98
Da spomladanski mraz setvam ne škoduje.
Kadar konec zime sneg zgine s polja in merzla sapa brije po njivah, kjer ste zimska pšenica in rež vse-jane,Je nevarnost za nju velika.
Ce namreč ponoči zmerzne, podnevi pa se otaja, se zemlja razpoka in srež potegne nježne koreninice na dan. Ako piše sedaj, kakor je mesca suš ca že navada, ojstra sapa, ktera vse hitro posuši, se ni čuditi, da pred kratkem še lepo zelene njive rumenkaste prihajajo.
Kaj je sedaj storiti? Ali le poterpežljivo gledati, kaj se po polji godi, ali pa kaj poskusiti zoper to uimo.
Modri gospodarji tako-Ie ravnajo: Kakor hitro se njivi vidi,  da nima več  poprejšne  lepe zelene farbe,  ampak se
ozimina kaže kakor da bi venela, ker ji potrebne poveršne vlage manjka, naj se njiva povleče z latinskim lesenim valjarjem, v kterega se todi lohak konjiček vpreže. Valjar potlači zemljo, razpoke proti žitnim koreninam zginejo, setev začne spet veselo zeleneti, in upanje se verne, da merzli sušeč ne bo škodoval ozimini.
„Landw. Ztg. f. Linz.tf