poveličujemo človeka, njegov razum in njegove dosežke v znanosti in umetnosti, kulturi in tehniki, nam sproti na to veličino pada senca zmot in zablod, gorja in trpljenja, razočaranj in neizpolnjenih želja; tako ne moremo ostati samo pri sa-moljubnem vzkliku prav je, da sem človek, nadaljevati ga moramo, hočemo ali nočemo, z vzklikom: hudo je biti človek!« Atomi so razklani /a prometejsko sodbo, le nekaj me še brani, od daleč slišim godbo. (Ldtard Kocbek) Pred časom mi je znanec dejal, da je ekologija že preveč izkoriščena tema in zato nezanimiva za bralce. Drugi je menil, da današnji čas ni primeren za komentiranje dogodkov, s katerimi se človek peha v samouničenje. Zdaj bi menda bilo veliko potrebneje razmišljati o dogodkih, ki vrejo v političnem loncu, pod katerim kuri Slobodan. Vendar se bo najbrž treba zavedati tega, da ravno ti dogodki mečejo koristno senco na ekološko problematiko. Kdor povrtava v globine ekologije, ta bo hitro ugotovil, da ekološka vprašanja niso predvsem vprašanja žveplovega dioksida, radioaktivnih odpadkov (RAO), strupenih emajlov, itd., ampak so to vprašanja sprejetih ali ovrženih odločitev na politični ravni. Zato danes ta problematika bolj kot kemike, fizike in druge strokovnjake, zadeva politike. Izvirni ekološki greh povsod in v vseh dobah zagrešijo politiki z odoločitvami za takšen ali drugačen razcvet dežele, ki jo vodijo. Poglejte, danes vsak strokovnjak na področju atomske fizike ve, da so nevarnosti radioaktivnih sevanj pravzaprav neobvladljive in se zato točno zaveda (ne)varnosti nuklearnih elektrarn ter njim pripadajočih tehnologij za pridobivanje in predelavo nuklearnega goriva. A zaradi političnih sil, ki iz potrebe po statusu quo handlajo z jugoslovanskim jedrskim programom, nekateri strokovnjaki obveščajo javnost milo rečeno tako naivno, da lahko že malo bolj zavzet laik odkrije nasprotujoče si podatke v njihovih sporočilih. Ovce bi morale verjeti spisom že samo zato, ker jih pišejo atomski strokovnjaki! Če že ne za vse ekološke probleme, je vsaj za nevarnosti in škodo, ki jo povzročajo NE, možno trditi, da so to politični problemi. Ob vsem tem se znanstveniki zgolj trudijo, da bi z dvomljivo uspešnostjo zakrpali napake, ki nastanejo po napačnih odločitev oblasti, ne znanstvenikov! Toda pustimo tokrat vnemar tiste politične vrhove, ki v tihem paktu z jedrskim lobbvem ne vidijo in ne slišijo, kako nuklearci čarajo z ljudskimi soldi za njihovimi hrbti. Tokrat bi rad opozoril tvorca članka »Slovenija, jedrsko smetišče?«, objavljenega v 39. št. Našega časa, na nekatere pasti in zanke, ki si jih ekologi sami natikajo okoli vratu! Za uvod v ta polemični del, bi se ozrl na konec članka, kjer se pisec obrača na Odbor za zaščito človekovih pravic. Ta naj bi raziskal vse posledice na ljudeh, ki nastajajo zaradi zastrupljanja okolja. Zal ni jasno, kateri odbor ima pisec v mislih? Ali Bavconovega, ki je bil pred kratkim ustanovljen pri SZDL, ali Bavčarjevega, ki je bil ustanovljen zaradi primera JBZT. A vsaj bežno poznavanje delovanju obeh odborov pove, da prvemu strah pred atomskim holokavstom ni bil vodilni vzgib za delovanje, drugi pa ima z odlagališčem za RAO toliko skupnega, kot s poletom Rusov na Mars. Čeprav bi bilo na prvi pogled videti vmešavanje enega ali drugega odbora v ekološko problematiko simpatično, pa po drugi strani to močno spominja na prelaganje težav na tuji hrbet. Treba je preprosto vedeti, da ne eden. ne drugi odbor, in prav tako nobeno ekološko združenje na vsem svetu, kaj šele v Sloveniji. ne bo moglo preprečiti graditve odlagališča RAO. če bo nu-klearcem uspelo nanovačiti katero od družbeno-političnih skupnosti. da bo ta pristala na gradnjo zaradi lega in onega dobička. Prepričan sem, da zadnje obnavljanje polemik o lokacijah za odlagališče veliko bolj ustreza nuklearcem, kakor drugim državljanom. saj ljudje v trenutku, ko je država na robu državljanske" vojne, pač ne morejo dovolj razsodno odločati o tako daljnosežni stvari, kot je odlagališče RAO. Občutek imam, da so članek »Slovenija, jedrsko smetišče?« kl jub navidezni ekološki osveščenosti bolj navdihnili nuklearci. kakor ekologi! V tem trenutku je namreč polemika o velikosti odlagališča RAO kljub vsej argumentaciji lahko usodna, saj zelo povečuje manevrski prostor nu-klearcev! Izpostavljanje velikosti odlagališča predstavlja kvalitetni premik za odločitev, da odlagališče bo. kajti v tako zastavljeni verbalni borbi, je treba nuklearcem reči le še to, da upoštevajo naše mnenje in ne zgradijo odlagališča za dvajset NE, ampak samo za pet! Pisec članka »Slovenija, jedrsko smetišče?«, najbrž ne pozna stališča velenjskega protestnega zbora iz lanske jeseni. Bilo je kratko in jasno: Jedrsko odlagališče? NE! Hvala! Celjsko društvo za varstvo okol ja je ob pisanju, ki je nastalo na podlagi podatkov, da GZL dela raziskave za NEK, ostro ponovilo lanskoletni protest velenjčanov, zato sem mnenja, da mora velenjsko ekološko gibanje poiskati tesnejše povezave v regiji! To bi bi/o najbrž koristneje, kot moledovati okoli organov oblasti za obljube, ki so jih ti že dali! Pa ja menda možje, kot sta Dušan Sinigoj in Miran Potrč, ne bodo požrli svojih besed, ki so jih dali delegaciji s protestnega shoda? Izkušnje kažejo, da se raziskovalci, ki jih novači NEK, požvižgajo tudi na besede naših prvih mož. Zato sem prepričan, da se bodo požvižgali tudi na vprašanja iz članka »Slovenija, jedrsko smetišče?« Če smo prepričani, da imamo prav. moramo predvsem zaradi sebe preprečiti gradnjo odlagališča RAO. To lahko napravimo samo z budnostjo. Starši, otroci, kolesarji, sprehajalci, gobarji, zaljubljenci. lovci, kmetje, planinci, gozdarji,. . .; ti lahko še pravočasno odkrijejo, kje in kako veliko gnojno jamo nam namerava zgraditi jedrski lobby. In kakor stvari sedaj tečejo, bodo terenska dela gotovo stekla takoj, ko bo skopnel sneg zime, ki je pred nami. Kaj bomo z nuklearci glihali, kako veliko jedrsko odlagališče rabimo!? Preprečiti je treba, da se odlagališče prične graditi ilegalno in proti volji ljudstva! Po takšnem pisanju lahko kdo od atomščikov postavi zvito vprašanje, kaj naj potlej stori jo z neustrezno (?!) hranjenimi RAO v Krškem? Predlagam, da se postavimo v neumno pozo naivneža. kot je to storilo Gorenje Gospodinjski aparati v svojem odgovoru ŠED-u. Malo ga lahko prikrojimo in rečemo: »Nikjer v svetu niso zadovoljivo rešili odlaganje RAO — le zakaj bi ga morali mi?« 13. oktobra 1988 •k titovo velenje ŠPORT — REKREACIJA nas cas* stran 9 V soboto rally za državno prvenstvo Kiizmič, Filipovič ... v boju za prvaka Avto moto turing klub iz Titovega Velenja bo v soboto, IS. oktobra, pripravil rallv za državno prvenstvo. Velenjčani pa to tekmovanje pripravljajo letos že petič. Priprave so v polnem teku, pravzaprav so v glavnem sklenjene. Organizatorji največjo možno pozornost namenjajo varnosti, zato že na začetku ne bo odveč opozorilo vsem ljubiteljem tega športa in vsem prebivalcem naj upoštevajo navodila redarjev in zapore cestnih odsekov, ob ogledu tekmovanja pa naj se izogibajo zunanjih strani ovinkov, naj se postavijo na notranje, najbolje pa na dvignjena mesta, ki poleg varnosti zagotavljajo tudi boljši pregled nad tekmovanjem. Za varnost bo skrbelo preko 200 redarjev, vsi funkcionarji kluba, miličniki občin Velenje in Žalec in drugi. Urnik startov, zapore cest in celotno progo objavljamo v nadaljevanju. Varnost je zlasti pomembna tudi zaradi dejstva, da je varno tekmovanje pogoj za pridobitev podobnih tekmovanj v prihodnjih letih. Pred sobotnim tekmovanjem je posebej razveseljivo dejstvo, da seje prijavilo 56 posadk, med njimi so vsi najboljši s Kuzmi-čem, Filipovičem, Lulikom in drugimi asi na čelu. Naslovi letošnjih državnih prvakov še niso oddani, v vseh kategorijah se najboljši še borijo za prvo mesto, zato bo boj za prepotrebne točke še kako hud in predvsem zanimiv. Kljub dejstvu, da bo za velenjskim ralivjem na vrsti še eden. taktiziranje ne pride več v poštev, kar je dodatna draž sobotnega rallyja. Navsezadnje velja povedati, da bomo tokrat v naši dolini videli tudi najboljša vozila za tovrstna tekmovanja, ki jih doslej še nismo, zmagujejo pa na tekmovanjih za evropsko in Zapora cest Ob rallvju za državno prvenstvo bodo v soboto, 15. oktobra, veljale popolne zapore naslednjih cestnih odsekov: — od 7.30 do 11.00: Lajše—Sleme—Bele vode, — od 8.00 do 12.30: Florjan—Skorno—Gorenje in — od 10.00 do 13JO: Preloge—Gaberke; — od 14.30 do 19.00: Podgorje—Andraž—Podkraj, — od 14.50 do 19.20: Šentilj—Laze—Vodosteč in — od 15.00 do 20.00: Vinska gora—Vrtače. svetovno prvenstvo. Med nje vsekakor sodijo Audi Quattro, Renault 5 Turbo, Lancia' Integrale, Golf GTI in brez dvoma BMW M3. Povejmo še to, da je pokrovitelj tekmovanja sozd Gorenje, rally pa sodi med prireditve ob hišnem sejmu Gorenja in praznika občine velenje. Proga bo enaka kot lani, s tem, da so organizatorji Avto-moto turnig kluba letos uvedli še dodatno hitrostno preizkušnjo med Prelogami in Gaberkami na rušnem področju. Zanimiva je zaradi dejstva, da je kratka, pregledna skoraj z enega mesta, v bližini Titovega Velenja, zanimiva pa prav tako kot preizkušnje na Slemenu, v Skornem, Andražu, Lazah, Vinski gori in drugod. Za rallv je torej vse pripravljeno, tudi člani radiokluba Hinko Košir, ki skrbijo za takojšen prenos rezultatov v računski center. Start bo v soboto ob 8. uri pred velenjsko pošto, na obisk pa naj ne vpliva slabo vreme, saj je v spremenjenih vremenskih razmerah rally še bolj zanimiv, do izraza še bolj prideta pripravljenost voznika in vozila. Pomembno je še dejstvo, da v popoldanskem delu tekmovanja vozniki startajo po doseženih mestih v prvem delu, torej lahko gledalci neposredno spremljajo boj za pno in ostala mesta. Nogomet Napadalci znova nespretni Nogometaši Rudarja so gostovali pri mariborskem Kovinarju in (ne)srečno osvojili točko. Gostitelji so povedli lik pred odmorom, v nadaljevanju pa so na igrišču povsem prevladovali velenjski nogometaši- Kljub • premoči so točko osvojili šele tri minule pred koncem srečanja in še to z enajstmetrovko. Napadalci se torej j zopel niso izkazali, ekipa Rudarja si s ! Pohorjem in Elkrojem trenutno deli ■ drugo mesto. \ nedeljo pa bo na igriš- • ču ob Jezeru gostovala Izola, i ; Kdo je izgubil točko? I Tudi nogometaši Flkroja so se z gostovanja vrnili s točko, lahko pa bi i se z obema, saj so bili v Celju veliko ' boljši nasprotnik, zadetka pa niso znali doseči. Drugo točko so torej izgubili nespretni gostujoči napadalci. Mozirski nogometaši bodo gostovali tudi v prihodnjem kolu in sicer pri ekipi Vozil v Novi Gorici. Kje ste strelci? Tesna zmaga nogometašev ERE Šmartnega na srečanju z Dravinjo v nobenem primeru ne kaže pravega razmerja moči na igrišču. Gostitelji so namreč goste iz Slovenskih Konjic povsem nadigrali, saj so se ti omejevali zgolj na hitre nasprotne napade pa še iz teh si niso ustvarili nobene resnejše priložnosti. Šmarčani so imeli torej tudi v tem kolu lepo priložnost za izdatnejšo zmago, žal pa so tudi tokrat zatajili napadalci, saj je domačinom z edinim zadetkom na srečanju zagotovil zmago Tomažič v 65. minuti. Kljub vsemu je ta pomembna zmaga med igralce ERE Šmartnega vlila veliko optimizma pred nedeljskim srečanjem v Slovenj Gradcu, do takrat pa so skupaj s Steklarjem še vedno na vrhu lestvice. ^ ^ Rokomet Kros za pokal »Našega časa« Velenje :Srem 19:25 (8:12) Rokometašice Velenja so tudi po drugem kolu še brez točk. Tokratno srečanje s Sremom so zaradi zasedenosti Rdeče dvorane odigrale v Celju in izgubile z 19:25. Velik razlog za ta poraz je skromna izbira igralk, ki je posledica poškodb, zato se niso mogle uspešno upirati dobri ekipi Sre-ma. V prihodnjem kolu bodo gostovala pri trenutno vodilni Lokomotivi. je bil zlasti začetek, ko so gostje povedli s 4:0, nato pa so domačini dosegli kar šest zadetkov zapored. To pa je bilo tudi vse, saj so igralci Šoštanja I boljši tekmec in so na koncu zaneslji-1 vo zmagali. Konec tedna bodo gostili Množica najmlajših w Šoštanj 15:19 Fužinar: (9:10) Po 4. kolu tekmovanja v slovenski rokometni ligi so šoštanjski rokome-taši na vrhu lestvice, drugouvrščena ekipa Prul zaostaja za točko, ima pa tekmo manj. Šoštanjčani so v tem kolu gostovali na Ravnah in premagali domačega Fužinarja z 19:15. Zanimiv ekipo Jadrana. Drugi izidi V 5. kolu tekmovanja v drugih republiških in mladinskih ligah so ekipe iz naše občine dosegle naslednje rezultate: 2. republiška liga: Zagorje Izlake: ERA Šmartno 13:19 (7:11). Celje:Šoštanj II 23:21 (10:10), Velenje je bilo prosto. Mladinska liga: Fužinar:VeJenje I 10:27 (5:16). Velenje II: ERA Šmartno 6:13 (1:5) in Celje:Šoštanj 34:18 (17:9). Košarka ŠENTJUR:ELEKTRA 88:85 V soboto se je pričelo tudi tekmovanje v 2. SKL. Igralci Elektre so že v prvem kolu gostovali v Šentjurju, domača ekipa pa je najresnejši kandidat za prvo mesto. Šoštanjski košarkarji so igrali odlično in so srečanje nesrečno izgubili šele po dveh podaljških. Zelo lepe možnosti za zmago so imeli gostje ob koncu srečanja in v pr\em podaljšku, vendar so odpovedali v ključnih trenutkih. Za igro in zlasti za borbenost velja pohvaliti vse igralce, posebej pa sta se izkazala Mlinšek v napadu in Kugonič v obrambi. Ne glede na nekoliko nesrečen poraz pa so v šoštanjskem klubu v letošnji sezoni optimisti. Pripravljali so se odlično, imajo novega trenerja, tudi igralsko so močnejši, saj so se od vojakov vrnili skoraj vsi igralci z Mlin-škom na čelu, po letu dni se je vrnil tudi Cajner. zato načrtujejo uvrstitev med šest najboljših ekip v vseh treh ligah, nadejajo pa se tudi uspeha v tem delu tekmovanja, saj prvo in drugo mesto vodita v slovensko 1. ligo. V soboto bo Elektra igrala doma z ekipo Radgone. Kadeti na dobri poti Kadeti Elektre so uspešno premagali še eno oviro v borbi za uvrstitev med najboljših osem ekip v republiki. • Čeprav so tokrat igrali brez poškodovanega in najboljšega branilca Grego-. riča. so premagali ekipo trboveljskega Rudarja s III :44. Zlasti dobro so igrali v prvem polčasu, ki so ga dobili s 60:17. V drugem delu so dobili priložnost prav vsi igralci, najbolje pa jo ' je izkon>til D. Jevšnik. ki je dosegel j 29 točk. Dobro sta zadevala tudi . Aljaž z 19 in Hudournik z 18 točkami. I. Krarnperšek Odbojka Štiri točke s treh gostovanj Dokaj uspešne so bile odbojkarske ekipe z našega področja, saj so na treh gostovanjih dvakrat zmagale. Igralci Topolšice so v Kočev ju premagali domačo ekipo s 3:0 (-8, -15, 14). Tekma je bila napeta in zanimiva do konca, kar pričata zlasti drugi in tretji niz. V prihodnjem kolu bodo Šoštanjčani doma igrali s Celjem. Igralke Topolšice so gostovale v Mislinji in izgubile z 1:3 (^t. -13, 13, 4). Tekma ni bila posebej kakovostna, gostje pa so predvsem slabo sprejemale servis, kar je odločilo srečanje v prid domačih. Naslednji nasprotnik ekipe Topolšice bo ekipa Fu-žinarja. Z dokaj presenetljivo zmago so se na gostovanju izkazale odbojkarice ekipe Ljubno Glin. saj so v Ljubljani premagale ekipo Krima s 3:1 (10, -8. 13. 14). Uvodno srečanje in spoštovanje nasprotnic na obeh straneh je prineslo povprečno srečanje, v končnicah nizov pa so bile bolj zbrane gostje in zasluženo zmagale. Ljuben-ke bodo v prihodnjem kolu doma igrale s Koprom. občine Velenje je 4. oktobra na velenjskem stadionu pripravila tekmovanje v krosu za pokal »Našega časa«. Organizatorji z veseljem poudarjajo množično udeležbo v mlajših kategorijah, za udeležbo srednješolcev in posebej članov in članic pa j« že beseda katastrofalno — mila. Kljub vsemu se je na progi okrog stadiona pomerilo 315 udeležencev. Poglejmo še rezultate po posameznih kategorijah: MLAJŠI PIONIRJI — A (letnik 1976) 1000 m: I. Zoran Boškič (W), 2. Stanko Kanduti (MPT), 3. Peter Pečečnik (AA), 4. Robi Špegel (BM). 5. Boštjan Lesnjak (KDK), 6. Robi Kusterbajn. 7. Dejan Abšner (BM). 8. Dalibor Grujičič (MPT), 9. Peter Mraz (BM). 10. Damjan Krajnc (MPT). MLAJŠE PIONIRKE - A (letnik 1976) — 1000 m: I. Jolanda Steblovnik (GŠ), 2. Tina Steinbacher (W), 3. Kristina Kavnik (KDK), 4. Edina Malkočevič (BM). 5. Klavdija Žnidar (BM), 6. Lucija Ržen (MPT), 7. Tatjana Sešel (W), 8. Mojca Buršič ; (VV), 9. Andreja Jevšnik (BR), 10. , Zeljka Nikačevič (AA). MLAJŠI j PIONIRJI - B (letnik 1975) ! 1000 m: I. Urban Radšel(BM), 2. Se-bastjan Komar (AA). 3. Boštjan Laz-nik (MPT). 4. Franjo Pinter (XIV. divizije), 5. Grega Drobne (MPT). 6. Robi Jurko (MPT). 7. Džoni Kočiv-nik (BR), 8. Igor Skaza (VV II.). 9. Matjaž Hlupič (BR), 10. Aleš Sešelj (BL) MLAJŠE PIONIRKE - B (le tnik 1975) - 1000 m: I. Natalija Cesar (BM), 2. Nataša Bizjak (BM), 3. Indira Ikič (MPT), 4. Jerneja Maček (BM). 5. Nina Šalej (MPT). 6. Maja j Zorčič (VV). 7. Vanja Žibret (AA). 8. I Alenka Pušnik (W II.). 9. Tina Ahtik I (MPT). 10. Lucija Kodrun (XIV. divizije). STAREJŠI PIONIRJI — A (letnik 1974) — 1000 m: I. Robi Kožar (W). 2. Robi Habjanič (AA). 3. Boštjan Meh (W). 4. Sebastjan Domanj-ko (BM). 5. Janko Mazeji (BR). 6. Ser-gej Juvan (BM). 7. Miran Glavnik Mali nogomet (KDK), 8. Dejan Mlinar (MPT), 9. Ernest Kopitar (VV), 10. Borko Broz (AA) STAREJŠE PIONIRKE - A (letnik 1974) — 1000 m I. Melita Rant (BM), 2. Darja Šibanc (MPT). 3. Badama Djedovič (MPT), 4. Metka Kramberger, 5. Andreja Tišljarič (obe BM), 6. Alma Pajič (VV), 7. Vesna Skledar (MPT). 8. Mojca Praznik (BL), 9. Tanja Pogorevc (MPT). 10. Daliborka Grujičič (MPT). STAREJŠI PIONIRJI — B (letnik 1973) — 1000 m 1. Robi Podpečan (RŠC I ). 2. Dušan Roš (CSŠ - družb ). 3. Se fer Zornič (Energ.), 4. Matjaž Vrhkar (Nar ), 5. Kristjan Slojko (RŠC II ). STAREJŠE PIONIRKE - B (letaik 1973) — 1000 m: I. Simona Borovnik (CSŠ Trg ), 2. Nataša Raner (CSŠ Trg ), 3. Nina Rehar (Družb ). 4 Neli Gorogranc (Družb.). 5. Tea Založnik (Družb.) Ml.AJŠI MLADINCI (letnik 1971—72) — 2000 m: I. Miha Pohar (Naravos.). 2. Dragan Kovače-vič (Strojna), 3. Jože Gorjup (RŠC — Rud ), 4. Blaž Barborič (Narav. matA 5. Luka KostrešlStrojna). STAREJŠI MLADINCI (lenilu 1969-70) — 3000 m: I. Dejan Šrol (Narav ). 2. Boštjan Slrniša (Narav.). 3. Sebastjan Pistotnik (Strojna). 4. Samo Zabovnik (Narav ). ČLANI (letaik 1968 in starejši) — 5000 m: I. Branko Krajnc. 2. Dragan Anič. 3. Spasoje Tešanovič, 4. Sejad Baručič. 5. Obrad Lazič. 6. Rudi Ravljen. ČLANICE (letnik 1968 ia starejše) — 2000 m: I. Slavica Poznič-EKIPNI VRSTNI RED: 1 SŠD U gnit, OŠ Miha Piniar-Toledo Velenje 137 točk. 2. ŠŠD Bratov Mraiijakov Velenje 138 točk. 3. ŠŠD Borec. OŠ Veljko Vlahovič Velenje 167 točk. 4. ŠŠD Biba Ročk Šoštanj 259 točk. 5. ŠŠD Anton Aškerc Velenje 301 točka, 6. ŠŠD Kajuh. OŠ Karel Destovnik-Kajuh Šoštanj 351 ločk. 7. ŠŠD Bratov Letonje Smaitno ob Paki 447. točk. ŠŠD Proieki. OŠ XIV. divizije Velenje —, ŠSD Borec. OŠ Veljko Vlahovič II. Velenje —. Motociklizem Prihodnji teden sklepni turnir Sklepni turnir letne sezone v malem nogometu, organizira ga komisija za mali nogomet pri ZTKO občine Velenje, bo 22. in 23. oktobra na igriš- ču osnovne šole Bratov Mravljakov. Prijave s 25.000 dinarji prijavnine je treba poslati na sedež ZTKO na Foitovi 2 do četrtka. 20. oktobra. Med osmimi ekipami sla po šestih turnirjih premočno na prvih dveh mestih ekipi Adidasa (Karaka) in Mušketirjev. Trojna zmaga Na dirki za državno prvenstvo na Grobniku so se za pokal bara Bay pomerili tudi prikoličarji. Na tradicionalnem tekmovanju so trojno zmago slavili tekmovalci iz Šaleške doline, kar dokazuje ponovni vzpon lega športa na našem področju. Zmagala sta Valentin in Alojz Kreuh. pred Remšetom in Bunderlo ler Novakom in Jakobom. r \j Kminar:Rudar 1:1 (I K)) Maribor — igrišče Kovinarja, gledalcev 300. sodnik Narobe iz Trzina. STRELCA: 1:0 - Makragič (44). 1:1 — Brdžanovič (87.. Il-m). Rt DAR: Cvijetkovič, Jalušič. Doler, Macura. Javornik. Cvikl, Brdžanovič. Mišetič. Goršek. Boškovič, Salija (Oblak). Ingrad — Kladivar:Elkroj 0:0 Celje — igrišče na Skalni kleti, gledalcev 200. sodnik Karolv iz Murske Sobote. ELKROJ: Pusovnik. Knez. Remic. Ilič, Tratnik, Božičevič, Pranjič. Hren. Grobelšek. Eoršlner. Bolko (Marolt, Šimenc). ERA Šmartno:Dravinja 1:0(0:0) Šmartno — Igrišče Šmartnega. gledalcev 200, sodnik Novarlič iz Maribora. STRELEC: 1:0 — Tomažič (65). ERA ŠMARTNO: Magrič, Ma(ko, Maglica, Tomažič, Skrbinek. Oblak. Korber (Operčkal). Radivojevič, Laz.nik (Rudnik). Železnik. Ko-pušar (Fajdiga). Prehodni pokal na Ljubno Ribiška družina iz Titovega Vele nja je v soboto na škalskem jezeru pripravila medobčinsko tekmovanje. V lovu na najtežjo ribo se je pomerilo 70 ribičev iz velenjske občine in skupno 15 z Ljubnega. iz Mozirja. Šempetra in Laškega. Tekmovanje ob občinskem prazniku je bilo letos na vrsti drugič in bo odslej tradicionalno, na njem pa lahko nastopijo vsi krajani, ne le ribiči. Tekmovalci so imeli na voljo tri ure časa. da bi ulovili kar najtežjo ribo, že vnaprej pa je bilo jasno, da bodo trnki bolj prazni, saj je dopoldanski naliv močno povečal gladino škalskega jezera. Predsednik RD Titovo Velen je Alojz Suha je povedal, da so poleg prehodnega pokala pripravili še 30 praktičnih nagrad v skupni vrednosti 700.000 dinarjev. Največ sreče je imel Slavko Jeraj z Ljubnega. ki je ulovil 175 gramov težko ribo, s tem zmagal in osvojil prehodni pokal. B. M. Veliko jih je prišlo ob škalsko jezero in še več bi jih bilo. če ne bi dopoldne tako deževalo Balinanje Prehodni pokal Trbovelj-čanom Na balinišču pri bazenu v Titovem Velenju je bil preteklo nedeljo tradicionalni regijski turnir, ki ga je pripravilo velenisko balinarsko društvo v počastitev letošnjega občinskega praznika. Udeležilo se ga je 12 ekip. in sicer iz Cerknice, Ilirija Ljubljana. Partizan Trbov Ije. ter devet domačih ekip. Zmagali in tako osvojili prehodni pokal so tekmovalci Trbovelj pred ekipama Ilirije Ljubljana in Cerknico. Na 4. mesto se je uvrstila ekipa dru-štva upokojencev iz Titovega Velenja. Tradicionalnega regijskega balinarskega turnirja v počastitev občinskega praznika se je udeležilo 12 ekip 10. stran ★ NAŠI KRAJI IN LJUDJE _titovo velenje ★ 13. oktobra 1988 RADIO VELENJE m RADIO VELENJE Zadnje vesti • Zadnje vesti • Zadnje vesti • Zadnje vesti • Zadnje vesti • Zadnje Pismo komonistov RLV Centralnemu komiteju ZKS Dosledno spoštovanje Avnojskih načel Komunisti Rudnika lignita Velenje so na zadnji razširjeni seji konference osnovnih organizacij ZK odločno obsodili vse brezobzirne, demagoške in do skrajnosti žaljive napade na predstavnike slovenske politične in državne oblasti. Dajejo jim neomajno podporo, so med drugim zapisali v pismu, ki so ga naslovili na Centralni komite ZKS, tovariša Milana Kučana. V pismu so zavrnili vse ocene, ki govorijo o tem, da Slovenci rušijo bratstvo in enotnost, jugoslovansko skupnost enakopravnih narodov in narodnosti. »V mno-gonacionalni sestavi smo vsa minula desetletja v sožitju, medsebojnem tovarištvu in spoštovanju razlik, ustvarjali in še ustvarjamo enakopravne pogoje za delo in življenje,« so zapisali in tako bodo delali tudi naprej in se vsemu, kar bo temu nasprotovalo, uprli z vsemi razpoložljivimi sredstvi. »Komunisti Rudnika lignita Velenje se bomo še naprej zavzemali za dosledno spoštovanje avnojskih načel, obenem pa ne pristajamo in ne bomo pristajali na nikakršno barantanje s slovensko in jugoslovansko ustavo. Pri tem podpiramo v demokratični ustavi oblikovane ustavne spremembe ter argumentirane razloge za zavrnitev dela predlaganih sprememb,« so zapisali v pismu in pri tem dali vso podporo slovenskim delegatom v organih za spremembo ustave, slovensko politično in državno vodstvo pa pooblastili, da prepreči vsakršne kompromise v zvezi s sprejemanjem ustavnih amandmajev. »Podpiramo vse tiste ocene iz katerih je razvidno, da bi nadaljevanje organiziranja protestnih shodov Srbov in Črnogorcev za urejanje razmer na Kosovu prispevalo k dodatnemu ogrevanju že tako pregretega političnega ozračja v Jugoslaviji,« so zapisali. Ker v teh akcijah vidijo zgolj nadaljnje razpihovanje nacionalnih strasti, ki se nekontrolirano prepuščajo emocijarh, komunisti rudnika shode razumejo kot neumestne in skrajno škodljive za vzpostavitev političnega ravnotežja. Zato jih odločno zavračajo. Več kot 2400 priključkov V mnogih krajevnih skupnostih Šaleške doline so izgradnjo kabelsko razdelilnega omrežja uvrstili med prednostne referendumske naloge. Z veliko mero prizadevnosti in volje slednjo tudi uresničujejo. Tako je bilo do konca prejšnjega tedna priključenih na kabelsko razdelilno omrežje v naši občini že 2409 gospodinjstev. Največ v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja, in sicer 980 priključkov, v krajevni skupnosti Šmartno seje za lokalno televizijo odločilo 450 gospodinjstev, v Pesju in na Konovem po 270, nekoliko manj v krajevni skupnosti Stara vas (205), v Starem Velenju imajo 175 priključkov, v krajevni skupnosti Podkraj-Kavče pa 60. KO RK Pesje Srečanje starejših krajanov Tudi letos, natančneje v soboto, je krajevna organizacija Rdečega križa Pesje organizirala v domu krajanov srečanje starejših krajanov, starih več kot sedemdeset let. Udeležilo se ga je preko 40 krajanov iz Pesja in oskrbovancev doma za varstvo odraslih, ki so prej živeli v tej krajevni skupnosti. Udeleženci srečanja so najprej z zanimanjem prisluhnili pozdravnim besedam predsednice te človekoljubne organizacije v Pesju Milki Tamše, nato pa so jim novosprejeti člani podmladka in Podkrajski fantje pripravili krajši kulturni program. Učenci podružnične šole Pesje pa so starejšim krajanom izročili majhne spominke, ki so jih izdelali sami. Poleg udeležencev se je na tem srečanju veselilo tudi 26 mladih iz Pesja, ki so bili ob tej priložnosti sprejeti v krajevno organizacijo Rdečega križa. B. M. Center srednjih šol 15. srečanje z učenci iz pobratene Vrnjačke Banje Od četrtka do nedelje prejšnjega tedna se je v Titovem Velenju mudilo 44 učencev srednješolskega centra iz pobratene Vrnjačke Banje. Bili so gostje dijakov Centra srednjih šol iz Titovega Velenja. Tako kot vsa prejšnja tovrstna srečanja je tudi tokrat že 15. po vrsti povsem uspelo. Možnosti za medsebojno spoznavanje, izmenjavo izkušenj, mnenj, navezavo prijateljskih vezi in stikov je bilo namreč v treh dneh bivanja več kot dovolj. Da bi se gostje iz Vrnjačke Banje kar najbolje počutili ob obisku v Titovem Velenju, so jim vrstniki pripravili vrsto aktivnosti. Tako so jim med drugim razkazali zanimivosti Šaleške doline, ogledali so si Kajuhovo spominsko sobo v Šoštanju in spominsko sobo v Topolšici, obiskali pa so tudi Gorenje. V soboto so si gostje iz pobratenega srednješolskega centra iz Vrnjačke Banje sku- paj dali s svojimi gostitelji ogle-lepote Postojnske jame, zvečer pa so se zbrali še na družabnem večeru. Z lepimi vtisi in spomini so se v nedeljo zjutraj vrnili na svoje domove. Velenjčani jim bodo ta obisk vrnili maja prihodnje leto. Dijaki Centra šol iz Titovega Velenja so 44 gostom iz pobratenega srednješolskega centra Vrnjačka Banja pripravili vrsto aktivnosti Sosedje praznujejo Konjiško občino je združil turizem Konjiška občina praznuje svoj občinski praznik (praznični dan je bil včeraj, 12. oktobra, osrednja prireditev pa bo v soboto, ko bo v Ločah slavnostna seja) letos vendarle še vedno skupaj. Ob koncu lanskega leta je namreč že resno kazalo, da bosta na tem območju nastali dve občini, saj so Zrečani dokazovali, da bi v samostojni občini laže uresničevali svoj delovni zagon. Osnovni očitek je letel na račun tega, da nekateri v samih Slovenskih Konjicah ne razumejo razvoja turizma; pa zato zdaj, ko so le delo na tem področju družno resno zastavili, nekateri pravijo, da je prav turizem ohranil občino. Mnogi pa tudi menijo, da lahko prav hitrejši razvoj turizma »reši« občino tudi na drugih področjih. Potem ko so spoznali, da kljub načelnim podporam drobno gospodarstvo le ne bo moglo posrkati viška delovne sile, so pri dodatnem zaposlovanju oči zdaj uprte prav v turizem. Seveda pa je prav tako jasno, da samo Unior ne bo mogel vleči turističnega voza naprej. Zato je tembolj razveseljiv podatek, da se proti Rogli vendarle bolj ozira tudi druga največja konjiška organizacija Konus. Le s skupnim vlaganjem bodo namreč lahko uresničili ambiciozno zastavljene turistične cilje. Konjiška občina, ki je bila zadnja leta navajena velikih razvojnih skokov, je zdaj malo zastala. Industrijska proizvodnja se je ob poletju precej znižala: ob Jesen med nazarskimi lesarji Čas počitnic in dopustov je za nami, leto seje že krepko prevesilo v drugo polovico. Člani Društva šaleških likovnikov po poletnem oddihu zagnano nadaljujejo z delom in nalogami, ki so sr jih začrtali v SV9-jem delovnem načrtu za letošnje leto. V petek, 7. oktobra, je bilo v počastitev občinskega praznika v kulturnem domu v Šoštanju odprtje pregledne razstave likQV-nih del, ki so jih člani DŠL ustvarili v letošnjem letu. V soboto, 15. oktobra, pa bo v delovni organizaciji Gorenje GLIN v Nazarjih odprta razstava del, ki so plod ustvarjanja v li: kovni koloniji; potekala je prvi teden v oktobru v Nazarjih pod naslovom JESEN MED NAZARSKIMI LESARJI. Preden vas povabimo na odprtje omenjene razstave v Nazarje povejmo nekaj besed o sami likovni koloniji! Člani Društva šaleških likovnikov, Gorenje GLIN Nazarje in člani Društva likovnih amaterjev Mozirje so se odločili za prvo skupno likovno kolonijo, ki so jo poimenovali JESEN MED NAZARSKIMI LESARJI. Namen vseh treh organizatorjev ie bil predvsem spodbujanje likovne dejavnosti v dveh " sosednjih družbenopolitičnih skupnostih, spoznavanje ustvarjalnih potencialov na omenjenem področju kulturnega ustvarjanja in poglabljanje pristnosti odnosov kulturnih ustvarjalcev z združenim delom. In namesto da bi govorili o trudu in delu, ki so ga likovniki vložili vsak v svojo sliko ali ris- bo, narisano v tej likovni koloniji, vas vabimo v obrat Družbene prehrane Gorenja GLIN v Nazarje na otvoritev razstave del, ki bo — povejmo še enkrat — v soboto, 15. oktobra 1988, ob 19. uri. — th — osmih mesecih se je sicer že malo popravila, nekateri pa le optimistično napovedujejo, da bodo do konca leta ujeli plan. Še vedno pa v tej občini ne poznajo izgubarjev. Že dolgoletno priznavanje tržnih razmer ter vstrajanje pri izvozu jim vendarle omogočajo, da težave laže premagujejo. Predvsem pa tudi v tistih organizacijah, kjer se še niso dovolj spopadli z iskanjem novih proizvodov, to resno delajo. Drugi pa, pri tem prednjači Unior, pri nemirnem iskanju novosti ne poznajo počitka. Ob letošnjem prazniku so pripravili res obsežne prireditve, ki že trajajo precej časa, dolgo pa se še tudi bodo vrstile. Radi bi namreč, da bi samo občinsko praznovanje spremenili v obdobje, ko se v občini nekaj dogaja. In to na najrazličnejših področjih. Bil naj bi tudi neke vrste »obračun« dela v enoletnem obdobju. (-fk) Rešitev nagradne križanke Pravilna rešitev: optant, vratar, čebela, Ara, rok, Primož, Ta, kamen, opart, Anina, kljunač, OR, Nedbal, mast, oboa, delta, Evripid, rja, grmanje, Asma-ra, Neal, stotak, Java, Ivko, slalom, moa, anker Nagrajenci: 1. nagrada 7.500 din: l-anika Belak, Mozirje 192, 63330 Mozirje 2. nagrada 5.000 din: Jelka Iršič, Šaleška 16. 63320 Titovo Velenje 3. nagrada 5.000 din: Danijela Lipovšek, Gorenjska cesta 12, 63320 Titovo Velenje Program Radio Velenje oddaja na ultra-kratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (pretvornik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Titovem Velenju vsak delovni dan od 8. do 10. in od 11. do 13. ure, ob sredah pa popoldne od 13. do 16. ure. Vse dodatne informacije dobite po telefonu 855-450. PETEK, 14. oktobra: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.15 Za konec tedna; 16.30 lz delegatskih klopi; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 16. oktobra: 1 1.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od Vrat do vrat (to kontaktno oddajo smo ponovno uvrstili v spored, v njej pa bomo skušali najti odgovore na vsa tista vaša vprašanja, na katera jih sami niste mogli dobiti. Vprašanja boste zastavljali v živo, po telefonu 855-963). 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 17. oktobra: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Obiskali smo; 17.00 Šport, telesna kultura, rekreacija; 17.30 Mladi mladim (To je nova oddaja Radia Velenje, namenjena pa bo mladim in njihovi dejavnosti); 18.00 Lestvica diskoteke Super Li in Radia Velenje. SREDA, 19. oktobra: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Naša krajevna skupnost; 17.00 Vi in Mi (oddaja v živo, ki jo bomo namenili mesecu požarne varnosti — vabimo vas k sodelovanju, naš telefon je 855-963). REDNI KINO Četrtek, 13. 10. ob 18. in 20. uri ZVEZDNE STEZE IV ameriški, znanstveno-fantastični. Vloga: Villiam Shutern Petek, 14. 10. ob 10., 18. in 20. uri POLICIJSKA AKADEMIJA II — ameriški, akcijski. Vloga: Steve Guttenberg Sobota in nedelja, 15. in 16. 10. ob 17. in 19. uri KROKODIL DUNDEE II - amer.-avstral., avanturistični. Vloga: Paul Ho-gan Ponedeljek, 17. 10. ob 10. in 18. uri ANGEL MAŠČEVANJA — ameriški, kriminalni. Vloga: Zac Tamarlis Torek, 18. 10. ob 18. in 20. uri VROČE NOČI JOSEFINE MUTZENBACHER I. DEL — nemški, erotski. Vloga: Christine Schuberth Sreda, 19. 10. ob 10., 18. in 20. uri IŠČE SE ŽIV ALI MRTEV — ameriški, akcijski. Vloga: Rat-ger Hauer NOČNI KINO v tem tednu: EMANUELA — franc., erotski. Vloga: Sylvia Kristel PREDSTAVE BODO: — v četrtek, 13. 10. ob 22. uri v REDNEM KINU — v soboto, 15. 10. ob 20. uri v ŠOŠTANJU in — v nedeljo, 16. 10. ob 20. uri v ŠMARTNEM OB PAKI VIDEO KINO v REDNEM KINU M1LION DOLLAR LADY — ameriški, trda erotika. MLADINI DO 18. LETA OGLEDA FILMA NE DOVOLIMO! — v petek, 14. 10. ob 22. uri — v soboto in nedeljo, 15. in 16. 10. ob 21. uri OPRAVIČILO! Kinoobiskovalcem, ki so si v nedeljo, 9. 10. ob 21. uri želeli ogledati nočno predstavo se vljudno opravičujemo, ker po ugotovitvi strokovnjaka, filma nismo mogli predvajati vsled premočnega vpliva delovanja radioamaterja v bližini kina. KINO DOM KULTURE Četrtek, 13. 10. ob 20. uri PO- LICIJSKA AKADEMIJA II — ameriški, akciiski Nedelja, 16. 10. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA: PA-STIRC1 — domači, pripovedka FILMSKO GLEDALIŠČE zaradi zasedenosti dvorane v Domu kulture bo tokrat predstava v REDNEM KINU! Ponedeljek, 17. 10. ob 20. uri v rednem kinu PARIZ TEXAS -nemško-francoski. Režija: Wim Wenders. Vloge: Harrv Dean Stanton, Dean Stockvvell, Na-stassja Kinski KINO ŠOŠTANJ Sobota, 15. 10. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA: PASTI RCI, domači, pripovedka, ob 18. uri ZVEZDNE STEZE IV -ameriški, znanstveno-fantastični Nedelja, 16. 10. ob 18. uri POLICIJSKA AKADEMIJA II -ameriški, akcijski Ponedeljek, 17. 10. ob 19.30 uri ANGEL MAŠČEVANJA -ameriški, kriminalni Sreda, 19. 10. ob 19.30 uri VROČE NOČI JOSEFINE MUTZENBACHER I. DEL -nemški, erotski KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 14. 10. ob 20. uri ZVEZDNE STEZE IV - ameriški, znanstveno-fantastični Nedelja, 16. 10. ob 13.30 uri OTROŠKA MATINEJA: PASTI RCI — domači, pripovedka Torek, 18. 10. ob 20. uri ANGEL MAŠČEVANJA — ameriški, kriminalni KINO ŠKALE V nedeljo, 16. 10. ob 16. uri ZVEZDNE STEZE IV - ameriški, znanstveno-fantastični KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA! KINOTEČNI PROGRAM KINA 16 Torek, 18. oktobra ob 20. uri v Stiskami: Molk — režija Ingmar Bergman. Šport — rekreacija Šah: Goršek najbliže zmagi Na hitiopoteznem turnirju za prehodni pokal v mesecu oktobru je prepričljivo zmagal Goršek in je tudi v skupnem seštevku najresnejši kandidat za prvo mesto in osvojitev prehodnega pokala. Vrstni red za oktober: 1. Goršek 11,5, 2. Stropnik 9, 3. Brešar 9,4. Kristan 8,5, 5. Plaskan 8 itd. Tudi skupno je v vodstvu Goršek s 73 točkami, za njim pa so uvrščeni Kristan 64, Matko 56, Stropnik 45, Brešar 40 točk itd. Ob prazniku občine Velenje sta se že 17. po vrsti pomerili sindikalni šahovski ekipi sozdov Rek in Gorenje. Kot vsako leto so tudi tokrat igrali na 10 deskah, dvokrožno vsak z vsakim. Precej boljša je bila tokrat ekipa Gorenja, ki je zmagala s 115:85. Še postavi — Gorenje: Kristan, Goršek, Stropnik, Repše, Špeh, Culk, Džordževič, Godec, Podlipnik in Kovač; Rek: Matko, Car, Brešar, Rajkovie, Vedenik, Alič, Pečečnik, Čeiičkovič, Plaskan in Žrt. Š. C. KS Šmartno: Rekreacija za vse Komisija za šport in rekreacijo v krajevni skupnosti Šmartno je pripravila bogat program rekreacije za vse krajane, stare in mlade. Odbojko, košarko in mali nogomet lahko igrajo vsak četrtek od 19.30 do 21. ure v telovadnici RŠC, šahistom je na voljo čas od 17. do 19. ure vsako sredo v prostorih doma krajevne skupnosti, kegljačem vsako sredo ob 20. uri na kegljišču družbene prehrane, za vadbo v telovadnici in plavanje v Topolšici pa se lahko krajani prijavijo vsak ponedeljek in sredo od 18. do 19. ure v domu krajanov. B. A. Dežurstva ■■<:;■ i •• v DEŽURNI ZDRAVNIKI Četrtek. 13. oktobra — dnevni dežurni dr. S. Popov, nočni dežurni dr. Kočevar. Petek. 14. oktobra — dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dežurni dr. Smonkar. Sobota, 15. oktobra in nedelja, 16. oktobra - glavni dežurni dr. Renko Oskar, notranji dežurni dr. Kikec. Ponedeljek, 17. oktobra dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dežurni dr. S. Popov. DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI 15. oktobra in 16. oktobra je dežurni zobozdravnik dr. Zora Kuharovič-Pavlovič, od 8. do 12. ure v dežurni ambulanti zdravstvenega domu Velenje. MALI OGLAS/ STANOVANJSKO HIŠO, dvojček v Titovem Velenju z mestnim ogrevanjem in telefonom prodamo. Telefon 858-205 popoldne ali 061-314-972 po II. uri dopoldne ROLETE, ŽALUZIJE, vertikalne, lamelne zavese izdelujemo, montiramo. Telefon 27-225, 27-742 popoldan. ODDAM NOVO TROSOBNO STANOVANJE s telefonom v najem. Samo pisne in resne ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas Foitova 10 z oznako šifre »YU-I«. GOLE JX disel, garažiran, letnik 86/12, prevoženih 32.000 km prodam za 3,4 milijarde. Telefon 888-132 popoldan. JUGO 45 A, oktober 1986 prodam. Telefon 721-364. ZASTAVO 101 55 GTL, letnik 1986, registriran do junija 1989, 22000 km, zaščiteno, garažirano, odlično ohranjeno zelo ugodno prodam. Kardeljev trg 1/18. DVE POSTEIJI in pisalno mizo prodam. Informacije po telefonu 855-556 popoldan. VZAMEM DVA OTROKA V VARSTVO. Telefon 857-840. AKVIZITERJI POZOR! Se vedno iščemo sposobne fante in dekleta za prodajo »Guinnessove knjige rekordov«. Svoje ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas z oznako šifre »Odličen honorar!« KUHINJSKE ELEMENTE MARLES prodam. Zorčič, Kardeljev trg 2, Titovo Velenje. ZLOŽLJIVO OTROŠKO POSTELJICO (za potovanja in letovanja), nemške izdelave, 130 x 55 prodam. Telefon popoldne 857-930. VIDEO RECORDER ITT v garanciji prodam in jugo — 45, letnik 1983 prodam za rezervne dele. Telefon 858-216. ZIDAN VIKEND V BLIŽINI TITOVEGA VELENJA PRODAM. Sončna lega. Naslov v uredništvu. BARVNI TV GORENJE, daljinski upravljalec in avtoradio prodam. Telefon 853-884 zvečer. R-4 ugodno prodam, letnik 1980. Telefon 882-705, zvečer po 7. uri. MIZO S ŠESTIMI STOLI in zamrzovalno omaro prodam. Telefon 853-038 popoldan. NAŠK ROPU ENA JABOLKA ZA STISKANJE po 250 din za ozimnico po 600 din prodam. Semprimožnik. Skorno 7, Šmartno ob Paki. OSEBNI AVTO OPEL REKORD 190(1, neregistriran, v voznem stanju prodam za 450 SM ali zamenjam za manjši avto. Telefon 856-173. LADO 1300 izrabljeno, prodam. Tel. (062) 811-155 (poslovodja) ZASTAVO 750 PRODAM. Informacije — telefon: 856-711, interna 85, dopoldan. VIDEORECORDER VHS HQ prodam. Telefon 853-312/14-58. OSEBNI AVTO R-18 TL, letnik 1983, prevoženih 57.000 km, cena 17 M prodam. Telefon 888-140. ROLETE PLASTIČNE IN LESENE v vseh barvah in izvedbah izdelujemo in montiramo. Telefon 24-296. RABLJEN JOGI V LOŽEK velikosti 200 x 160 cm ugodno prodam. Telefon 853-275. ŠTEDILNIK, star 3 leta, hladilnik star 1 mesec prodamo 10% ceneje. Ljubljanska 2, Titovo Velenje, Savič. DVO IN POL SOBNO STANOVANJE v Žalcu prodam. Telefon 712-337, zvečer. R-4 letnik 1979, 54.000 km, registriran do avgusta 1989 in video recorder Fisher ugodno prodam. Telefon 855-285. KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, staro I leto in pol prodam. Telefon 858-817 od 15. do 17. ure. SPALNICO, ŠTEDILNIK. PRALNI STROJ, pomivalni stroj Gorenje ugodno prodam. Telefon 857-274. AVTO R-4, letnik 1980 prodam. Telefon 853-615 ali 855-165. JUGO — 55 A ugodno prodam. 1987. Telefon 855-451. HIŠNI RAČUNALNIK PRODAM. ZX spectrum 48 K z TV in literaturo. Telefon 857-772. LADO 1200, obnovljeno, dodatno opremljeno, letnik 1974 prodam za 2.000.000. din. Telefon 062-842-349 popoldan. TRAJNO GOREČO PEČ na tr da goriva prodam. Telefon 882-467. DVO ALI TRISOBNO STANOVANJE v Titovem Velenju ali Slovenj Gradcu kupim. Telefon 062-849-367. V LETUŠl PRODAM KMETIJO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM, v izmeri 4 ha. Vse I informacije dobite vsak dan od 6. do 8. ure zjutraj po„telefonu ! 881-265, Urbane. OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE Objava potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE Dl NČ DČ ROK P OD ŠT. DEL OBČINA VELENJE GORENJE COMMERCE profesor italijanskega in an- — samostojni prevajalec italijanskega in gleškega jezika angleškega jezika 3 nč 8 900.000 1 ZDRAVSTVENI CENTER DSSS ekonomist — koordinator posebne finančne službe 2 nč '8 930.000 1 OŠ KAREL DESTOVNIK PU knjižničarstva ali sloven- KAJUH ŠOŠTANJ skega jezika — knjižničar X nč 8 720.000 1 OŠ KAREL DESTOVNIK KAJUH ŠOŠTANJ učitelj razrednega pouka — učitelj v oddelku podaljšanega bivanja X dč 8 720.000 1 OŠ KAREL DESTOVNIK — učitelj razrednega pouka (polovičen de- KAJUH ŠOŠTANJ učitelj razrednega pouka lovni čas) X dč 8 360.000 1 GORENJE ELEKTRONIKA delavec brez poklica — transporter 6m nč 8 450.000 1 ESO rezkalec rezkalec 2 nč 6 680.000 2 pleskar avtoličar, antikorozist 1 nč 6 680.000 2 r i i Turistično društvo Titovo Velenje Turistično društvo Titovo Velenje in Restavracija | Nama prirejata i I 6. tradicionalni Turistični ples | I z bogatim programom v soboto, dne 22. 10. 1988 s pričetkom ob 20. uri v restavraciji Nama Titovo Velenje. Za prijetno vzdušje bo skrbel ansambel Jožeta Šumaha in gost večera Alberto Gregorič. L Rezervacija vstopnic v restavraciji Nama. Vljudno vabljeni! BRANKO PETELINŠEK iz Pod-kraju 77 v Titovem Velenju opozarjam, da nisem plačnik dolgov moje žene Ane Petelinšek. RABIMO ČISTILKO, za čiščenje lokala v dopoldanskem času. Grajski hram. Ljubljanska 54, 854-627 ali 855-999. Uspešni gobarji Kavč Za letošnje leto marsikdo pravi, da je bolj sušno tudi za nabiralce gob, toda v nedeljo, 9. oktobra so gobarji Kavč do- ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE - OBČINSKA KONFERENCA VELENJE Objavlja prosta dela in naloge TAJNICE (za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoj: končana srednja ekonomska šola, zaželene delovne izkušnje. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Občinska konferenca ZSMS Velenje, Prešernova 1, 8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni 8 dni po opravljeni izbiri. kazali, da za njih to ne velja. Z društvom trintarjev Kavče so spet pripravili gobarski piknik. V domu krajanov so priredili bogato gobarsko razstavo. Za najboljšega gobarja so tudi letos proglasili Štefana Dovečarja. K prireditvi pa je veliko pripomogel tudi dr. Pavle Grošelj, ki je s strokovnim predavanjem o poznavanju gob vse poučil, da se s strupenimi gobami ni dobro šaliti. Da je bila nedelja res gobarska dokazuje to, da so se vsi, ki so se piknika udeležili, lahko najedli gob, poskusili so mošt, peli domače pesmi, ob zvokih harmonike pa so se tudi zavrteli. To nedeljo pa trim društvo Kavče že pripravlja novo prireditev — kostanjev piknik s poskušnjo mošta. Ob tej priložnosti vabi krajane Kavče, da pridejo v čim večjem številu. Kostanjev piknik pričnejo ob 13. uri. B. M. ZAHVALA Ob nenadomestljivi in boleči izgubi našega dragega moža in očeta Ivana Blatnika iz Belih vod se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh najtežjih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Še posebna hvala dr. Pirtovšku za pomoč in lajšanje bolečin, gospodu kaplanu za opravljeni obred, tovarišu Melhacu za poslovilne besede ter vsem sosedom, prijateljem in znancem. Iskrena hvala TOZD Jamska mehanizacija Titovo Velenje, Cestnemu podjetju Celje TOZD VVC, sodelavcem TOZD Transport, kolektivu Merx Gorica Titovo Velenje, častni straži in godbi RLV. VSEM ŠE ENKRAT HVALA! Žalujoči: žena Marija, sinovi Ivan, Silvo z družino, Marinka z družino in Franci. gorenje p.o., 63320 Titovo Velenje. Partizanska cesta 12 Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. vodja sektorja skupnih splošnih zadev Z. vodja sektorja transporta Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. Visoka ali višja šolska izobrazba organizatorja ali pravnika, ali z delom pridobljene delovne zmožnosti na ustreznem področju dela in najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakem ali sorodnem področju dela. pod 2. Visoka ali višja šolska izobrazba ekonomista (logistika), strojnega ali elektro inženirja ali z delom pridobljene delovne zmožnosti na ustreznem področju dela in najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakem ali sorodnem področju dela. Za opravljanje navedenih del oziroma nalog bo delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi imenoval delavski svet za 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju splošnih in posebnih pogojev naj kandidati pošljejo priporočeno v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: GORENJE — SERVIS, p. o., Titovo Velenje, Partizanska 12 z oznako »ZA RAZPIS« Nepravilnih in nepravočasnih prijav ne bomo upoštevali. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili najkasneje v 60 dneh po končanem zbiranju prijav. zastopstvo tujih firm p. o. Ijubljana tehnounion 61001 Ljubljana Vošnjakova 2, p. p. 347 poštni predal 01-347 Predstavništvo Zagreb, Zelinska 7 telefon 512-688, 519-684 Nudimo vam, da postanete naš sodelavec za prodajo AMC posode na področju celjske, koroške in šaleške regije. — Zaželen je lasten osebni avtomobil, starost od 25 do 45 let in veselje do dela z ljudmi. Informacije osebno v ponedeljek, dne 17. 10. 1988 ob 16.30 uri v GOSTIŠČU ZAJC, Tatjana Završnik, Titovo Velenje. ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE o' sub. o., Titovo Velenje, Vodnikova 1, tel.: (063) 856-711 ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE Delovna skupnost skupnih služb Izvršilni odbor delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge 1. KOORDINATORJA PLANSKO-ANALITSKE SLUŽBE Pogoji: — diplomiran ekonomist — delovne izkušnje — poskusno delo 90 dni 2. KOORDINATORJA POSEBNE FINANČNE SLUŽBE Pogoji: — ekonomist — delovne izkušnje 2 leti — poskusno delo 90 dni. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: Zdrav-' stveni center Velenje, kadrovska služba, 63320 Titovo Velenje, Vodnikova 1. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Včeraj podelili nagrade najuspešnejšim inovatorjem občine Velenje Dosežki na ogled v avli Kulturnega doma V organizaciji Odborov za invetivno dejavnost pri Občinskih svetih Zveze sindikatov Velenja in Mozirja, Odborov za inventivno dejavnost pri Občinskih raziskovalnih skupnosti Velenja in Mozirja ter v sodelovanju s Savinjsko — Šaleško gospodarsko zbornico, smo včeraj v Titovem Velenju odprli razstavo dosežkov na področju inventivne dejavnosti obeh občin. Razstava, ki jo imenujemo ŽETEV INOVACIJ ŠALEŠKO - SAVINJSKEGA GOSPODARSTVA, je postavljena ob dnevu inovatorjev, 12. oktobru, in bo na ogled vse do 19. oktobra, vsak dan, razen nedelje, od 8. do 18. ure. Letos so dosežki razstavljeni v avli Doma kulture. Pred otvoritvijo razstave pa so včeraj oh 17. uri na priložnostni slovesnosti v Knjižnici Kulturnega centra Ivana Na-potnika podelili priznanja in nagrade letošnjim najuspešnejšim inovatorjem občine Velenje. Na nagradni natečaj, objavljen v junijski številki Našega časa, je letos prispelo devet prijav s področja razvojno-razi-skovalne dejavnosti, enajst s področja množične inventivne dejavnosti, tri prijave so bile s področja dejavnosti društev in posameznikov, dve inovaciji sta na nagradni natečaj prispeli s področja ustvarjalnosti samostojnega osebnega dela, tri pri- jave pa so prišle tudi za najuspešnejšo temeljno organizacijo na področju inventivne dejavnosti. Kdo so letošnji nagrajenci? Ne področju razvojno raziskovalne dejavnosti je prvo nagrado prejela skupina avtorjev: (Boris Stropnik, Peter Klemen-šek oba sozd REK DSSS, Žan Pižorn, DO ESO, Srečko Meh, Jožica Rovšnik in Branko Pohar — vsi iz Rudnika lignita Velenje za inovacijo »Odpepe-Ijevanje v Termoelektrarnah«; 2, nagrado je prejel Tomislav Panič, Gorenje EKO za »Tečaj K — 180 (za strešno okno), podelili pa so tudi dve enakovredni 3. nagradi, za »Ranžirni vlak« so jo prejeli avtorji Elek-trostrojne opreme: Vinko Grm, Tomaž Štancar in Stane Bric; za »Hladilnik s termoelektri-čnim hlajenjem« pa jo je prejel Marjan Penšek iz Gorenja Gospodinjski aparati. Množična inventivna dejavnost: I. nagrado je za tehnično izboljšavo »Vodenje kapilare skozi povratno cev pri zamrzovalnih skrinjah tipov 210, 310, 410« prejel Milan Krevzel iz Gorenja GA; podelili so dve drugi nagradi in sicer sta eno prejela Milena Pfeifer in Darko Bujan tozd Galvana Gorenje GA za tehnično izboljšavo »Sprememba tehnološkega postopka kromiranja Fe polizdelkov — ukinitev aktiviranja v 10% KCN in uvedba dekopira-nja v 5-10% H2SO.«; ter Branko Fošner, Matko Potočnik, Ivo Kac, Milan Forštner, Jože Krk in Janko Meh iz Rudnika lignita Velenje za tehnično izboljšavo »Rekonstrukcija frekvenčnega pretvornika »Victor«. Podelili so tudi dve tretji nagradi — Miran Lužar, Janez Pajk in Peter Rezman iz Rudnika lignita Velenje so jo prejeli za tehnično izboljšavo »Naprava za dinamični ali statični preizkus hidravličnih elementov«; Jože Goršek in Marjan Lipičnik prav tako iz Rudnika lignita Velenje pa za tehnično izboljšavo »Pripomoček za menjavo valjčkov na transporterjih z gumijastim trakom«. Ustvarjalnost društev in posameznikov izven organizacij združenega dela: 1. nagrado sta za »Rotacijski manipulator za dodajanje etiket s centralnim programom« prejela Zvone Zi-mic in Branko Moličnik, 2. nagrado pa za »Mikroprocesorsko napravo TEKO 86« Stane Tepej in Boris Krofi. Na področju ustvarjalnosti v samostojnem osebnem delu je bila podeljena le ena nagrada, prejel jo je Stane Kaiser za »Avtomatsko etiketirko«. Najuspešnejša temeljna organizacija na področju inventivne dejavnosti pa je bila temeljna organizacija Zamrzovalno — hladilna tehnika Gorenje Gospodinjski aparati. M. Krstič-Planinc Praznik KS Rečica ob Savinji 4. avto rally Titovih mest Letošnji prehodni pokal Velenjčanom Člani Avto-moto društva Titovo Velenje so bili organizatorji letošnjega, četrtega avto rallvja Titovih mest. Prijateljsko in športno srečanje voznikov in voznic sedmih jugoslovanskih mest s Titovim imenom, manjkali so le tekmovalci i/. Titove Korenice, so tokratni organizatorji namenili slavju ob prazniku občine Velenje. Ponovno so dokazali svoje organizacijske sposobnosti, znova so se izkazali kot gostoljubni domačini. zagotovitev lepega vremena pa seveda ni bila v njihovih močeh. Odlično organizacijo je namreč motilo le deževno in hladno vreme, ki pa ni vplivalo na tekmovalni in tovariški duh vseh nastopajočih. Nastopilo je 25 posadk, moških in ženskih, v treh kategorijah, največ uspeha pa so imeli domačini, če med drugim upoštevamo skupno zmago in osvojitev lepega prehodnega pokala. Tekmovalci so na pot krenili izpred Rdeče dvorane, kjer je bila na vrsti prva spretnostmi preizkušnja, druga je bila pred gasilskim domom v Šoštanju in tretja ter najbolj zanimiva na letališču v Lajšah. Udeleženci so vmes obiskali spominsko sobo v To- polšici, muzej na Graški gori, kjer so se pomerili v streljanju in se okrepčali, tekmovanje pa sklenili na Trebeliškem. Tu so podpisali tudi sporazum o nadaljnjem sodelovanju, ki med drugim predvideva, da organizator vsakoletnega rallvja Titovih mest naslednje leto poskrbi za program bivanja tekmovalcev Titovih mest na rallyju Sutjeska. Ta naloga bo torej prihodnje leto v rokah članov AMD Titovo Velenje. Poglejmo še rezultate. Skupni vrstni red: I. Titovo Velenje 60 točk, 2. Titograd 49, 3. Titova Mitrovica 38, 4. Titov Vrbas 36, 5. Titovo Užice 24, 6. Titov Drvar 10 in 7. Titov Veles 5: v kategoriji dt> 1.200 cem sta prvo in drugo mesto osvojili posadki iz Titove Mitrovice, četrta pa je bila velenjska posadka Detela- Na pot so v dežju in mrazu krenili izpred Rdeče dvorane Najzahtevnejša in obenem najbolj zanimiva spretnostna preizkušnja je bila na letališču v Lajšah Detela: nad 1.200 ccm sta bila najboljša predstavnika Titovega Vrbasa, drugo mesto pa sta osvojila Sojč in Ivančevič iz Titovega Velenja: pri ženskah sta bili najboljši Zdenka in Alenka Kavšek iz Titovega Velenja pred klubskima tovarišicama Jelenkovo in Velerjevo. Prehodni pokal bo torej vsaj leto dni krasil vitrine velenjskega Avto-moto društva. J. P., foto: B. M. »en smo!« Mičo Kneževič, Dragan Denovič, Danica Begovič, Trajko Petkov in Zdenka Kavšek MIČO KNEŽEVIČ iz Titovega Užica: »Ne bi rad izgubljal časa s preobilico besed o pomenu rallvja Titovih mest. Prav mi iz Titovega Užica smo bili namreč pobudniki za to tekmovanje in predvsem za tovariška in prijateljska srečanja prebivalcev mest s Titovim imenom. Udeležil sem se vseh 4. rallyjev in se bom vseh naslednjih, v Titovem Velenju sem prvič in moram reči, da je zelo lepo tukaj, veseli smo gostoljubja. dobre organizacije, naši vtisi so izredni.« DRAGAN DENOVIČ iz Titove Mitrovice: »Naši vtisi o mestu in dolini so najlepši, še bolj smo navdušeni nad gostoljubnostjo domačinov. Zelo lepo so nas sprejeli, tekmovanje je motilo slabo vreme, sicer pa je pomembnejše tovariško srečanje kot., tekmovanje. Komaj že čakam, da bomo v Titovi Mitrovici znova organizatorji rallyja, ki ga bomo pripravili na Tjentištu in še enkrat najlepša hvala vsem domačinom.« DANICA BEGOVIČ iz Tito- grada: »Vseh rallvjev doslej sem se udeležila in se jih z mojimi kolegicami še bom. Ne glede na dejstvo, da nam je ponagajalo vreme, je vse v redu. všeč mi je vaša dežela, organizacija je odlična, še posebej me je navdušila lepota Titovega Velenja, o tem kako pri jetno je med znanci, starimi in novimi iz Titovih mest, pa tako ni treba posebej razpravljati.« TRAJKO PETKOV iz Titovega Velesa: »Od daleč prihajamo zato še posebej poudarjam kako zelo smo veseli in zadovoljni s sprejemom in vašim gostoljubjem. Vse nam je tukaj všeč, tudi organizacija, slabo vreme pa na rezultate in vzdušje med tekmovalci in spremljevalci ne more vplivati. In tako je prav. Več od tekmovalnih dosežkov je pomembno srečanje nas vseh, prijateljstvo in športno vzdušje.« ZDENKA KAVŠEK iz Titovega Velenja: »Rallyja Titovih mest se tokrat udeležujem tretjič, prej sem bila že v Titovem Drvarju in Titovem Vrbasu. Zame to pomeni predvsem športni užitek, rada vozim in tekmujem, veliko pa seveda pomenijo snidenja z vozniki in voznicami iz ostalih mest, kar je danes še po- sebej pomembno. Tega bi se morali vsi še zlasti zavedati, naj bo še naprej tako prijetno kot je bilo.« j. p., foto: b. m. Ponosni na svoj kraj, na vse vasi in zaselke V soboto so praznik svoje krajevne skupnosti proslavili prebivalci Rečice ob Savinji. Slavili so v večini zaselkov in vasi ter v središču te ozemeljsko močno razprostranjene krajevne skupnosti. Tudi letos so bili ponosni ob številnih manjših in večjih pridobitvah, ki so plod dela in prizadevanj krajanov ter pomoči širše družbene skupnosti. Med letošnje pomembnejše pridobitve vsekakor sodi jo posodobljena cesta med Renekom in Rečico, dokončno zgrajen zbiralnik za zdravo pitno vodo s prostornino 240 kubičnih metrov, obnova ceste in izgradnja kanali- pravljajo na ponovitev, program so že izdelali in prepričani so. da bo ponovna odločitev krajanov uspešna. Zavedajo se, da je to predpogoj nadaljnjega razvoja te krajevne skupnosti, ki mora naprej v korak s časom in tudi vse V prijetnem zaselku Dol so upravičeno veseli in srečni Krajani Konovega so do zadnjega kotička napolnili dvorano tamkajšnjega doma krajanov in se upravičeno veselili nove pridobitve zacije v zaselku Dol. razsvetljava v posameznih vaseh in zaselkih ter na teniškem igrišču na Rečici, kabelska televizija, pa še veliko manjših akcij in uspehov bi lahko našteli. Vse skupaj je seveda porok za boljše počutje vseh prebivalcev, za hitrejši razvoj celotne krajevne skupnosti, končno tudi za lepši videz vseh vasi in zaselkov. Vsekakor ne smemo pozabiti na pozornost do najmlajših. Krajevna skupnost in društva so namreč osnovni šoli na Rečici podarila barvni televizijski sprejemnik, ki je otroke močno razveselil. Ob vseh pridobitvah ne kaže pozabiti marljivega delovanja društev in družbenih organizacij, ki so pobudniki številnih akcij in gonilna sila pri uresničevanju prepotrebnih nalog vsakdanjega življenjskega in delovnega utripa te krajevne skupnosti. Ob vsem tem se seveda pojavljajo tudi težave. Prva in najpomembnejša je seveda referendum za 4. samoprispevek, ki maja edino na Rečici ob Savinji ni uspel. Temeljito se seveda pri- ožje in širše težave ne smejo biti prehuda ovira za nadaljnji napredek. Kakor so namreč ponosni na svoj kraj, na vasi in zaselke, tako se zavedajo nujnosti sovlaganj, ki jim edina lahko omogočijo lepši jutrišnji dan. Posebej veseli so bili ob prazniku prebivalci zaselka Dol na čudovitem mestu pod vznožjem Mozirskih planin. Stoletja je zaselek štel štiri kmetije in štiri hiše, danes je hiš že šest in prebivalcev 26, pa ob tem veliko mladih. Vsi skupaj in vsak po svojih močeh so poprijeli za delo, uredili kanalizacijo in posodobili cesto. V veliko pomoč jim je bila krajevna skupnost, ki je prispevala še za javno razsvetljavo, pa Gozdno gospodarstvo Nazarje in drugi. Povsod so torej naleteli na razumevanje, veliko so delali, skupna akcija pa je rodila bogate sadove. S priložnostnimi slovesnostmi so obeležili tudi ostale letošnje pridobitve, vse skupaj pa sklenili s slavnostno sejo skupščine krajevne skupnosti Rečica in z bogatim kulturnim sporedom. Krajevna skupnost Konovo Dejanja, ne besede! Prejšnja sobota je bila za krajane Konovega znova radostna. Ne samo zaradi praznovanja občinskega praznika in novih pridobitev, ampak zaradi njihove nove delovne zmage. Na sobotni popoldanski krajši svečanosti so namreč zaključili dela pri izgradnji kabelsko razdelilnega sistema in ga predali svojemu namenu. Tako so se, kot že pred leti, znova delovno vključili v praznovanje občinskega praznika in dali svoj prispevek k vrsti razlogov za veselje in radost. Krajani, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano tamkajšnjega doma krajanov, veselja ob novi pridobitvi niso mogli skriti. Pozabljeni so bili vsi napori, vse težave, s katerimi so se srečevali pri uresničevanju prednostne naloge - izgradnja kabelskega TV sistema. Za te nerožnate čase so velik zalogaj »spravili pod streho« z veliko mero odgovornosti, prizadevnosti. Od lanskega novembra dalje ko so se lotili izgradnje, pa vse do konca prejšnjega tedna so se namreč še predobro zavedali, da so merilo njihove ustvarjalnosti dejanja in ne besede. Konovčani malodušja ne poznajo. Zavzeto delo in vrednote so jih doslej vedno vodile do željnega cilja. To pa je lepše življenje vseh. Zato so se na sobotni svečanosti ob predaji kabelsko— distribucijskega sistema upravljalcu Gorenju DO Servis upravičeno veselili in bili na pridobitev ponosni. Ob tem pa je poleg krajanov treba pohvaliti še nadvse vestno delo 45-članskega gradbenega odbora ter odgovornih v delovnih organizacijah Gorenje Servis in PTT Celje, ki so pripomogli pri uspešni izgradnji kabelskega Tv sistema. Naložba je krajane Lemptove-ga in Ocepkovega vrha ter Sela in Šembrica veljala več kot 312 milijonov 730 tisoč dinarjev. S samoprispevkom so krajani za uresničitev te zahtevne naloge zbrali okrog 36 milijonov, opravljeno udarniško defo so ocenili na približno 160 milijonov, več kot 116 milijonov dinarjev pa so zbrali naročniki sami. Karli Stropnik, predsednik gradbenega odbora za izgradnjo kabelskega TV sistema na Kanovem, je svoj govor o poteku akcije in prizadevanjih vrlih krajanov, končal z naslednjimi besedami: »Zavedamo se, da so pred nami nove naloge, nove obveznosti. Toda, v slogi je moč že dolgo vemo. Udarniško delo nas je zbliževalo in tako bo tudi v prihodnje. Porok za to so naša skupna hotenja, volja, pripravljenost, česar nam v 15-letnem obstoju krajevne skupnosti ni nikoli manjkalo.« S telegramom in prisrčnimi željami je krajanom Konovega ob tej priložnosti čestital tudi Franc Šetinc, ki se sobotne slovesnosti zaradi službenih obveznosti ni mogel udeležiti. Brez podelitve priznanj ob takšnih priložnostih seveda ne gre. Za vestno delo in trud so jih prejeli: Gorenje DO Servis, predsednik občinskega gradbenega odbora za izgradnjo kabelsko razdelilnega sistema Igor Si-mončič, Marjan Tofal, PTT Celje — Tehnično investicijske službe, Štefan Zidanšek, Rafl