Rt. 'Rcv- ŠTEVILKA 44. Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine JOLIET, ILLINOIS^ 30: APRILA 1915 RUSI V BUKOVIM ZOPET POGNANI NAZAJ DO MEJE. . LETNIK XXIV, v»trijci z naskokom vzeli mesto Bojan, ključ do ruskih Postojank ob meji bukovinski. Karpatski prelaz Užok očiščen sovražnika. Zavzetje Ostrega vrha po avstrijskih četah "najsijajnejši orožni čin". Avstrijci potopili francosko križarkc. I Zavezniki odbili Nemce pri Ypresu v najkrvavejši bitki. Dr£avaj' 26'. aPr- (Čez London.) -objavil0 ,VOjno min'strstvo je nocoj sledeče naznanilo: %ori» Pau Se nadaljujejo boji na Nasev\V dn° °d Prelaza Užoka. Kozi0w S° Včeraj južnovzhodno od močno 6 z. naskokom vzele nadaljnje šče v Utrjeno sovražnikovo opirali-ie biln 60 castnik°v in nad 1,000 mož "Da-* so Rusi2gUb!jen° višino zopet pridobe, ii po P°dJeli več protinapadov. Tu-Ostry : ' 0h? 50 napadali, zlasti vrh 0stre nase Postojanke vzhodno od težkih ' 0vsod je bil sovražnik s strem ,'ZgU1bami odbit. Samo pri O-dva bataljona Oro D 1 rusKa Dataljona HoŽ i.v, noma uničena. Samo sto Je bl'o ujetih. „Pf Begu podoben umik. sko um!kPre-lazom Uzokom je bil° ru" '°vii; Qn^k^' ko so se vsi naPadi izja-W.SO begu- Med zasledova-»ih okODnase čete zasedle 26 sovražnih 2a°V' V katerih so našli mnogo °2'o\vp °S' ^Udi južnovzhodno od ^Darf0 pridobili na terenu. •Hiem r°,-.°d pre,aza Užoka, na za-Hstru Rusko-Poljskem, ob ^k0vini • JUzn°vzhodni Galiciji in v Viških boj11""0 Sam° do P°saninih . Berlin S"3® °rožni čift" Vj v .apr- <Čez London.) — J^njea em dunajskem poročilu reKa i° °SVOJ'tev z naskokom vrha .Sa pree]ZeCega severno od Beskid-opisuje poročevavec >ih -v 4 enega najsijajnejših '■h. cl"ov gorske vojne v Karpa- 0 s'ry «rila naskHx °bvladuj'e z uze dne 9. . že,P°Ceno Zw»ninsko višino ce-PonekodniC° Munkacs-LvQv. Dviga i,'"1' do 3^Skozo navpičnimi stena-lateea _ >°W čevljev visoko iz gozd- "at, "les "ep es«cev, d VJa' Rusi so se trudili več 'femagij: IZPremene Ostry vrh M« .V°' "aravno trdnjavo. Vojno°rali zavze« Ostry vrh. ^ v°dstvo je, kakor poročeva- vec nadalje pravi .smatralo posest postojanke za neogibno potrebno, ker ne tvori samo ključa do Galicije, marveč je odondod mogoče odločilno vplivati tudi na nadaljnji potek bojev v prelazu Užoku. Posledek teh preudarkov je bil trdni sklep, zavzeti postojanko na vsak način. Priprave za naskok so trajale več tednov. V počasnem, težavnem delu so se morali saperji (podkopniki) pre-riti od okopa do okopa in jih z minami razstreliti. Dne 23. aprila so bili kon čno glavni braniki pripravljeni za naskok in naslednjega dne je prišlo povelje naskočiti. V prvem naskoku. Pod osebnim vodstvom generalma jorja Hoffmanna so šli Avstrijci k naskoku z bajonetom. Puškni jermen med zobmi, so plezali z rokami in nogami navzgor po največjih strminah, ležečih v topem kotu izven sovražnega strelnega obsega. Okop za okopom je bil vzet'z nepremagljivim naskokom. Po strojnih puškah napravljene vrzeli so se polnile samogibno s pritiskajočimi reservami, dokler ni bil sovražnik pregnan z najvišjega vrha. O tem piše poročevavec doslov-no: "Kakor pri Lookout Mountainu v državljanski voljni je jiadlfrilil uspeh najdrznejša pričakovanja voditeljev." Rusi so se hrabro upirali, ali se niso mogli obdržati. Med tem časom so zavezne nemške čete tudi višine za-padno od Ostrega vrha očistile sovražnika. Pridobili 20 kilometrov. Ta uspeh, piše poročevavec nazadnje, daje nemškim četam popolno nadzorstvo Orawske doline in je obenem porinil njihove linije vzhodno od prelaza Užoka za kakih 20 kilometrov naprej na gališko ozemlje. V Karpatih' je zdaj pomladansko vreme, in njegov vpliv na čete je kar najugodnejši. V južnovzhodni Galiciji in Bukovini ovirata še vedno dež in poplava vojaška podjetja. Ponekod je ozemlje, ki loči avstrijske od ruskih postojank, v raztegu treh kilometrov poplavljeno. "Nevtralnost" Italije. Rim, 26. apr. — V parlamentarnih krogih prevladuje mnenje, da se mora pred snidenjem poslanskega zbora dne 12. majnika odločiti vprašanje, ali Italija seže v vojno. To mnenje utemeljujejo s tem, da se vprašanja med narodnega značaja, dokler so predmet diplomatskim razpravam, ne smejo razpravljati v parlamentu. Poleg tega da je nespametno misliti, da se smejo vprašanja tako velikega pomena enostavno v parlamentu rešiti z glasovanjem. Nadalje da je parlament oskrbel vlado z najdalekosežnejšim polnooblastjem; da bo vlada skrbela za blagor in gorje domovine; da ni dvomiti o iskrenosti vlade. "Giornale d' Italia" izjavlja, da so nevtralne Združene Države edina nevtralna dežela, ki ima dobiček od krvave evropske vojne po svojem izvozu orožja zaveznikom. List pravi med drugim: "Ta strašna vojna, ki pustoši Evropo, je 'finančni blagoslov' za Združene Države." Ali Italija pomore zaveznikom? Rim, 26. apr. — Italijansko časopisje se trudi na vso moč, napotiti Italijo k zvezi z zavezniki. Ne mine niti dan, ne da bi dospele brzojavke iz Petro-grada z nasvetom, da je skrajni čas za vmešanje; ali pa, da bo Italija vse izgubila. Govori se, da so se zavezniki spora zumeli, z nikomer ne deliti plena, če zmagajo. Nevtralne dežele da ne dobe ničesar. Časopisi objavljajo dolge članke iz francoskih listov, ki se ujemajo v tem, da je udeležba Italije na vojni blizu. Brzojavke iz Londona pravijo, da je tamošnji italijanski poslanik markez lmperiali ie. z britanskim ministrom zunahjih stvšri Edward Greyem sklenil pogodbo glede pridruženja Italije trojnemu porazumu. Avstrijsko uradno naznanilo. Dunaj, 27. apr. — Sledeče avstrijsko naznanilo je bilo izdano danes: "Nikjer na celi fronti se niso pripetili posebno važni dogodki. V več delili so bili silni topniški boji. V Karpatih so Rusi prenehali napadati naše postojanke, ko so utrpeli velike izgube. Rusko uradno naznanilo. Petrograd, 27. apr. — Uradno naznanilo iz ruskega vojnega glavnega stana je bilo izdano nocoj: "V Karpatih je dne 25. aprila sovražnik po dolgi topniški pripravi naskočil višine severovzhodno od Oro szepataka. Naskakovalci so prišli do zamotov z zobčasto žico, kjer so "bili P'streljan i. V noči 25.—26. aprila je sovražnik brezuspešno napadal v kra fini seVerozapadno in vzhodno od pielaza Užoka. V smeri Stryja se nadaljuje trdovratno bojevanje. Neki popoln avstrijski bataljon se je vdal včeraj. "Naši zrakoplovci so uspešno spuščali bombe na nemške zrakoplove v aerodromu blizu vasi Saniki. Med dnevom smo poškodovali in zaplenili dva nemška in avstrijska zrakoplova." Rusi zopet v ofenzivi? Geneva, 27. apr. — Rusi so pričeli novo ofenzivo okrog prelaza Užoka Karpatsliem gorovju, po brzojavki, ki jo je prejela tukajšnja "Tribuna". Av-strijsko-nemške izgube tamkaj v zadnjih dveh dneh, pravi brzojavka, zna šajo 20,000 mož. Kopneč sneg je oviral rusko prodi ranje med Stryjem in Matamarosom. Italija kliče poslanike domov. Rim, 27. apr. — Italijanski poslaniki v Parizu, Londonu, Berlinu in na Du naju so poklicani v Rim na posvetovanje z ministrom zunanjih stvari Son-ninom. V Rimu smatrajo to za predhodno dejanje k razglasu resnega in važnega odloka od strani italijanske vlade. Signor Tittoni, poslanik za Francosko, je dospel v Rim davi. Odpotoval je odtod pred dvema tednoma v Pariz. Markez Carlotti, poslanik za Petrograd, se ne povrne zaradi oddaljenosti in težav potovanja v sedanjih okoliščinah, a poslali so mu sla s poučili. V diplomatskih krogih tukaj govore nocoj, da sta nemški in avstrijski poslanik skupaj odposlala prepise italijanskih zadnjih zahtev na Dunaj z izjavo, da Italija hoče odgovor takoj. Kakovost teh zadnjih zahtev je neznana. Berlin poroča avstrijsko zmago. Berlin, 28. apr. — Brzojavke, prejete v Berlinu danps iz Črnovic, glavnega mesta Bukovine, pravijo, da so Avstrijci z naskokom vzeli mesto Bojan, vzhodno od Črnovic. Bojan je ključ do ruskih postojank, ki so zdaj potisnjene nazaj do skrajne meje bukovin-ske, : ' : , , K Naskok je bil tako nepričakovan, PrW'i" brzojavke, da je ruski generalni ,'tar. -K>),iiiij utckoi. ■>štrrjs&j mož-narji so baje provzročili najtežje izgu be med Rusi. Nemški vojni urad je danes izdal sledeče naznanilo: "Severovzhodno in vzhodno od Su-walkov na Rusko-Poljskem so nemške čete premagale ruske postojanke ob fronti dvanajstih milj." Avstrijsko uradno naznanilo. Dunaj, 28. apr. — Sledeče uradno naznanilo je bilo danes izdano' v avstrijskem vojnem ministrstvu: "V Karpatih in na Rusko-Poljskem so se pripetili hudi topniški spopadi na posamnih točkah. Naše topništvo je razstrelilo dve ruski zalogi streliva. Ponovni ponočni napadi po sovražniku okrožju vzhodno od Ostrega vrha so bili odbiti." Avstrijci potopili francosko križarko. Pariz, 28. apr. — Francoska križarka 'Leon Gambejta" torpedovana in pogreznjena v desetih minutah po nekem avstrijskem podmorskem čolnu Otrantski morski ožini, ki drži v Jadransko morje, v ponedeljek zvečer. Uradno poročilo pomorskega ministrstva pravi: "Vsi častniki na krovu so storili smrt v svoji službi. Stoinšestintrideset članov moštva, vštevši enajst podčastnikov, je bilo rešenih po ladjah, ki so jih takoj poslala na pomoč italijanska oblastva." Pravijo, da je imela križarka na krovu 714 mož. Torej jih je izgubljenih 578. Križarka je imela vodnega od tiska 12,416 tonov. Turki poročajo poraz zaveznikov. Na poluotoku Gallipoli ob Dardanelah izkrcane zavezniške čete premagane. 12,000 VOJAKOV BAJE UJETIH. Iz Londona pa poročajo, da so Turki v največji stiski. London, 26. apr. — Admiralstvo in vojni urad sta danes popoludne naznanila, da se je pričel splošen napad na Dardanele. Angleške in francoske čete so pod okriljem velikih topov zavezniškega brodovja včeraj dokončale izkrcavanje, pričeto pred več dnevi na Rtu Suvia, Enosu in Bulairu, in naval na Dardanele na suhem in mokrem se izvršuje. Število zavezniških čet na turškem ozemlju je neznano, ali ugotovljeno je, da so bili vojaki očividno namenjeni za francosko fronto poslani v Egejsko morje, in precenjeno je, da je število sobojevnikov pod gen. lan Hamilto-nom od 100,000 do 200,000. ' Ob Dardanelah grme topovi. Pariz, 27. apr. — Zavezniške čete pod gen. sir lan Hamiltonom so se izkrcale na obeh straneh Dardanel pod izvrstnimi razmerami. Na azijski strani so zavzele vas Kum-Kaleh in pripravljajo napad na trdnjavo pod okriljem velikih topov brodovja. Izkrcavanje čet je bilo težavno, in šele po večdnevnem trdem bojevanju na neugodnem ozemlju se je četam izkrcanje posrečilo. Turki odbijajo zaveznike. Carigrad, 27. apr. (Čez Amsterdam in London.) — Turški vojni urad je danes objavil sledeče naznanilo: "Pod zaščito vojnih ladij je sovražnik zadnjo nedeljo poskušal izkrcati čete na četverih točkah zapadne bre-žine gallipoliške, namreč ob ustju Sig-hindersa, v okraju Aviburna zapadno od Kabatepetha, pri Tekeburunu in v soseščini Kum-Kaleha. 'Pri Tekeburunu izkrcane čete so bile z bajonetom pognane nazaj na brežino. Del teh čet se je moral v ponedeljek zvečer zopet vkrcati. Turški napadi na vseh točkah uspešno napredujejo. "Obenem se je oddelek brodovja bližal Dardanelam, da izsili prehod od morja, a ise je moral umekniti pred našimi streli... Turki baje porazili zaveznike. Berlin, 28. apr. — Poraz zavezniških čet, ki so se izkrcale na poluotoktt Gallipoli v svrho sodelovanja s fran-cosko-britanskim brodovjem pri izsiljevanju Dardanel, je opisan v brzojavki iz Carigrada, ki se glasi: "Pri proslavi sultanovega jubileja včeraj je vojni minister naznanil prejem brzojavke od poveljnika 5. vojnega^ zbora, gen. Liinana von Sanders " paše, da je bilo središče in desno krilo sovražnikovo popolnoma p.oraženo in bržkone tudi levo krilo." Turki so baje ujeli 12,000 francoskih in britanskih vojakov. ranje na zapadni fronti se je izjalovilo in zavezniki spet pridobivajo izgubljeni teren ,po danes izdanem uradnem vojnem naznanilu. Točke severno od Ypresa, dobljene po velikem nemškem naskoku z velikimi izgubami, so vzete nazaj. Fran-cosko-belgijske čete so pognale Nemce - rt LiffernsuV,;«-. z:*pa ' bcKmi Ypreskega kanala, in neki francoski oddelek je zopet vzel vas Het Sas na vzhodnem bregu. Britanske čete so bile tudi deležne na dnevnih uspehih in so prodrle proti St. Julienu, ko so odbile več protinapadov sovražnikovih. Poleg uspehov v Flandriji naznanja francosko vojno poročilo, da je bil včeraj izgubljeni vrh Hartmans-Wei-lerkopf v Alzaciji zopet vzet. Bitka v Flandriji bo ena najkrvavej-ših v vojni, predno pride do zaključka. Samo na eni točki so Nemci izgubili 1,000 mož. AmerlCan Pre" Aa.oc.atla*. ;lra V KARPATSKIH PRELAZIH. - KAJ JE OSTALO OD KRIŽARKE "EMDEN" ''CiŠih bojih zaus°dd?,Ck atrijskih vojakov na neki postojan m' k° je lad L ,prdlranje ruskih «t. Spodnja slika ,adM zadela na breg otoka Cocos; to je bilo pr mi,neki, Postojni v Karpatskem gorovju, kjer so Avstrijci po slika nemške križarke "Emden" je bila narejena pred nekaj meseci. Z zapadnega bojišča. London, 26. apr. — Ritka pri Ypre su, ki jo nekaterniki opisujejo kot naj-srditeje bojevano v zgodovini, se nadaljuje. Poročila iz Berlina in Pariza si na sprotujejo glede izida. Nemško na znanilo pravi, da nemške čete dalje prodirajo, da so zavzele mnogo važnih postojank, in da so ujele 5,000 zavezniških vojakov, vštevši 1,000 Ka-nadcev. Nasproti temu pravi pariško naznanilo, da je bil vsak nemški napad zaustavljen. Med tem se bojevanje nadaljuje na drugih točkah, in pariško naznanilo priznava, da se je Nemcem posrečilo zopet pridobiti Ilartmans-Weilerkopf. Nemci mečejo plinove bombe. London, 27. apr. — Britanski vojni urad je nocoj objavil naznanilo, v katerem dopolnjuje svojo prejšnjo ob-dolžitev, da rabijo Nemci v svojem bojevanju škodljive pline ali takozva-ne plinove bombe, in pravi: "Zdravniška preiskava je dognala, da so kanadski vojaki v nedavnem bojevanju storili smrt ne vsled ran, nego vsled učinka strupenih plinov, ki jih je sovražnik rabil." Nemci odbiti od Ypresa. London, 27. apr. — Nemško prodi- Wilson posreduje pri carju. Washington, D. C., 28. apr. — Predsednik Wilson je brzojavnim potom osebno posredoval pri carju Nikolaju v prid zboljšanju stanja avstrijskih vojnih ujetnikov v sibirskih šatoriščih. Predsednik je naprosil carja, naj dovoli ameriškim diplomatskim in konzularnim uradnikom, da odpošljejo in razdele živila, obleko in denar od avstrijske vlade vojnim ujetnikom ter ustanove sibirsko postajo Rdečega križa, iz katere se ima voditi pomožno delo. Predsednika je naprosil za njegovo posredovanje pri cirju dr. Dumba, av-stro-ogrski poslanik, ki je povedal, da je v sibirskem ujetništvu nad 100,000 avstrijskih civilistov poleg mnogoštevilnih ujetih avstrijskih vojakov. uradnikov-, štirideset kontraktorjev za elektriko in pločnato pohištvo ter štirideset tvrdek in korporacij za elektriko in pohištvo. Med obtoženimi delavci so Simon O'Donnell, predsednik chicaškega "Building Trades councila"; Michael J. Boyle, bivši (car Electrical Work-"r*'unije Št. Iff in Peter Shaugii-nesfcy, predsednik Brickiayers'-imije. Kontraktorji za elektriko. Obtoženi kontraktorji so vsi člani glavnih združb v elektriškem področju — združbe "Chicago Switchboard Manufacturers' (association) in "Chicago Lighting Fixture Association". Obtoženi so zarote v kršenje Sher-manovega zakona z vzdrževanjem monopola (samotrštva) v oviranje kupčije z določevanjem cen, da se elektri-ški izdelki drugih mest odvračajo od chicaškega trga in vzdržujejo pogodbe z unijami v prid monopolu. Uunij-ski uradniki so tudi obtoženi, da so ovirali meddržavno kupčijo s stroji za izdelavo ledu, izdelanimi v "odprti delavnici" (open shop). "Kronprinz" interniran. Washington, D. C., 26. apr. — Kapi-tanlajtnant Thierfelder, poveljnik nem ške pomožne križarke "Kronprinz Wil-lielm", je danes carinarju Hamiltonu v Newport Newsu naznanil svoj sklep, da bo svojo ladjo do konca vojne interniral v ameriškem vodovju\ Do zadnje ure je bila danes še razširjena govorica, da bo "Kronprinz!" vendar poskusil predreti kordon sovražnih križark ob virginijski brežini. Govorica je bila okrepljena po dejstvu, da je pomožna križarka pričela danes jemati na krov tritisoč tonov premoga. Prejkone se je kapitanlajtnant Thierfelder, kak<^r njegov tovariš, kapitan križarke "Prinz Eitel", v prvi vrsti o-ziral na mornarje, zaupane njegovemu vodstvu, ki jih ni hotel izpostaviti sko-ro gotovi smrti. MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR. Pošiljamo, denar v staro domovino: na Kranjsko,. Štajersko, Primorsko, Hrvatsko, Koroško in vse druge Av-stro-Ogrske dežele, ter 11a vse druge kraje in sicer popolnoma zanesljivo, točno in po pravi dnevni ceni. V stari domovini izplača denar c. k. pošta. Pošljemo denar tiulf ,stalno naseljenim vojakom. 98 obtožencev v delavskem "trustu". Chicago, 111., 28. apr. — Zavezna velika porota je včeraj dokončala desetmesečno preiskavo delavsko-kontrak-torskega trusta ter podala osem obtožb proti 81 posamnikom, tvrdkam in korporacijam. Med obtoženci je osemnajst unijskih poslovnih agentov in drugih delavskih N ajnižje cene: 5 kron za $ .88 j 120 k roft za $19.75 10 15 it 1.73 2.58 130 140 a tt, ti 21.40 23.05 20 ■ ". " 3.38 150 it 24.70 25 JI ti 4.23 160 H ti 26.35 30 u it 5.03 170 a 28.00 35 it it 5.87 180 " " 29.65 40 " ti 6.67 190 (( tt 31.30 45 ti ti 7.52 200 U " 32.95 50 tt 11 8.22 250 (( it 41.20 55 ti il 9.07 300 it tt 49.40 60 <1 ti 9.87 350 tt JI 57.65 65 II II 10.72 400 " tt 65.90 70 " t( 11.52 450 tt >• 74.15 75 II 11 12.37 500 t( " 82.35 80 " li- 13.17 600 it a 98.85 85 u li 14.02 700 " H 115.35 90 it 14.82 800 u 131.75 100 ti " 16.45 900 tt . It 148.20 110 II 18.12 1000 tt " 162.00 Pri teh cenah je poštnina že vraču- nana. Denar nam pošljite po Vaši najV bližnji pošti; obenem priložite "Money Order-ju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na pošti v Stari domovini. Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC. Joliet, Illinois. / Vse naše poslovanje je jamčeno. AKKftKAMSKI SLOVKNBC, 30. APRILA 1915. Joliet, 111., 28. apr. — Pred nami je krasni mesec majnik, ki je posvečen Kraljici nebes in zemlje. V tem mesecu se po vseh katoliških cerkvah obhajajo lepe pobožnosti na čast Nji, ki je pomoč kristjanov in pribežališče grešnikov. Tudi v naši cerkvi se bodo obhajale te pobožnosti, kakor je bilo to v navadi prejšnja leta. Prva sv. maša bode v majniku ob delavnikih ob 7. tiri in po maši (ob pol Osmi uri) Šmarnice in litanije Matere Božje. Nato bode druga sv. maša, in ob torkih in petkih bode po drugi sv. maši blagoslov s Presv. Rešnjim Te--lesom. Dan 1. majnika bode v soboto. — '"Slovenska dekleta" prirede maj-nikovo zabavo in veselico dne 6. maja, t. j. v četrtek prihodnjega tedna, in sicer v dvorani K. S. K. J. Sviral bo Sweetov orkester. Na razpolaganje bo okusno okrepčilo. Vstopnina 25c. — "Ljudmila." Drugo nedeljo, dne 9. majnika, priredi naša vrla Marijina Dekliška Družba lepo gledališko predstavo na odru Sternove dvorane, in sicer popoludne in zvečer. Igrana bo petdejanka "Ljudmila", in igrale bodo samo članice M. D. Družbe. Igra je jako lepa z velezanimivo vsebino izza časov pokristjanovanja evropskih poganov. Vsebino priobčimo prihodnji petek. Danes le še omenjamo, da bo na sporedu tudi petje, in da bo to petje krasno, to si lahko misli vsakdo, ki je kdaj slišal zvonke glasove naših deklet. Vaje se pridno vrše in tudi vse druge priprave. Vstopnice po 50 in 25c ter za otroke 10c. Predstava bo na korist naši novi župnijski šoli. Več o tem prihodnjič. — Pogreb g. Jožefa Mauser st., 418 N. Bluff St., se je vršil v soboto dopo-ludne pod vodstvom pogrebne tvrdke A. Nemanich & Sin. Pogrebni izpre-vod se je pomikal od hiše žalosti v našo cerkev sv. Jožefa, kjer je bila opravljena črna sv. maša, in potem na slovensko pokopališče, kamor je spremilo pokojnika poleg njegovih sorodnikov precejšno število njegovih prijateljev in znancev, kakor tudi zastopstvo podp. društva, ki mu je pripadal kot član. S pokojnikom je legel v tari možički. Hvala Bogu, da je tako pri naši hiši! Res smo težko brez Tebe doma, pa zdaj je bolje, da si tam, zakaj Bog zna, kaj se bo še zgodilo. Pravijo, da kdor to nesrečo in tugo prestane, da je trji od železa. Pravijo, da bo prišla za vojsko tudi kuga in lakota. Lani še ni bilo preslabo, ker se je vsega po malo pridelalo, a letos bo pa slabeje, ker nima kdo orali ne sejati. Še bogate hiše bodo težko shajale, ker ne bo imel kdo kaj pridelati. Pri nas bomo že nekako prestali, če 15og da zdravje, ker se bo že za silo pridelalo, a hudo je po mestih, kjer ljudje žive le od zaslužka, ker je vse tako drago. Kmalu ne bo mogoče dobiti kruha za noben denar, pravijo. H koncu Te še enkrat pozdravljamo vsi skup. Tvoja žena in otroci. Pismi od vojakov. Pola, 31. mar. — Dragi brat! Prisrčno se Ti zahvalim za poslani denar, ki mi je res prav prišel. Svojega sedanjega stanja Ti ne morem popisati, ker me vedno skrbi za dom, ženo in deco. Poleg družine me ifajbolj žali, ker ne bom mogel obdelati svojih vinogradov in polja. Naj bo kakor je božja volja! Jaz sem ponosen, da imam čast služiti v obrambo domovine. Bog nam daj najprvo zmago, a potem pa mir, po katerem hrepeni ljudstvo. Meni se tu dobro godi, sem skoro popolnoma zadovoljen in vesel. Bodi zdrav, Tvoj brat ....... Dar Caid Ito, 11. marca. — Dragi brat! Tvoje pismo sem prejel in govarjani, da sem še na svojem mestu, kot korporal 22. kompanije 2. reK-vojske francoske republike v Maroku. Zdrav sem in zadovoljen. Zdaj nam je malo težje, ker je mnogo vojakov od tu šlo v vojsko nad Nemca in Avstrijo. Tu se sicer jako malo zanimamo za vojsko. Vemo lc toliko, kakor Horjulski Orel piše z južnega bojišča. Dragi mi starši! Kakor sem Vam zadnjič sporočil, se naajamo spet v našimi možnarji ! pred Belgradom. Zadnje dni smo to \ mesto prav dobro obdelavali z bomba-1 mi. Seveda so nam Srbi ravnotako dobro odgovarjali, ali škode nam vendarle niso naredili posebne, ker imamo napravljena jako moderna skrivališča ter maske za moštvo in topništvo, da nas ne more opaziti sovražni zrakoplov, kadar se dvigne nad Belgradom in skuša zaznati naše pozicije. To se pa redkokdaj pripeti, ker imajo Srbi malo zračnih letalcev, kakor se da iz znamenj posneti. Tembolj marljivi so pa naši zrakoplovci, ki neprenehoma opazujejo sovražnika premikanja in o tem obveščajo naše čete. Tudi prošli teden se je parkrat dvignil naš zrakoplov in šel pogledat sovražne postojanke. Pozdravili so ga z dežjem krogel in sipali nanj šrapnele, a vendar l jo je srečno brez škode popihal, i Pri topništvu zadnji čas počivamo s streljanjem in se pripravljamo za prihodnji ogenj, dočim pešci ob Savi marljivo dražijo sovražnika. Pred par dnevi so nameravali Srbi napraviti most čez Savo, a naša poljska artilje-rija jim je ta načrt prekrižala ter jih potisnila nazaj v njihove postojanke. Iz naše pozicije je prav lep pogled na Belgrad. Od tu ni ravno daleč, daljnogledom se razločijo celo ljudje in vojaki po ulicah. Vidi se tudi delo naših možnarjev na raznih točkah mesta, kjer so posamezne utrdbe razdejane. Kadar nimam posebnega opravila, prav pridno podim iz srajce srbsko "infanterijo", katere imamo vsi vojaki dovolj. Kmalu se mi tudi od doma oglasite s kakimi novicami. Vse skupaj prav lepo pozdravlja Vaš France. Ušli iz srbskega ujetništva. "Hrvatski Dnevnik" poroča: Nekaj naših domobrancev je prišlo v srbsko ujetništvo in so bili odposlani v Kra-gujevac, kjer so jih Srbi z orožjem prisilili, da so morali izvrševati najtežja dela. Naskrivaj so poslušali Srbe. kaj govore, pa so slišali, da so že siti vojskovanja. Srbska vojna uprava je rekvirirala ves živež in se ne briga za prebivalstvo, ako strada. Z ujetniki se je slabo postopalo, ker se pa niso mogli nikomur pritožitij so domobranci sklenili, da uidejo. Ponoči dne 4. februarja so napadli stražo in pobili vse vojake razen enega, ki jim je moral kazati pot. Skozi gozdove in grmovje so šli ponoči in podnevi ter se preživljali s tem, kar so našli. Tako so srečno prišli do Bel-grada, kjer so našli na Savi čoln in veslali proti hrvatskemu obrežju. Ko so bili sredi Save, so jih Srbi zapazili in pričeli na njih streljati. Nekaj domobrancev je ranjenih, vendar pa se jim ni kaj hujšega dogodilo ter so srečno prispeli v Zemun, kjer so se zglasili pri vojaški oblasti in jim izrodili svojega ujetnika — onega srbskega vojaka, ki jim je pokazal pot. PISMA VOJNEGA KURATA Č. G. CEGNARJA. Vislice na glavnem trgu za izdajalce domovine. — V vasici 100 metrov visoko. — Samo križ ostal od porušene vasi. — Na delu v bolnici. 1000 metrov visoko, snega in vihar sta nas spremljala. Prišli smo skoz neko vas, od katere ni prav ničesar ostalo. Samo križ na pokopališču še stoji — on je ostal kot priča žalostnih dni, ko je šel boj skozi vas. Iskal sem cerkev — kje je? Na pokopališču je ležal še kos strehe od zvonika in en zvon — drugače ni bilo sledu od cerkve. Tudi ena hiša ni ostala. Samo na pol podrte peči so gledale izpod snega — nobenega človeka — pa tudi nobene živali nismo videli. — Ta vas, kjer smo sedaj je pa ostala cela, nič se ne pozna, da je bil tudi tukaj boj. V ta kraj smo prišli prejšnjo soboto zjutraj ob 4. uri. Mraz nam je bilo, pa v nobeno hišo nismo mogli, ker je bilo vse v spanju. Zagledali smo nekje vojake, ki so se v nekem zapuščenem domu greli okrog ognja. K ognju smo se spravili, da smo se malo ogreli. Nek dober vojak pa nam je skuhal malo črne kave. Kakor je bila dobra, ko smo prej celo noč potovali. O petih zjutraj smo vendar dobili v neki hiši majhen kotiček, kjer smo trije oficirji in jaz malo zaspali. Ko smo se ob pol devetih zbudili, to se pravi mene so zbudili drugi, pa ni bilo več naše bolnišnice, nobenega, odšli so naprej 10 minut v sredo vasi. Mi pa smq z napol zaprtimi očmi iskali našo bolnišnico, ki smo jo k sreči kmalu našli. V tem kraju smo sedaj že dalj časa. Kraj je zelo lep, če bi le tako mrzle zime ne bilo. Stanovanje imamo snažno—počutimo se tu hvala Bogu prav dobro. Vsak dan previdim več vojakov. Ko bi Vi videli, kako lepo se zadrže, kadar kakšnega previdim. Nekateri manj ranjeni kar pokleknejo na svojih posteljah — drugi se vstopijo okrog in gredo kar z menoj od bolnika do bolnika. In če se dobro ne razumemo, ker nekateri govore ogrsko ali pa romunsko, pa kar vojaki pomagajo pre-videvat, včasih se mi zdi, kot bi sami kaplani stali okrog mene. Če kdo kaj spregovori ,ga drugi takoj opom- nijo, da mora biti sedaj tiho. V takih trenutkih sem vedno vesel, ker vidim, da je še mnogo mož in mladeničem ® svetu, ki so dobri in pobožni. Snw pa se mi taki, ki morajo tako daleč doma umreti. Danes je eden jo«' ima družino in starše doma. Mor« bo ozdravel, toda proti večeru se nuje obrnilo precej na slabše. Tako z'1 Ijenje živini sedaj že več kakor P leta, na Ljubljano večkrat mislim- P2 je najbolje, če človek kolikor mop"* pozabi na vse in dela, kar je dolžnost. Bo že Bog dal, da P"d«!j: mirni časi in da se bomo zopet ves t: miru če je Njegova volja — dokler tega ne bo, pa moramo potrpeti dobro se nam ne sme vedno S° ' drugače postanemo preveč razvaj Pri nas zopet vsak dan poka, takoJj kot bi cel dan grmelo. Doma g° dobro čutite kaj je vojska, a Prl čutimo to še veliko bolj. Zanaša^ se pa, da se tudi Vi vojskujete z o* ■ molitev več pripomore kakor Pa Prav prisrčno pozdravljam vse štvo in vse Vaše domače. Cegnar, vojni kurat. drf" Janko Sedem milijonov stradavcev. London, 22. apr. - Pet Poljakov in dva milijona P0^?^ dov je v strašnem pomanjkanju z To je danes naznanil Herman" , dau, odličen židovski filantrop L . i koljub) v zvezi z raznimi judo»s dobrodelnimi zavodi v L011^"^ v." "Od teh stradavcev je hodno od reke Vistule in 1,500' ^ padno od reke," je rekel g. La" a_f)- "Ruska vlada je bila ozirna vična (considerate) v svojem rav j z Judi v delih Poljskega, zase ^ po ruskih četah, ali Judje trpe vsled preganjanja v delu " 'C,5trl!: ga Avstrija še obdržuje, ker ^ sumniči vse Poljake nezvestobe, menljivo!) Zoper srbečico, kraste, li-šaj, oblotočnika, brsljans-ko zastrupljenje, srab, slani tok, prišč in luskine — je izborno SEVERA'S MEDICATED SKIN SOAP (Severovo Zdravilno milo). Nil« za vsake*« člana ▼ druiini. Cena 25 centov. Severa's Skin Ointment (Severovo Mazilo zoper kožne bolezni). Vzdražuje kožo zdravo in brez grdih ali bolečih opahkov* Cena lončka je 50 centov. V.d.ni oo.h.fc. je. "Prosim objavite moj« pismo U> cite, da je Severovo Zdravilo kožne bolezni ozdravilo moj« "*v(1. nogo. Bila je dolgo časa otekla » ^ da je tekla iz opalika na njej- WJT j, nadevanju VaSega mazila P"rK,,oiet ozdravela. Nepriliko sem iro«' 11 is0 in tudi Evropski zdravniki n» -mogli pomagati." v mm. Muthia« Box 53, Silver*1" ' A, SEVERA'S TAB-LAX. Sladkorne odvajalo. Prijetno in uspešno. Za otroke in odrasle. Cena 10 in 25 centov. Va3 lekarnar ima naprodaj Severove pripravke. Zahtevajte Severov*. Zavrnite nadomestitev. Ako jih no morete dobiti, naročijte jib od nas. W. F. Severa Co. CEDAR W IOWA RAP'" Z bojnega polja je pisal č. gosp. vojni kurat Janko Cegnar "Katoliškemu društvu za delavke'S Pozno je »icer — pa ker sem obljubil, moram obljubo spolniti. Zelo mrzlo zimo imamo — že ob 4. uri popoldne je začelo zmrzovati, čeprav je še -olnce sijalo. Okna so zjutraj do vrha zamrznjena. Smo pa tudi visoko. V lepi vasici imamo svojo bolnišnico. C.ela šola in še (ri druge hiše so vpo-rabljene za ranjene in bolne vojake. Zato imam vsak dan mnogo opravka v bolnišnici. Težka je bila pot, predno smo prišli v ta kraj. Več dni, pa tujli več noči smo prebili na cesti. Prvo noč, ki smo jo porabili na poti, je bilo zelo lepo. Vse je bilo jasno, polno zvezd na nebu, pot nas je peljala čez hribe — na severu pa se je neprestano bliskalo — topovi so streljali in kadar se je sprožil strel se je zabliskalo. Proti vzhodu pa se je videl ogenj, gorela je prav na vrhu neka hiša, ki jo je zažgala kaka granata iz sovražnikovih topov. Po vaseh pa so peli petelini in vse se je nekako čudno skupaj zlagalo, da je bilo res prav lepo. Drugi dan smo pa videli kako znajo Rusi streljati, prav do nas je priletela neka granata pa je bila zanič, ker ni hotela eksplodirati. Bili smo nato 9 dni v nekem mestu, kjer so na glavnem trgu stale vislice. Enkrat sem šel gledat, ko so obesili nekega moža, ki je za denar izdal svojo domovino. Pa samo enkrat sem šel gledat, pa mi je bilo za-| dosti. Dotično mesto je zelo lepo. Bili smo že trikrat po več dni v njem. j Iz tega mesta smo šli še daleč, daleč, nazadnje smo prišli visoko v gore. NAJBOLJ^1 —za- VALENJE PIŠCI dobite v lekarn' J. D. Brown P Druggy vogal Jefferson and J JOLIET, f Tam najdete sina g- -ji. ki vam vse razt°" _ Iz malega raste ve Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite in1®" starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po i 3%-tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osek" ^ ^ | pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša ba'1'" nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet , Nati Bank, JOLIET, njj^ P: U ž< ie i>< V 1; is Si •k AMERIKANSKI SLOVENEC. 30. APRILA 1915. « IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. t ----------_ -l ^ ~ Polkovnik 17. pešpolka baron Stielfrietl je bil 5. apr. v Ljubljani. Obokal je tudi g. deželnega glavarja dr. Susteršiča. G. polkovnik se je o vojakih 17. pešpolka izrazil, da se tudi v novejših bojih bijejo sijajno, da je o Polku samo en glas v celi armadi: da j« polk vzvišen nad vsako hvalo. . ~ Za skupno postopanje Hrvatov "i Slovencev. Z ozirom na glasove, aa naj bi se po češkem zgledu zbližale hrvaške in slovenske pol. stranke, P'se spljetski '•Dan", da zedinjenje > rank, ki imajo načelno nasprotujoče Sl Programe, pač ni mogoče, želeti pa ; enotnega postopanja v gotovih važ-skupnih vprašanjih, ki stopajo na P'an v isedanjih dneh. "Že sedaj je "eba sporočiti bratom v Banovini", :,, 0 vključuje "Dan", svoja izvajanja, naj nobena hrvatska stranka niti sprejema ponudb niti ne izdaje ob-bez- Pa bilo nasproti komurkoli, ne da t se preje vzajemo dogovorila z dru-jom' hrvaškimi strankami. A ne samo . marveč se ne sme podvzeti nobe-»a koraka brez bratov Slovencev. s eano naglašamo, da smo z njimi eno. aj je cas, da to tudi v dejanju iz-Qemo- Bdimo vsi! Na stražo!" j, ~~ Iz Adlešič 24. marca. Morda ne - ° c> « sporočim zaradi sedanje tolik"6 V°jske' poraja dan na dan o gorja po svetu, to-le zanimivost. t . n nas je umrl pred devetimi leti, •J; meseca februarja 1. 1906. Mate ir. v Samec' Btar 83 let> Prav P°šten "ne er-tn m°Ž' V Svoji mlad°sti je bil «ke v'' kroš"jaril je PO Nem-I - 22' je umrl vXri- re:-. st- Janez Majerle, najsta- Cst sS V naŠi fan DoSCgel je teh " i blizo 4 mesece. Od 1 je Preživel v zakonu s isvojo je b2r ZEno čez 51 let- v mladosti jem ' V°jak }e sluzil pod Radecki- je i m "i tUd'- kot papeški v°jak- Zato 1 papgj].tUdi 3 kolajne, 2 avstrijski in sar ' ^'enera' Schemua vpokojen. Ce-jul>e Z la' sIedeče lastnoročno pismo: lel ' general pehote Schemua! Izve-se ng"' z. odkritim obžalovanjem, da UgodiiCU\t,te--VCČ sPosQbn' za službo. Poko' m Prošnji za premestitev v nih n)nin:sko stanje. Za Vaše na važ-valneleSt v miru v voj.ski požrtvo-p0„ lzvrstne zasluge Vam izražam vno Svoje hvaležno priznanje. ls7~mReclek slučaj smrti. Dne 14. in Jurij f** SU UmrIa drug za drugim brave j1rne' P0 domače Kovač z Dona roi ®Jske> in njegova žena Katari-nja „ ', ovk z Vrbe Ribčeva, nečaki-štrna Sn? 1'esnika dr. Franceta Pre-Ležaia ^ pobra,a huda pljučnica, bila Sta. skuPaj "a mrtvaškem odru r;a dohra ,°Pana drug poleg drugega va v .Vkem pokopališču, kjer poči-tarina tudi sestra pesnikova Ka-%s'ta a.sta bi,a zgledna zakonska ata žai,S' • Zlvljenju in smrti. Za nji-Jc sinov ej° P°leg drugih domačih tri-Mn vie r Vojaki v vojski in najmlajši b°yganug Ak°b C:erne- župnik v She-o obi T * Ameriki, ki je še lansko le-Qlede te SV°ja rod»telj? na domu. ka veljava redkega žalostnega dogodi letošnji J° 1>a£ višjepaistirske besede Mti p^JPostnega lista: Mladi v voj-*ajo. J°' sta" Pa doma žalosti umi' umrl. Iz g. Janez Wivn!5nik Janez Prešern Nšem - poročajo: Vič. g. Janez uri. ' ZUpnik. umrl 5. aprila ob pol __-p s»nenirieV krieanske ljubezni. Na pi-'-digna |8avju je umrla usmiljenka Spendor(' t San,10Stana Uunaj ~ enia na egla Je v Slavoniji S^strama°nien^eni bolezni obolelima ^jlev rUskem ujetništvu je Milan s'arja ' s'n bivšega župana in nadpo-^tidu v 'e,,jcni Logatcu. - V Ko-Jajo v ru u n'ji Turkestan se naha-Jt Slove«' 'l1. v°jncm ujetništvu štir-,r«oVec • Edi Okleva iz Postojne, 11 Ljub,-" rez- Poročnik V. Skaberne u Trsta' • reZ- "adporočnik Maurin i"1 K dav'" rCZ" "adP°ročnik Knez, pijani v g,a uPravitelja Kneza v ^malajj' . ka."d leži ob vznožju ' ' na3višjih gora na svetu. lri«nan'!lk;0Va,nia- Najvišje pohvalno ?■ O** p! d°bil dr" ^vko Lapajne, . ilHc P]'!, poročnik istega polka ^ III ' Vojaški zaslužni kri-JC b'l DoriJl- a z v°jno dekoracijo v°'ka Karun ,8t0tniku n- dom. peš-%vi iM , '^olertc, doma iz Slapa pri enrik» KS;;lkovniku 2- d°m-pp- j t bil V Karpatih rezervni ^8eome k Jos,p Melink, eidenčni »i venec- °,a Dunaju, navdušen 'v;vis°kooS;k psoddpornik ^ioven- d"npešti aj se 2dravi v MaJd'čev mUn v Kranju je tvrdka ustavila, ker ne dobi žita. Delavstvo je brez dela, a je podpirajo. — Iz seznama izgub št. 153. Poročnik Klasing Ernest, 29. črnovoj. marš-bat., iz Trsta, ranjen; poročnik Perov-šek Josip, 29. črnovoj. maršbat., ranjen. Mihelič Franc, 29. črnovoj. maršbat., iz Kočevja, mrtev; Brajdih, 9. polj. top. p., ranjen; Lotritsch Vinko, 9. polj. top. p., ranjen; Bezjak Ignacij, 3. polj. havb. p., ranjen, Cmok Ivan, 7. lov. bat., ujet; Grden Ivan, 7. lov. bat., iz Novega mesta, ujet; Koritnik Josip, 7. lov. bat. ujet; Lisec Josip, 7. lov. bat., iz Krškega, ujet; Lobe Ivan, 7. lov. bat., iz Kočevja, ujet; Podgoršek Simon, 7. lov. bat., ujet; Žabkar Franc, 7. lov. bat., iz Krškega, ujet; Baselli Oskar, 20. lov. bat., ranjen; Antončič Josip, 20. lov. bat., ujet; Benčič Josip, 20. lov. bat., ujet. — Vojak samomorilec. Dne 6. apr. ob pol 12. dopoldne je skočil iz drugega nadstropja deželnobrambne vojašnice na zdravljenju v bolnišnici se nahajajoči Josip Plaudsteiner na dvorišče in bil takoj mrtev. Kolikor je znano, je bil samomorilec duševno zmešan. — Najden neznan vojak utopljenec. Dne 5. apr. so potegnili v Vevčah iz Ljubljanice utopljenca-vojaka, ki je pred šestimi tedni pred cukrarno skočil v vodo in utonil. Imena njegovega takrat ni vedel nihče in je tudi sedaj neznano. — Z bojišča v Karplatih piše svojim staršem dne 25. marca 1915 Janez Rib-nikar iz Sničnega, župnije Križ pri Tržiču. Od začetka vojske je v boju pri 7. lovskem bataljonu, 3. komp., povišan je bil za narednika. Ves čas je zdrav, piše pa: "Tukaj je še sneg in vreme tudi ni nič prijazno. Držimo se že dva meseca v gozdovih med volkovi in divjimi prašiči. Čudno se mi zdi, da sem še zdrav, ker že toliko časa nisem bil v kaki hiši, da bi se ogrel in posušil in enkrat brez skrbi naspal. V osmih mesecih še nisem nikdar slečen spal, vedno napravljen. Potem lahko sami vidite, kako se človek odpočije, ko spi večinoma pod milim nebom, včasih še v snegu ali v blatu in imam smrekove ali pa brinjeve veje pod seboj. Kadar imam slamo, pa mislim, da sem že gospod. In kadar pridem v kakšno vas med ljudi, se mi kar čudno zdi. In drugače mi gre še dosti dobro. Jesti, če le je mogoče, da nam pripeljejo ali pa prinesejo, dobimo, tako da jesti imamo do zdaj prav dosti in tudi vino in rum dobimo včasih, da lažje zdržimo zaradi mraza. Pa zdaj se bliža spomlad in gorkota, mislim, da bo boljše, kakor je bilo do zdaj... To Vam pišem v strelnem jarku, ko grmijo topovi in puške in krogle žvižgajo čez glavo. Z Bogom!" — Iz angleškega ujetništva se je oglasil Alojzij Doblekar. Nedavno tega, je prišlo na V. Mačka v Sostrem pod Ljubljano pismo, ki se je tako-le glasilo: "... .Pozdravljam Vas in Vam naznanjam, da sem sedaj na Angleškem v ujetništvu, drugega Vam ne morem pisati. Mraza imamo dosti. Zdrav sem in želim, da bi bili tudi Vi zdravi, pa se bomo še videli. .Bog z Vami. Pozdrav vsem iz tuje britanske zemlje pošilja Alojzij Doblekar. — Iz isrbskega ujetništva se je oglasil Ignacij Česen iz Št. Vida nad Ljubljano. Nepopisne žalosti in skrbi je rešilo njegovo rodbino pismo od Načeta iz Čačaka v Srbiji. Pisal jim je, da se nahaja v srbskem ujetništvu, in da se bodo še videli, ko bo zavladal zopet božji mir na svetu. — Iz ruskega ujetništva so .se oglasili: Dominik Čarman iz Svetja pri Medvodah, 17. pp„ 8. stotnija. Ujet je bil v Galiciji z več tovariši dne 19. decembra; Rusi sq jih odpeljali v Sko-belev v Aziji. 18 dni so hodili peš, 17 dni so se pa vozili z železnico. Čarman pošilja pozdrave vsem znancem in prijateljem. — Jožef Bončar iz Podlipo-glava pri Dobrunjah je pisal svojemu bratu na Lipoglavu pri Šmarju iz Moskve, kjer leži ranjen. — Desetnik Jo-isip Hvala od 97. pp., doma s Ponikev na Tolminskem. Ujet je bil v Galiciji na sveti večer in odpeljan v Turkestan. Piše, da je zdrav in da se mu dobro godi. Dopisnica je romala 55 dni. — Anton Šega iz Grahovega pri Cerknici. Ujet je bil 30. decembra ter je sedaj v Sarapolu. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil tudi Ivan Ugovšek, po domače Remski iz sv. Frančiška, občina Bočna. Piše, da je bil ujet 26. dec., sedaj je v Promzino, gubernija Simbirsk. Isti dan je bil ujet tudi njegov brat Franc, o katerem pa se ne ve, kje je v ujetništvu. Peter Čcplak (Hariž, posestnik v Bočni je ujetnik v Sarapulj, gubernija Viatka. — Nadalje so tudi v ruskem ujetništvu: Josip Lipah, doma v Kašlju pri Dev. Mar. v Polju, ter piše, da se nahaja v Sibiriji in da je zdrav. — Gosp. Herman Javec, učitelj na C. M. šoli v Trstu, Josip Stenic iz Planine pri Rake- j ku, Franc Vojska, četovodja 17. pešpolka iz Doba pri Domžalah in Anton Matevec, 27. dom. p„ iz Iderskega. — Enoletno dete pri kuhi žganja smrtno opečeno. Posestnica Ana Fur-lan na Vrhniki je kuhala v kotlu br njevec. Cev, iz katere teče prekuhati | brinjevec, je bila zamašena, a ko je j brinjevv kotlu vrelo, je brinjeva para | izgnala zamašek in vreli* brinjevec je puhnil v enoletnega Jožefa Furlana in ga tako opekel, da je kljub zdravniški pomoči drugi dan umrl. — Nesreča v Jelovci. Posestnika Mihael in Ivan Odar in 251etni posestnikov sin Fran Žnidar iz Nemških Rovt, občina Bohinjska Bistrica, so delali v jelovških gozdovih. Ko so proti opoldne vlekli hlod izpod snega, se je izprožil mogočen snežen plaz, ki je vse tri pokopal. Ivan Odar se je kmalu izkopal in je rešil tudi svojega brata, da se ni zadušil pod snegom, a ko sta izkopala še Žnidarja, je bil že mrtev. — Nesreča. Franc Gregorič, železn. delavec iz Rodin pri Črnomlju, je na mostu pri Otovcu vlakom dajal varnostne signale. 30. marca je pa pri svojem opravilu predaleč stegnil svojo desnico, za katero ga je zgrabila lokomotiva in mu jo odtrgala v nadleh-tju. Prepeljali so ga v bolnišnico u-smiljenih bratov v Kandijo pri Nov. mestu. — Umrl je dne 6. apr. v deželni bolnici stolni kanonik preč. g. dr. Ivan Koren. Rojen je bil dne 23. septembra 1867 v Metliki. V mašnika je bil posvečen dne 28. oktobra 1893. Služboval je kot prefekt v duhovskem semenišču v Ljubljani, nekaj časa kot dvorni kaplan v družini kneza Win-dischgraetza in kot kaplan v Dobu. Leta 1897. je postal stolni kanonik ljubljanski. — Dela za razširjenje kolodvora v Zalogu je dobila neka mažarska tvrd-ka. Pri zgradbi delajo ruski ujetniki, za katere je ta tvrdka prevzela tudi prehranitev. — Umrla je v Ljubljani po dolgi, zelo mučni bolezni v starosti 63 let gospa Ana Bahar. — Umrl je v Vipavi na veliko soboto zjutraj absolvirani trgovski akademik Franc Štajer. Vzela ga je bolezen slovenskega študenta. Pokojnik je bil blaga in plemenita duša, ki je nekaj dni pred smrtjo rekel, da če mu ljubi Bog zdravje da, hoče vse prazne misli zagnati iz sebe in z veseljem v Bogu živeti in delati. Po študijah, ki jih je dovršil v Kolinu na Nemškem, je zadnji dve leti živel v Ljubljani. Pred smrtjo je ponoil svojo željo, da bi še enkrat rad videl svojo rojstno Vipavo v prvi pomladi. Sestra Min-ka ga je spremila v dolino na južno stran in tam se mu je izpolnila zadnja želja, da je našel svoj skromni dom doma. — Umrli so v Ljubljani: Ana Fo-bes, žena strokovnika državne železnice, 55 let. — Jakob Levičnik, tovarniški delavec, 57 let. — Robert Albert Janežič, hlapčev sin, 4 leta. — Helena Breskvar, hči gostilničarja in posestnika, 11 mesecev. 4 — Umrl je v Škofji Loki hišni posestnik in sodar g. Mihael Pipan v 51. letu svoje starosti. Umrl je na pljučnici. Zapustil je vdovo in 4 otroke. L ŠTAJARSKO — Odlikovan je bil na severnem bojišču s srebrno kolajno prvega razreda Ferdinand Totnažič, sin krčmarja v Zgornji Hoči pri Mariboru. Tomažič se nahaja že od začetka vojne na severnem bojišču in je še nepoškodovan. Redka sreča tekom 8 mesecev. — Zopet nesreča z revolverjem. — Po nesreči obstreljeni umrl. Dne 5. apr. so v Ljubljani ob }42. uri pop. s stanovanja motornega voznika prostovoljca g. Iiansa Gerhold iz Maribora ogledovali Gerhold in še dva gospoda tovariša brevvnitig samokres. Neki Gerholdov tovariš je ogledoval, če je samokres nabit ali ne; pet cevi je bilo praznih. Tovariš misleč, da so vse cevi prazne, pomeri samokres v šali proti g. Gerholdu in izproži; ena cev je bila nabita s patrono; strel poči, krogla zadene g. Gerholda, pretrga mu želodec, čreva in ledvice. Poklicali so takoj gospoda primarija dr. Grcgoriča, ki je takoj odredil, da se ponesrečeni g. Gerhold prepelje z rešilnim vozom v Leonišče, kar se je tudi zgodilo. Ranjencu je prihitel na pomoč takoj v Leonišče gospod vladni svetnik prima-rij dr. Šlajmer, ki je izvršil z gospodom asistentom dr. Jenkom težko operacijo na ranjencu. Ranjeni g. Gerhold, v \ivilu trgovec, je še v Leonišču tiho govoril. Dne 6. apr. zjutraj ob 7. uri je gospod Gerhold umrl. Smrt g. Gerholda je tembolj tragična, ker je bil rajnik že ranjen v vojski s Srbi, a je ozdravel. Rajnik je bil med svojimi gospodi tovariši zelo priljubljen in vzbuja tragična njegova smrt splošno sočustvo. — Zaročil se je gosp. Josip Podgoršek, gostilničar in veleposestnik v Št. Juriju ob južni železnici, z gdčno. Minko Kukovič, vulgo Šusteršič iz Tc-harjev. — Umrl je v Celju vpok. mestni učitelj g. M. Kresnik v .starosti 69 let. — V Mar bor ■ pa je umrl vojak 26. pešpolka Simon Kvas. Vaupotič ranjen. "G. V." !>o k 26. domobranskega p eft Vaupotič, )ki je bil že l.'n u t . a severnem bojišču ra-16. marca odšel z marš- stotnijo zopet na bojišče, je bil pred nekaterimi dnevi v Karpatih' zopet občutno ranjen. Zadel ga je sovražni šrepnel in leži sedaj v neki budimpe-štanski bolnišnici. — Mariborski bogoslovec ujet. G. Ferdinand Čeplak, bogoslovec četrtega letnika v Mariboru, je šel prostovoljno v vojno in je padel v rusko u-jetništvo. — Padel je v Karpatih nadporočnik 27. pešpolka Toni Papst. — Pogumna slovenska kmetica. "Kaerntner Tagblatt" poroča: Dne 20. marca je prispela v Celovec neka kmetica iz Kranjske, ki se vrača — s severnega bojišča. V skrbeh za svojega moža, se je napotila vrla žena nedavno na bojno polje, kjer je svojega Janeza tudi srečno našla. Ta se je naravno silno začudil, ko je stopila pre-denj, obložena s klobasami, prekaje-nim mesom in drugimi domačimi dobrotami. Vesela, da je našla moža živega in zdravega, se vrača vrla kmetica v domovino. — Strašna smrt otroka. Iz Ribnice na Koroškem se poroča: Posestnica Terezija Sabotnik je rezala seno; pomagal ji je njen 8 letni sinček Rupert, ki se je odstranil, nakar je rezalni, z vodo gnani stroj obstal. Mati je hitela v hišni mlin, kjer je našla že mrtvega sina Ruperta, ki je prišel med jermen. — Koroške novice. V nekem dunajskem sanatoriju je umrl 29. marca Maks baron Aichelburg, vpokojeni deželno sodni svetovalec. — V Volšper-ku je 731etna Marjeta Walland grabila travnike in je zažgala zbrano bilje, a plamen ji je zažgal obleko. Starka je čez nekaj dni umrla. — Umrl je v Celovcu infanterist domobranskega polka štev. 27 Janez Skerly od Sv. Križa na Kranjskem, star 29 let. E. H. STEP ANO VICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik, 9251 E. 92 St., S. Chicago, 111. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme. STENSKI PAPIF Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. .Chi. Phone 376. N. w. m 120 Jefferson St JOLIET, ILL. N. W. telefon S56 WALTER R. PADDOCK, P ADDOCK'S HARMACY 101 WESTERN AVE., JOLIET, ILL Chicago tel. 1203. Največja zaloga vsakovrstnih zdravil, okrepčil in mazil. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja * ogenj pojdite k ANTONU SCHAGEX North Chicagi Street v novi hiši JoKet National Ni kruha istega okusa. Oa ni mogoče dobiti. RABIMO POSEBNA SREDSTVA in pazimo, da ga spečemo ravno£prav. KRUH—5e hleb. Pokosite ga — ni boljiega COMMERCIAL TRUST & RANK" SAVINGS K ® SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE, NADZORNIKI: S URADNIKI S Herman C. L. Stoli Jame« R. Bentler E. J. MURPHY, predsednik Carl Oeiterle Charles McKenna aTHEO. R. GERLACH, podpredsednik. Edward R. Daley Theodore R.Gerlach JOHN T. CLYNE,kasir. William Stern John T. Clyne tj- E. J. Murphy ^ »■fiSKKKiliMiliiffMMSiliKS^SKSKSMiar gOF JOLIET! — Obolel je baje precej opasno odvetnik dr. Henrik Tiima v Gorici. i — Umrl je v Gorici po dolgem bole-hanju gosp. Ninus Ivančič, sin pok. c. kr. notarja in deželnega poslanca v Tolminu. — Zanimivo odkritje v Ogleju. Listi poročajo, da so zadnji čas pri izkopavanju starin v Ogleju odkrili bajni "zlati vodnjak", o katerem se pripoveduje, da je Atila, ko je oplenil in porušil Oglej, zakopal v njem zlato in drage kamne, ki jih je bil naplenil v mestu. Zgradba odkritega vodnjaka odgovarja načinu, po katerem so Rimljani za časa Atile gradili vodnjake. V velikem tednu so izkopavanje prekinili, a bodo sedaj takoj kopali dalje. Pričakuje se velikih najdb. Kopanje je zelo težavno, ker je veličaisti vodnjak jako ozek. Kakor znano, je Atila razdejal Oglej leta 452. — Odlikovani so zaradi hrabrega zadržanja pred sovražnikom pri 97. pp.: Srebrno svetinjo I. razreda so dobili: Praporščaki: Emminger . Paul, Otto Adrario, Matevž Schwarz, Franc Paul, rač. podčastnik, Ivan Barbič, četovodja tbefan Šoban, Sikstus Čekot, Jožef Filipič, poddesetnik Iv. Krapeš.—Srebrno svetinjo II. razreda pa: četov. Artur Mrevlje, Anton Marc, desetnik Luka Čargo, pešci Franc Koren, Matija Fabac, Matija Družeta, Jožef Juri-čič ,Alojzij Bajt in M. Radiševič. Slava 97. pešpolku! L. HRVATSKO. — Junaštvo hrvatskih polkov. Redki so slučaji, da bi naša uradna poročila imenoma hvalila junaška dejanja posameznih narodov. Junaštva hrvatskih polkov pa ni bilo mogoče zamolčati in tako so junaški naši bratje že večkrat želi skromno a zaslužno posebno zahvalo. Spominjamo na nedavno objavljeno najvišje armadno povelje, v katerem ukazuje najvišji armadni poveljnik nadvojvoda Friderik, da se hrvatskim četam v njihovem materinem jeziku izreče njegova pohvala in zahvala. Ondan pa je poveljnik 28. osje-škega domobranskega polka podpolkovnik Mesič izdal sledeče dnevno povelje: Na povelje poveljnika 15. infanterij-ske divizije razglašam: Častitam svojim hrabrim četam, ki so se s tako o-gromno požrtvovalnostjo in hrabrostjo uspešno ustavljale sovražnemu naskoku. Številni ujetniki, dosedaj 5 častnikov in 500 mož, in velike sovražnikove izgube pričajo o vašem uspehu. S ponosom stoječ vam na čelu pričakujem, da boste tudi zanaprej brezpogojno držali našo črto. Upam, da bodo vsi junaki pohvaljeni. To dajem v splošno znanje. Poveljnik 15. infanterijiske divizije. Ponosni smo, da je večji del tega uspeha pripisovati junaštvu našega pol ka. Tako je bilo že večkrat in tako bo tudi v bodočnosti. Slava padlim bratom I Čast junaštvu hrvatskih domobrancev. Živio kralji Poveljnik 28. osješkega domobranskega polka — Mesič podpolkovnik. A. NEMANICH, preds. M. STEFANICH. tajnik, s. OLHA, blag S GLAVNICA $50,000.00. Ustan. in inkorp. leta 16'0 Slovenian Liquor Co. 1115-17-19 Chicago Sl JOUET, ILL. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila, g Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. ' • - ■*-. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmu! Ilirija Greučica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. lUllIBlIllUlIlIUHIllllllIlIlllMIIIIBIIIIIII Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON. VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,000 KRON. t Vložen denar obrestuje po 41 % t>resB vsakega odbitlfa, Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KO* TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAK* IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BASKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANIL NICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj ' šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki i Vaš denar. 430 STRANI OBSEGA VeliKi Slovensko-Angleški Tolmač prirejen n slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig M pnočenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA Vsebina knjige je: »or.-AngL Slovnic«, VMkda&Ji rugrn-ri, Angleška pisava, Spiaovanja pisarn, Kako aa pot—« drfavtja« p*, kg največjega Slov.-AngL in AngL-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov iiroaa Amerike ickii«|l jo, da je to edina knjiga brca katera ne bi smel biti nobedea asislj—n. Cena knjige v platna trdo ve—nt j« $2.00, ter s« dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St, New York, N. Y. AMERIKANSKI SLOVENEC, 30. APRILA 1915. Amerikanski Sloyenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi največji in edini slovenski- katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Društva sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek SLOVEHSKfl-AM. TISKOVNA DIMA Inkorp. 1. 1899. * lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefon : Chicago 1 00. Naročnina: Za Združ. države na leto........$2.00 Za Združ. države za pol leta----$1.00 Za Evropo na leto..............$300 Z« Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1-00 PLAČUJE SE VNAPREJ. D«pui in denarne pošiljatve naj »e pošiljajo na: AMERIKANSKI ILOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančao naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. fbe first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, III Advertising rates sent on application. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, iii., under the act of March Ird. 1879. CERKVENI KOIUDAR. 2. maja Nedelja Atanazij, škof. 3 " Pondeljek Najdba £v. križa. 4. " Torek Florijan muč. 5. " Sreda Pij V., papež. 6. " Četrtek Janez Ev. 7. " Petek Stanislav, škof. 8. " Sobota Zjav. Mich. CERKVENI GOVOR ZA ČETRTO NEDELJO PO VELIKI NOČI. Spisal škof Anton Martin Slomšek. O dvojni poti v večnost. Nobeden izmed vas me ne vpraša: Kam greš? Ivan 16, 5. Popotnik popotnika vpraša: Prijatelj. kam greš? Rad mu popotnik odgovori, da gre v tuje kraje, ali iz tujih krajev domov. Tudi Jezus se v dan. •sv. evangeliju na pot odpravlja; ali nobeden njegovih se ga ne upa vprašati: Kam greš? Žalosti obhaja njih srce, se Jezusa ločiti; veselo jim pa on pove, da gre k njemu, ki ga je poslal, k Očetu. Človek! tudi ti si popotnik, kakor jaz; naj te torej poprašam: Kam greš? — Naj ti tudi odgovorim, da greš v srečno ali pa v nesrečno večnost. Oh, kako potrebno je in kako redko popra-ša se: Človek! Kristjan! Kam greš? Kam gremo, lehko po svoji poti spoznamo. Dve poti v neskončno večnost gresta; hočemo ji danes pogledati: 1. Stezo pravičnosti v večno življenje. II. Cesto pregrešnosti v večno pogubljenje. Po kateri hodimo mi- Poslušajte! I. Steza pravičnosti v sveta nebesa je strma in ozka pot, in malo jih je, ki po njej hodijo. (Mat. 7, 14). Ona je: 1 Steza truda in trpljenja. Koliko je prestal Jezus od syojega rpjstva do vnebolioda gladu, žeje, po dnevu učil, po noči molil, tako, da je od samega truda zaspal. (Mark. 4, 38). Vse to je moral Kristus trpeti, in tako v svoje veličastvo iti. (Luk. 24, 26). — Koliko so delali svetniki, in še delajo vsi zvesti služabniki božji. "Delajte jjravi Jezus, dokler je dan; pride noč, kadar ne bo delati mogoče. (Ivan 9, 4). — Kako se pa kaj ti trudiš po stez' čednosti? 2. Steza zatajenja in pokore. "Kdor lioče za menoj priti, naj sam sebe zataji, in hodi za menoj." (Mat. 16, 24). Svoje dni so bili ljudje, ki so si velik križ naredili, in za pokoro po svetu nosili. Nam kaj takega potreba ni; Bog vsaki starosti, vsakemu stanu križ naloži. Križ nam delajo naši hudi nagoni, naše slabosti in strasti, naši tovariši, tovarišice, težave našega dela. Le, kdor vse vojno prenaša, sam sebe zatajuje, on po stezi čednosti hodi. Tako so puščavniki v ostrem postu, vojščaki v trdem boju, hlapci in dekle v svojem težavnem stanu si nebesa služili, so imeniten stan zapustivši si težavnega izvolili, naj bi po ostri stezi pokore proti hodili. — Kaj si pa ti želiš? 3. Steza preganjanja in zaničevanja. Nisem prišel miru na svet pošiljat, ampak meč, govori Jezus. Taka se je njemu godila od jaslic do križa; taka apostolom vsem. Ni svetnika v nebesih, ki v življenju zaničevan in preganjan ne bi bil. "Blagor vam, kedar vas bodo kleli in preganjali itd. (Mat. 6, 11—12). Apostoli so se veselili za-volj imena Jezusovega zasmeh trpeti. (Dj. ap. 5, 41). — "Kteri hočejo pobožno živeti, morajo preganje trpeti." (II. Tim. 3, 12). Oh, veseli se, ako si zavolj pravice zaničevan, po nedolžno preganjan; to je priča, da si na pravi stezi življenja. 4. Steza veselega dokončanja in srečne večnosti. Z gore Golgate je nam Jezus sveta nebesa odprl. Med kamenjem je videl sv. Štefan nebesa odprta. "Blagor človeku; zakaj, kedar bo skušan, bo prejel krono življenja, katero je Bog njim obljubil, ki njega ljubijo" (Jak. 1, 12). Ta je prva pot v večnost, strma steza čednosti; ali malo jih je, kateri po njej hodijo. Druga je: II. Široka cesta pregrešnosti, od katere Jezus pravi, da so široka vrata, in pot prostorna, katera v pogubljenje pelje, in da jih je veliko, koji po nji hodijo (Mat. 7, 13). Taki so: 1. Mlačni, zanikarni kristijani, kateri niso za božje reči, za večno zveličanje, za razširjanje kraljestva božjega, za prejemo svetih zakramentov ne gorki ne mrzli. Le ima kristjanov imajo, v dejanju se pa Kristusa sramujejo. Radi bi zveličani bili, pa pregrešnemu svetu tudi dopadli, hudemu se ne zamerili. Take bo Kristus iz svojih ust pljunil (Razod. 3, 15—16). / 2. Po prostorni poti pogubljenja hodijo vsi razuzdani dobrovoljci tega sveta, kojih bog je trebuh, kojih nebesa so minljive dobrote sveta. Njih pravilo je bilo, je in bo: "Pridite ba-lite, uživajmo dobrega, kar ga je, to je naš del, in naša osoda. Tako mislijo in se motijo; zakaj hudobija jih je o-slepila" (Modr. 2, 6—21). Bogatega požrešnika posnemajo, in za njim v peklensko trpljenje gredo (Luk. 2, 6, 19). 3. Po široki cesti hodijo, kateri krivico delajo, goljufajo, kradejo, uboge in udove stiskajo, svojim pravice ne dajo; kojih krivica v nebo upije (Jak. 5, 4). Takih krivi bog je denar in posvetno blago; njim je duša na prodaj. Ob nedeljah in praznikih na cesto gredo, namesto službe božje kupčujejo, in mamonu služijo. "Kaj pomaga človeku, naj si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi" (Mat. 16, 26). Onim je težje nebesa, kakor kameli skoz ši-vankino uhoj(Mat. 19, 23—24). .Takih posvetnjakov množica se strašno mno- Jeli tudi ti med njimi hodiš? 4. Znamenje široke ceste je množina pregrešnega društva, konec pa strašno pogubljenje. Grešniki se radi tolažijo, da niso sami, da je več takih. Oh žalostna tolažba! Tudi prvi svet je bil ves hudoben razun osem oseb; pa je bil tudi ves potopljen, razun o-sem pravičnih. Sodomljani bili so vsi razuzdani, pa Judi z živini žveplom po-žgani, razun pravičnega Lota. "Tako prejde svet in vse nja poželenje; le kdor voljo božjo stori, ostane vekomaj (I. Joan. 2, 15—17), dasitudi sam po ozki stezi pravičnosti hodi. "Veliko je poklicanih, malo pa izvoljenih" (Mat. 22, 14). Konec. Dve poti vneskončno večnost peljate, prva, strma steza proti nebesom, druga, gladka cesta proti peklu; po kateri pa ti hodiš? Kam pa ti greš? To se prašaj, krščanska duša, vsak večer, pri vsaki spovedi. Vsak dan — vsaka spoved, vsako leto je tebi jedna stopinja bližje svetih nebes, če se poboljšaš, bližje pekla, če se pohuj-šaš; na mestu stati ne moreš. — Kamor greš, tje boš prišel, kakor živiš, tako boš umrl, vekomaj srečen ali nesrečen. Pomisli, kam greš! Amen. hvala Bogu, je naša vera v Boga Jezusa Kristusa večja, bolj živa, in naše sočutje do trpečega Zveličarja večje, zakaj trpljenje je prijatelj trpljenja, ljubezen se plete med njima. Trpljenje rodi močno in zvesto ljubezen. Naša srca se danes ne upirajo več, da smo dali vse, kar smo imeli najdražjega in najboljšega. Viharji zlobe in preganjanja so prevršali, pa naj zatulijo še tu in tam: ukopali smo se kakor hrasti v to domovino. Nikdar v življenju nam ni bilo tako umljivo kakor v tem trenutku, zakaj so naši predniki tako radi postavljali Kalvarije po gričkih naše domovine. V spomin trpljenja Gospodovega, svojemu trpljenju za spomenik. Nam, svojim otrokom so hoteli dati za ta največji čas našega trpljanja svoje edino bogastvo in moč, kar jih je ohranilo, namreč svojo vero in upanje v velikonočnega Zveličarja. "...trpel je in ... vstal." To je vera in prepričanje našega naroda. Še nobena Velikanoč mu tega ni hotela tako jasno in prepričevalno klicati kakor ta velika noč dosedaj neznanega trpljenja in gorja. Po stoletja dolgi križevi poti in letošnji Kal-variji mora za slovenski narod, ki je eno z narodom hrvaškim, kmalu priti vesela Velikanoč — praznik Vstajenja. Trpeči Kristus — vstali Zveličar, daj mu ga skoro! O BODOČEM POLOŽAJU CERKVE NA FRANCOSKEM. VSTALI BOMO . Ljubljanski "Slovenec" je prinesel v voji letošnji velikonočni izdaji pod gorenjim nadpisom sledeči uvodnik: I.etos pa pomladi ni. Za nas je ni. \'aših očetov, naših bratov, naših fantov ni doma. Gori v karpatska brezna, med gluhe skale in belo sneženo polje škropijo svojo srčno kri... Koliko so preorali tiste zemlje na severu in jugu in koliko zrnja-mladih življenj so položili vanjo? Sam Bog Večni ve. Brez vzroka in posebnega namena Božja previdnost ni poklicala naših stotisočcrih od doma. Naj srce tone v bolečini, naj našim materam oči sle pijo od prelitih solza, naj tisoč sirot zaman steguje ročice in kliče: "Oče, oče", naj naša zemlja zastonj čaka se-javca, ki je druga leta z ljubeznijo in s prošnjo k nebu rahljal to drago slovensko zemljo in ji v njeno materino naročje tresel zlato zrnje; pri vsej tej bedi, bolečini in zapuščenosti nam je dobrotni Bog dal doživeti praznik vstajenja — sveto Velikonoč. Nočemo odpirati ran, ki jih je ta vojska vsekala v slovenski narod. Lahko bi rekli z Jeremijem: "O, vi vsi, ki greste tu mimo, povejte ,ali je boleči na kakor moja?"... Našemu trpljenju prejšnjih ' stoletij je Večna Modrost pridružila še ta ve liki teden trpljenja. Sklenila je to Večna Modrost, ki s trpljenjem zdravi, ki je v grobove dala vstajenje. Danes V časopisju se je že večkrat nagla-šalo, da bi imela katoliška cerkev pričakovati več koristi, ako bi zmagali centralni državi nego v nasprotnem slučaju. Gotovo se pa ne sme zanikati, da je tudi v apostatski deželi na zapadu zapaziti, kako se v armadi raz-cvita verski duh. Ravno to pa opazujemo med vsemi vojujočimi se narodi saj je naravno, da tisočere vojne smrtne nevarnosti in strahote pretresejo do dna tudi najtrša srca in vzbude v njih morda davno zaspalo ^ersko čustvo. Razen tega pa pospešujejo versko obnovitev v francoski armadi vrhovni armadni voditelji, ki so verni katoličani, kakor tudi mnogoštevilni mladi duhovniki, ki so jih po postavi utaknili v vojaško suknjo. Toda ko se svetovna vojna konča, bo versko navdušenje trajalo pač približno tako dolgo, kakor je po napoleonskih vojnah in po vojni leta 1870-1871, to je nekaj let, potem bo pa brezverski liberalizem zopet igral prvo violino v fran^ coskem parlamentu, senatu in ministrstvu. Da, ako bi Francozi prem;tgali Nemce — kar je pa že danes smatrati za izključeno — bi se stališče sedanje kulturnobojne vlade le še utrdilo, ker bi se drugače v toliko strank in skupin raztrgana Francija naenkrat zedinila v občudovanju in hvaležnosti do onega režima, ki je narod tako zmagoslavno odil skozi svetovno vihro. Na programu francoskih, ali bolje rečeno mednarodnih svobodomislecev v Parizu je še vedno odprava svobodnega pouka in upeljava monopola za ateistično državno šolo, s čemer bi se odpravile zadnje katoliške zasebne šo-e. S tem bi se zamašili zadnji verski viri in satansko delo francoske revolucije bi bilo venčano z uspehom svetovne vojne. A^o pa svetovna vojna za Francijo nesrečno izpade, bi bilo upati, da pride cerkev zopet do svojega vpliva in časti; kajti na vlado in ostale mogočnjake bi leteli srditi očitki od vseli strani in političen preobrat bi bil več nego verjeten. Seveda bi se v to svrho morala dvigniti vsa poštena Francija in zlasti tudi njeno plemstvo in se zbrati za mlado gardo katoliške restavracije, ki je zadnji čas pogumno in z vihrajočimi prapori začela utirati pot novi, pravi, katoliški Franciji. Kadar se na Francoskem zopet dvigne kraljeva zastava, takrat bo poleg nje zopet mogočno zavihral tudi papežev prapor. PRZEMYSL IN NJEGOVA PROŠLOST. Rusiji. Šele leta 1430. je prišel Prze-mysl za stalno pod poljskega kralja Kazimira Velikega. Leta 1498. je mesto požgal vlaški knea Štefan. Nekaj-kratov so obiskali Przemvsl tudi Ta-tari in kozaki. a brez večjega uspeha. Že od leta 1218. nahajamo v Przemys-lu škofa grške cerkve. Rimskokatoliška škofija se je osnovala leta 1375., in sicer jo je ustanovil poljski in ogr-sko-hrvaški kralj Ludovik II. VOJNE PRIPRAVE V RUSIJI. Zveza Katoliških Slovencev n IV AMERIKI (Slovenian Catholic League) Roda Roda*poroča v "N. Fr. Pr.": Govoril sem z odličnim strokovnjakom, ki mi je dal jako zanimive podatke o ruski vojski. G. Leon Goebel je bil več let, in sicer do polovice avgusta 1914., generalni ravnatelj "Crucible Steel Company of America" v ruskem oddelku s sedežem v Petrogradu. Ta družba ima največjo tvornico jekla na svetu. Začetkom vojne je ruska vlada odstavila Goebla z njegovega mesta, ker je av-stro-ogrski državljan. Goebel je sedaj rezervni častnik pri našem topništvu. "Bil sem vojaški dobavitelj" — pripoveduje Goebel — "ter sem zato lahko precej natančno presojal vojne priprave v Rusiji. Iu mogel sem se prepričati, da Rusija spomladi 1. 1914. ni mislila na vojno. Neštete pogodbe glede dobav, ki so se sklenile z mojo in drugimi tvrdkami, so se glasile na poznejše roke, večinoma na 1. 1915. in | 1916. Moja tvrdka je imela dobaviti surovo jeklo za topovske cevi, munici-jo in osi. Koncem 1. 1913. mi je vlada ponudila, najprej po posredovalcih, dva milijona za zgradbo tvornice jekla in koncesijo za tvornico magnetnega železa v j.užnem Uralu s potrebnim zemljiščem vred. Razen tega mi je ruska vlada ponudil^ večletno davčno prostost ter 40 odst. predujma za vsa'ko od nje prejeto naročbo. Protiusluga za vse te ugodnosti bi bila, da bi v slučaju vojne prepustil tovarno na razpolago vojni upravi. V letih 1912. in 1913. je angleška tvrdka Armstrong & Bichlers pod slič-nimi ali pa še boljšimi pogoji zgradila veliko tvornico pri Caričinu v guberni-ji Saratov na južnem toku Volge. V tej tovarni se izdeluje material za topovsko municijo. Mesto, v katerem je tovarna zgrajena, leži jako ugodno sredi rudniškega območja v Uralu in južno od ruskih premogovnikov. Tri leta pred vojno se je industrija v Rusiji silno dvignila. Vlada je podpirala vsako koristno podjetje, izdalo se je mnogo milijonov za napredek "industrije, ki proizvaja material za vojsko. Zlasti so se podpirale tovarne za stre-ljivo. Glede streljiva pa stavi ruska vojna uprava najvišje zahteve glede dobrote materiala." "Toda brezvestna intendanca?" mu padem v besedo. "Vzemite, da izda Rusija za vsak milijon našega vojnega proračuna milijon rubljev. Razmerje 722 milijonov rubljev proti 733 milijonom kron bi približno odgovarjal dejanskim razmeram. Četudi torej petina brambnih stroškov ostane v žepih intendance, so stroški Rusije za vojsko in mornarico še enkrat tako visoki nego v naši državi. V resnici se ruska intendanca zadovoljuje z manjšo posredovalno takso. Izdati vam hočem običajno provizijo: Oisem po sto. To ni preveč." "Ali smem biti nediskreten?" "Ni vam treba ničesar zamolčati od tega, kar vam pripovedujem. Rusija ima na r&žpolago trikrat več praznih topovskih izstrelkov nego jih potrebuje. Primanjkuje le eksplozivnih snovi. Material je prvovrsten." "Obroči krog izstrelkov dokazujejo, da so topovske cevi izrabljene. Zareze so plošnjte in tope." "Kaj hočete, vsak ruski top je izstrelil poprečno 3000 strelov. — L. 1913. se je pri varšavski tvrdki L. I. Borkowsfki in pri Arturju Kopel v Ri- Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, 0 Podpredsednik:..................G. Josip Difrida, 704 Raynor ave., Joliet, ffl Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. Blagajnik:.............'....Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet. Odborniki: G. J. Stefanič, g. Frank Nemanič, Rev. Jakob Černe. Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev". ® Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. gi naročilo na desettisoče kilometrov tračnic za poljske železnice. Tudi za optični material je Rusija potrošila' neizmerne svote. Vsaka ruska baterija ima daljnogled, ki 25krat povečava." "Kako je pa z zemljevidi?" " 'Trovrstna' karta je izvrstna. Razen tega je pe-trograjski državni urad ponatisnil naše generalne in špecialne karte." "Veni. gospod ravnatelj. Videl sem poedine liste. Topografična izvedba je slaba, a končno je ta pogreška kvarna samo lepoti. Na teh 'kartah je zaznamovan teren vse do Zagreba, toda po zastarelem načinu." "Resnica. To je značilno za Rusa, da delo veličastno začne, a slabo izvede." "Je-li to vaša isplošna sodba o ruskih pripravah?" "Približno. Rusije se ne sme podcenjevati. Avstrijec in Mažar sklepata rada, ako gre za zunanje države, po premisah, ki so odgovarjale pravemu stanju stvari pred 20—30 leti in ne u-poštevata, kako je sedaj onstran meje. Potem nam pa manjka pravega pogleda za veličino Rusije. Rusija je imela 1. 1912. 76,000 km železniških prog na 22 milijonih kvadratnih kilometrov zemljišča. Nemčija pa tudi 76,000 km železniških prog na 0.5 milijona kv km zemljišča. Ako se bdbije sibirska posest, je nemško železniško omr«fžje še vedno dvanajstkrat gostejše nego rusko. To je samo ena primera za presojanje sovražnikovih pomočnih vrel- bila tako grozno morilno orožje, svet ni videl enakega. da Dajaki na otoku Borneo. Borneo je še tako zaraščen, da opica prišla od enega konca do drugega, ne da bi se dotaknila tal. Pre" bivavci teh gozdov so Dajaki. številu jih je še do 2l/2 milijona. so na glasu, da je njih največje veselje> ljudem jemati glave. Seveda je goto* vo ,da ne ume vaj o kaj prida pravil naše krščanske olike—toda njihovo srce ni tako islabo. Veseli so, zgovorni, gumni kot Špartanci, ljubijo glasbo 'n ples. Tudi niso tako lokavi, zamazan' in leni kot sorodni Malajci. Svoje čedne hišice zidajo povečini na koleli o vodi. Tu žive v ljubezni do svoj' otrok, v skrbi za svoje žene. Rad' u bogajo svojega radža, uporabni so k dobri delavci, spretni ribiči in love'-Orodje in orožje: meče, boda ; "sumptinane", t. j. 2—3 m dolge cevi za streljanje zastrupljenih pušic, We že, trnke v žuželkah. Ko bi bile nekatere žuželke sto-, dvesto- ali celo tisočkrat večje nego iso, razdrobile in poman-drale bi s svojo neizmerno močjo vse, kar bi še jim postavilo na poti. Ubranili bi se jim ne mogla nobena žival, noben človek in nobena stvar, ki jo je napravila človeška roka. Navadno si mislimo: kar je majhno, mora biti tudi šibko. Toda ko bi bil človek tak orjak. kot je neka vrsta travniških kobilic, katere skočijo 400 krat tako daleč kot so dolge, tedaj bi lahko delal 185 n: dolge korake in pravljica o sedem-miljnih škornjih bi postala gola re,s-nica. — Mravlja ima tako močne čeljusti, da ž njimi prenaša tovore, ki so težji, kot je sama. In tako moč, ki jo moramo v primeri v velikostjo res imenovati orjaško, nahajamo tudi pri raznih drugih vrstah mrčesa. — Prera-čunjeno je, da bi vlekla čebela, ko bi imela konjsko velikost, tridesetkrat več nego konj. — Mali grobar vleče stokratno svojo težo in rjavi hrošč se je izkazal, da je razmeroma 21krat močnejši od konja. — Mnoge žuželke bi premagale is svojo neizmerno močjo vsa živa bitja sveta, ko bi bile tako velike, kot so naše domače živali, vol ali konj; njih čeljusti, sesala in žela bi lavnico, spalnico in delavnico za otroke, da jih more vsak trenotek £ lektrizirati. Z bakrenimi ploščicam' s° pokrita tla in stene, tudi stoli in imajo bakrene okraske, ki so v z eleletriziravnim strojem. Nalasc ta namen je prirejena tudi obleka, jo nosijo ti otroci: bakreni žeblji kavčukovih podplatih, razne kavču* ve zaplate v obleki, itd. "Skozi nO** komaj vidno odprtino," pripoveduj Landone. "opaztijem v sosednji so neprenehoma otroka. Kakor hitro začne ustavljati ali kazati nad svoj učiteljico kako nevoljo, spustim v lahek električni tok, ki mu ne . škodovati. Otrok gleda prevzet, 1^ je to. Ko se neha togotiti, prene'12.. s tokom in tako dobi otrok Pr'.sv togoti neprijeten, v miru pa pr'J® ^ občutek. Marsikaterega otroka,J«■' ga ni prijelo nobeno vzgojno sreas ^ ozdravim tako togotljivosti vča5' v par tednih." ruda- Denar in mikrobe. Neki francoski učenjak je po tr.u' polnem proučevanju natanko PrelS?|a. kakšne mikrobe so na denarju, N® ^j. tem denarju je n. pr. 1600—35W krob, na srebrnem pa 4500—2}C0'Jber. pogosto se nahajajo na denarju t . kulozne bakterije, dasi Strofcovrt trdijo, da na kovinah bacili zelo poginejo. Da se vkljub temu na.. V( na denarju tako veliko število bac'^ da se razlagati s tem, da gre de"a roke v roko. Najbolj nevaren je ^ pirnati denar, na katerem mrg° številna množica mikrob. Photos by American Proa a Association. PODMORSKI ČOLNI V OBRANO VELIKEGA MESTA MED VOJNIMI VAJAMI. Pri velikih pomorskih vojnih vajah okrog New Yorka v mesecu juniju nastopijo podmorski čolni pr0" noughtu. dr«90 i Družba sv. Družine (HOLY FAMILY SOCIETY) V ZJ EDI NJENI II DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. Vstanovljoim 39. novembra 1914. Sedež: Joliet, 111. AMERIKANSKI SLOVENEC. 30. APRILA 1915. GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsednik.........George Stonich, Joliet, 111. Podpredsednik.. ..John N. Pasdertz, Joliet, 111, Tajnik...............'.Josip Klepet, Joliet, 111. Zapisnikar......Ant. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik...............John Petric, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: 1- Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, III. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. Vsa se na! ln denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. ' naJ Pošljejo na 1. porotnika. Vse pritožbe ?bo^rejeno Društvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi-mestu države Illinois s 8. udi obojega spola. do Šs^i Sprejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od 1ZPT i* °b pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. Spolno"JE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana '■stine v VS?t0. takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne r? J l ln sPrejete v gl. uradu. katere je deležen vsak član(ica), in sicer — "fv-jcic v gi. uraa PLAČUJE ODŠKODNINE, q1 • Popolno izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; 2a no lzSubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; 2a ; ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; 2a j®1?0 obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; 2a ; "T0 ene noge nad členkom vsoto $100.00; . »"bo obeh nog nad členki vsoto $250.00; izo-iik • ZP !__... 0 na-imanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; 1 delo. "JW1U urDtemco vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa- - "ujiumij surin zazlrLi naJmanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; ko delo hrbtenico Se iSačt vUJfE «A 0PERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer tnIcratno ~ aota ?S0-00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za ^ »^operacijo na kili ali vtrganjem. v$ raf^g°d,nme.in operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-?'ačati pošk ri "a VSC ČIane(ice) Primeren asesment kadar je treba iz- !2Plačila 7a oamne ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in Vs k ' peraciJe- !ih daje Dais'Cn je de!ežen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki • s- D p , takoj ko J'e biI Pravilno sprejet v katero Podružnico in Čla ... g tega plačujejo Društva bolniško podporo. °2ir°m nI placa,'° sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z na vsoto zavarovalnine: ni članstvo na katoliško velikonočno dolžnost, da to vsak opravi pred 30. majnikom, ker na ta dan bo praznik presv. Trojice in zaključek velikonočnega časa letošnjega leta. Zdaj se bo treba tudi nekoliko pripravljati na prvo veliko veselico ali piknik, ki ga priredi naše društVo v nedeljo dne 4. julija v Theiler parku. Pravijo, da bodo naše pivnice ob nedeljah zaprte, zato se je nadejati tem-lepšega uspeha, ako bo vroč dan, ker tekočine ne bo manjkalo v senčnatem parku. Na prihodnji seji se bo imenoval poseben odbor za oskrbo te veselice. Tekom časa odkar je naše društvo ustanovljeno, je zdaj dokazano, da se da veliko storiti tudi v slabih delavskih razmerah, ako so moči združene in ako je dobra volja in zaupanje. Prava volja in zaupanje sta dve glavni stvari. Člani in članice pa imamo pravo voljo in trdno zaupanje v lepo bodočnost našega društva in Družbe sv. Družine, Akotudi se slučajno primeri, da kdo iz osebnih zadev kaj reče zoper naše društvo ali Družbo, se mu ne more verjeti, ker tak človek, ki ogovarja katero organizacijo ali društvo ni noben človek. Vsako društvo je dobro in vsaka organizacija je dobra, le nekatere so boljše, posebno če imajo skrbne in pazljive, ter delavne odbornike, potem se ni bati, da ne b napredovale, le delati je treba, ker brez muje se ne .obuje nihče. Zdaj imamo stalen asesment, in ko dobimo charter, bomo sigurni, da na ne bo država silila, da moramo zvišati ga, če bo/dovolj denarja v blagajni Ako so druge organizacije z ravno ta ko visokim asesmentom prej naredile stotisoče smo lahko popolnoma sigtir ni, da bomo dobro shajali in da bo tudi naša družbena blagajna rastla kakor so rastle blagajne drugih orga nizacij. Sicer pa je naš namen le to like asesmente kolektirati, da se po krijejo stroški. Kaj nam treba kup zlata, saj se vsak mesec plačuje in pri stopajo novi člani(ice) ter nove moči. Med članstvom je glavna stvar de lavnost, zaupanje in sloga; ako imamo te čednosti, potem bomo napredovali kljub vsem silam. Kakor ni mogel prelomiti Svetopluk palic, ker so bile trdno zvezane, tako tudi naše Družbe ne bo premogla nobena sila, ako bomo vsi kot eden stali za en cilj in namen z združenimi močmi — vsi za enega eden za vse, ter vse za vero, dom in narod. Z bratskim pozdravom na vse člane in članice D. S. D., ter vse one, ki se nam bodo pridružili. Jos. Klepec, tajnik št. 1 D. S. D., Joliet, 111. VOJNI DOŽIVLJAJI IN PREMI- dališče, nekaj povsem navadnega, SLJEVANJA. "xBSarich' fce Bai"k, Uatn, 1 ler, lo očanšek. naznanilo. vsak član(ica) ve veliko več od društvih, zato se mora stvar malo hitreje razvijati in odbor se mora žuriti. S časom bomo vse spravili v red in tir. Samo glejmo vsi, da bomo sodelovali za večji napredek in procvit naše slavne organizacije — Družbe sv. Družine. V to nam pomagaj Bog in naši sv. patroni! Odbor D. S. D. fe.SžbeT Vrvnega zboro- s!,rati v sv. Družine "se imajo glasilo imena novopri- »n cry; b0 'zkaz drugih kaže lep članov(ic). ske K * trgovk4'' 2laSti' " 86 de- gleda ^»a a,,krog. Dr"žbe sv. Družine ,'^cija - -"»»ovuc;, bo ta rast,a- lepše , * »loiri . ransko nanredovnl.-, •n i?ru^'ne ?'H ' tako luu' v uruzDi t( '. trdn0 , ° složno delovali j ž: JS-no zaupanje, poTm Joliet, 111., 26. apr. — Seja društva sv. Družine št. 1 D. S. D., Joliet, 111., se je vršila v nedeljo popoldan, in sicer v najlepšem redu. Nadzorni odbor društva je poročal o stanju društvene blagajne in o napredku od ustanovitve. Poročilo se je vzelo v naznanje ,ter se je naročilo nadz. odboru, da podpiše in potrdi knjige. Tajnik je poročal o napredku in no-vopristpplih članih in članicah. Rojaki in rojakinje se uljudno var bijo k obilnemu pristopu. Pristop v naše društvo sv. Družine št. 1, je popolnoma prost, to je v društveno blagajno ne plača noben kandidat nič pristopnine, le v blagajno Družbe sv. Družine mora vplačati vsak kandidat le en dolar pristopnine, ki gre v rezervni sklad Družbe. Društvo sv. Družine št. 1 je eno izmed največjih slovenskih ali hrvatskih podpornjh društev v Ameriki. To društvo je tako hitro zrastlo kot nobeno drugo. Borih par mesecev, pa ima skoro več članov, kakor ona društva, ki so že nad 20 let stara. Za tudi v Družbi 1 to pa gre največ zalivale onim možem, mladeničem in ženam ter deklc-nas ne tom, ki sodelujejo z odborom v večji razmere zboljšajo. na to, . članov(ic), bo ta napredovala. 4> Ponnk"- kakor „aša, zato !„l> se Pon°sni na njo. f^EWfc Potrebno za 'Udi C110 ali ni FUUCOI > ba0 noChwartr-. Ak° • Se Priri>;.?- • a'u 'zposlovali. »0»!" Pravila, a s tem Oa. 2at0 Prosimo malo po Hf le nr rvluu "■»» iie iuiii, ki soueiujejo z odi \Ctek je nov0"1?83 nobena sila- "apredek društva. Ena sama oseba, ^ trdnim 2S° težak- a 2 dobro j ducat oseb, ali celo sto oseb bi ne mo-, a'o je Q auPfnjem se vse do-] glo toliko storiti v tako kratkem času, \ l,p začetek ki bi imelc j ~ z združenimi močmi —, ko vsak i.ahl^. . kakor nn5, član(ica) nekaj pripomore, se da ve- liko storiti. "Verižica je tako močna, kot nje najslabejši ring", pravijo stari, zato glejmo vsi člani(ice), da bomo vsak spolnovali svoje dolžnosti do društva in Družbe sv. Družine, a ob enem pa gledali, da bodo tudi naše soproge, hčere in sinovi, istotako prijatelji in znanci, postali člani, ker čimveč nas je tem ložje bomo spolnovali vse smislom našega gesla: "Vsi za enega, eden za vse." Na seji se je povdarjalo tudi o nagradi za pridobitev novih članov, kakor je sklenilo gl. zborovanje, da dobi oni član ali članica, ki privede osem alt več udov, lep zlat znak D. S. D., kot nagrado za trud. Ker več ne bo redne seje predno poteče velikonočni čas, zato se opom- b v iž"ji bod • C bomo tndi izde-zad°Cn°Sti' a ker j« itak kj 0 znaki niso tako nujne; t *"«i. ^"UakV'r^ or®an'zacije za- ":;t!zaht<:val0' v> zdaj teh stva» ve- ln drugih Irl uVl ^ , N. kKSpf ji je malo težko M Ko sn!!ak c'an hoče vse imeti "eobi; ena, polic ali 'odno D:;" ,takih stvari, ki Potrebne, a zdaj pa Dr. Andrej Veble je pisal gospodu dr. Benkoviču v Celju naslednje pismo z bojišča, datirano pa je z dnem 11. marca: Velecenjeni gospod doktor! Iz domovine mi pišejo, da imate lepo pomlad. Vse oznanja novo življenje in prerojenje. Zdi se mi kakor lep sen, ko čitam take dopise iz domovine. Pri nas je namreč še vedno huda zima, gotovo 15 stopinj pod ničlo. Snega je do kolen in po zasneženih poljanah brije ostra severna burja. Pred tremi dnevi sem bil v mestecu B. Odšel sem tja zgodaj zjutraj; takega mraza nismo imeli celo zimo kakor ta dan. Dasi ifnamo vsi kož uhe, zimske galoše za sneg, rokavic itd., nas je zeblo kakor psa. ,, Učinek težkih možnarjev. Qd 8. do 10. m. m. so bili tu — zlasti ponoči — hudi, krvavi boji. Naša rojna črta je od nas oddaljena le par kilometrov. Tu in tam prileti v bližino kak ruski šrapnel, ki navadno ni nevaren. 9. m. m. je bilo neprestano slišati prasketanje manliherc, strojnih pušk in vmes gromenje topov. V B. sem videl dva naša možnarja (30.5 cm kalibra). Bil je ravno artiljerijski boj; naši topovi in havbice so na bližnjih gričih. Dasi je že gromenje težkih havbic silovito, se vendar ne da primerjati gromenju težkega možnarja. Stali smo par sto korakov od takega možnarja, ko zaslišimo strahovit pok, kakor pri kaki .veliki eksploziji. Nato se nam je zdelo, kakor bi slišali v zraku žvižgati, ječati in rjoveti pred-potopnega zmaja. Četudi je možnar oddaljen od mesteca 1 km, so se vendar ob vsakem strelu iz možnarja tresle šipe v hišah. Pravili so mi, da je baterija pred par dnevi slučajno zvedela, kje je nameščena oficirska me-naža (kuhinja) nekega ruskega oddelka. En strel in celo poslopje je bilo razrušeno; od navzočih Rusov gotovo nihče ni ostal živ. — Moralični učinek ponočnih bojev, zlasti artiljerijiskih duelov, je nepopisen. To treba videti in doživeti. Stari molijo, mladi prepevajo. Vi tam v domovini si pač težko predstavljate, koliko morajo sedaj pozimi trpeti naši ubogi vojaki na fronti. Večkrat srečam na cesti 40—42 letne može osivelih las; vmes so nekateri— a seveda zelo redki —, ki so že od začetka vojne na fronti. Črnovojniki so večinoma zelo pobožni. Ako gredo mimo kapelice, cerkve ali križa, se pobožno odkrijejo, molijo in pobožno sklepajo roke. Ako bi človek mogel čitati, kaj se godi v njihovi duši, kakšne misli se porajajo v nji, takrat bi še-le spoznal vse britkosti vojne. Mladina je seveda drugačna: lahkomiselna, vesela. Mimo nas je korakal pred par dnevi mažarski polk v boj. Prepevali so ogrske koračnice in vesele pesmi, zdelo se je, kot da gredo na kako veselico ali ples. Da, na ples! Toda na krvavi ples! Marsikateri fant je še tisto noč izdihnil svojo dušo na mrzli zimski poljani. Prepevajoč je šel v smrt. mur smo se že prilagodili. Celo gospodarstvo, industrija se je že prila godila vojnim razmeram. To se vidi zlasti v Nemčiji (glej Philippovichev članek "Die Vernichtung des deut schen Handels", "Zeit" z dne 7. marca 1915.). Vse to kaže, da bo vojna še dalj časa trajala in da nas pred koncem poletja ne pričakujte domov. Odločitev še ni padla in gotovo še bo tako hitro. V poljskem dvorcu. Stanujem v nekem poljskem dvor cu. Tu sem našel razne poljske knjige, katere slastno čitam. Sinoči sem prečital Pana Tadeusza od Adama Mickiewicza. Zanima me predvsem zgodovina poljskega naroda, vprašanja obnovitve poljskega kraljestva. Bilo je ravno pred 100 leti (leta 1812.), ko so Poljaki z istim pričakovanjem in upanjem zrli v .bodočnost kakor sedaj. Bilo je začasa Napoleonovega pohoda na Rusko. Tudi takrat so poljski legionarji (Dabrowski, Knia ziewicz in drugi) prelivali svojo kri v vojni proti Moskalom. Vsi so bili prepričani, da bo zmagal Napoleon in da vstane zopet samostojna poljska država. Nade so jih varale. Kako se jim zgodi topot? NOVI LIST IZ ZGODOVINE KRANJSKIH JUNAKOV. Vojnopoštna dopisnica z dne 21. marca nam javlja: Dne 19. t. m. proti večeru in ponoči so napravili Rusi proti naši diviziji, kateri je začasno prideljen tudi ljubljanski 7. lovski bataljon, silovit napad. Rusko topništvo je obsipalo naše bojne črte s šrapneli, da se je kar kadilo in da se je zemlja tresla od gromenja. Rusi so naskočili naše bojne črte z veliko premočjo; proti 7. lovskemu bataljonu je navalil sovražnik z najmanj štirikratno premočjo. Ruska pehota je bila oborožena z roč nimi granatami. Rusko topništvo je podpiralo napad z vso silo. Reflek torji so razsvetljevali naše pozicije in olajševali napad. Zastonj! Junaki lovskega bataljona se niso ganili za korak! Po polnoči je bil ruski\ napad odbit. Lovski bataljon je pri tem napadu zajel 510 Rusov. Pred strelskimi jarki so pa ležali kupi mrtvih Rusov. Koliko je bilo ranjenih, se natanko ne ve, toliko je pa gotovo, da so naši lovci uničili več nego dvakrat toliko sovražnikov, kakor šteje bataljon borilcev. Najmanj 1200 mož so lovci uničili. Naš tdivizijonar, gen. major pl. Smit, ki je svoj čas služil pri tem bataljonu, je izjavil, da je ponosen, da ima ta bataljon pod svojim poveljstvom. JUNAŠKA STOTNIJA. Beda med civilnim prebivalstvom v Galiciji. — Vojaštvo dobro preskrbljeno. Med civilnim prebivalstvom v Galiciji — za našo fronto — se že kaže pomanjkanje, beda. Ljudje nimajo živil. Kakšna je še-le beda za rusko fronto. Saj je znano, da Rusi ne postopajo .posebno obzirno z ljudmi. Kozaki so n. pr. primorani ropati in pleniti, ker n6 dobe od erarja provianta. Pri nas je nekoliko boljše; ljudje dobivajo od vojakov potrebna živila. Vojaštvo je namreč s proviantom zelo dobro preskrbljeno; ničesar mu ne pri-manjkuječ. Seveda se mora vse do-važati iz domovine, celo vžigalice, sveče, potem seno in slamo. Vojne ne bo še konca. Včasih čitam, da se je polagoma že vse privadilo na vojno. Tam v domovini se vam zdi, da je vojna kakor gle- Josip Pugelj iz Strug na Dolenjskem, ki je bil že dvakrat ranjen in tudi odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo, piše svojemu prijatelju, top-ničarju Antonu Pogorelcu, iz Segedina dne 13. marca naslednje pismo: Dragi prijatelj! Oprosti, da Ti to liko časa nisem nič pisal. Vedel nisem, ali si še doma ali pa si že odrinil k vojakom. To me je motilo, a tudi priložnosti za pisanje sem malo imel. Sedaj Ti v kratkem opišem, kar sem J doslej doživel. Ko sem prvič prišel na bojno polje, sem bil prideljen 28. diviziji. Mešal sem blato kakih 14 dni, potem sem pa prišel k polku in bil prideljen 7. stot-niji. Kakor Ti je znano, se je premaknila cela 6. divizija in prekoračila Karpate, li smo po takih krajih, da pet dni nismo videli človeškega bivališča. Pot čez Karpate so našli in nam pokazali poljski strelci ali legijo-narji. Trpeli smo zelo mnogo, ker je šel naš polk kot prvi. Snega je bilo ponekod nad 2 m. Ko smo prišli čez najhuje, smo pa takoj srečali Moskale in se z njimi spodobno pozdravili. Potem je šla moja stotnija sama zase, da krije desno krilo. Prodrli smo do blizo Nad-worne in prišli v zelo hud boj. Če si kaj čital, Ti je znano, kako je naša stotnija junaškb pobila skoro šestkrat močnejšega sovražnika. Predno smo prišli v. Nadworno, so Bošnjaki zasedli neki hrib, se ondi zakopali in skoro pospali. Nato so bili nenadoma napadeni in izgubili nad 100 mož. Tedaj smo mi dobili povelje, da zasede-mo hrib, kar smo nemudoma izvršili. Tu smo ostali dva dni, nato pa napravili juriš na sovražnika. Vedi, da je štela naša stotnija krog 50 mož. Rusov smo pa pri naskoku ujeli kakih 150. Mnogo Rusov smo pobili, druge pa pognali v beg. Zadnje dni smo imeli vedno hude boje in vedno le na nož. Dobili smo veliko, a izgubili tudi. Naša direkcija je bila Nadworna-Krasno-Stryj. V dolini za Krasno sem jo dobil v roko in ne vem, kako je bilo nadalje z mojo četo. Rad bi bil prišel v Stanislav, pa v oni črti je šla vražja divizija. Lahko si misliš kako mi je hudo, ko nič ne vem od doma; odkar sem šel v drugo bojišče, še nisem dobil nobenega pisma. Sedaj sem že v tretji bolnišnici ter me torej zopet ne bo našlo nobeno pismo, ker grem te dni na zaj na bojišče. Prisrčen pozdrav Tebi in Tvojim, kakor tudi našim in sosedom! DRUŠTVO SV. DRUŽINE (Holy Family Society) štev. 1, D. S. D. v Jolietu, III. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1915. Predsednik...........George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik.................. Jos. Klepec Zapisnikar.......Anton Nemanich Jr. Blagajnik...............j0hn Petric. Reditelj................Frank Kocjan. Nadzorniki: Anton Sraj, Jr. Nicholas J. Vranichar, Joseph M. Grill. Čez leto dni. 'Zahvaliti Vas želim," piše g. St. Dragos g. Jos. Trinerju, "ker morali priznati, da je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino zares dobro zdravilo. Bolan sem bil na želodcu čez leto dni in sem rabil mnogo zdravila in tudi obiskaval zdravnike, ali okreval nisem. Začel sem potem uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino in od tistega časa se počutim bolje. Slast, ki mi je nedosta-jala celo leto, še mi je povrnila. Priporočiti želim Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino vsem svojim rojakom. St. Dragos, Box 45, Yates-boro, Pa." Bržko se islast vrne, se bolnik navadno okrepi in njegovo zdravje zboljša. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino izčisti drob in poživi slast. Cena $1.00. V lekarnah Jos. Triner, tvorničar, 1333-1339 Ashland ave., Chicago. » * * Poskusite nadrgniti s Triner's Lini-mentom bolestne dele svojega telesa, bodisi da so revmatični ali nevralgični, in opazujte hitri učinek. Cena 25 in 50c, po pošti, 35 in 60c. — Adv. Visoke obresti. Vam ba nosil denar, ako ste ga naložili v nakupu farme v takem kraju, kjer so dani vsi predpogoji za uspešno živinorejo v zvezi z mlekarstvom in sirarstvom. Ti predpogoji so: DOBRA ZEMLJA, ki bogato obrodi naj-raznovrstnejše poljske pridelke; PRAVO PODNEBJE, to je, da ni ne premrzlo in ne prevroče; DOVOLJ VODE za ljudi, živali in rastlinstvo; in kar je skoro glavno, UGODNO PROMETNE ZVEZE IN BLIŽINA TRGOV, da lahko svoje farmarske pridelke hitro in drago prodate. — Ako le enega teh predpogojev ni, potem bo ves Vaš trud zaman, in denar, ki ste ga naložili v farmo, mrtev, ako ne izgubljen. Naša farmarska naselbina, ki se je po komaj dvoletnem obstanku začela jako lepo razvijati, ima vse te pogoje, za kar jamčimo; kdor si pride ogledat in ne najde vsega tako, mu drage volje povrnemo denar za vožnjo. Naša naselbina leži v enem najkras- ejših in najrodovitnejših krajev države Wisconsin, ki je že gosto naseljen. Ne pridete torej v kako divjo, od vsega sveta zapuščeno pustinjo, marveč v obljuden kraj, kjer boste imeli za sosede že dalj časa naseljene, izkušene in premožne farmarje, ki Vam bodo, kot začetniku, radi šli na roko v vseh ozi-rih. Zemlja, ki jo prodajamo, leži v osrčju industrijskega okraja in v neposredni bližini hitro se razvijajočih mest: Cornell z 2000 prebivalci, Lady-smith s 6000 in Chippewa Falls z 12,000 prebivalci. Tu so razne tovarne, kakor: papirnice, tovarne za čevlje, sirarne itd., kjer se lahko dobi delo čez zimo. Vsak kupec dobi na svojem svetu toliko lesa, kar ga potrebuje za gradnjo poslopij tudi bruna za žago se lahko drago prodajo; ostane še lahko dovolj drv za kurjavo. V tem kraju se nahajajo še obsežni gozdovi z raznovrstno, lovcem dobrodošlo divjačino; bistre reke in potoki pa so polni slastnih rib. — Prodane je že mnogo zemlje našim rojakom, ki se bodo še to leto tam naselili. Tudi Vam se nudi sedaj prilika, da si postavite svoje ognjišče v kraju, ki ima po svojih prednostih ne le lepo bodočnost pred seboj, marveč tudi že "sedajnost". Vašega truda sad ne bodo uživali šele Vaši potomci, uživate ga lahko že Vi sami. — Aker neobdelane zemlje $15—$20; obdelana pa $5(' —$150 aker. Prodajamo tudi cele kmetije s hišo, gospodarskimi poslopji, stroji, živino itd., ako koga vessli Zdaj je najprimernejši čas, da si naš svet ogledate "Pišie nam takoj po na tančnejš' popis naše zemlje z zemljevidom, ^ ura pošljemo brezplačno. SLO <3K* NASELBINSKA 198 — Milwaukee, Wis To društvo sprejema v svojo sredo može, žene, fante in dekleta od 16. do 55. leta. To Društvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsak delavni dan za 50c na mesec. Izplačuje zavarovalnino, poškodnino in za operacije, za plačila, kakor kaže oglas gl. urada. Kdor želi pristopiti naj se oglasi pri tajniku; ako mu ni mogoče priti, naj piše za podrobnosti. To je eno največje slov. društvo ▼ Ameriki in menda ima najugodnejše postave v vsakej zadevi, zato ne bo nikomur žal, če postane član(ica). Pristopite, če ste že v katerem društvu ali ne. Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni in drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem društvu. lt-w-F Večkratni kaznjenec. "Zakaj pa policijski pes ni prijel begunca?" "Ker se že predobro poznata!" ALI HOČETE LASTOVATI SVOJ DOM? Ako imate par sto dolari vam jaz postavim dom na eni izmed svojih lepih lot "na hribu", katerega boste splačali mesto najemnine. P. R. Ban-non, 701 N. Broadway, Joliet. 38t5 VELIKA PONUDBA N I Ta HM** fcr M lunin * P.Lorilkrd Co., NewYoik City Jft Ako hočete streho popraviti po za mal denar oglasite se pri HOLPUGH ROOFING GO. COMPOSITION FELT and GRAVEL ROOFERS Asphalt Roofing Over Shingles. Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Streets JOLIET, ILLINOIS. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom trojo Mesnica Tel. 101 Joliet, 111 N. W. Phone 420. MARTIN ZAGAR Gostilna Moen Ave. Rockdale, I1L Vljudno vabi vse rojake, Slovence is Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. vsi dobro doslii Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, joliet, ILL. Tu dobite najboljši cement, apno, ■ Tu dobite najboljši CEMENT, APNO, ZMLET KAMEN, OPEKO. vodotočne Žlebove, t*r vse kmr spada v gradivo. MEHAK IA TRD PREMO«. Chicago Phone Z25. AMERIKANSKI SLOVENEC, 30. APRILA 1915. The Will County National Bank skočil kajkor ris k drzni deklici, tisti hip so zagnali iz prve gruče klic: "Gredo! Gredo!" Zrak se je stresel od vriska in petja. Izza lesa so prihajali naborniki, metali so klobuke v zrak v znak veselja, vsi so se obnašali kakor družba dobro-voljcev, ki se vrača iz sejma, glasni so zakrili molčeče, radost je zakrila žalost, kakor da bi bila sramota. Sorodniki in prijatelji so jim hiteli naproti. Ded ni mogel tako hitro, Katarina ga je vlekla nestrpna za roko za seboj, ko pa je videla kako ob-jemljejo matere in dekleta novince, je pustila deda in je tekla naprej — mahoma se je ustavila vsred ceste, kakor da je treščil vanjo mrtvoud, potem se je zazibala in se prijela in naslonila opotekaje se na drevo ob cesti. Naslonila je glavo nanj in se razjokala bridko. Ded je prikoračil za njo in se začu- Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo vse-lej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki f trdi les, lath, cederne stebre, deskjf šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines u&cl, blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri na9 in oglej si našo zalogo! Mi bomo zadovoljili in ti prihranili dei^' proti požaru, mala iu ve lika posojila pojdite k Spisal Henrik Conscience, of Joliet, Illinoia. vendar si potrta, skoraj še bolj kakor mi. Pogum Katarinčica, pogum! saj še ne veš kaj je odločil Janu Bog." Deklica pa se je ozrla plašno po le-sovju, se je tresla in vzdihovala: "Tako seiii prestrašena, tako sem prestra-: šena... 1" "Prestrašena...!" je ponovil ded in: je sledil njenim pogledom, ne da bi mogel razbrati kaj vidi ali sliši dekle, ki se je zaihtelo naenkrat in si zakrilo obraz z rokama, vsklikaje pretrgano: "Zgodilo se je — mi smo nesrečni — izžreban je — izžreban...!" "Odkod pa veš ti to?" — je vprašal ded plaho, dekle je pokazalo s pržti na gozdiček pred vasjo: "Tam!... Za lesom!... Poslušajte!..." Ded je stresel glavo: "Ničesar ne slišim. Beži, beži Katarina, dušica, pospešiva raje korak, gotovo slišiš rekrute. Tem bolje." Toda Katarina se je ustavila pri prvem koraku, maliaje obupno z rokama: "Moj Bog!... Moj Bog!... Kak glas slišim, kakor jok smrti..." Njeno jokanje je zmedlo starca, plašno je motril deklico in se je trudil, da bi ujel glas, ki je plašil njo; a zaman je nastavljal ušesa, nič se ni o-glasilo na tihi planjavi. Nasmehnil se je pomirljivo: "Prismoda! — Samo veter slišiš, ki šumi po drevju." "Ne!... Ne!... Tam dalje za lesom... Ne slišite žalostnega glasu!..." Zategnjeno, jokajoče, čudno, je pritožilo zdaj čez gozdiček — in ded se je oddahfiil: "Zdaj mi je jasno kaj slišiš. To je pes najemnika Andreja, saj veš, da je njegova žena je-tična in da pričakuj'e že dolgo konca. Pes joče — znak da je umrla ali da bo — sprejmi Bog milostno njeno dušo!" Malo osramočena je sledila deklica dedu brifcoč si venomer oči s pisanim predpasnikom. In zopet jo je karal ded ljubeznjivo: "Ali dušica draga! Če si že taka 0(1 žalosti, kaj naj rečem pa jaz njegov ded, kaj naj reče sirota njegova mati? Mi smo ga vzgojili v potu svojega o-braza —. mi smo ga ljubili bolj kakor punčico svojega očesa. Stari smo zdaj in bolellui in Jan mora delati za nas... Bodi Bogu potoženoJ N a j nam predloži Bog! če ni poslal Bog Janu angela, da mu vodi roko pri žrebanju, nas mora zapustiti Jan v naši potrebi in revščini..," • \ . \ Tako žalostno je govoril ded, da je izmil nov potok solza Katarinirfp belo lice. Nakrat se je pa ojunačila in govorila možko: "Kaj to, oče! Tudi jaz imam roke ob životi, če bo treba, or-jetn in branim, kaj je to! Nič. Ali Jan! Ubogi Jan! Pri vojakih! Drugega ne bo slišal kakor kletvino in pridušanje, tepen bo v luknji, stradal bo in dobil bo jetiko kakor ubogi Pavlek Strujev, katerega so tam izmučili do smrti. In nikogar ne bo videl od vseh, ki ga ljubijo, ne vas, ne matere, ne bratca... Samo tiste divje vojake!" Težko je pregovoril ded: "Ne pravi mi vendar takih! Boli me. Zakaj (Ožiš tako bridko? Ti vzdihuješ in se treseš, ne dvomiš o njegovi nesreči, jaz pa zaupam v Boga, da se je rešil z njegovp pomočjo — imam občutek, da se je rešil —imam ga, Katarina..." Kakor smehljaj usmiljenja nad starcem je preletalo deklični obraz, ni govorilo več in molče sta nadaljevala svojo pot do vasi. Pred vasjo, na cesti, po kateri bi imeti priti naborniki, je stalo polilo vaščanov, razdeljenih v male gruče, vsi so čakali nestrpno, da izvedd izid žrebanja. Med njimi si spoznal lahko one, ki so poslali v mesto brata, sina .zaročenca — tu si je brisala mati oŽij tam je skušal oče zaman, da prikrije svOj nemir, dekle bledih lic in boječega pogleda je hodilo od gručo do gruče, kaffbr da jo preganja skriti strah. , Drugi, ki so prišli sanio iz radovednosti, so se smejali in se razgovarjali glasno. Stari zaleški kovač, ki je bil svoj čas pri Napoleonovih htizarjih, je hvalil vojaški stan čez vse, v tem pripovedovanju ga j:e podpiral pijani mlinarjev sin, ki je bil služil vojake enajst mesecev in je, ko se je vrnil domov, zapll in zapravil v kratkem času očetovo premoženje. Ni pa hvalil kovač vojaškega stanu iz nagajive zlobe, s tem je hotel samo potolažiti in bodriti svoje preplašene prijatelje, torej je ponavljal naprej in naprej: "Vsak dan juhe in mesa! Denarja dosti, dobre pive kolikor hočeš! Lepa dekleta, ples, igra, borba — to vam ie življenje! — Kaj veste vi o tem, kaj veste vi!" Ali njegove besede so dosegle ravno nasproten učinek. Matere so se jokale še bolj, nekateri so se jezili in Kate-rina se ni mogla več vzdržati, nekaj v kovačevih besedah je ranilo njeno srce, stisnila je "pest, skočila pred kovača in mu je molila pest grozeče pod nos: 'Tej kovač! — Sramota'. — Vsi morajo postati pijanci kakoršen ste Vi. In izgubljene duše kakor so drugi potepuhi, ki se niso naučili pri vojakih druzega kakor nemarnega življenja in zapravljanja in kako se spravi svoje roditelje prezgodaj pod prst." Udarila je beseda. Mlinarjev sin je 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. Izžreban. Tako ljubo je sijalo mlado solnce raz svoje nebeške poti, kakor da bi bi-, lo vzvišeno in milo obličje Stvarnika, ki kliče smehljaje stvarstvu: "Vstani! — Minula je zima, oživi se in raduj se pred mojim obličjem!" Klic prijatelja solnca je slišalo samo par rastlin. Po brežinah je gibala iiorličica, (zvonček) isvojo belo glavico, leska ob gozdu je zibala svoje rumene jambreke in jeternik pod grmovjem je razvijal svoje prve nežne liste. Ptičice pa so se radovale toka tople svetlobe, skakale in prhutale so vesele, pele so, da se bliža čas radosti, čas ljubezni. Nedaleč od vasi Zalesje; ki se skriva za gozdičem smrek, sta stali dve koči, lesenj, ometani z ilovico. Stali sta samotni, kakor da je pozabil 'svet nanju. V prvi koči je bivala uboga vdova s Svojo hčerko Katarino, kravica v bornem levu je bila nju edina last, par njiv sta imeli v najemu od premožnega vaščana. V drugi koči je bivala tudi vdova. Ž njo njen oče, ki je bil dosegel že visoko starost, sin Jan, ki se je bil razvil v krepkega mladeniča in drugi sin, deček Pavle, ki še ni bil slekel dolge srajčice prvih otroških let. Druga koča je bila bolj premožna kajti imela je vola in kravo in večje število njiv v najemu, a v kljub tej razliki v premoženju, iso bili lastniki obeli koč že od nekdaj kakor ena sama rodbina, ljubili so se medsebojno in podpirali drug drugega kakor je nanašala potreba. Jan je izoral š svojim volom sosedi njivo, Katarina je pasla sosedovo živino, plela in žela je sosedovim — nikdar pa ni prišlo ne . temu ne onemu na misel, da bi prešteval in računil: Toliko .sem naredil jaz tebi, a ti meni toliko.,'. Priprostega srca so živeli zadovoljno ob zmesnem kruhu, katereg;a jim je podaril Bog, nišo vedeli kaj se godi v velikem svetu zunaj, tudi jih ni zanimalo, da bi vedeli. Meja njihovega sveta je bila tesno urejena, tu razgled na lesovje in cerkveni zvonik, tam širna planjava, nad vsem neizmerno nebo. Petje in smeh sta spremljala delo v obeh kočah, nikdo, izmed njunih prebivalcev ni želel, da zamenja .svojo u-odo s katerokoli drugo boljšo. Ljubezen je bila, ki je oživljala s svojim čarom samoto. Jan in Katarina sta se ljubila ne da bi še zavedala tega, ljubila sta se z onim plašnim čistim čusivoni, ki povzroči, da zardi zaljubljenemu čelo pri najbolj nedolžni besedi, ki navdaja srce z .slutnjo nadzemske sreče, ki izpreminja življenje v ene same dolge sanje blažen-stva. Ubožci! iso mislili v svoji sreči na zunanji svet, na postave, ki obstoje, da se vzdržuje red in moč- Živeli so polni upanja v svoji sladki in lepi revščini, meneč, da je pozabil svet nanje, kakor so pozabili oni nanj. . Toda tam so. pisma, listine, knjige. Vsak je popisan, nikdo se: ne izgubi. Naenkrat, je prišel glas, ki je zahteval krvni davek od ubogih koč. Edini prebivalec koč čigar roka je bila tako močna, da je iztrgala zemlji kruh v potu obraza — edini vdovin sin bi moral vleči žreb — in če potegne njegova roka nesrečno številko — se: bo moral posloviti od svojcev — morda na večno. Njegova nežna, duša bo izkrvavela vsled ran, katere ji bo zadalo divje vojno življenje, o meležu iu 3k-miru bo pozabil in se odvadil tihega 'dela, tthe sreče. S črnim križcem si je bila zaznamovala Katarina dan marca I. 1833: na stenskem' koledarju. Prišel je oblačen, jokav — in jokavo je bilo pri duši prebivalcev tihih koč, kajti Jan je bil odšel v družbi deset fantov iz vasi na žrebanje v mesto Brehte. Popoldne je bilo, čas da se vračajo naborniki. V Janovi koči .-.ta klečali obe. vdovi preti Marijinim kipom z visoko dvignjenimi rokami, Pavle je ječa! besede molitve, se jokal, ker so. jokali lastna in sosedova mati, ded; je kolebal po hiši, nazadnje ustavil na Hišnih vratih, se je uprl z roko na trto in gledal s povešeno glavo v tla kakor da gleda v grob, Katarina pa je božala v sosedovem hljvu sosedovo kravo, kakor da hoče tolažiti žival radi odsotnosti njenega gospodarja. Mračno nebo, ki ni imelo solze in svinčena tiliota sta viseli nad kočama, 3e včasih je pretrgalo molk tožno mu-kanje vola ob jaslih. Katarina je pie gladila vola in stopila iz hleva k dedu, rekla ni nič, samo gledala mu je pozorno v oči. Razumel je. Segel je po močni gorjači in rekel deklici: "Ne obupaj ljuba duša, saj nam bo Bog pomagal iz te grozne sile. Daj — poj diva ubogem rekrutu naproti." Ded je stopal hitro, kolikor so mu 4opuščalc moči po stezi, ki je vodila proti vasi. Katarina pa je stopala počasi za njim, počasi d a si je gorel v njej nemir, ki jo je gnal naprej. Ded se je ozrl po deklici in zapazil je, kako lazi potrta in bleda. Počakal jo je Iti prijel jo je sočutno za roko, govoreč: "Ubožica, dušica...! Kako imaš rada našega Jana. Ni ti pravi brat in Prejem« raznovrstne denarne olog ter pošilja denar na vse dele «v«t« JOHN Kapital in preostaqek $300,000.01 w. J. LYONS Naš office in Lumber Yard na vogl" DES PLAINES I NCLINTON Sf& C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsedmi> HENRY WEBER, kašir. "Kaj ni Jana pri onih, da si se vstavila in da se jočeš?" Katarina se je oklepala drevesa in vsklikala: "To je moja zadnja tira! Bog! moj Bog! — Glejte oče Jana! — Za drugimi prihaja — povešene glave — bled — malo živ — o ti moj revež ti!" "Lahko da molči od veselja, Katarina, dušica!" "Ah! — je vskliknila bolestno: Kako srečni ste oče, da nimate več dobrih oči!" Jan je zapazil očeta in prihajal je počasi k njemu. Katarina mu ni šla nasproti, marveč je skrila svoj solzni obraz za drevo in je ihtela glasno. — Vnuk je prijel deda za roko, vzel je iz žepa številko in mu rekel hripavo: "Oče, potegnil sem kratko!" Nato je stopil k deklici za drevesom in se razjokal: "Katarina!... Katarina!" — Več ni mogel pregovoriti — zaprlo mu je sapo. Ded je bil tako prestrašen, tla ni zmogel ne besede ne misli. Stal je kakor ukopan, po licih so mu tekle kaplje, .solza je pobijala solzo. Tako so stali molče, dokler ni jeknil Jan obupno: "O moja mati! — O moja u-boga mati!" — Ta obupni klic je vzbudil v Katarini močno pogumno dušo, ki je tugovala v negotovosti, pa je našla pogum, ko ga je zahtevala dolžnost od nje. Vzvišeno čustvo te dolžnosti jo je vzdra-mtlo iz omame njenega osebnega gorja iu vrnil se ji je pogum, ki je bil sicer last njenega značaja, vzravnala se je,; obrisala si je solze in rekla mirno: "Prijatelj Jan, Bog je isklenil tako. in njemu se ne sniehio zoperstaviti. In ti ostaneš še leto dan doma, tacaš se najde kaka pomoč- Pusti me, da grem naprej in da povem materi, da jo potolažim, kajti če ji pove kdo drugi to strašno novico bo to njena zadnja tira.' In Katarina je odbrzela po bližnici, izginila je kmalu za gočdičem. Ded in vnuk sta sledila počasi po cesti. Za seboj sta slišala vriskanje in petje, ali bila sta preveč zatopljena v lastno žalost, da bi se ozirala na druge. Ko so se približali domu sta jima prišla nasptoti obe materi, Pavlek, Katarina in bela inačica — ženske so jokale, deček je vekal dasi ni vedel zakaj se gre in inačica je mijavkala, od koče je zalajal žalostno pes. Hvaležno je pogledal Jan Katarino: Videl je na materinem licu polez solza tudi medli žar upanja in vedel je kdo je razpihal pepel obupa. Potola-žen je tekel odprtih rok v materin objem. Nabor je bil pregnal in prestrašil ljubi tihi mir iz koč volov — toda polagoma se je potolažil obup, vera in molitev sta blažila bol — tihi mir se je vrnil — saj je leto dolgo in božja milost velika. Slovenska Gostilna vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodkt. •15 N. Scott St., Joliet, IU. Chitagt Phoru UM N. W. Phon« »». MIHAEL KOCHEVAB SLOVENSKI GOSTILNIČAR MESNICA in GROCERIJA SE PRIPOROČAM 120 Moen Ave. Rockdale, Illinois- JSl Sobe 201 lo 208 Barber Bldg. JOLIET. ILLINOIS. JAVNI NOTAR ( Frank Lopartz Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. 400 Ohio Street JOLIET Garn^ey, Wood & Lenno® ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. j Oba tel. 891. JOLIET, II^ STARA GOSTILNA y; Govori nemško in angleško, p NAJBOLJŠA /* POSTREŽBA Metropolitan Drog Stori 9 N. Chicago & Jackson St». Slovanska lekarni + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" OBLlfl W. J- BRADY TROST &KRET7 izdelovalci ADVOKAT, HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c, Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: *UCHdlBTCU^f Ctdnio KDMtMm. REVMATEWU SLABOSTIH t &ENK1H HROMOSn PLJUČNIH IN fHiMH BOt BOLESTI t KOLKU MRAZENJU » ŽIVOTU BOLESTIH * ČLENKIH VNETJU OPR5NB MRSNU NEVRALdJt PROTINU PREHLAJ0JJU OTRPLOSTI HIŠK BOLESTIH » LEDJIH SLABOTNEM KRIŽU BOLEST« » KRIŽU HUDEM KA&JU Posojuje denar in prodaja posestva. JOLIET, ILL. 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL. Varčevanje njihovem najdražjemu zakladu -j- zdravju —, katerega ni tako lahko najti ka-Zdi se nam nepotrebno, da bi opozarjali ljudstvo na nevarnosti, .ki pretijo dar je zgubljeno. Vendar vidimo okoli sebe kako mnogo je brezbrižni^ ljudi, in zdi se, kakor da bi ljudje vabili bolezen, nadloge in smrt v svoja telesa. Varčujte s svojim zdravjem bolj kot^z denarjem. Onim, ki so zgubil) trdno zdravje in je žele žopet dobiti, priporočamo Ločitev. Prišla je ura ločitve. Pred kočami stoji žali mladenič, palico popotnico' na rami, culico na hrbtu. Mir njego vega obraza kaže na mir njegove duše, sicer tako žive oči se ozirajo počasi naokrog ■— srce pa mu utriplje močno, prsa se mu dvigajo v težkem .sopenju. Trejo ga drži njegova mati za desnico. Uboga žena ne joče, nasmiha se sinu, da bi ga tolažila. Toda ta prisiljen in mučni smeli je bridkejši kakor vsaka krasna tožba in njena lica se tresejo od muke premagovanja. Katarinina mati tolaži Pavleka, dokazuje in trdi mu, 'da se vrne Jan kmalu; toda deček je opazoval celo leto materino žalost in ve že, da je ta ločitev grozna, nesreča zanje in se ne da potolažiti, vpije glasno: "Ne hodi Jan, ne hodi!" Ded in Katarina dogotavljata v sobi zadnje priprave za pot. Katarina je izdolbila veliko luknjo v hleb kruha in je nabasala v luknjo surovega masla. S tem hlebom stopita oba pred vrata in obstaneta pri Janu. Hlev je odprt, vol pogleduje žalostno svojega gospodarja, zanutka zdaj in zdaj zategnjeno in boječe, kakor da bi razumela žival kaj se godi. Vse je gotovo, rekrut odhaja. Že je stisnil močneje materino roko, že je zastavil nogo v korak — Pa pogleda še enkrat okrog in objame s pogledom ljubezni ponižno kočo, kjer je tekla njegova zibelka, pogleda travnike in grmovja, priče njegove srečnt otročje dobe, pogleda uboge njive, o-rošene tolikrat: od njegovega potu. Nato pogleda vse svoje drage še enkrat po vrsti, pogleda jim v oci, pogleda celo volu, zvestemu tovarišu pri težkem delu — potem zakrije svoje oči z desnico in vzdihne skoraj neslišno: "Ostanite z Bogom!" (Nadaljevanje na 7. strani.) To naturno zdravilo sestoji iz čistega rudečega vina in zdravilnih korenine n zelišč ter je uspešno mnogokrat, ako se ga rabi kot zdravilov slučajih TR1NERS ZABASANOSTI, i OTRPLIH JETER, ZGUBI OKUSA, NENADNA SLABOČA, BOLEČINE DROBJA, KRČEV, % ŽELODČNEGA KATARA, in v vseh drugih slučajih, kadar je rabiti hitro izčistenje telesa brez da se ga oslabi. To zdravilo okrepča telo in drobje, da more storiti svoje delo brez motenja. V vseh slučajih bolezni želodca, obisti, jeter in drobja izvrstno deluje. *?INEROVO V VSEH LEKARNAH CENA $1.00. fy. JOSEPH TRINER 792tSAsMand Ave. CHlCAcn ILL ^ Vedno imejte priročno Trinerjev Liniment, ki je najboljše mazilo za mišice in členke. Morda ga danes ne rabite, a jutri ga bi pa potrebovali. Cena 25c in 50c, po pošti 35 in 60c. Ig^g^'SifiSiiiSSyiSSiiilliifiXSSXiiiSSSiiiiKSKKK JOSEPH TRINER, —QVATELJ.-1333-1330 South Ashland CHICAGO, ILL. f ir AMERIKANSKI BLOVEMtC. 30. APRILA 1915. 7. JjMfiK »WHiWaSfiBiSliSiKSS ffi Hi ffi » 5 Učite svojo deco slovensko moliti in citati i * i * t 13 5 k K K IS s I i k i k « i iz povsod priljubljene knjige, katera se imenuje KATEKIZEM KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ. Stane s poštnino vred samo 25c ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST. Piiite ponj na: Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois ftKKVi K WW K * « « * » W « S * « * * * K K Hi !lf Mi S S SB » S K S » •fi K « S s s K W Si S » S * S * K K REKRUT. (Nadaljevanje s 6. strani.) Rekrut vzravna možko glavo, zama- glavo je dvignil ponosno in uporno, kakor da ga je navdal pogled ljubljene, prvi pogled odkrite ljubezni, z orjaško močjo in pogumom. Za gozdičem se je oglasil znani glas; ha z lasmi, ki mu'vise kakor mogočna . . . griva po vratu in odide odločnega ko- "ekdo P°JOC veselo ppsem... raka. Toda... vsi gredo za njim. Ne, ' Kromp.rjovškov Lojze je, k, mora tu- zdaj, tu, ga nočejo še pustiti. Tam na I d i k vojakom. poti proti vasi visi ob lipi na križišču Marijina slika. Obesila jo je tam Kata- j..........,,..,. , . rina nekega lepega večera v majniku si^ga.da Intu da ju ne b, Katarina se zdrzne, se zbudi iz svojih nerazumnih sanj, naglo pogleda in Jan je stesal klop ob lipi za pokle-kanje pri molitvi — na tem svetem kraju, kjer je klečal vsakega dne ta ali oni izmed nju — tu naj zaveje iz njih ustnic zadnji tresoči se z Bogom... Ža raste lipa pred očmi, že se dviga kol, kjer se odtrže od isrce. Jan se pomika počasneje, ljubeznjivo mu prigovarja mati: došel Lojze, da ne bi vedel kdo drugi, kaj se je zgodilo v njunih dušah. Lojze pa pospešuje korak, da bi dohitel svojega tovariša. Katarina iz-pregovori urno: "Ne boj se, Jan, ko te ne bo, bom skrbela jaz za tvojo mater, tvojega deda in tvojega bratca, ravnala bom plug kakor je treba; volu bom nakla- . dala, da ne 'bo lačen. Močna sem in "Sinek moj, Jan^ ne pozabi^ nikdar zdfava> Gledala bom> da najdeš ,,„ .svoji vrnitvi vse tako, kakor si pustil Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249. W. WALKOWIAK Pogrebni Zavod in Konjušnica. COMMERCIAL AVE. SOUTH CHICAGO, ILLS. kar ti sem liaročevala: imej vedno Boga pred' očmi in ne opusti nikdar večerne molitve kadar se vležeš, dokler boš molil bo ostalo čisto tvoje srce; če bi se pa kdaj zgodilo, da bi to pozabil, misli drugi dan na me, tvojo mater, in ti boš zopet priden in dober, kajti vedi otrok moj, da je varen pred vsakim zalezovanjem hudega kdor misli na Boga in na svojo mater." "Mislil bom nate, mati, vedno in vedno," je vzkliknil mladenič, "in če bom žalosten in zapuščen, me bo tolažil spomin nate; da bom nesrečen — to čutim, kajti prerad, preveč rad imam vas vse..." "In veš, sin moj, ne kolni, te prosim, ne preklinjaj in ne živi brezbožno. Kaj ne, da boš hodil v cerkev, sin moj? In mislil boš na toi kaj ne, da osreči mater najmanjši glas, ki ga sliši o svojem otroku, kaj ne, da nam boš dal vedeti, kolikor ti bo mogoče, če si zdrav? Jaz pa bom molila vsak dan k tvojemu angelu varuhu, da te ne domaČa naravna ohiska vina kakor Delaware, Catawaba, lwes, i Conkord prodaja Josip Svete 1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO. Conkord rudeče vino 6Qc galona -Catawba balo vino 80c galona Te cene veljajo od 26 gaionov naprej, pri manjih naročilih cena po dogovoru. Pri vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order. _ =\m- LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Hranilnica Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z $1. First National Batik PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 **mmm^mmimm0tmmrmmmmmmammm*mmmmmmmMwmmmm»mm*mr»nmmt»fMamm*M0mmmmMmfBfmMtai. SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim vež ga piješ tembolj se tt priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. t BELO PIVO To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 aptisti, sin moj!" Čudovito sladek je bil materin glas in Jan je bil globoko ginjen, ni se niti upal pogledati svoje matere, tako ga je pretresel v tej slovesni uri njen pogled poln milobe, samo roko ji je stisnil večkrat in vzdihnil: "Mati, ljuba nlati!" -Molče so se približali križišču; tu je topil ded na Janovo levo stran in govoril mu je re.sno: "Jan, sinko moj, kaj ne, da boš izpolnjeval svoje dolžnosti, ne da bi mrmral, z ljubeznijo' Ubogal boš svoje višje in potrpel boš tiho, če se ti bo zgodila krivica? Po-strežljiv boš in uljuden napram vsakemu in izvršil boš točno vsako delo, ki ti bo odkazano? Potem, Jan, sin moj, bodi prepričan, da ti bo pomagal Bog in da te bodo ljubili tvoji tovariši in predstojniki." Katarina, njena mati, in Pa vlek so tačas že pokleknili na klopici pod lipo, in Jan ni imel več časa, da bi odgovar« jal dedu; mati ga pelje pod lipo, pokleknejo še oni in molijo vneto, s po-v^dignjenimi rokami. Rahlo šumi veter v sriierečju, ljubko isije pomladansko solnce na peščeno pot, ptičice v višavah dreves pojo veselo pesem — vendar je -vse nekam tiho in slovesno in pobožno šepetanje molitve se vzdiguje k vrhovom lipe, k nebu. Odmolili so. Vstanejo — in iz vseli oči se zlije reka solza. Bridko tožeč objame mati sina, dasi .čakajo tudi drugi odprtih rok, ne izpusti svojega dragega prvorojenca z naročja, polju-buje nni solzna lica in jeclja nerazumljive besede materinske ljubezni in skrbi, nazadnje ji ga iztržejo iz na-očja, utrujena se zgrudi na klopico, omedli, a se joče še v omedlevici. Urno objame Jan deda in Katarini-no mater, se reši z rahlo odločnostjo Pavleka, ki mu objemlje noge, skoči k nezavestni materi, jo pritisne še enkrat na svoje žalostno srce, ji poljubi čelo, zakliče s presunljivim glasojln: Z Bogom!" in hiti, ne da bi se ozrl proti vasi. Oni strme za njim, dokler jim ne izgine ob ovinku pred gozdičem. Rekrut hiti tako urno po peščeni poti, da ga komaj dohaja Katarina, ki ima hlebec kruha, popotnico Janovo, pod ramo. Nekaj časa gresta drug pri svoji bridki ločitvi." "Vse, Katarina?" je ponovil mlade-' nič gledaje ji globoko v oko. ''Vse?" "Da, vse! Tudi na semenj ne poj-,dem, dokler te ne bo, brez tebe ni veselja zame. Ali Jan! Tudi ti ne smeš tako, kakor pripoveduje grdobija od Kovača... Popivanje in dekleta, Jan .. . Ko bi izvedela, da si postal tak, bi me odnesli kmalu v tihi grob.. ." Komaj je izgovorila žalostna te žalostne besede, že je udaril Lojze s isvojo težko roko Jana po rami in zapel nagajivo z žalostnim glasom: "Ljubica draga, z Bogom ostani! Z Bogom ostani, ne zabi me!" Deklica je zardela kakor mak na polju, Jan je opazil njeno zadrego, odgovoril je z vsakdanjimi besedami na prijateljeve šale, prijel se ga je po:l ramo in šla sta proti vasi. Molče jima je sledila Katarina. Pridejo do vasi. Pred "Orlom" stoje še trije fantje s culico na rami, čakajo Lojzeta in Jana. Vsak od njih poljubi .svoje stariše in prijatelje. Katarine ne poljubi nikdo, ali ko poda Janu hleb, se srečajo njune oči v tajnem pogledu — dogbvorili sta se nju ni duši. Rekrutje korakajo iz vasi proti me stu. Katarina zapusti suhih oči vas, ali ko pride do gozdiča, ji prekipi srce; s predpasnikom pred očmi se vrne 1< domači koči — kjer bo vse prazno, če ne napolni praznino, ki je nastala po odhodu tovariša in ljubega s sporni nom na njegove besede ob slovesu. 111. dar začne pisati pismo. Gotovo mu je pisanje težka muka. Huda je ta, saj če se trese, piše tem slabše." "Ni tako. Naš Andrej ima svoje poti po mestu in piše kar naprej po denar, trese se v pismu, ker ve, da so oče hudi. — J a, kaj pa vaša kravica Katarina?" "Živalica! — Prestala je dosti, zdaj ko je rešena, se popravlja. Telička smo prodali kmetu v Vehtergend, bil je srčkan, lisast teliček." Pogovor se je vršil že iz razdalje, govoreč sta se bili razšli deklici. Kaja je zaklicala še v slovo: "No, Katarina, pozdravi doma in glej, da se ti posreči pismo. Sporoči Janu pozdravov od nas" — in izginila je v gozdičku. "V nedeljo po veliki maši ti povem, kako je bilo s pismom. Pozdravi svojo sestro!" je klicala Katarina za prijateljico in takoj nato poslušala pesem, ki je prihajala v pozdrav iz gozdička. Kaja je pela s jasnim glasom znano pesem: "Oh, kadar iz daljne dežele jaz pridem, mi ljubica na pragu stoji, Oj, ljubica, kako se mi dopadeš, po- tolaženo je moje srce."... Katarina je obstala in poslušala sa-njavo jasni glas. Ko se je izgubila pesem za lesom, je poskočila, zaplesala in zapela: 'Prišla je poštica, prišlo je pisemce"... V skokih je prihitela v kočo. Vdovi sta sedeli pri mizi in sta čakali nestrpno deklice, ded se je bil prehladil, ležal je na postelji v čumnati in stegal glavo izza posteljnega zagrinjala, da bi bil saj z uliom in okom prisoten pri velevažnem dejanju, ki se je imelo vršiti. (Dalje prih.) Chicago Phone 788 N. \V. Phone 257 James L. McCulloch MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR. Dve pismi. Lepega avgustovega dne je zapusti la Katarina radostna vas in se vračala domov, s sladkim smehljajem na o brazu je hitela lahkih nog po prašni peščeni poti, včasih so se ji iztrgale iz sopečih prs nerazumljive besede, kakor' da govori sama s seboj. Katarina je tiščala v levici dve veliki poli papirja, v desnici pa pero in ste-kleničico črnila, katerega ji je podaril cerkovnik. Potoma je srečala lepo Rokljarjevo Kajo, ki je prispela s košorn detelje na hrbtu iz ozare in je ustavila prijateljico z vprašanjem: "Hej, Katarinčica! Kam pa letiš s papirjem? Kaj se ti mudi, >aj ne gori še voda! Ptivej, kako pa je z vašim Janom?" "Kako je z Janom, ljubica? To vse sam Bog," je odgovorila skrbno Katarina, "odkar je odšel, smo dobili le trikrat poročilo od njega. Poročal je, da je zdrav. Že pol leta je od tega, kar je od tega, kar ji- bil oddal neki tovariš iz Stolpovca zadnje njegovo poročilo. oGtovo mu je težko odposlati kako vest, on tabori nekje na Gorčič-riem in iz take .daljine ne more priti vsak dan kak znanec." "Pa kaj ne zna Jan pisati?" "Znal je. Ko sva bila majhna in sva hodila skupaj v šolo, je bil dobil enkrat pohvalnico zaradi njegovega lepega pisanja — zdaj pa je gotovo pozabil in se odvadil, kakor sem se odvadila tudi jaz.-' "Kaj pa misliš s tem papirjem?" "Vidiš, Kaja, zdaj je dva meseca, kar sem poiskala svojo staro spisanko JEDEN AKER ZADOSTUJE. Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Je den aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite najemnino kar vam bo veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vpra šajte GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg. Joliet, 111, Kadar se mudite na vogal« Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer botte najbolje potteeieni. Fin» ptvo, najboljša vina in tmodke. Wm. Metzger Ruby «nd Broadway JOLIBT D. POSTELANCZYK. klcrk in tolmač. 317 Jefefrson Street, nasproti Court House, Joliet, 111. W. O. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet. Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno "HOTEL FLAJNIK" 3329 PENN AVENUE 1 r kateri točim vedno sveie PIVO, ŽGANJE, VINA iN RAZNO- VRSTNE DRUGE PIJAČ«. Priporočam se cenjenemu občinstva t najobilnejši obisk. — Vsi zMsci in neznanci vedno dobrodoilil j NA SVIDENJE! \ P. & A. Phone 331-W. Geo. Flajnik, lastnik 3329 Penna Ave. Pittsburg, P*, Samo pri uienl se dobe patantlruim in Karan-tlrana sledeča /cz uspehu. j;rrautiram $500. Pičite takoj 110 cen lk. "Kolcd ur" in žepna knjign od HO Kthlm vredna 5 dolarjev */it vsakega ki jo prebere PoSljite 6 centov v murkah, nakar vam poPljcm Koledar in knjižico. JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio. MlllllllllllllllllllllllllltllllHIIIIIIIIIlUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUII Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12. Dr. S.Gasparovich poleg drugega, molče, rdečica jima kri-' iz omare. 'Učim se znovega. Videla je čelo in lica, oči se ne upajo srečati oči. — Slovesna, velika tira, v kateri se Jfcreseti dve ljubeči duši, da jima uide priznanje tega. kar sta skrivala zdaj kot sveto tajnost. Jan je prijel Katarino za roko in jo je izpulstil, tresoč se ves, kakor da bi se bil opekel, kakor da bi bil storit greh. Katarina molči, rdi in stiska hleb pod ramo. Po kratko-dolgem hipu molčanja zgrabi Jan zopet Katari-nino roko in vzdihne s posebno čuv-stvenim naglasom: "Katarina — me ne boš pozabila?" Deklica izpusti za odgovor potok solza. Mladenič je ponovil vprašanje: "Boš čakala, Katarina, dokler se ne vrne Jan od vojakov? Daš Janu vsa'j to tolažbo na pot — da ga ne umori tam zunaj tuga?" Deklica je dvignila svoje velike, čiste in modre oči, pogledala je Jana .s tako otožnim in tako dolgim pogledom, tla mu je prešinil ta pogled dušo kakor ognjeni žarek in mu je napolnil srce s sladkostjo in blaženostjo, kakršne ni čutil še nikdar poprej. Obstal je ves omamljen sreče, ni vedel kako in kdaj so se dotaknila njegova usta dekličinega čela, odskočil je kakor pre strašen in je ovil z roko deblo hrasta ob poti. Pred njim pa je žarel Katari nin obraz v plamdnu čistosti in sreče. Roko je moral pritisniti na srce, ki mu je hotelo raznesli prsa — vendar je sijal nepopisni smehljaj na njegovem licu, oči so mu gorele zmagovito, bom, če skrpatn pismo. Ne vem,,ce bo šlo.. . Si ti že pisala kdaj v svojem življenju kako pismo?" , "Ne, ali slišala sem že dosti pisem. Moj brat Andrejče, ki biva v mestu, nam piše skoraj vsak mesec pismo." "Kako pa je to pravzaprav — s pismom? Kaj je v njem? Mar se naredi tako, kakor da nagovori pismo človeka, ki ga bere?" "Bog, obvaruj, Katica! Kakšno bi bilo to! Pismo se začne vselej s pokloni, in visokimi besedami, da jih ne bi ti niti razumeta." "Jojmene, Kaja, kako naj se pripravim in kako naj pišem? Poglej — kaj praviš, če bi začela, na primer, tako: Jan, mi smo žalostni, ker nam ne pošlješ poročita, ker ne vemo, če si zdrav obvesti nas hitro, sicer oboli tvoja mati — in tako še kaj drugega — to bo vendar razumel?" "Ali drago moje srce — to ni pismo tako govori vsak človek, učen in ne-učen. Počakaj, da ti povem. • • Glej začne se tako: — Častiti stariši, jaz vzamem v svojo tresočo se roko pero: da... da...' zdaj ne vem prav kaj." "Da vam pišem!" "A tako! Ti veš to bolje od mene Ti me imaš za bedaka — to je grdo od tebe, Katarina!" "Ali Kaja, kaj ti je vendar? Če vza me pero v roko, ga gotovo ne vzame da bi mazal s peresom med na kruh Ne bodi smešna ,Kaja. Ne zapopa dem, zakaj bi se tresel naš Andrej, ka Dentist Zobozdravnik Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. JOLIET, :-: ILLINOIS. John Grahek ...G-ostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, ILL. R. F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. J Loan & Savings Bank* IIABTIN WKSTPU AL • lit S. Klutf Str..t JOL1KT, IIA.J fwwromwromw? tt1 # Ur»d J Stanova i josi f 190« N. Chic Urada telefon Chicago 100 Stanovanja telefon Chicago 1247 p klepec JAVNI NOTAR ____N. Chicago St. JOLIET, ILL. Mu Jin — i ,5 Joliet Steam M Boom Profesional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Chicago Phone 4444, N. W. 483. j. p. king Oha tpl*»fnn T.aom! Lesni Oba telefon ž lev. U Clinton in Detplaines Stt. Joliet HIGHABL COPAT* 106 Loughrau Bldg. > Umu and Chicago Hti. JOLIET S Pciojnje tor na žemljica. Insurance «Mk mt Surety BomU. 1MB tU» Agewt Both Phonea MM. PISMENI PAPIR, KUVERTE, NAKAZNICE, BOLNIŠKE LISTE IN PRAVILA v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige piiite na največjo slovensko unijsko tiskamo v Ameriki: Amerik an ski Slovenec JOLIET, :: ILLINOIS. DELO JAMČIMO. AMERIKANSKI SLOVENEC, 30. APRILA 1915. m i- iffi KOLESAR. K Ki Spisal V. K. Debeli gospod Tomaž, zaslužen pek v pokoju, kolikor mu ga je pač privoščila njegova jezična gospa Reza, je tehtal svojih 111 kil, pa še brez podkovanih črevljev, brez zlate ure in težke verige nad bujnim trebuščekom. Učen zdravnik ga je prestrašil z izjavo, da naposled utone Tomaž brez slave sam v svoji tolšči, ako se ne podviza v kratkem kolikor mogoče shuj-ščati. Nasvetoval mu je lov ali kolo. Tomaž si je izvolil prvo. Toda že na prvem lovu je doživel mnogo bridkih prevar in plačal mnogo nepotrebnega po vrhu; psi so mu pohrustaii njegovega pečenega piščanca, pogačo in obe kranjski klobasi, namesto prave divjače pa je vsled zarote svojih dragih prijateljev pritresel domov lesenega zajca, ki pomaga trudnim kristjanom sezuvati svoja obuvala. Do lova je izgubil gospod Tomaž kratkomalo vse veselje, in sicer ne toliko zaradi občutne gmotne izgube, ampak največ vsled zbadljivih, pikrih opazk gospe Reze in pa vsled jedkih zafrkacij svojih hudomušnih prijateljev. S strahom pa je pričakoval zdravju nevarne 112. kilice, in kakor se oprime utapljajoči vsaki slamice, tako je pričakoval gospod Tomaž rešitve od ko lesa. Toda biciklja ga je bilo tako strah, da o svoji nameri početkoma ni črhnil nikčomur nobene besedice. Bal se je tega hinavskega stroja na dveh kole sih, ki utegnejo jezdeca vsak trenutek zvrniti v prepad ali pa vsaj v cestni prah in velike, umazane luže. Nekega večera pa se je le izpozabil in je v veseli družbi pri dobri kapljici nekaj besed zinil o kolesu. Gospod Savec, eden izmed njegovih najhujših prijateljev, je takoj opazil, kaj tare debeluha. Odslej mu ni dal miru, in mu je ob vsaki priliki slikal kolesni šport z najbolj vabljivimi barvami. Nahujskal je še druge tovariše, vsi skupaj so prigovarjali gospodu Tomažu in ga priganjali, naj se loti biciklja. Ta šport je njegovemu zdravju neobhodno potreben in tudi popolnoma primeren njegovemu osebnemu ugledu, so mu zatrjeli; kdor dandanes ne zna goditi biciklja, ta je pokveka ali pa falot; kolesni šport jači mišice, o-stri vid in ta šport pripomore tudi gospodu Tomažu do tiste zdrave samozavesti na duši in do tiste prožne gibčnosti, katere je prav gospod prijatelj Tomaž tako krvavo potreben. Tako so ga navduševali, dokler reva res ni bil ves navdušen in goreč za kolo. Izgovoril je nepremišljeno besedo in se obljubil zapisati med kolesarje. Vendar, ko'je drugo jutro trezen in na tešče premleval sinočnjo obljubo, se mu je stemnilo pred očmi in že je videl samega sebe zdaj, kako leti v globok prepad, zdaj kako je sredi goste gnojnice v smrtni nevarnosti, ne da bi s svojo požrtvovalnostjo kaj koristil mili materi domovini in mili materi Rezi. Sklenil je torej, da bo o kolesu molčal kakor pečena ščuka. Mož pa je žal računil brez preljubih prijateljev. Koderkoli ga je kdo srečal, precej ga je jel dregati, ali je že kupil kolo, koliko je dal zanj in kolikokrat se "je že prekucnil s sedla. Uvidel je, da bi njegova čast, njegova moška beseda utegnila trpeti škodo. Zato se je nekega vedrega dne ojunačil in šel s Savcem, ki je vedel, kje je debeluharju primeren stroj na prodaj. Kupila sta kolo, močno in ne prelahko, ampak tako, da je moglo prenašati 111 kil, podkovane črevlje, uro in težko verižico. Jezična gospa Reza je od začudenja odprla oči, usta in ušesa, ko je prikimal gospod Tomaž z jeklenim konjem domov. Previdni Savec se je poslovil še pred hišnim pragom. — Jemnasta! Jemnastal, je hitela, da je beseda pobijala besedo, kaj pa bo to, kaj pa bo zdaj, Tomaž, ali slišiš? Ali se ti že meša ali kaj? Ali si kupil tega spaka? Kaj pa da si ga kupil! Oh, in zdaj se boš morda še vozil na njem? Kajpa da se boš vozil, saj te poznam! Stoj! Privošči mi vendar par kratkih besedic — in prevrnil se boš in polomil si boš vse kosti, saj te poznam, kako si neroden! Ali se ti mudi k sv. Krištofu, ti zgaga nemarna, tega pa ne pomisliš, da bi potem jaz uboga zapuščena vdova morala še očitke požirati od hudih jezikov, da te nisem zadrža-vala in varovala, ko se ti je skisala pamet. — Nič se mi ni skisala, je odgovoril razdraženi Tomaž. Ampak če boš še kaj dolgo takole cvilila, se mi utegne naposled vendarle malo prismoditi. Vozil se pa bom, to ti rečem, prvič zaradi mojega zdravja, drugič pa zaradi mož-besede. — Ali kako se boš vozil, reva nerodna? — Savec me že nauči! Sva se že zmenila. Zadaj za hlače me bo držal, dokler ne bom znal sam. Kolesariti se nauče navadni ljudje za silo že v par urah. Jaz pa, ki nisem navaden človek — — Ampak velika neroda!, ga je prehitela njegova žena. — Ampak precej težak, se reče! Jaz se naučim za silo v enem mesecu. S temi besedami je odpeljal bicikelj drvarnico. Že drugi dan se je začel učiti s Savcem. Izbrala sta si ravno samotno cesto, koder je bilo zaradi dolgočasne okolice skoraj izključeno, da bi se za del Tomaž ob drugega kolesarja. Zakaj to bi hudo škodovalo kolesu, je dejal Savec. V kakšni šoli pa se Tomaž ni hotel učiti in to iz prirojene sramežljivosti. Kdor je imel srečo opazovati ta dva možakarja, bi bil težko razsodil, kdo izmed obeh se huje poti, učenec ali učitelj. — Mirno z glavo in z životom!, je kričal Savec. Ne drži tako krčevito ravnila! Izteguj noge in ne brcaj tako nerodno kakor žaba na balu. Ne glej na prednje kolo, ampak par klaf-ter naprej, viž ga, lej ga, kam pa siliš? Gospod Tomaž se je prekucnil v blatni cestni jarek. — O, oho!, je vzkliknil. Reši me! Meni se zdi, da sem se prevrnil! — Meni tudi, je odgovoril mirno Savec. To je prvikrat, ljubi moj, toda ne poslednjikrat. Upam, da se boš še večkrat prevrnil in zadel ob kup kamenja ali ob drevo, ali pa telebnil na trda tla. Vse to je za utrjenje dobrega kolesarja čudovito koristno. In zdaj počivaš v mehkem močvirnem jarku, zato lahko slišiš nekoliko kolesarske teorije. — Pomagaj mi rajši iz luknje!, je prosil naš gospod Tomaž. Oh, kaj ne trpim vse za preljubo mi čast! — Tiho. Kolesar mora biti zmiraj trezen. Ne glej me tako debelo, kar je res, je res! Pijan kolesar ni nevaren samo sebi in svojemu kolesu, ampak tudi življenju in biciklju svojega bližnjega. Čudno je pa to, da so pravi kolesarji vobče znano radi žejni. — Kakor vidim, bodem jaz posebno žejne sorte, ;e zdaj me žeja, kakor mladeniče v ognjeni peči! Potegni me vun, prav lepo te prosim! Pojdiva pivo pit! / — Bog ne daj! Pravi kolesar prenaša žejo, kolikor najdalje more in ne pije nikdar vina in piva in opojnih pijač, ki prekmalu oslabe kolesarjevo telo. Kaj pa pije?, je vprašal učenec, ki si je prizadeval izlesti iz jarka. Limonado! Mleko! Limonado! O jej! Mleko!, je vz-dihnil Tomaž in se zvrnil ves preplašen nazaj. — Ako je žeja huda in ni dobiti ne mleka ne limonade, je najbolje, da vzame kolesar kakšno bilko ali grenko jagodo v usta. — Dobro, prav dobro! Zdaj pa nehaj! Za danes je dosti. Pojdiva na Zeleni hrib limonado pit! Gospod Savec se ga je naposled u-smilil in ga izvlekel iz jarka na cesto. Krenila sta jo proti mostu in pri mitnici se je dal izmučeni Tomaž okrta-čiti in tehtati. 110 kil!, je oznanil Savec in na-mežiknil pazniku. Shujšal si za celo kilo. Čestitam: Toda gospod Tomaž je molčal; še-le na Zelenem hribu je izpregovoril, rekoč: — Ljubi Savec! Za kolesarja nimam pravega talenta. Da bi pil limonado in jedel travo, tega si niti misliti ne smem. To je ena. Druga je pa ta: shujšal sem za celo kilo in ob tem nismo niti računali pritiklin, kolikor se me jih je prijelo v jarku na črevljih in drugje. Če bi kolesaril še dalje, bi se v treh in pol mesecih popolnoma sta-jal. Mislim, da sem prav računil. Veš kaj izpremeniva bicikelj v limonado, ki je dozorel v vinogradu! Savec se ni dolgo branil, ker je bilo že pozno popoldne. Zapila sta svoto za kolo, še predno sta ga zopet mogla prodati in se peljala ž njim židane volje v fijakerju domov. In tam je stopil gospod Tomaž, ponosen kakor Lucifer, pred svojo Rezo in ji naznanil, da je kolesa sit, ker se ne mara stajati najmanj dvajset let pred svojo smrtjo. Od samega veselja mu Reza — prvikrat v svojem zakonskem življenju — ni odgovorila nobene besedice. Spremljata radost in slava mnogo dajanje, tiho korakata zadaj kes in spoznanje. — Josip Kostanjevec: Srce človeško, v vek nemirno, hrepeneče vedno po sreči, želeče si vedno nekaj tajnega, neznanega, mora imeti nekaj ali nekoga, da se ga oklene z vsemi svojimi silami, z vso svojo mogočno, vročo, kipečo strastjo, fiekoga, komur zaupa svoje misli, upe, načrte in težnje.—Fr. Gestrin: Res, lahka ni iz domovine pot, milejši veter po domov-ju veje in cvet procvita se doma kras-neje in solnce sije lepše kot drugod. Kakšen sad rodijo slabe knjige. Neka delavka z Marijanskih gor je javila ostravski policiji, da ji je iz kov-čega prešla hranilna knjižica, glaseča se na 1545 kron, za katere se je ubadala in potila vse svoje žive dni. Še istega dne je policija dognala, da je tatvino izvršil nek 161etni učenec o-stravske obrtne šole, A. P., ki je ta vino naposled priznal. Od omenjene vsote se je našlo še 1490 K, za ostali znesek si je okuženi mladenič nakup; celo vrsto detektivskih romanov, katere je kar požiral in katere so ga privedle, da si je s tatvino omadeževal svoje mlado življenje. ha in vzdihne): "Kdo bi si mislil, da imam toliko nog!" Na veselici na deželi predstavi učiteljica ravnatelja svoji preprosti materi: "To je gospod Matica." Mati: "A, vi ste tisti Matica, ki vsako leto toliko knjig razpošilja!" I Joliet Citizens Brewing Co i North Collins St., Joliet, 111. Profesor: (vpraša v šoli, koliko dijakov manjka). Dijaki: "Nihče ne manjka. Vsi so tukaj." Profesor: "To ste rekli tudi zadnjič; toda ko sem preiskoval, sem videl, da jih mnogo manjka. Torej, naj usta-nejo tisti, katerih danes ni v šoli!" Nasveti delavskih zakonov. Springfield, 111., 27. apr. — Illinoiško zakanodajstvo se zdaj bavi z nasveti zakonov, med katerimi so sledeči: McCormickov nasvet zakona za o semurni delavnik za ženske je bil da nes poročan po zborničnem odseku za obrtne stvari in popravljen v zadovoljitev predlagateljev odredbe. Kane-ov nasvet zakona "za en dan počitka v sedmih" je bil ugodno poročan po istem odboru. Nasvet zakona o otroškem delu z nekaterimi manjšimi popravki bo skoro gotovo ugodno poročan po istem odboru jutri dopoludne. Nasvet zakona o najmanjši plači kaže znake življenja in utegne priti na dnevni red prihodnji teden. O chicaški stavki. Chicago, 111., 29. apr. — Končnega sklepa glede poravnave štrajka 16,000 mizarjev je pričakovati v današnji seji skupnega razsodnega odbora mizarjev in kontraktorjev. Mizarski kontraktorji so bili včeraj obveščeni, naj zdaj primerno obnove ponudbo 2^ c za zadnjih osemnajst mesecev triletne pogodbe, kakor so jo ponujali mizarjem pred stavko. Priporočilo. Rojakom in rojakinjam v Clevelandu in okolici priporočamo našega dodatnega in novega zastopnika v osebi g. LEOP. KUŠLAN, ki je pooblaščen pobirati naročnino in drugo za naš list. Obenem jim priporočamo tudi našega večletnega zastopnika g. JOS. RUSS. Uprava "A. S." Mlinar IN TRGOVEC. JOHN PUBENTZ 203-205 Division St., Joliet, 111. | F>iit@ "Ells. Brand." pivo j & Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah« » PRODAJE SENO, SLAMO, ŽITO, PIČO ZA PERUTNINO. Zmelje žito, kakor naročite. Prodaje Rubber Roofing, ki je pripravljeno za kritje hlevov in kurjakov. City Express Transfer za selitev z automobili. Hitra postrežba. Phone 2736 ali 3932-J. 40t4 POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & A. Pasderti se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za......................$10,S® Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................t10,S® Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............ Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za .................. Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10** S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za |N>-®* Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ........................... Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................f12'* Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....................^J? Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ....................... Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................f6"* Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po............................................ Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois' Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v n^žej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113. Vi £ Ki ka." ZA KRATEK ČAS. iS Moda. Letos b,odo ženska krila krat- Mož: "Bodo pa računi daljši." Zlata zrna. Pavelj Pajk: Solza je ona hladna rosa, koja pada na naša vroča syca, da ugasne. In ena solzna kapljica da srcu več tešila, nego svitli žarek upanja; zatorej gorje človeku, kojemu je že za vselej usahnila ta dobrodejna rosica.— Franc Ks. Meško: So sicer nevihte v naravi, mogočno besneče in uničujoče vse življenje; a hujši so viharji v človeškem srcu; najhujše pa so nevihte in burje, besneče v mladem, mehkem srcu deviškem, v srcu, podobnemu ravnokar razcvelemu, a še nedotaknjenem cvetu vrtne lilije. — Fr. Ks. Meško: So pač različne človeške narave. Enega premaguje ljubeznjivost ženske, drugega njena strast, njen ogenj, s katerim se ga oklepa. Tretjega najbolj razplamti ženska mrzlota, ženski ponos. Tak človek ne priznava, da je ženska mrzla le iz preračunjenega e-goizma. On ipientije v svoji slepoti, v svoji pijanosti to mrzloto klasično veličino. Ne veruje, da nekatera ženska niti ljubiti ne more, da je brez čustva, brez srca. Tak nesrečnež vidi le žensko lepoto ter jo ljubi. A ne pomisli, da bi ravno tako opravičeno lahko ljubil tudi kamen, umotvor, ki čuti ravno toliko, kakor nekatera živa bitja, da namreč niti ne čuti. — Anton Medved: Spočeti in porojeni, v naročju tajnem hrepenenja na zemlji smo obsojeni, da z lučjo iščemo mišljenja, namen in vir življenja. — Simon Gregorčič: Solza, ki sirota jo lije, do neba za kazen vpije. — Anton Medved: Otroci! I. Karl: "Papa, jaz bom pa doktor!" 1'apa: "Ti pa bi bil doktor? Si preveč neumen!" Kari: "Tako!" (Premišljuje): "Potem bom pa tvoj naslednik!" II. Anica: "Mama, meni se je pa punči-ka ubila!" Mama: "Kaj? In nič ne jokaš?" Anica: "Oh, mama, saj sem že dvakrat jokala!" III. Mania: "Fani, pridi v sobo, takoj!" Fani: "Ah, mama, pusti me! Mi se igramo tako lepo menažerijo in jaz sem ravno sedajle krokodil." W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postrežem, ker ta zavod je najboljši ter pinogo cenejši kot flrugi. V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS. Joliet, ilu PIVO v STEKLENICAH. Car. iMtt Md Cter Sta. Bo* T«l«*fc« JOLIHT. Union Coal & Transfer Co- &1& CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Movinf K E E G A N, Chicago telefon 4313. 411- Geo. Svctlecich Sfi PRVI SALUN >fi Si ONKRAJ MOSTA fifi »S^SKifibSKKffiSliSflJi Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, 1IA Chi. tel. 13P9. Northwestern telef<>n N. W. Louis WiSe 200 Jackson St. JOLIKT, gostilničar YINO, ŽGANJE IN S*0P**' A.: "Ti si pa res pogumen, da si šel brez orožja v najtemnejši in najnevarnejši del mesta. Ali se nisi bal?" B.: "Kaj bi se bal! Saj sem vendar pod policijskim nadzorstvom!" H.: "Kaj, Micika, li nočeš iti na Anino poroko? Ona ti je vendar najhuj ša sovražnica!" Micika: "Da, grem, da bom — trinajsta." Igrala se je tragedija nekega domačega pisatelja. Drugi pisatelj, sedeč s svojim prijateljem v parterju, se smeje skoro na glas. Pisatelj tragedije stopi k njemu ter reče: "Zakaj se smejete baš vi pri moji žaloigri? jAz se pri vaših komedijah nikdar ne smejem!" I. prijateljica: "Zakaj si tako žalostna?" II. prijateljica: "Pomisli, mojemu možu je vsak dan slabše. Ako mi sedaj umrje, mi je ves predpust pokvar-:__i, jen. Profesor: (si umiva nove. Ko umije prvo, jo obriše ter začne umivati drugo; ko je ta uniita, začne zopet prvo in tako cele pol ure. Končno vendar ne-