399
Naši dopisi.
Z Dunaja dne 8. decembra. Minuli četrtek zbral se je po daljem prestanku zopet državni zbor in se je pričel s tem, da je finančni minister Dunajevski ta dan zboru predložen državni proračun utemeljeval v daljnem, s političnimi opazkami pojasnen blizo ure trajajočem govoru, kakor zmiraj, govoril je tudi to pot Dunajevski mirno, hladnokrvno, in kdor ni vajen spretnega govornika, bi tudi letos ne bil iskal v govoru ministra govornika (jneh ojstro političnih izjav cel§^yj^ie, k^^evgak^ leto značijo Dunajsvskijeve govore. Tudi letos je pfi-pisaval povoljne gospodarske uspehe, v državnem gospodarstvu državno-zborski večini uklepu, ne da bi se bil zadovolil zato hvalo dajati državnemu zboru v obče. Tudi svoje nade, da se bode to povoljno gospodarstvo nadaljevalo v prihodnje, opiral je minister na ustrajnost in požrtpvalnost državno-zborske večine; nikdar se ni zmotil minister, da bi bil to nado opiral na državni zbor ioh za to, ker manjšini tudi sedaj noče pripoznati zasluge za letošnji jako povoljoi uspeh pri državnem proračunu za leto 1891.
Kakor vsako leto bil je tudi letos obsut pri tem govoru sedež finančnega ministra gosto od poslancev obeh strank, pa tudi ministri kolegi so ustrajali, vklub dolžiui govora do konca, ker DiinaJevaki govoril. Je v imenu vlade in navzoči ministri so s svojo pozornostjo aoKazavali, da se z ministram govornikom popolnoma strinjajo. Koliko nasprotja se je pri tej priliki kazalo med časnikarskem politikovanjam in pa med vladno uradno politiko. Levičarji gugajo se na podlagi tega, da se češko-nemška poravnava do sedaj ni dognala, v nadi, da takoj jutri ali pojutrnem nastopijo krmilo prihodnje vlade in da je sedanja državno-zborska večina s svojo vlado samo od danes do jutri, v javnem državnem zboru pa nastopi pooblaščen govornik vse vlade ter brez ovinkov izjavlja:
Zasluga za ves lep napredek v 'iržavnozborskem gospodarstvu pristaja sedanji večini, ako se to more nadaljevati, bode zopet imela za to zaslugo državno-zborska večina, na kratko, opozicija, ki misli da jej je treba le še koraka do vladanja, nikakor ne pride v po-štev, za vlado še ni.
Opazovalcu tega prizora v državnem zboru ni bilo
""     i'——f»'Mini i'*nii»i .
treba še pojasnevati dolgosti obrazov med poslušalci ministrovega govora, temveč dejanski položaj v državnem zboru bil je vsakemu jasen, akoravno Čehi še niso dognali poravnave in akoravno so Nemci nekako pre-nagleno odklonili udeležbo pri deželski jubilejski razstavi, pripravljam za prihodnje leto.
Udeležba poslancev pri prvi seji bila je mnogo-brojna, izrekoma Dalmatinska bila je zastopana skoraj do zadnjega moža, kar je izviralo od tod, da so bile na dnevni red postavljene verifikacije dalmatinskih poslancev. Tudi češki klub bil je močno zastopan, izrekoma staro-čehi bili so skoraj v polnem številu. Dr. Riegerja videl sem večkrat v živahnem razgovoru z grofom Taaffejem in ko kmalo se potem srečava med množico poslancev, ga vprašam je li res, da pojde po novem letu na Laško, odgovori mi brez ovinkov, da tega danes še sam ne ve, ker je vse odvisno od rešitve glavnega vprašanja, to pa do danes še ni rešeno na nobeno stran.
Izmed mladočehov videti je bil pred vsemi Ijl^d, gizcjav obraz suroveža V^žatija, kateri se herostratične svoje slave ne bode vtresel nikdar.
Takoj v drugi seji poročal je dr. Ferjančič v potrditvi izvolitve dalmatinskega poslanca Mazovičiča.
Poslanec Menger trudil se je liberalcem v Dalmaciji na ljubo dokazavati, koliko nepostavnosti se je godilo pri dalmatinskih volitvah, toda spretnost, s katero je dr. Ferjančič dokazaval, da vse navedene nedo-statnosti nimajo nikakoršnega upliva na veljavnost izvolitve, prepričala je tudi večino državnega zbora, da so Mengerjevi ugovori nepostavni in ta večina pritrdila je predlogu verifikacijskega odseka na potrditev Mazo-vičičeve volitve.
Iz Ljubljane. —  f  Gosp. Franc Karun.   V
petek zjutraj ob štirih je umri velečastiti g. Fr. Karun, trnovski župnik in kuez.-škofijski svetovalec v Ljubljani, za pljučnico, ki ga je napadla pred osmimi dnevi vsled prehlajenja. — Rojen je bil pokojni župnik dne 18. decembra 1. 1818. 1. v Ljubljani, posvečen dne 23. dec. 1. 1841. bil je do 21. decembra 1843 1. adjunkt v semenišču, v duhovnem pastirstvu je deloval do 9. aprila 1844 v Cerknici, pozneje štiri leta v Dobu in na zadnje od 31. julija 1849 v Trnovem in sicer do 1. 1853. kot kapelan, od 1. 1854. pa kot župnik. Pokojnik je bil mož po volji božji, vzgleden duhovnik, zvest domoljub, plemenit značaj v najlepšem pomenu besede. Kdor ga je poznal,  moral   ga je   spoštovati   in   ljubiti.  Tesno je
bil navezan na svojo faro, njegovo srce bilo je le za-njo, farani so mu bili   ljubi   nad vse.  Več,  kakor je pokojni storil za   Trnovo, bi   ne   bil   mogel   storiti   nihče.  Delal je neutrudljiv skoro do svoje   smrt:, polnočna ura ga je še redno   dobila   pri   delu.   Sedaj   je   šel   počivat  in za trude svoje sad uživat.   — Jutranji glas Ave Marijinega zvonenja poklical ga  je v   večnost.   Ona, kateri je blizo 35   let   tako   navdušeno   slavo   pel   leto   za   letom   pri Smarnicah,   poklicala   je,   upamo,   ljubljenega   očeta   v nebesa! Z užaljenim   srcem   napisali   smo   pokojniku ta skromni nekrolog, ker   smo se   pripravljali   napisati mu spominsko knjižico za njegovo   zlato mašo, katere se je iskreno veselil, jo težko  pričakoval,   a jo   bo obhajal v nebesih.  Počivaj v miru, blagi duhovnik po Srcu Gospodovem ! V srcih Tvojih znancev in vzlasti Tvojih faranov Ti je zagotovljen hvaležen spomin.   In ako bi Te kedaj pozabili, kamni veličastno zgrajene nove cerkve trnovske, katero si s svojim trudom   postavil in tako lepo opravil Bogu v slavo in Ljubljani v kras, klicali Te bodo v spomin in pričali še poznim rodovom, da je tukaj delal in trpel duhovnik ki je ljubil lepoto   hiše Gospodove in se za-njo  daroval celo svoje življenje !   V nedeljo popoludne bil je sijajen pogreb, kakoršnega Ljubljana le redko kedaj vidi. Gosp. knezoškof  prišli  so   osebno blagoslovit   mrliča,   sprevod vodil je g. prost Klofutar, — trnovsko   predmestje   raz-obešeno je bilo  celo s črnimi zastavami.  Sprevoda vde-ležilo se je celo   ljubljansko  mesto, spremilo pa je tudi k pokoju moža kakoršnih je le malo. Kot člen kranjske hranilnice ostane sedaj še  edini  dr. Zupanec izmed narodnjakov.
—  Prešernova slavnost na Dunaji. Minulo sredo zvečer zbral se je na Dunaji, Mariahilferstrasse pri ,,Zlatem križu", slovanski svet, v prvi^vrsti slovenska akademička društva praznovat rojstni dan pesnika dr. Prešerna. Ta dan je vedno velik praznik za slovensko akademičko mladino, katera v ta namen zbira najspret-nejše moči, da uredno počasti ljubljenega pesnika našega. Tudi letos zbralo se je poleg akademikov, mnogo odličnega občinstva, telegrafičoo oglašali so se unanji častilci Preširnovi. Program vršil se je sijajno, navzoči so bili med drugimi tudi Stritar in dr. Ferjančič. Še le po polnoči bilo je konec lepe svečanosti.
—  Včerajšnji živinski somenj v Ljubljani bil je dobro obiskan, akoravno je hud mraz zelo obtežaval doganjanje živine na semenj. Živahna je bila kupčija z bušami, katerih se je mnogo dognalo in dobro plačevalo. Prašiče plačevali so po 18 do 21 kr. stari funt žive vage.
—  Okrajna bolniška blagajnica ljubljanska, prejela je o dobi 16 mesecev 20235 gld. 50 kr.. izdala pa 18934 gld. 96 '/2 kr., torej je peostalo koncem novembra 1890 1300 gld. 53 ¦/« kr. Troški razdelijo se tako-le: Izplačalo se je bolnikom 8828 gld. 90 kr., zdravnikom in za bolniško   kontrolo   3020   gld.  39   kr., za   zdravila
in druge lečilne sredstva, 1497 gld. 94 kr, oskrbovalnih troškov v deželni bolnici 1151 gld. 54 kr., pogrebščine 612 gld. 69 kr., upravnih troškov 3661 gld. 80Va kr., raznih troškov 103 gld. 86 kr., in povračil na prispevkih 57 gld. 84 kr., skupaj 18934 gld. 96 kr. Iz statistike posmamemo, da je obolele 968 možkih in 157 ženskih udov umerlo pa 35 moških in 8 ženskih udov, od teh 2 moška in ena ženska vsled nezgode.
—    400   ------