Leto LXVII Mtnlna plačana * fotoftnL T LIuMjinl, V nedelje, Uro 30, iprflt 1839 Stev. 99 t «tena 2 Din Naročnina mesečne 25 Din, sa inozem-»tvo 40 Din — nedeljska izdaja ce« Joletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je t Kopitarjevi nI. 6/111 VENEC Čekovni račan. Ljubljana itevilka 10.650 in 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica itevilka 6« Telefoni aredaištva In a prave: 40-01, 40-01, 40-03, 40-04, 4041 — Izhaja vsak dan sjntraj razen ponedeljka in dneva po praznika Današnji nakladi »Slovenca« so priložene položnice. Vljudno prosimo vse naročnike, da bi se jih blagovolili čimprej poslnžiti! [Vsi, ki se žele nanovo naročiti na naš dnevnik, se lahko poslužijo priloženih položnic. Nakažejo naj le naročnino in na srednji del položnice zadaj napišejo »nov naročnik«. — Uprava »Slovenca«. Dan kmečkega stana Ljubljana, 30. aprila. Po dolgih letih spet doživljamo zbiranje mno-iic našega kmeta, ki se zgrinjajo od vseh strani k sv. Jožefu nad ponosnim Celjem. Kljub negotovemu času, ko si malokdo upa postaviti program za dva dni naprej, je današnji kmečki tabor v Celju sad dolgih priprav, ki jih nobeno nestalno ozračje ni motilo, še manj prekinilo. Sicer je bil tudi že lansko leto podoben tabor na Brezjah, toda iz priprav smemo soditi, da bo letošnji še večji in še veličastnejši, da misel Kmečke zveze, ki ga prireja, raste in napreduje. Od zadnjih takih taborov, na katerih je govoril še nepozabni dr. Jan. Ev. Krek, se je v našem javnem življenju že mnogo, mnogo izpremenilo. Imamo vtis, da današnji kmečki tabor v Celju v novi obliki obnavlja tradicijo nekdanjih kmečkih taborov, na katerih je padlo toliko zlatih zrn, ki so rodila stotere sadove, brez katerih bi bila naša njiva tako trpko prazna. S tem obnovljena Kmečka zveza stopa na pot svoje predhodnice in se razvija v duševno in organiza-torično središče našega kmeta, Tako številčno in duševno najmočnejša plast našega naroda dobiva tiato gibalo, ki budi in usmerja najbolj sveže sile. Tabori pa so ji nekake postaje na dolgi progi, da se narod zbere in v istem hipu sliši besedo, ki mu je vodnica po nadaljnji poli. Poleg notranjega pomena za kmečki stan sam Imajo taki tabori tudi na zunaj, za druge stanove in vse javne činitelje še ta pomen, ki je za naš družabni 6estav trajne važnosti: da namreč trajno opozarjajo na važnost kmečkega stanu, ki ga vse leto prav za prav nI videti, ker se porazgubi po poljih in gozdovih, po travnikih in pobočjih naših gora. Pa tudi ta stan se mora od časa do časa zbrati, da opozori javnost na sebe, da^ se tako rekoč oglasi. Zato pozdravljamo te množice našega nevidnega kmeta, ki se danes na kmečki poziv zgrinjajo v kraljevskem Celju tam izpod Gorjancev, od Kolpe in notranjskih vrhov, izpod gorenjskih velikanov, od Drave in Mure in s prekmurskih ravnin. Povsod tu je naš kmet — kdo bi ga mogel pregledati? Še bolj raztresen kot njegova bivališča pa je njegova delavnica, ki sega od bregov rek pa do s snegom pokritih vrhov, od blatnih cest po močvirnih poljih pa do širokih velecest, od gorskih steza pa do mej železniške proge. To je delavnica našega kmeta — vsa naša domovina. Naj pride ta rod, da bomo videli, kdo je tej domovini dal to lepo lice, ki ga hvali prijatelj in zavida sovražnik. Naj se zgrne na en kraj ob isti uri ves ta rod, ki raztresen po dolinah in ravninah iz iste duše ustvarja in ohranja našo domovino tako kot je: ki gradi in vzdržuje cerkvice po gričih, znamenja ob križpotjih, ki gradi bele vasi ob cestah, lične hišice v bregovih, ki je naši domovini dal ta lep obraz, da vzbuja pesem in hvalo. Po imenu in obrazu poznamo vsakega, ki je stkal dragoceno preprogo, zgradil veliko palačo v mestu ali napisal lepo knjigo. Tabor kmeta nam je prilika, da vidimo in spoznamo tudi tistega, ki v drobcih skozi stoletja riše obraz naši celotni domovini in nam pred nami in pred svetom daje tisti neizbrisni pečat zaključene celote, ki more sama i a sebe roditi take lepote. Danes se v Celje zgrinja ta nevidni oblikovalec, danes se bodo pri sv. Jožefu sklepale k molitvi tiste tisočere roke, ki požrtvovalno klešejo poteze v obraz naše domovine. Ne bo slovenskega človeka, ki se ne bi razveselil teh množic in jih spoštljivo pozdravil kot najtrdnejše dostojanstvo naše zemlje. To je učinek takih taborov na zunaj: pokaže se kmet v 6voji številni in organizatorični moči, tisti kmet, ki vsaki naši nekmečki prireditvi velikega kova daje veličino in sijaj. Imajo pa še učinek na kmeta samega, kateremu so najprej tudi namenjeni, da se namreč v njem vzbudi zavest njegovega pomena, da v njem vzraste spoštovanje do samega 6ebe. Tudi v narodnem občestvu je resničen pregovor: Kakor se spoštuješ 6am, tako te bodo spoštovali drugi. Spoštovanje kmetovstva je treba najprej utrditi na kmetih, potem si ga bo kmet že znal pridobiti in utrditi tudi pri drugih stanovih. Neredkokdaj 6e zgodi, da ta ali oni, ki ga je borba za kruh v njega »rečo ali nesrečo odtrgala z njive in odpeljala iz »hišice očetove«, v tujem okolju pozabi na vse, kar je videl in slišal doma in še celo z nekim zaničevanjem gleda nazaj na 6voje kmečko gnezdo. Veliko manjkrat bi 6e to moglo zgoditi, če bi bil že z doma prepojen s ponosom in samozavestjo, da je kmečki stan nekaj lepega in velikega, najbolj ustvarjalen izmed vseh stanov in za narodno občestvo najbolj plodovit. In to naj kmečki tabori dajo tem množicam: da je poklic »kmet« prav tako častivreden kot kateri koli drug poklic in da je »kmetova žena« prav tako vredna spoštovanja in ugleda kot katera koli druga soproga. Sicer je res, da bo izobrazba vedno imela neke družabne prednosti pred manjšo izobrazbo, toda današnja družba priznava tudi prednosti, ki nikakor ne izvirajo iz izobrazbe in tem je treba vzeti gloriolo, poštenemu kmetovemu delu pa dati tisti zunanji sijaj, ki sladi njegove trdote. Prehod v stanje družabne enakopravnosti pa se začne na kmetih; če bodo tisti, ki so na zemlji, visoko cenili svoje delo in delo svojega rodu, bodo tudi tisti, ki se dan za dnem vozijo v tovarno s kosom kruha in steklenico kave v žepu g spoštovanjem gledali na svoje Odmev Hitlerjevega govora po svetu Zaželjena „popolna" razjasnitev je izostala London: Govor položaja ni poslabšal London, 29. aprila, b. Uradni krogi so do včerajšnjega Hitlerjevega govora popolnoma rezervirani. Uradni krogi nočejo ničesar izdati, kaj bo sedaj storila britanska vlada. Redna seja britanske vlade bo v sredo in na njej bodo britanski ministri proučili po Hitlerjevem govoru nastali položaj. Splošno smatrajo, da se mednarodni položaj po Hitlerjevem govoru ni poslabšal. Poleg tega pa uradno poudarjajo, da je treba počakati, dokler ne prido iz Berlina po diplomatski poti točen tekst Hitlerjevega govora, ki ga bodo proučili v Foreign OHiceu. Po poročilih iz informiranih krogov obstojajo gotovi diplomatski stiki med britansko in nemško vlado zaradi včerajšnjega Hitlerjevega govora, zlasti kar se tiče Hitlerjeve željo, da prične nova pogajanja n pomorskem sporazumu med Nemčijo in Veliko Britanijo. Od teh pogajanj bo odvisno, kakšno stališče bo zavzela britanska vlada. Pariz: Hitler ni podrl zadnjega mostu Pariz, 29. aprila. Merodajni krogi se glede Hitlerjevega govora zaenkrat vzdržujejo vsakega tolmačenja. Borza je odgovorila v prvem hipu nanj z dvigom papirjev, kar odgovarja prvotnemu splošnemu vtisu, da je bil govor prej umerjen, kakor dinamičen in da mednarodnega položaja ni poslabšal ter ne zapira vrat za pogajanja. Nekateri listi celo menijo, da je zmanjšal mednarodno napetost, na primer »Pariš Soir«. Večina pa meni, da je ostalo vse pri starem in da bo Hitlerjev govor seveda naletel na zavračanje posameznih njegovih točk. Sicer pa se Hitlerjev govor tolmači pač tako, kakršna je politična usmerjenost posameznikov in posameznih političnih struj. Tako v levičarskih krogih prevladuje ostra kritika in mnenje, da niso mogoči nobeni razgovori, dočim so merodajni krogi t svoji sodbi previdnejši. določenem temelju enakopravnosti. Vaina Je tista točka v Hitlerjevem govoru, ki se tiče razmerja med Nemčijo in Poljsko. Tudi v tem vprašanju je Hitler izjavil, da se je pripravljen pogajati. Hitlerjev govor bo imel na s"etu kar največji odmev. Kar se Italije tile, je ta govor ponovno potrdil nerazdružljivost vezi, ki družijo obe državi osi, vezi, ki pomenijo veliko utrditev miru in pravice v trcu Evrope. Sofija: Govor je bil zmeren Sofija, 29. aprila, b. Hitlerjev govor so v tukajšnjih političnih krogih sprejeli relo simpatično. Bolgarski politični krogi so mnenja, da je mednarodni položaj po včerajšnjem govoru kanclerja Hitlerja postal precej jasen. Obenem se opaža tudi okrepljena agitacija bolgarskega tiska za uresničenje bolgarskih teritorialnih zahtev nasproti Romuniji, to je za vrnitev Dobrudže. Stockholm: Menj bojevit ko prejšnji Stockholm, 29. aprila. Listi posvečajo Hitlerjevemu govoru veliko pozornost. Za časa govora so se zbirale včeraj množice pred uredništvi listov, kjer so bili postavljeni zvočniki. Zaradi tega je bil promet v nekaterih krajih onemogočen. »Asten Aftenbladet« trdi, da Je Hitlerjev govor manj agresiven kot so bili prejinji govori. »Nijadaglid« objavlja dopis svojega dopisnika ter pravi, da je Hitlerjev govor bil pomirljiv, vendar v svojem uvodniku trdi nasprotno. Bukarešta: Položaj neizpremenjen Bukarešta, 29. aprila, b. Tukajšnji listi komentirajo, da včerajšnji Hitlerjev govor ni dosli doprinesel k pomiritvi mednarodne napetosti. Haag: Obračun s Poljsko? Haag, 29. aprila. Nizozemski tisk meni, da Ima Nemčija namen razčistiti odnošaje s Poljsko bilo milo, bilo s silo. Helsinki: Govor je pomirljiv Helsinki, 29. aprila. AA. DNB. Finsko časopisje poudarja, da je bil Hitlerjev govor v resnici pomirljiv. >Ajan Suanta« pravi v svojem komentarju, da bi Poljska že lahko sprejela zahtevo nemškega rajha in vrnila Nemčiji Gdansk. Anglija želi mirnega razpleta Hitlerjev govor se bo skrbno proučeval Washington: Nobene podlage za razgovore . Washington, 29. aprila. Tukaj so tako, kakor povsod Hitlerjev govor pričakovali z največjo napetostjo in ga tudi poslušali. Na zunaj pa se vzdržuje vtis, da Roosevelta govor ni posebno zanimal in da nanj tudi ne misli odgovoriti. Hitlerjev odgovor na Rooseveltove točke je vzbudil zlasti zaradi f . , , • 4 , , „. Na vsak način — pravijo — Hitlerjev govor ne nudi nobene podlage za kakšno sodelovanje med Nemčijo in Ameriko v prilog miru, ker Hitler nespremenjeno vztraja na svojem dosedanjem stališču. Odpoved ncnapadalnega pakta s Poljsko predstavlja po ameriškem mnenju prikrit ultimat Poljski. Tudi v Ameriki ni še nobene uradne izjave o Hitlerjevem govoru. London, 29. aprila. 'AA. DNB: Chamberlain in Halifax sta se snoči sestala in razpravljala o vsebini Hitlerjevega govora Ostali ministri bodo proučili ta govor za časa nedeljskega odmora. Politični krogi pričakujejo, da se bo v začetku prihodnjega tedna sestala vlada na posebno sejo, na kateri bo razpravljala o tem govo- ru. Uradni krogi še redno nočejo priznati, da je Hitlerjev govor pustil odprta vrata vsem možnostim. Njegov govor ne pomeni niti malo poostritve mednarodnega položaja, pač pa tem bolj nudi gotove možnosti za nova pogajanja med Londonom in Berlinom. Poljska odgovarja: Želimo sporazum, toda ne odstopimo svoje zemlje Rim Hitler je pripravljen pogajati se in Italija je trdno na njegovi strani Rim, 29. aprila. A A. Štefani: Diplomatski urednik agencije Štefani v obširnem komentarju k Hitlerjevemu govoru meni, da da Hitler Roose-veltu temeljit odgovor, poudarjajoč, da je Rooseveltova poslanica prej ovira mirnemu sporazumu, kakor pa doprinos k miru. V nasprotju s tem je Hitler formuliral predlog, da je pripravljen vsaki izmed držav, ki jih navaja Roosevelt, če to žele in če se s takšno željo obrnejo do Nemčije, dati takšno poroštvo, kakršno je zahteval Roosevelt, pod pogojem; da bodo ta poroštva vzajemna. Ta predlog, ki je popolnoma korekten, lahko samo pripomore k utrditvi miru in lojalnemu sodelovanju, to sta pa načeli, ki narekujeta politiko osi Rim-Berlin. Ves Hitlerjev govor je bil dejansko obtožnica proti Veliki Britaniji, da vodi obkoljevalno politiko proti Nemčiji. Toda Hitler upa, da se mu bo vendarle posrečilo preprečiti oboroževalno tekmovanje z Veliko Britanijo in je pripravljen začeti z njo nove razgovore na jasno Varšava, 29. aprila. Tukajšnji merodajni politični krogi pravijo, da odpoved nenapadalnega pakta od strani Nemčije ni upravičena, ker se Poljska ni pridružila kakšnemu protinemškemu bloku, ampak se je samo zavarovala proti kakšnemu mogočemu napadu. Zunanji minister polkovnik Beck bo na nemško sporočilo o odpovedi seveda odgovoril tako diplomatskim potom, kakor tudi v sejmu, kjer bo imel govor prihodnji teden. Kljub odpovedi pakta, pravijo merodajni krogi, da želijo slejkoprej ohraniti z Nemčijo prijateljske odnošaje, ki jih Poljska smatra za nujno potrebne v svojem in v nemškem interesu in za katere je dal svojčas vzpodbudo maršal Pilsudski, ne pa Nemčija. Hitler mora vedeti, da Poljska Gdanska nikakor nc more odstopiti in je mnenja, da je suvereniteta Nemčije nad Gdanskom za Nemčijo pač pre- majhnega pomena, da bi zaradi tega tvegala vojsko. Poljska je tudi pripravljena dovoliti Nemčiji potrebno zvezo z vzhodno Prusijo, toda na noben način ne more trpeti, da bi ta zveza bila pod tujo, to je nemško suverc-niteto, kakor Hitler predlaga oziroma zahteva. Oo bi Nemčija hotela proti Poljski naperiti kakšno sovražno akcijo, jo Poljska popolnoma pripravljena in ima pod orožjem milijon vojakov, ki jih lahko v najkrajšem času pomnoži še za poldrugi milijon. Siccr pa poljski tisk v svojih obširnih odgovorih Nemčiji varajo prijateljski ton in poudarja odkritosrčno željo Poljske po poštenem sporazumu z Nemčijo, odločno pa odklanja vsak pritisk in zavrača nemške argumente, ki da so brez pod-dlagc. Poljska bo odločno zavrnila vsak poskus, če bi kdo hotel vprašanje Gdanska rešiti s silo- Italija se še bolj oborožuje Rim, 29. aprila, b. Danes ob 11 dopoldne se je pričela seja italijanske vlade pod predsedstvom Mussolinija v palači Viminale. Uradno poročajo, da je na tej seji ministrski predsednik g. Mussolini obvestil ostale ministre o konferenci, ki brate in sestre, ki ostajajo na zemlji in jo obdelujejo, in tudi tisti, ki si utro pot na parket, ne bodo skrivali svojega porekla, ker ga bodo vajeni gledati v časti. Vsa ta višja družabna stopnja našega kmeta pa je nedosegljiva, dokler kmetovo delo ostaja nekako zadaj in sorazmerno ne prinaša toliko koristi kot kako drugo delo. »Ljubezen gre 6kozi želodec« in dokler kako delo v osmih ali še manj urah več prinese za želodec kot kmetovo delo ves dan, bo tisto delo pač bolj ljubljeno in spoštovano. Brez ozira na to, da je vabljivost in donosnost drugih del večkrat le navidezna, v resnici pa so tudi ta dela združena z mnogimi in mnogimi spretno prikritimi slabimi stranmi, je gotovo res, da kmetovo delo po plačilu še ni izravnano z drugimi deli in da je tu treba še borbe. Brez borbe vse ostane le pri željah. Letos poteka šele 90 let, odkar je kmečki stan postal svoboden. Še naši nedavni predniki so bili tlačani grajski gosj>odi. Nihče ne more tajiti, da je borba za razširjenje kmetovih pravic v tem razdobju povsem izpremenila družabni in gospodarski položaj kmeta. Kakor pa je razvoj povzdignil tudi druge stanove, tako tudi kmet' ne sme zaostajati. Zaio pa mora vedno in vedno glasno govoriti svojo besedo, da javnost ne pozabi nanj, po širni domovini raztresenega oblikovalca naše zemlje, ki ima le redkokdaj priliko, da se zbere na enem kraju in izpre-govori iz enih ust. In kakor so bili kmečki tabori naših prednikov, tako naj bodo tudi naši: zbor borbenega stanu, ki zahteva svojemu pomenu primerno pravico — ali z drugo besedo: svojemu obstanku koristno zakonodajo. Vsa Evropa namreč je prepričana, da je kmečki stan temeljni stan v narodu in državi. Nekatere države v Evropi, ki so izgubile pravega kmeta, ga uvajajo nazaj z velikimi 6troški in velikimi prednostmi, kakor bi umetno pogozdovali preveč sebično izsekano planjavo. Borba našega kmeta naj gre za tem, da prepreči stroške tega umetnega pogozdovanja, ampak vzdrži gozd dokler še stoji, t j. da ohrani kmeta na zemlji, kjer danes še je, kar je mnogo bolj uspešno kot klicati ga nazaj iz drugih stanov. Vemo, da bo tudi današnji celjski tabor mogočno povzdignil svoj klic, da je kmetu treba dati močne podlage, trdnih domov, da bo ljubil to, kar obdeluje in da bo narodu in državi vso bodočnost mogel biti neizčrpen vir svežih kulturnih in moralnih moči. S temi željam! pozdravljamo današnji tabor slovenskih kmetov v Celju. je bila 27. t. m. na njegovem posestvu v Rocra delle Caminate. Na tej konferenci so bili šeii ge-neralštabnih štabov ter finančni minister. Sprejeti so bili sklepi, po katerih so bili odobreni za vojsko večji krediti, ki so jih zahtevali ministrski predsednik in šefi generalnih štabov. Novi krediti se bodo uporabili za okrepitev italijanske vojsko in za nova sredstva državno obrambe. Za kako visoke kredite gre, ni mogoče Izvedeti. Poveljnik nemške vojske v Rim in Afriko Rim, 29. aprila, b. Poveljnik nemške vojsko Brauchitsch pride nocoj ob 22.45 r Rim. V njegovem spremstvu je nekaj nemških gcneralštab-nih častnikov. V Italiji bo ostal nekaj dni, nato pa bo odpotoval v Libijo. * Berlin, 29. aprila. A A. Štefani: Predsednik madžarske vlade Teleky in zunanji minister Czaky se pripeljeta s svojim spremstvom danes dopoldne v Berlin. Na nemški meji ju je pozdravil v imenu voditelja rajha in Ribbentropa šef protokola. Verjetno je, da bo Hitler oba madžarska državnika že danes sprejel. Dunajska »■ >'-iskn napoved: Zelo oblačno, nevihte, nn" zboljšanju, nekoliko hlad- neje. Za vremenska napoved: Poslabšanje vre Od nedelje • Zunanji pregled Štirje dogodki Štrlijo iz z«lo burnega preteklega tedna kot posebno pomembna dejstva, ki bodo v velikem diplomatičnem dvoboju med obema taborama velesil (Italija-Nemčija-Japonska in Anglija - Francija - Amerika), ki traja sedaj že dolgo vrsto mesecev, imeli svojo odločilno vlogo. Ti dogodki so: 1. Obisk našega zunanjega ministra v Italiji in v Nemčiji; 2. Uvedba splošne obvezne vojaške službe v Angliji; 3. prizadevanje Anglije, da pridobi sovjetsko Rusijo za sodelovanje pri »obkoljevanju Nemčije«; in 4. govor nemškega kanclerja Hitlerja, ki je v njem odpovedal pomorski sporazum z Anglijo, nenapadalno pogodbo s Poljsko in odklonil Rooseveltov predlog o desetletnem premirju. Obisk našega zunanjega ministra dr. Cincar-MarkoviCa v Benetkah, kjer se je sestal z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom, ter njegov obisk v Berlinu, kjer ee je sestal z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom in je bil sprejet tudi pri Hitlerju, ima svoj veliki pomen v tem, ker je razpo-dil vse lažnjive vesti, ki so se zadnje čase širile o naši državi. Tako so poklicni črnogledi vedeli povedati, da bodo Jugoslavijo trgali in da si bosta Nemčija in Italija vzeli vsak svoj delež. Markovičevi sestanki so pokazali, če je komu bilo treba dokazov; da j« naša država trdna in močna. Trdna in močna za to, ker se noče vmešavati v nasprotja med velesilami, marveč se trudi, da bi ostala dobra z vsemi in da bi pomagala, da prostor, na katerem živi, ne bi postal bojno polje, kjer bi velesile na naši zemlji in z rašo krvjo plačevale medsebojne račune. Ta obiska sta pokazala, da Jugoslavija ni na nikogar obešena, ampak da je prežeta od velike iskrene težnje po miru. Vendar pa tudi pripravljena, da se bori, če bi se kdo dotaknil njene svobode ali njenega državnega ozemlja. Anglija je v organizaciji proti-nemške fronte, ki jo ponekod imenujem tudi obkoljevalno fronto in ki ima namen med seboj povezati vse vzhodne in južnovzhoidne evropske države, naletela na maihne težave, ker so ji očitali, da je sicer pripravljena dati denar in orožje, a da se brani prevzeti tudi krvne žrtve. Angleška vlada jc morala pripoznati upravičenost tega očitka, ki je bil posebno močan od strani Francije in sovjetske Rusije, ter je uvedla splošno in obvezno vojaško službo ter s tem dokazala, da smatra nevarnost za tako veliko, da je pripravljena doprinesti tudi krvne žrtve v enaki meri, kakor vsaka njenih zaveznic, da se nevarnost odpodi. Ta ukrep angleške vlade je po vsem svetu napravil ogromen vtis. V svojih prizadevanjih organizirati predvsem na vzhodu močno obrambno črto. se je angleška vlada odločila, da na vsak način pridobi tudi sovjetsko Rusijo, ki naj bi — v očeh modrih angleških državnikov — prevzela na licu mesta dolžnosti, ki izhajajo Iz angleškega jamstva za nedotakljivost poljskih in romunskih meja. Sovjetska Rusija pa jo na angleško ponudbo odgovorila, da nje angleški spor z Nemčno in Italijo ne briga, da pa je pripravljena priključiti te pro,»nemški fronti, ako Anglija uvede splošno vojaško službo, ako se vnaprej zavaruje svobodna pot skozi Datdanele, torei da Anglija pridobi-tudi Turčijo in če Anglija sovjetski Rusiji obljubi pomoč proti Japonski. Pogajanja so še v teku. Hitlerjev govor bo razvoj pospešil, ker bo Anglijo omehčal, da bo sprejela sovjetske pogoie. Na to bi bilo pričakovati objavo angleško-francosko-poljsko-sovjetske voiaške zveze. Hitlerjev govor pred nemškim parlamentom v j«tek opoldne je našel po svetu kaj različen odmev. Potem ko je Hitler označil mirovna področja — kamor spada tudi Jugoslavija — je zaporedno govoril o odnošajih do Anglije, Poljske in do Zedinjenih držav Severne Amerike. Te odnošaje označujejo tri dejstva, ki ijh je Hitler objavil. Najprej je odpovedal pomorski sporazum z Anglijo, češ da spričo obkroževalne po- XVI. SMON AVT0M0BI10V 4. V Tekmovanje v ele-ranči avtomobilov. MEDNARODNA TT7-RISTHNO - KULINAR-SKA RA7.ST\VA Vino - KoCnt l>,delk! -Poljski stroji - Poletje -Šport. 7. V. IV. MEDNARODNA RAZSTAVA I"SOV. TEKMOVANJE .DAMA IN NJEN PES". Nh železnicah od 24. IV. do 13 V. v Jugoslaviji brezplačen povrutek, v sosednjih državah »a do f>0% popusta. Na jn-drnnskih parnlkih višii razred zn ceno nižjega. J iT JI J '.i «11! KOVAI.CE - do nedelje titika Anglije nima Teč pomena. Za t®m je odpovedal nenapadalno pogodbo s Poljsko, ki je bila šele pred nekaj me«eci podaljšana do leta 1944, in ja s tem podčrtal, da so odnošaji • Poljsko napeti. Končno je v 22. točkah odgovoril ameriškemu predsedniku Rooecveltu, zakaj njegovega predloga o desetletnem miru ne more sprejeti. — Ta govor bo seveda v vsakem pogledu pospeiil delo diplomacij« v obeh taborih in bo dosegel, da se bodo mnogo prej pokazale jasne fronte, ki delijo en tabor od drugega po vseh zemeljskih celinah. Pretekli teden je bil torej r zunanjepolitič-nsm pogledu odločilnega pomena. Domači pregled Dne 28. aprila ]e naš knez-namestnik Pavle obhajal sroj rojstni dan. Ob tej priliki se ga je vsa (iržava hvaležno spominjala, ker je njegova velika zasluga, da se je naša država tako srečno izognila vsem zunanjim neprilikam in homatijaifi, kakor tudi notranjim, saj se prav te dni odloča rešitev naših domačih vprašanj. Tudi zunanje časopisje je tega dne obširno pisaio O njem ter hvalilo njegovo veliko državniško modrost. Ljubljanski ban g. dr. Marko Natlačen ]e pretekli teden obiskal na svojem uradnem potovanju severne kraje Slovenije in Jugoslavije, predvsem kraje v Mežiški in Dravski dolini, nakar ftey pe- tek obiskal tudi Maribor. Povsod ga J« slovensko ljudstvo navdušeno sprejemalo kot zastopnika jugoslovanske državne oblasti. I»ne 27. aprila so bila t Zagreb« končana pogajanja med predsednikom vlade io dr. Mačkom. Tega dne opoldne je bilo izdano uradno sporočilo, da so pogovori končani ter da bo končni sklep sprejet ter razglašen v najkrajšem času. To se pravi, da sta se predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in dr. Maček med seboj domenila, kako naj bi se začele urejevati naše domače razmere, da bi bilo bolj prav ne le Hrvatom, marveč tudi Slovencem in Srbom, torej naši skupni državi. To je bil ustni domenek in nista podpisala nobenega sporazuma, kakor so nekateri pisali. Pač pa bodo sedaj drugi merodajni činitelji na podlagi tega, kar sta se ta dva domenila, stvar presodili ter ukrenili, kar je treba ukreniti. Vsekakor pričakujmo v najkrajšem času nove vlade, ki bi vanjo šli tudi Hrvati. Združena opozicija in JNS, ki sta šli na volitve pod firmo sporazuma, sla pa sedaj pokazali, da jima ni bilo za sporazum, marveč zgolj za glasove in vlado. Sedaj namreč, ko se je Cvetkovič dogovarjal in dogovoril z dr. Mačkom, Ker v ponedeljek, 1. maji, tiskarni ni delajo, izide prihodnja Številka »Slovenca« v sredo zjutraj škof dr. Rozman v Novem mestu Novo mesto, 29. aprHa. Z današnjim dnem se je začelo v novomeški dekaniji birmanje. V Novo mesto, kjer bo birma- nje jutri, je prispel g. škof dr. Rožman po petih letih. Prirejen mu je bil veličasten sprejem. Novomešti proši g. Č e r i n mu je prišel nasproti do Mirne peči, na kar sta skupaj potovala v Novo mesto. V Novem mestu ga je sprejela mladina osnovne in meščanske šole z učiteljskim zbo-rom, in sicer šolskim upraviteljem g. 2 u k o v -cem in začasnim upraviteljem meščanske šol® g. prof. Z a r g a ; e m na čelu Pred stopniščem kapiteljske cerkve ga je pozdravil z lepim na- šo gospodje iz združeno opozicije in JNS stopili I govorom župan dr. Po 1 e m š e k. V imenu Fan-vstran ter se čisto odkrito kujajo. Topa ne bo ne | tovskih odsekov ga je sprejel prof. Bajuk, na- za Hrvate, ne za Slovence, ne za Srbe, ne za Jugoslavijo nobena škoda. Njihov dosedanji pristaš v Belgradu, dr. Ribar, je te dni zapisal v listu »So-cijalni Vesnikt, da je ta opozicija rahitična ter je najbolje, če čimprej izgine. Torej nam bližnji dnevi utegnejo prinesti še mnogo novega. Bog daj, da bi bilo novo boljše in srečnejše, kakor je bilo dosedanje, dasi bo treba še mnogo pogajanj, preden bo vsa stvar popolnoma urejena. Slovenci, Hrvati in Srbi v Ameriki skupno manifestirajo za Jugoslavijo Newvork, 29. aprila. (Posebno poročilo agenciji Avali). Naše največje narodne organizacije v USA, »Hrvatska bratska zajednicat, »Kranjsko-Slovenska katoliška jednotac in »Srpski narodni savez< so sklicale za nedeljo 7. maja velik ljudski shod v Pittsburgu, da bodo manifestirale ljubezen do skupne domovine r njeni svobodi in edinosti. Oklic so podpisali predsedniki teh organizacij; v njem se poudarja, da organizacije obljubljajo svoji stari domovini pomoč na Tseh poljih pri delu za njeno srečnejšo in lepšo bodočnost. Člani teh organizacij žele s to manifestacijo pokazati, da stoje složno na braniku svoje_ stare domovine, njenega edinstva, njene svobode in neodvisnosti. To bo v zadnjih letih prvi skupni shod največjih srbskih, hrvatskih in slovenskih narodnih organizacij v USA. Predsednik vlade na kmetijski razstavi v Novem Sadu Belgrad, 29. aprila, m. Danes ob pol ene po>poldne se je pripeljal v Novi Sad na IX. mednarodno kmetijsko in živinsko razstavo predsednik vlade in notranja minister Dragiša Cvetkovič. Predsednik vlade si je ob spremstvu prosvetnega, k medijskega ministra in bana donavske banovine ogledal razstava Zagrebški velesejem odprt Zagreb, 29. aprila, b. Danes ob 11 dopoldne je bil v prisotnosti trgovinskega ministra Jevrema Zobozdravnik dr* Avgust Schweiger Kočevje 140 ne ordinira do 10. ma|a Tomiča odprt 31. zagr»h#H'i sejma' S velesejem. Pr«,dsestavljen za poveljnika prvega konjeniškega polka kraljeve garde. G. polkovnik Tonči Kokalj je prvi Slovenec ki je postavljen za poveljnika polka v kraljevi gardi. Ob odhodu iz dvorske službe je bil g. polkovnik odlikovan z redom Jugoslovanske krone III. stopnje. Za naše bolnišnice Belgrad, 29. aprila, m. Minister za socialn« skrbstvo in ljudsko zdravje je iz posojila za dN žavne bolnišnice dodelil za Slovenijo sledeče vso^ te: za bolnišnico v Ljubljani 3.1 milij. din, za bolnišnico v Novem Celju 964.000 din, za razširitev umobolnice na Studencu v Ljubljani 6 milijonov 604.000 din. Stoletnica državnega sveta Belgrad, 29. aprila, m. Ob stoletnici ustanovitve državnega sveta je imel danes državni svet slavnostno sejo, ki 60 6e je udeležili vsi Slani in referenti državnega sveta. Na seji je predsednik dr. Sagadin imel govor, v katerem je podal pregled razvoja državnega sveta od ustanovitve do danes, vse njegovo delovanje v predvojni Srbiji, zatem pa v Jugoslaviji. Na sejii 60 sklenili, da bo proslava stoletnice še v širšem obsegu. V ta namen je bil izvoljen tudi poseben odbor. Belgrad, 29. aprila, m. V današnjih »Službenih novinahe so bjavljena pravila o diplomskih izpitih za učiteljice gospodinjskih šol in tečajev« Zmaga slovenskih lahkoatletov v Trstu V lahkoatletskem dvoboju Julijska Benečija : Dravska banovina so prvi dan zmagali Slovenci z 41:29. Tret, 29. aprila. Danes popoldne ob 16.30 se je začelo lahko-atletsko tekmovanje med Jul. Benečijo in dravsko banovino. Julijsko Benečijo je zastopal predvsem tržaški klub Giovlnezza, okrepljen z nekaterimi dobrimi italijanskimi lahkoatleti. Prvi dan je dal rezultat 41 : 29 točk za dravsko banovino. Organizacija je bila dobra. Prva točka: tek na 110 m čez zapreke: 1. Ober-weger (Julijska Benečija) 15.8; 2. Pleteršek (dravska banovina) 16.1; 3 Pellarini 2 (Jul. Ben.) 17.1; 4. Lončarič (dravska banovina) 18.3. Pleteršek si je nekoliko poškodoval nogo in ni mogel nastopiti v ostalih točkah. Upamo, da bo jutri že lahko zopet nastopil. Stanje točk 6:4 za Julijsko Benečijo. Druga točka: troskok: 1. Vukčevič (dravska banovina) 14:04; 2. Pellarini 1 (Jul. Ben.) 13.60; 3 Smolej (dravska banovina) 13.01; 4. Colanti (jul Ben ) 13. Zelo lepo je skakal Vukčevič in je prehitel Pellarinija v piedzadnjem skoku. Stanje točk 10:10. . „ /j i Tretja točka: met kopja: 1. Mausar (dravska banovina) 47.40: 2. Lantierl (Jul. Ben.) 45.07; 3. Parini (Jul. Ben.) 42.09; 4 Lužmk (dravska banovina) 41.34. Mausar je vodil od začetka do konca Stanje točk 15.15. Začelo je močno delevati in je deževalo vse popoldne ter je bilo tekmovanje ■ nln nnam nrrn^pnfl. „ Četrti točka: tek na 10.000 metrov: 1. Bručan (dravska banovina) 35.4.1; 2. Furlani (Jul. Ben.) 35.15.4; 3. Kvar (dravska banovina) 35.33.6; 4. Ma-covez (Jul. Ben.) 37.16.2. Med Bručanom in Fur-lanijem je bila zelo huda borba. V krasnem 6tilu pa je tekel Kvas. Stanje točk 21:19 za dravsko banovino. — Izven konkurence sta tekla Giorget in Per. . Pela točka: tek na 100 metrov: 1. Kling (dravska banovina) 11.3; 2. Rašič (dravska banovina) 11.4; 3. Furlani (Jul. Ben) 115: 4. Rogo (Jul. Ben.) 11.6. Odličen uspeh je imel Rašič, ki nas je z dobrim časom zelo presenetil. Stanje točk 28:22 za dravsko banovino. gesta točka: tek na 1500 m, to je bila najlepša točka dneva. 1. Goršek (dravska banovina) 4 14 3- 2 Košir (dravska banovina) 4.14.3; 3. Polli (Jul. Ben.) 4 28.4; 4. Domaggio (Jul. Ben.) 4.27.3. Prva dva sta dosegla isti čas Borila sta se za prsa. Tekla sta izredno lepo. Na koncu pa je vendar bil prvi Goršek zaradi dolgih nog. Stanje točk 35:25 za dravsko banovino. Sedma točka: tek na 400 metrov čez zapreke: 1. Skušek (dravska banovina) 59.3; 2. Colantti (Jul. Ben) 59.8; 3. Urbančič (dravska banovina) 61.1; 4. Ferluga (Jul. Ben.) 66.2. Stanje točk 41.29 za dravsko banovino. Jutri se bo dvoboj nadaljeval ob 9.30 ter popoldne ob 14.30. Razpoloženje tekmovalcev je zelo dobro Potjomkin na Balkanu Zanimiva ozadja nenadnega zanimanja Sovjetske Rusije za južnovzhodno Evropo. — V službi angleške politike Sofija, 29. aprila. TG. Veliko senzacijo je tukaj vzbudil nenadni obisk, ki ga je napravil v bolgarski prestolici pomočnik zunanjega komisarja sovjetske vlade Potjomkin na svoji poti v Ankaro. Potjomkin je bil v Sofiji vsega skupaj 9 ur in je bil stalno v razgovorih z bolgarskim ministrskim predsednikom Kjuseivanovim, odnos-no z bolgarskimi in sovjetskimi diplomati. Pri svojem odhodu iz Sofije je bil Potjomkin, molčeč, le to je izdal, da se bo na povratku iz Ankare spet oglasil v Sofiji, da bo bolgarski vladi |>oročal o uspehih svojih posvetov v Turčiji. Iz vseh balkanskih prestolie, tako piše »Havas«, je nenadni prihod sovjetskega državnika na Balkan povzročil iznenadenje. Saj se je zgodilo prvič, da je aktivni sovjetski voditelj zunanje politike (Litvinov je samo še po imenu zunanji komisar, med tem ko vodi zunanjo politiko njegov pomočnik Potjomkin) prišel na Balkan. Sovjetska Rusija je s tem prevzela diploma-tična pota carske Rusije, ki je balkansko področje vedno smatrala za življenjsko področje ruskega imperiju. Čeprav o Potjomkinovih razgovorih, ki Jih Je imel v Sofiji in jih bo po svojem obisku spet imel z bolgarsko vlado, ni bilo izdano nobeno uradno poročilo,, menijo v poučenih diplomatskih krogih, da je Potjonikinovo potovanje v tesni zvezi z angleško-francoskim jamstvom za romunske mejo kakor tudi s zadržanjem Bolgarije v vprašanju Dobrudže in izhoda na Egejsko morje. Sovjetska Rusija je namreč angleški vladi postavila nekatere pogoje za svoje sodelovanje pri obkoljevalni fronti proti Nemčiji. Med temi pogoji je bil tudi ta, da se zavaruje sovjetskemu brodovju svoboden izhod skozi dardanelske ožine, angleškim in francoskim ladjam pa zajamči svoboden prehod v Črno' morje. Ko se je Anglija obrnila na Turčijo z vprašanjem, če je Turčija pripravljena sodelovati v navedenem duhu. Je turška vlada odgovorila, da bo glede Dardanel in Bosporja ravnala tako, kakor bo predlagala Sovjetska Rusija, s katero je Turčija tesno povezana in ki ima poleg Turčije v Cmem morju najbolj bitne življenjske interese. Predro pa je sovjetska vlada Angliji dala končnovcllavni odgovor, se je hotela sama prepri- čati o položaju na Balkana. Hotela je zvedeti za razpoloženje v Romuniji, ki ji Anglija more pomagati samo, če so Dardanele za angleško brodovje odprte. Hotela se je poučiti o zadržanju Bolgarije, skozi katero bi Nemčija v morebitni vojni lahko prodrla do Črnega morja, če bi se Bolgarija predala sodelovanju z Nemčijo in Italijo. Hotela se je posvetovati še s Turčijo, kako ona gleda na položaj na Balkanu. Potjomkin se bo na svojem povratnem potovanju verjetno ustavil še v Bukarešti, da z Romunijo razčisti nekatera vprašanja. Še le potem bodo padle končnoveliavne odločitve med Sovjetsko Rusijo, Anglijo, Francijo, Poljsko in Turčijo. Na merodajnih mestih balkanskih prestolnic so mnenja, da je Potjonikinovo potovanje napoved večjega diplomatičnega delovanja Sovjetske Rusije v vzhodni in južnovzhodni Evropi. Romunija siejkoprej čaka Pariz, 29. aprila. Romunija se še ni odločila, ali naj pristopi k varnostnemu bloku proti Nemčiji ali ne Romunski zunanji minister Gafencu, ki je 28. t. m. zvečer odpotoval iz Pariza v Rim, kjer bo zaključil svoje potovanje po evropskih prestolnicah, je dal uradno izjavo, v kateri pravi, da se niti v Parizu niti v Londonu in Berlinu ni pogajal in ni sklepal nobenih dogovorov, ampak da je bilo njegovo potovanje zgolj informativnega značaja. Povsod — pravi — je našel veliko razumevanje za politiko, ki Jo danes Romunija vodi. Odnošaji med Francijo in Romunijo so siejkoprej prijateljski in prisrčnejši nego kdaj koli. Gafencu je imel razgovore e trgovinskim ministrom, kako bi se gospodarski odnošaji med Romunijo in Francijo še bolj razvili Gafencu je tudi dejal, da j« močna Francija veliko Jamstvo za mir. Nova nemška križarka Hamburg, 29. aprila. AA. DNB: V tukajšnji ladjedelnici so danes opoldne spustili v morje krl-žarko »Admiral Hipper*. Križarka ima 10.000 ton. Velik ciklon Mežico, 29. aprila. AA. Havas: Ciklon je opn-etošil severne kraje države Nuevo Leon v dolžini 120 in širini 80 km. Vihar je uničili vse posevke in živino. Pretrgane so vse prometne, telefonske in brzojavne zveze. Sest ljudi je ubitih, 31 pa ranjenih. > Sreča je delila nagrade! r Ljubljana, 29. aprila. Pričakovanje naSih naročnikov, kupovalcev ln Čitateljev, kakšen bo uspeh »Slovenčevega« nagradnega žrebanja je bilo zelo veliko.. Mnogi naši naročniki so prišli danes ob pol 2 popoldne v prostore naše uprave, da sami nadzorujejo, če je žrebanje pošteno ali ne. Imamo tudi hudega vratarja, ki ne spusti slehernega človeka v tiskarno. Toda g. vratar se je danes udal ter je spustil nekaj naših naročnikov na kraj žrebanja, kjer je bila že komisija. Tam so bili zbrani g. notar Hafner, g. kanonik Zupan in inž. Sodja ter zaupniki naših naročnikov — člani komisije: gg. Franc Mlakar iz Hrastnika, Viktor Zahradnik iz Sp. Šiške, Železnikarjeva ul. 14, Alojz Ferbeža iz Malega vrta v občini Šmarje Sap in Ivan Avguštin iz Reteč pri Škofji Loki. Gdč. Marija Trtnikova se letos veseli svoje pete pomladi. Ko smo jo pred dobrim letom dni prosili, naj potegne sem in tja kakšno številko iz polnega koša srečk, se je kar ustrašila svoje velike odgovornosti. Letos pa je bila pogumna, kar se je le dalo. Menda se je kar navadila na svojo usodo, da deli srečo naročnikom »Slovenca«. Niti ena solzica ji ni spolzela po ličku, sicer pa je bil za vsak slučaj zraven očka, ki jo je bodril. Žrebanje se je začelo nekako ob pol 2 in se je nadaljevalo vse popoldne. Naš ravnatelj inž. Sodja je budno pazil, da vendar ne bo kakšne »goljufije«. Zadnjič so se »Kranjci« pritožili, da so skoraj vse »Slovenčeve« nagrade pobrali »Štajerci«. Naj bo kakorkoli, res pa je, da eo ti presneti Mariborčani nam Ljubljančanom odnesli najlepše dobitke. Letos pa smo uredili drugače: vsakemu okraju svoje. Ne bodo prikrajšani ne Ljubljančani in ne Mariborčani, ne Štajerci in ne Kranjci in ne tisti Slovenci, ki žive v ostalih delih naše države in ne oni, ki žive v inozemstvu. Vse je bilo tako urejeno, da so bile nagrade sorazmerno razdeljene v 10 skupin .po 26 nagrad po vseh slovenskih krajih. Povrh tega pa je bilo razdeljenih še 41 nagrad, ki niso poznale nobenega obzira na kraj in ki so kar na slepo srečo zadele svoje lastnike. Sreča je muhasta. Gospodična Marija je izvlekla iz vreče srečk številko, za katero smo se skoraj prestrašili. Samo za las je manjkalo, pa bi morali pokloniti prevzv. škofu dr. Rozmanu lepo darilo. Izkazalo se je končno, da je naročnica na to številko neka skromna ljubljanska družina. Zelo smo se hudovali na naše Amerikance, ki so odnesli eno darilo. Amerikanskim Slovencem nekoliko kranjske nevoščljivosti, toda hkratu tudi dosti prisrčnili čestitk. Tako je šlo žrebanje naprej in nam, ki smo na Kranjsliem doma, je kar hudo. Štajerci so odnesli tudi letos lepo število nagrad, in čudna usoda je nanesla, da so Slovenci, ki bivajo v Jugoslaviji izven Slovenije in ki so tudi naročniki »Slovenca«, prav dobro odrezali. Pa jim od srca privoščimo! Torej, Štajerci In vui drugi dragi nači naročniki, na svidenje pri prihodnjem »Slovenčevem« žrebanju! k 6. nagrada: knjižna zbirka — Skalar Josip, Res- ljeva 13/1, Ljubljana. 7. nagrada: knjižna zbirka — Petek Milan, Ilirska ulica 18, nova hiša, Ljubljana. 8. nagrada: knjižna zbirka — Petelin Marija, Cesta 29. oktobra 31, Ljubljana. S. nagrada: garnitura jedilnega pribora v latulji — Pestotnik Ivan, Mirje 19, Ljubljana. 10. nagrada: garnitura jedilnega pribora (6 parov) — Voje Ignacij, Koritkova 3, nova hiša, Ljubljana. 11. nagrada: garnitura kuhinjske posode (9 koe.) — Ožbalt Andrej, Trševa 88, Ljubljana (nov). 12. nagrada: garnitura kuhinjske posode (7 kos.) — Uranič Pavla, gost, Miklošičeva cesta 18, Ljubljana. Skupina 5 i i. nagrada: dvokolo — Elizabeta Kač, Gotovlje 118, Želec. а. nagrada: žepna aH zapestna ura i—i Frane Kalan, Vrbje 35, Žalec. 3. nagrada: žepna ali zapestna ura i—i Andrej Tavšič, Velenje. 4. nagrada: knjižna zbirka ,—i Anton Veber, Cesta na Dobravo, Celje. 5. nagrada: knjižna zbirka — Henrik Hofbauer, Frankolovo, Celje. б. nagrada: knjižna zbirka — Anton Novak, Ka-menica 2, Braslovče. 7. nagrada: knjižna zbirka — Ivan Klenovšek, Vel. Širje 1, Zidani most. Izid nagradnega žrebanja,,Slovenca" ki je bilo dne 29. aprila 1939. ob pol 2. pop. Skupina Is 3. 4. 5. 6. 7. 8. S. 10. TL a ia 14 15. It YL 18. 19. 20. 31. 22. 23. 24. 25. 26. nagrada: dvokolo — Kamenšek Frane, trg., Einspilerjeva 20-1, Ljubljana, nagrada: žepna ali zapestna ura — Bajda Marija, hodi ponj, Ljubljana, nagrada: žepna ali zapestna ura — Bizovlčar Ivan, Kolezijska ulica 16, Ljubljana, nagrada: zbirka knjig — Ing. Kham Vilko, Sv. Petra 11, Ljubljana. nagrada: zbirka knjig — Marolt Frane, Gerbi- čeva 23, Ljubljana. nagrada: knjižna zbirka — Prof. Koletič Josip, Križevniška 11-11, Ljubljana, nagrada: knjižna zbirka — Jovan Marija (nova), Hrvatski trg 1, Ljubljana, nagrada: knjižna zbirka — Avbelj Marija, Kolodvorska ul. 20, Ljubljana, nagrada: garnitura jedil, pribora v šatulji — Markolčič Anton, Jegličeva 10, 4. stop., Ljublj. nagrada: garnitura jedil, pribora (6 parov) — Kos Vladko, uradnik, Dolenjska e. 50, Ljublj. nagrada: garnitura kuhinj, posode (9. kom.) — Klun Franc, Friškovec 4, Ljubljana, nagrada: garnitura kuhinj, posode (7 kom.)" >— Hafner A polonija, Prisojna 5, Ljubljana, nagrada.' garnitura kuhinj, posode (9. kom.) — Grobelnik Marija, Cojzova 1, Ljubljana. " nagrada: garnitura za črno kavo — Jeraj I., ■mlekarna Kovačič, Masai"ykova 12, Ljubljana, nagrada: garnitura za čaj (pisana) — Bukovic Anton, Streliška 8-1, Ljubljana. nagrada: garnitura za belo kavo "(pisana) 1— Kolar Terezija, Hrenova ul. 3-1, Ljubljana, nagrada: brzoparilnik — Bahar Luca, Hranil-niška 12, Ljubljana. nagrada: garnitura za čaj (s srebrnim robom) — Dobejc Osvald, trg., Stiška 1, Ljubljana, nagrada: blago za obleko — Gerber Matija, Kongresni trg 4, Ljubljana. nagrada: Platno za 4 posteljne rjuhe — Dr. Kunst Alojzij, zdrv., drž. bolnišnica, Ljublj. nagrada: platno za 4 posteljne rjuhe — Mula-ček Fr., polkovnik, Cesta na Rožnik 3, Ljublj. nagrada: platno za 4 posteljne rjuhe — Kavčič Adolf, Vegova 10-1, Ljubljana, nagrada: par čevljev — Klatzer Marija, Sva-bičeva 7, Ljubljana. nagrada: parčevljev — Lunder Joslpina, Blei- vveisova 20, Ljubljana. nagrada: par čevljev — Bauer Matilda, Tabor 3, Ljubljana. nagrada: par čevljev — Gosti? Anton, Herber- steinova 4, Ljubljana. Skupina 2: L nagrada: dvokolo — Vilhar Pavla, učiteljica, Stožice 145, Ježica. 2. nagrada: žepna ali zapestna ura — Pintar Janko, Celovška 90, Šiška. 3. nagrada: žepna ali zapestna ura — Cerar Danilo, Cesta na Dobrovo 6, Vič. 4 nagrada: zbirka knjig — Zaminovič Krsto, Pod Ježami 9, Moste. S. nagrada: zbirka knjig — Skulj Marija, Glince, Tržaška 14, Vič. S. nagrada: knjižna zbirka — dr. Mavri Anton, Podlimbarskega 21, Šiška. 7. nagrada: knjižna zbirka: Breceljntk Alojzij, Celovška 93, Šiška. 8. nagrada: knjižna zbirka — Zidan Tone, Ste-panja vas 63 (nov). t. nagrada: garnitura jedil, pribora v iatulJI — Beer Franc, Šmartno 46, Št. Vid nad Ljubljano (nov). 10. nagrada: garnitura jedil, pribora (6 parov)" — Skalec Kristina, Medno, Št. Vid nad Ljublja-nov (nov). 11. nagrada: garnitura kuhinj, posode (9. kom.) — Naglič Jože, Dravlje 97, Št. Vid nad Ljubljano. 12. nagrada: garnitura kuhinj .posode (7. kom) — Leskošek Jakob, Ježica 14. 13. nagrada: garnitura kuhinj, posode (9. kom.) — Lenče Feliks, Kleče 10, Ježica. 14. nagrada: garnitura za črno kavo — Sever Matevž, Jarše 55, Moste. 15. nagrada: garnitura za čaj (pisano) — Miss Marjeta Kvas, New Rochelle N. Y. 19. Pro-mium Point Park. 16. nagrada: garnitura za belo kavo (pisana) — Karpe Karel, Zaloška 115, Moste. 17. nagrada: brzoparilnik — Tršan Dominik, Pov-šetova ulica, nova hiša, Moste. 18. nagrada: garnitura za čaj (s srebrnim robom) — Peteline Ana, gost »Pod Skalco«, Gosposka ulica 19, Ljubljana. -'t >'7 •< Na j č i ste j š d b e I Sna je b e 1 i h a g "Y/.;. 13. nagrada: garnitura kuhinjske posode (9 kos.) — Dr. Vogelnik Adolf, Gledališka 16/IV, Ljubljana. 14. nagrada: garnitura za črno kavo — Dr. Prodan, Palača Grafike, Masarykova, Ljubljana. 15. nagrada: garnitura za čaj (pisano) — Primožič Marija, Poljanska cesta 15, Ljubljana. 16. nagrada: garnitura za belo kavo (pisana) — Inž. Rustia Josip, Vrtača 17, Ljubljana. 17. nagrada: brzoparilnik — Šolar Rudolf, Povše-tova 1, Ljubljana. 18. nagrada: garnitura za čaj (s srebrnim robom) — Steska Viktor, Florjanska ul. 18, Ljubljana. 19. nagrada: blago za obleko — Paternoster Fani, Prešernova 40, Ljubljana (nova). 20. nagrada: platno za 4 posteljne rjuhe — Dr. Skumovič Anton, Masarykova, hotel Metropol, Ljubljana. 81. nagrada: platno za 4 posteljne rjuhe — Poni-kvar Cirii, Herbersteinova 4/II, Ljubljana. 22. nagrada: platno za 4 posteljne rjuhe — Dr. Vor-šič Josip, Gledališka 16/V, Ljubljana. 23. nagrada: par čevljev — Prosen Ivan Gerbi-čeva 44, Ljubljana.' 24. nagrada: par čevljev — Šink Ivanka, Tržaška cesta 29/1, Ljubljana. 25. nagrada: par čevljev — Vreča Oton, Gradišče št. 8 b/III, Ljubljana. 86. nagrada: par čevljev — Pečovnlk Albert, Tyr-ševa 48, Ljubljana. V soboto 3. junija 1.1. ob otvoritvi Ljubljanskega velesejma, bo Izšla posebna števHka »Slovenca«) posvečena naši beli L|ubl]anl. - Ta številka bo Izšla v povečanem obsegu In podvojeni nakladi. Vabimo vsa podjetja, da prihranijo oglase za to številko »Slovenca«, ki bo predstavila našo slovensko prestolnico ostali Jugoslaviji ob priliki gospodarske manifestacije — ki jo gledajo vsi v Ljubljanskem velesejmu! 19. nagrada: blago za obleko — Zalaznik Franc, tapetnik dekorater, Št. Vid nad Ljubljano. 20. nagrada: platno za 4 posteljne rjuhe — Šolar Jakob, profesor, Št. Vid nad Ljubljano. 21. nagrada: platno za 4 posteljne rjuhe — Inž. Poženel Ivan, Mahničeva 24, Moste. 22. nagrada: platno za 4 posteljne rjuhe — Sta-novnik Josip, Predovičeva 18, Moste. 23. nagrada: par čevljev — Mlakar Vekoslav, Ko-roščeva 8, Moste. 24. nagrada: par čevljev — Musič Ivan, posestnik, Aleševčeva 30, Ljubljana 7. 25. nagrada: par čevljev: Sotler Adolf, Cankarjeva št. 7, I. nad., Moste. 26. nagrada: par čevljev — Druzovič Jože, Goriška 29, Ljubljana 7. Skupina 3: 1. nagrada: dvokolo — Podboj Josip, Vrhovčeva št 11, Ljubljana. 2. nagrada: žepna ali zapestna ura — Učit. zbor II. drž. real. gimn., Poljanska cesta, Ljubljana. 3. nagrada: žepna ali zapestna ura — Predikaka Ivan, Žitnikova 3, Ljubljana. 4. nagrada: zbirka knjig — Sušnik Rihard, lekarnar, Marijin trg, Ljubljana. 5. nagrada: zbirka knjig — >USit. tovariš«, uredništvo, Frančiškanska 6/1, Ljubljana. Pod pokroviteljstvom gospoda predsednika senata dr. Antona Korošca bo dne 14. maja t. L banovinska skupščina mladinske JRZ združena z velikim zborovanjem, Mladina JRZ, Iči je pokazala veliko vnemo za politično delo, lci je pokazala svojo strumno organiziranost po vsej Sloveniji že pri neštetih političnih manifestacijah, zlasti pa pri decembrskih volitvah, se bo ta dan zgrnila v Celju, kjer hoče pred svojimi voditelji, zlasti pa svojemu narodnemu voditelju, pokazati sadove svojega dela. Naj ne bo ta dan občine, ki po svoji mladinski JRZ organizaciji ne bi bila zastopana v Celjn. — Člani MJRZ1 14. maj je naš dnn, nnš praznik, ki gn moramo polnoštcvilno praznovati v Celju, zbrani okrog narodnega voditelja dr. A. Korošca! Skupina 4: 1. nagrada: dvokolo — Roza Tvrla, Gor. Sava 49, Kranj. 2. nagrada: žepna ali zapestna ura — Praprot- nik Janez, Hudo 3, Križe na Gorenjskem. 3. nagrada: žepna ali zapestna ura — Ludvik Kaber, Godešič 61, Škofja Loka. 4. nagrada: knjižna zbirka — Kastelic Ivan, Sp. Trg 37,' Škofja Loka. 5. nagrada: knjižna zbirka — Vineeneij Tišler, Lom 2, Tržič. 6. nagrada: knjižna zbirka — Anton Hrovat, Gorica 14, Radovljica. 7. nagrada: knjižna zbirka: Anton Demšar, Sup-nik, Zasip, Bled. 8. nagrada: knjižna zbirka — Marija Oražem, Hotel Triglav, Jesenice, Gorenjsko. 9. nagrada: garnitura kuhinjske posode (13 kosov) — Miha Pretnar, Nmenj 10, Bohinjska Bistrica (nov). 10. nagrada: garnitura jedilnega pribora (6 parov) — Nežka Nagode, Tržič. 11. nagrada: garnitura kuhinjske posode (9 kosov) — Marija Ravnik, Bohinjska Bistrica 30. 12. nagrada: garnitura kuhinjske posode (7 kosov) — Leopold Hrastnik, Zagorice štev. 19, Bled I. 13. nagrada: garnitura kuhinjske posode (9 ko- bov) — Marija Rabič, Aljaževa 8, Jesenice-Fužine. 14. nagrada: garnitura za črno kavo — Marquise de Crequi, Grad Podvin, Radovljica. 15. nagrada: garnitura za čaj (pisana) — Preželj Jakob, Mrzli Sludenec, Pokljuka. 16. nagrada: garnitura za belo kavo (pisana) — šober Leopold, Obrtniška 13, Jesenice Fuž. 17. nagrada: brzoparilnik — Tinca Lipovšek, Kranj. 18. nagrada: garnitura za čaj s srebrnim robom — Zupan Franc, Grad 65, Bled I. 19. nagrada: blago za obleko — Mrak Pavel, trg., Gaberk, Škofja Loka. 20. nagrada: platno za 4 posteljne rjuhe — Jernej Dagarin, Puštal 46, Škofja Loka. 21. nagrada: platno za 4 posteljne rjuhe — Rudolf Presterl, zdravilišče Golnik. 22. nagrada: platno za 4 posteljne rjuhe — Gornik Franc, župnik, Begunje pri Lescah. 23. nagrada: par čevljev: Berce Janez, Radovljica št. 5. 24. nagrada: par čevljev: Blažič Henrik, Kranjska gora 31. 25. nagrada: par čevljev — Frčej Jože, Višelnica, Gorje. 26. nagrada: par čevijev — Babnik Ivan, Bied II. 8. nagrada: knjižna zbirka ,— Alojzij Vidmar, žand. Staniča, Bizeljsko. 9. nagrada: garnitura kuhinjske posode (13 kosov) — Leopold Veber pri tvrdki Braun, Celje. 10. nagrada: garnitura kuhinjsko posode (9 kosov) — Slavko Janžekovič, Vodnikova, Celje. 11. nagrada: garnitura kuhinjsko posode (9 kosov) — Anton Lečnik, Glavni trg, Celje. 12. nagrada: garnitura kuhinjske posode (7 kosov) — Jožko Mlinaršek, Šalek, Velenje. 13. nagrada: garnitura kuhinjske posode (9 kosov) — Josip Lončarič, župnik, Sv. Jedert, Laško. 14. nagrada: garnitura za črno kavo — Jože Uran- kar, na Tal>or 71, Laško. 15. nagrada: garnitura za čaj (pisana) — Anton Bibič, Globoko, Brežice. 16.nagrada: garnitura za belo kavo (pisana) — L. Langus, Šoštanj. 17. nagrada: brzoparilnik — Ivan Čater, Babno 8, Celje. 18. nagrada: garnitura za čaj s srebrnim robom — Albert Planer, Sv. Pavel pri Preb. 19. nagrada: blago za obleko — J. Respet, Sveti Pavel pri Preb. 66. 20. nagrada: platno za 4 posteljne rjuhe — Franjo Urlep, župnik, Dobrna pri Celju. 21. nagrada: platno za 4 posteljne rjuhe — Franc Milavec, Mohorjeva tiskarna, Celje. 22. nagrada: plalno za 4 posteljne rjuhe — Kosi Alojzij, Šoštanj. K. nagrada: par čevljev — Rihard Nardin, Kralja Petra cesta, Celje. 24. nagrada: par čevljev — Leopoldina Friedel, Hrib sv. Jožefa 3«, Celje. 85. nagrada: par čevljev — Berger Ivan, Trbovlje I. 26. nagrada: par čevljev — Rafael Skrb«, rezerv, podporučnik II. pl. bater., Slov. Bistrica. Skupina 6: 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. nagrada: dvokolo — Klančnik Franc, Mejna ul. 6, Pobrežje, Maribor. nagrada: žepna ali zapestna ura — Florjan-čič Janež, Ob Brodu 3, Maribor, nagrada: žepna ali zapeslna ura: Brišnik Zlata, Slovenska ulica 11, Maribor, nagrada: knjižna zbirka — Bende Josip, Dušanova ulica 5, Maribor. nagrada: knjižna zbirka — Koren Franc, Gosposka ul. 16, Maribor. nagrada: knjižna zbirka — Golež Ana, Magda-lenska 19, Maribor. nagrada: knjižna zbirka •— Lanjšič Srečko, Vildenreinerjeva 15, Maribor, nagrada: knjižna zbirka — Špringer Ivan, Razlagova 14, Maribor. nagrada: garnitura kuhinjsko posode (13 kom.) — Tovornik Martin, Aleksandrova 24, Maribor, Krčevina. nagrada: garnitura kuhinjske posode (9. kom.) — Smerdu Jožef, Radvauska, Maribor, nagrada: garnitura kuhinjske posode (9. kom.) —Svilak Štefan, Razlagova, Maribor, nagrada: garnitura jedilnih žlic v šatulji (6 kom.) — Anian Josip, Betnavska 63, Maribor, nagrada: garnitura kuhinjske posode (9 kom.) — Lesar Anton, Ciril Metodova, Studenci pri Mariboru. nagrada: garnitura za črno kavo — Kovač Alojzij, Frankopanova 15, Maribor, nagrada: garnitura za čaj (pisana) — Ribič Franc, Terstenjakova 9, Maribor, nagrada: garnitura za belo kavo (pisana) — Fikonja Franc, Podbreška c. 20, Maribor, nagrada: brzoparilnik — Zorko Tone, Košaki 83, Maribor. nagrada: garnitura za kompot — Germ Rudolf, Delavska 18, Maribor, nagrada: blago za obleko — Sajovec Franc, Dobrava 22, Tezno, Maribor, nagrada: platno za 4 posteljne rjuhe — Kreft F'ranc, Aleksandrova 20, Maribor, nagrada: platno za 4 posteljne rjuhe — Stot-par Jože, Gosposvetska 14, Maribor, nagrada: plalno za 4 posteljne rjuhe — Žižek Kari, Malečnik, Sv. Peter, Maribor, nagrada: par čevljev — Križnič Alojzij, Dajn-kova 10, Maribor. nagrada: par čevljev — Emeršič, gost., Aleksandrova 18, Maribor. nagrada: par čevljev — Dr. Ipavic Benjamin, Tomšičev drevored, Maribor, nagrada: par čevljev — Drev Franjo, Strosma-jerjeva 10, Maribor. Skupina 7: 1. nagrada: dvokolo — Levanič Franc, Turški vrh, Zavrče. 2. nagrada: žepna ali zapestna ura — Aleksander Keleman, Križevci, Prekm. 2 3. nagrada: žepna ali zapestna ura — Ing. Šetinc Anion, Šumska uprava. Dol. Lendava. 4. nagrada: knjižna zbirka — Blatnik Ignacij, oddelek fin. kontrole, Kastav, Sav. ban. 5. nagrada: knjižna zbirka — Kalan Maks, Ve-limlje. Zet. ban. 6. nagrada: knjižna zbirka — Zadružna gospod, banka, |K»iružnica, Split. 7. »MTfls: knjižna zbirka — Trop Ognjedmv, Pavlovpki vrh, Ivanjkovci (nov). 8. nagrada: knjižna zbirka — Vričko Rlk«, FoJ-nica, l)rin. ban. 9. nagrada: garnitura knhinj. posode (13. kom.) — Kampuš Emilija, sopr. fin. pregled., Ptujska gora. 10. nagrada: garnitura kuhinj, posode (9. kom.) — Sonja Morhar-Schwarz, Radgonska 3, Murska Sobota. 11. nagrada: garnitura kuhinj, posode (9. kom.) — Jerič Mihael, Gor. Lendava. 12. nagrada: garnitura jedlln. žile V latulfl (6 kom.) — Štefan Lejko, Dobrovnlk, Prekm. 13. nagrada: garnitura kuhinjske posode (9 kom.) — Stuheo Alojzij, Stara nova vas, Križevei. 14 nagrada: garnitura za'črno kavo — Ci mor man Frane, Dol Lendava. 15. nagrada: garnitura za Saj (pitana) — Škamlee Ognjeslav, Sv. Andraž v Hal. 16. nagrada: garnitura za belo kavo (pisana) Jurič Janez, Rogaševcl. 17. nagrada: brzoparilnlk — Ljudmila Kutin, Bi-strenica, Demir Kapija, Vardarska banovina. 18. nagrada: garnitura za kompot — .Verzel Alojzij, Mala Nedelja. 19. nagrada: blago za obleko — Marica dr. HaJ-Seva, Dol. Lendava. 20. nagrada: platno za 4 posteljne rjuba — Lov-rec Josip, Preska, Središče. 21. nagrada: platno za 4 posteljne rjuh* >— Gro-škovnjak Davorin, Dol. Lendava. 28. nagrada: platno za 4 posteljne rjuh« — Levan Anton, Žižki 26, Crensovci. 23. nagrada: par čevljev — Berden Joffko, kaplan, Hotiza, Dol. Lendava. 24. nagrada: par čevljev — VrtaSnfk Vika, Murska Sobota. 26. nagrada: par čevljev — Dr. Gernač Josip, Bm- čka Topola, Dunavska banovina. 26. nagrada: par čovljev — Snoj Ivan, Srbski trg 5, Ptuj (nov). Skupina 81 1. nagrada: dvokolo — Frane Kranjc, Bočna 44. 2. nagrada: žepna ali zapestna ura — Božidar Vauhnik, Sv. Jakob v Slovenskih goricah. 3. nagrada: žepna ali zapestna ura — Henrik Mohorič, Ceršak, St. Ilj v Slovenskih goricah. 4. nagrada: knjižna zbirka — Nabergoj Janko, Cirknioa 11, Št. Ilj v Slovenskih goricah. 5. nagrada: knjižna zbirka — Lipovec Martin, okrajno načelstvo, Slovenske Konjice. 6. nagrada: knjižna zbirka — Maks Mally, Zgornji Cmurek, Marija SneŽDa. 7. nagrada: knjižna zbirka — .VrSič Srečko, župnik, Marija Snežna. 8. nagrada: knjižna zbirka — Ivanka Ritonja, Celjska 17, Slov. gradeč. 9. nagrada: garnitura jedilnega pribora (6 parov) Vovk Miloš, Pilštanj 32. 10. nagrada: garnitura kuhinjske posode (9 kos.) — Sever Ivan, Marijin grad, Mozirje. 11. nagrada: garnitura kuhinjske posode (9 kos.) — SkulJ Marija, Kozje. It. nagrada: garnitura jedil. žile v SatuIJl (B kos.) — Slana Antonija, Stranice, Konjice. 18. nagrada: garnitura kuhinj, posode (9 kos.) — Podjavoršek Minka, Rogaška Slatina. 14. nagrada: garnitura za črno kavo — Bregant Marlea, učit., Orehova vas, Slivnica pri Marib. 15. nagrada: garnitura za Čaj (pisana) — Peter Ozebek, Vrtiče 24, Zg. sv. Kungota. 11 nagrada: garnitura za belo kavo (pisana) — Ivan Babnik, učit, Jarenina. 17. nagrada: garnitura za kuhinjo (16 kos.) Horvat Anton, mesar, Jarenina. 18. nagrada: garnitura za kompot — Ivan Kau-kler, Pekel, Poljčane. 19. nagrada: blago za obleko — PavIlB Vid, Ren>-šnik, Brezno. SO. nagrada: platno za 4 postetjns rjuh« — Bezjak Ivan, tvornica olja, Fram. 21. nagrada: platno za 4 post. rjuhe — Dr. Schrei-ner Hinko, Prevalje. 22. nagrada: platno za 4 posteljne rjuh* — Sokli? Jakob, župnik, Slovenj Gradec. 23. nagrada: par čevljev — Janez Rojs, Sv. Rupert, Sv. Lenart v Slovenskih goricah. 24. nagrada: par čevljev — Dalmatinski vinotoč kmet. vin. zadr., Dravograd. 25. nagrada: par čevljev — Anton Konečnfk, Ravne, Guštanj. 26. nagrada: par čevljev — Marko Žitnik, Venčesl., Slov. Bistrica. . ^ Skupina 9i 1. nagrada: dvokolo — Ivana MastnaS, StreTl- £ka 1, Novo mesto. 2. nagrada: žepna ali zapestna nra — Alojzij Movrn, Kot, Semič. 3. nagrada: žepna ali zapestna nra — Matevž Krek, Toplice, Dol. 4 nagrada: knjižna zbirka — Danica Kleferle, učit., Brusnice. 5. nagrada: knjižna zbirka — Fabijan-Znanc Mara, Stari trg pri Črnomlju. :______* r \___< T' l l . /"S 2| H PREDSTAV ob IO">l5l7l921h »La vlerg« tolle< od E. Bataillea v prekrasnem franc. filmu ZHKONOLOm V Idealni zasedbi: Viktor France«, Julietts Faber, Annie Dueauz — znana iz filmov »JEČA DREZ REŠETK« in >GREH<. I 18. nagrada: garnitura za belo kav« (pitana) — Dora Cibifi, Dr. Režekova 85, Novo mesto. 17. nagrada: garnitura ta kuhinjo (10 kosov) — Pavel Majnik, kavarna Koklič, Novo mesto. 18. nagrada: garnitura za kompot — Jože Man-delj, Trstenik 19, Mirna (nov). 19. nagrada: blago za obleko — Alojzij Zorko, čutna 3, Sv. Križ pri Kost. 20. nagrada: platno ca 4 posteljne rjuh« k— Andrej Zupančič, učit., Mokronog. >1. nagrada: platno za 4 posteljne rjuh« — Jan«* Mohar, kaplan, 6t. Jernej, Dol. 22. nagrada: platno za 4 posteljne rjuh« — Anton Žnidaršič, Župnik, Topla Reber, Start log pri Kočevju. 23. nagrada: par ievljev — Anton Martlnflfl, Gla- žuta, Dolenja vas pri Rib. 24. nagrada: par čevljev — Marija Peček, Velike Lašče 89. 26. nagrada: par tevtjev u Marija Smolnik, «31, Trebnje, Dol. 2«. nagrada: par t&rfje«r m Martin BriSM, Vas JI, Fara. Skupina 101 t nagrada: dvokolo — Ivan PrimoJM, w9t, D. M. Polje. ^ 2. nagrada: žepna aH zapestna m m Jakob Žitko, Verd 14, Vrhnika. 8. nagrada: žepna aH zapestna wra: Lo)m Rav potnik, poslov. Kmet. zadr., Medija Izlake. 4. nagrada: knjižna zbirka — Marija Lotrii, Co-šnjice 4, Železniki. 5. nagrada: knjižna zbirka — Frane ftmid, Belca 49 nad Škofjo Loka 6. nagrada: knjiž.na zbirka — dr. V. Btrnad, ban. zdrav, Železniki. 7. nagrada: knjižna zbirka — UrSka Mazovec, Perovo 45, Kamnik. S. nagrada: knjižna zMrka Gradec 94, Litija. bn Pratnfkar, >. nagrada: garnitura Jedilnega pribora (6 parov) _ Angela Sakotnik, ftol. oprav- Sava pri Litiji. 10. nagrada: garnitura kuhinjske posode (9 kosov) — Karel Znidar&lč, Obločiee, Grahovo. 11. nagrada: garnitura kuhinjske posode (9 kosov) — Martin Mole, Gor. Logatec 65 (nov). 11. nagrada: garnitura jedilnih žlic v Satulji (6 kosov) — Jože Pope t, Blatna Brezovica 28, Vrhnika. U. nagrada: garnitura knhinjsk« posode (9 kosov) — Anton Draov&ek, Šklendrovee, Zagorje ob Savi. 14. nagrada: garnitura za «rno kav® i— Frane Rode, Nožice 15, Radomlje (nov). 15. nagrada: garnitura za čaj (pisana) — Anton Jereb, Mali MengeS, Mengeš (nov). 10. nagrada: garnitura 7& belo kavo (pisana) t— dr. Maks Kremžar, Domžale (nov). 17. nagrada: garnitura za kuhinjo (16 kosov) — ing. Kobler, Litija . 18. nagrada: garnitura za kompot — Zora Kolar, učit., Zagorje ob Savi. 1». nagrada: blago za obleko m Frane Veres, Sostro, Dobrunje. 20. nagrada: platno za 4 posteljne rjuh« — Frane Presetnik, župnik, Stari trg pri Rakeku. 21. nagrada: platno za 4 posteljne rjuhe —• Štefan Keržin, učit., Dobrunje. 22. nagrada: platno za 4 posteljne rjuhe s-i Anton Kokalj, Vrh 6, Rovte nad Logatcem. 20. nagrada: par čevljev — Alojzij Rupar, gost, S t. Vid, Begunje pri Rakeku. 24. nagrada: par čevljev — Matija Podobnik, t«, Rakek 114. 25. nagrada: par čevljev — Josip Sodnik, gost, Litija. 2«. nagrada: par čevljev — Janez Kalan, kaplan, Zagorja, . , Glavne nagrade Za 41 glavnih nagrad so žrebali vsi naročniki skupaji T. nagrada: motorno kolo »Ard!e< — Smoli? Jož«, podpreglednik fin. kontrole, Ljutomer 108. 2. nagrada: mlatilnica — Ciril Schifrer, StražiSče pri Kranju. 3. nagrada: šivalni stroj — Jožef Herman, Oče-slavel, Ivanjci. 4 nagrada: šivalni stroj — PolenSek Ana, trg., Stara Loka 15, Škofja Loka. 6. nagrada: nevestina bala — Ozvald Maki, Lo-hen, Brezno. "■■/C/no Kocfe/fevo tel. 47-64im* Danes ob pol 8., pol S. hi pol 9. ari dva velefilma: Rumena zastava Sr^SS Reportaža o ljubezni S&pJiSf 11. nagrada: harmonika — 6talec Ivan, profesor, Cankarjeva 14, Maribor. 7. nagrada: nevestina bala — Janko Mirko, Smlednik. 8. nagrada: nevestina bala — RaJSp Ivam, Poljska cesta, Mosta. 9. nagrada: harmonika — Jermia Frane, Pivka, Naklo. 10. nagrada: harmonika — Senlca Vinko, Zale« 17. 11. nagrada: harmonika — Stalee Ivan, profesor, Poljanski nasip 12, LJubljana. 12. nagrada: harmonika — Pliberšek Janko, notar, Cerknica. 13. nagrada: Lesee-plug — Jellsava Rek, Mozirje št. 81. 14. nagrada: Lesce-plug — Slivar Albin, Stari trg št. 3, Ljubljana. 15. nagrada: Lesce-plug — Kocjan Danilo, Rožna ulica 25, Ljubljana. 18. nagrada: Lesce-plug — Burgar Ludvik, Ribnica 158, Dolenjsko. 17. nagrada: Lesce-plug — Zabret Jolko, Britof, Kranj. 18. nagrada: brana-Lese« — Loiar Avguštin, Re$- na ulica 6, Ljubljana. 19. nagrada: brana-Lesce — Operčkal Josip, Fran- kopanova 32, Maribor. 20. nagrada: brana-Lesce — Obrekar Marija, Eln-spilerjeva 15, Ljubljana (nov). 21. nagrada: brana — Premrl Ivan, Vošnjakova 4, Ljubljana. 22. nagrada: brana — Miklavc Stanko, Klane 61, Dobrna pri Celju. Češka filmska umetnina po Fr. L a n g e r j e v i oderski drami »Konjeniška patrola« Zd. Stepa nek, Vojta Jarny, Ferd. Harf, VI. Ržepa [ZGUBLJENA PATROlfl Film idealnega domoljubja, legendarnega heroizma, bralstva in požrtvovalnosti KINO UNION telef. 22 21 Predstave danes ob 10.30 dop. (po znižanih cenah) ter ob 15., 17.. 19 in 21. uri — v ponedeljek ob 16., 19. in 21. uri Samo šo danos in jutri II. del OLIMPIJSKEGA FILMA FESTIVAL LEPOTE Visoka p p m c m človeške fcleRne moei In hotenja BBMHHBHnnHUiliailinHBHHI Režija: l.Rifenstahl. Produk.: Toblt-Berfln Danes ob 10 30, 15, 17, 19 in 21 uri jutri zadnjič ob 16, 19 in 21 uri KINO SLOGA - tel. 27-30 6. nagrada: knjižna zbirka — Ferdinand Gabrijel, trg., Šmarje Sap. 7. nagrada: knjižna zbirka — Anton Zbogar, Dr. Režekova 20, Novo meflto. 8. nagrada: knjižna zbirka — Ignacij Kobe, župnik, Rob, Dol. 9. nagrada: garnitura jedilnega pribora (6 parov) — Antončič Kruniberger, Črnomelj. 10. nagrada: garnitura kuhinjske posode (9 kosov) — Avgust Karlinger, Stična. 11. nagrada: garnitura kuninjske posode (9 kosov) — Marija Rački, Banja loka 2, Nova sela pri Koč. 12. nagrada: garnftuia jedilnih žile v Satulji (6 kosov) — Ivan Zidar, Bistrica, mlin, Št. Rupert, Dol. 13. nagrada: garnitura kuhinjske posode (9 kosov) — FVanc Knez, trg., Št. Rupert, Dol. 14. nagrada: garnitura za črno kavo — Josiplna Primožič, uči*.., Črnomelj. 15. nagrada: garnitura za Čaj (pisana) — Pavel Žagar, št." Vid pri Stični." 23. nagrada: potovanje v Rim — ing. Janez Dmek, Dermotova 0, Ljubljana. 24. nagrada: nalivno pero — Dežman Frane, Janševa 3, Šiška. 25. nagrada: nalivno pero — Alt Aleksander, Stud. šola, Studenci pri Mariboru. 26. nagrada: nalivno pero — Skubic Josip, gost., Črnomelj 129 (nov). 27. nagrada: nalivno pero — Alojzij Pibernlk, trg., Laze, Šmartno v Tuh. 28. nagrada: nalivno pero — Žolger, trafika, Mel-ska c., Maribor. 29. nagrada: radijski aparat — Intlhar Alojzij, šol. uprav., Trzin. 30. nagrada: radijski aparat — Zrimšek Alojzij, Rudnik 60, Ljubljana. 31. nagrada: radijski aparat — Boje Bogomila, učiteljica, Podbrezje. 32. nagrada: radijski aparat — ZupanJČ Jakob, Zg. Hlapje, Sv. Jakob v Slov. gor. 33. nagrada: radijski aparat — ReS Maka reet.nr Kranj. ..... ......... ' 34. nagrada: jedilna garnitura za 6o«et> (25 delna) — Pavlič Aleš, Podbrezje. 35. nagrada: jedilna garnitura za « oseli (25 delna) — Klančnik Maks, tov. za kose, Slovenj- gradee (nov). 36. nagrada: jedilna garnitura za 6 oseb (25 del-na) — Marinč Ivan, Dolenja vas pri Rib. 136. 37. nagrada: jedilna garnitura za 6 oseb (25 delna) — Hofbauer Alojzij, Hrastnik. 38. nagrada: jedilna garnitura za 6 oseb (25 delna) — Mohorič Mirko, org., Ribnica, Dol. 39. nagrada: jedilna garnitura za 6 oseb (54 delna) — dr. Vizintin Franjo, Svačičov trg 17-11, Zagreb. 40. nagrada: Jedilna garnitura za 6 oseb (54 delna) Petrcol Anton, Virštajn, Podčetrtek. 41. nagrada: brzoparilni lonec — Kuntarič Ivan, Kostanjevica 74. Borze Dne 29. aprila. Devizni trg Tečaj funeterlinga je ostal nelzpremenjsn M 238 s pritnom 8.47o, skupaj torej 258 din. Tudi marka je na naših borzah v privatnem kliringu obdržala tečaj 13.70—13.90, kakor ga ima že dalj časa. Grfikl boni so v tečaju poskočili ter so no-tirali konec tedna na zagrebški in belgrajski borzi 32.15-32.85. Na mednarodnih borzah so tečaji večine svobodnih deviz postali čvrstejši. Promet na ljubljanski borzi Je znaSal 10.392 milij. din v primeri z 10.801, 7.8D8, 7.880 in 105 milij. din vprejšnjih tednih. Na zagrebški borzi je bil promet v primeri s prejšnjimi tedni manjši. Tudi belgrajska borz« ni imela posebnega prometa. Kot sedaj že dolgo, Je bilo tudi v preteklem tednu pomanjkanje deviz, tudi privatna ponudba v klirinških markah ni mogla kriti povpraševanja ter je bila potrebna intervencija Narodne banke. Na ljubljanski borzi je bilo povpraševanje v funtsterlingu krito komaj z 10%, le enkrat je bilo dodeljenih 15% celotnega povpraševanja. Za enkrat ni izgleda, da bi se to stanje izboljšalo ter je računati tudi za naprej s pomanjkanjem deviz. Seveda povzroča pomanjSanje flevfz Se znatne motnje v našem gospodarstvu. Industrije, čijih produkcija je navezana na uvoz surovin, ki jih je treba plačevati z devizami, stoje pred vprašanjem, dali bodo mogle sploh vzdržati obratovanje, če ne s popolnim prenehanjem, bodo morale računati vsaj z delnim skrčenjem. V klirinških markah Je nekaj več terminsko-ga blaga, kot pa ga je bilo prejšnje tedne. Tečaji blagovnih deviz na bazi londonskih' tečajev in tečaja 255.91—260.06 (258) na funt-steriing so bili danes: Newyork Pariz Amsterdam Bruselj Curih 64.67— 65.55 144.84—147.17 29.20— 29.67 9.27— 9.42 12.29— 12.44 Za valute _ fn SaTterske devize so plačevali konec tedna ljubljanski denarni zavodi približno sledeče cene: ♦mlute? 54.40 254,66 144.10 29,— 9.21 Salt. dev. 54.50 255.54 144.59 29.10 9.24 AmerflcansM dolar Funtsterling Francoski frank Holandski goldinar Belga Denar Porih. Belgrad 10, Park 11.7885, London 20.835, Newyork 445, Bruselj 75.65, Milan 23.40, Amsterdam 288.10, Berlin 178.50, Stockholm 107.30, Oslo 104.70, Kopenhagen 93, Sofija 540, Varšava 83.75, Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigra 1 3.60, Bukarešta 3.25. Helsingfors 9.18. Buenos Airea 102.75. Gibanje gospodarskih obratov v Sloveniji Se Mi lansko leto je izkazovala statistika gibanja pridobitnih obratov, ki jo četrtletno sestavlja Zbornica za trgovine*, obrt ln industrijo v Ljubljani za svoje področje, v vseh panogah razen industrij« povečanje obratov v večjem ali manjšem obsegu. Letošnja statistika za prvo četrtletje pa kaže, da se je Število industrijskih obratov še nadalje zmanjšala, zmanjšalo pa se je tudi število trgovskih obratov, pri gostinskih obratih je presežek padel na minimum in tudi pri obrti je prirastek manjši kot lani. V industriji beležimo že dali Časa večje število odjav kot prijav. V prvem četrtletju letos je bilo odjav 11, prijave pa sama 4. Ljubljana je izgubila 6 industrijskih obratov, od tega mesto 3, okraj Ljubljana pa 3. V trgovini je bilo Se v zadnjem četrtletju lani 36 več prijav kot odjav, leto6 v prvem četrt- letju pa Število odjav prekaša število prijav za 26. Prijav je bila 238 (v 4, četrtletju 1938 220)), odjav pa 264 (184), Najvsd prijav je bilo v trgovini t mešanim blagom, v trgovini z lesom in pri prevažanju tovorov z motornimi vozili. Posebno inatno števila odjav v trgovini je bilo v Ljub-ljani-mestu, Lendavi in Radovljici. Obrt izkazuje v prvem četrtletju letos 317 (255) prijav in 192 (262) odjav, tako da se je prirastek zmanjšal od 63 na 55 obratov. Prijav je bilo največ pri mizarjih, krojačih in čevljarjih ter mesarjih iii pekih. Odjav pa je bilo največ pri čevljarjih (znatno več kot prijav), šiviljah, mizarjih, pekih, mLinih, žagah itd. V gostinstvu je bilo 87 (81) prijav in 83 (59) odjav, tako da je prirastek skopnel od 22 na 4 obrate. Zmanjšalo se je število gostiln, povečalo pa število krčm. Kosta LfublsavIJevIŽ v LfuMJaitl. Včeraj )« prispel v Ljubljano ravnatelj deviznega oddelka Narodne banke, znani naš strokovnjak za- devizno kupčijo g, Kosta Ljubisavljevič, ki je pred nedavnim zopet prišel v službo Narodne banke. V teku dopoldneva je imel v podružnici Narodne banke več posvetov z raznimi interesenti, zlasti denarnimi zavodi o težkačah v devizni trgovini. Sestal se bo tudi z drugimi interesenti, ker je pričakovati, da ostane v začetku prihodnjega tedna še v Ljubljani. Banovinska poklicna posvetovalnica. Pri oddelku kr. banske uprave za trgovino in industrijo ^e bila v saboto seja pripravljalnega odbora za ustanovitev poklicne posvetovalnice, Odbor je pripravil že vse potrebno, da bi ta ustanova — mnogo iih takih že deluje v inozemstvu, pa tudi že v naši državi imamo poklicno posvetovalnico — začela čimprej poslovati. V letošnjem banovin-skem preračunu so zato že pripravljena potrebna materialna sredstva. Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani. Število članov je lani naraslo od 7896 na 7955 (na koncu 1936 jih je bilo 7799). Bilanca zadruge za 1938 izkazuje zmanjšanje blagovnih zalog od 8.06 na 7.74 milij. din in neznatno zvišanje dolžnikov od 10.1 na 10.17 milij., od tega so se zmanjšali dolgovi članov od 8066 na 7568 milij. din. Upniki so »e zvišali od 10.6 na 10.84 milij. d in. Sama bilančna vsota se je zmanjšala ob povečanju lastnih skladov od 24,5 na 24.4 milij. din. Pri brutodonosu 5.74 (5.64) milij. znaša poslovni prebitek 35.073 (za 1937 24.322) din. Propaganda domačih pogonskih goriv. Na predlog ljubljanskega odbora za propagando domačih poganskih goriv je sklenil osrednji odbor za propagando domačih pogonskih goriv, da priredi od 9. do 16. junija propagandno vožnjo po naši banovini. Ta vo.žnja ima namen pokazati vporabnost domačih goriv kot pogonsko sredstvo motornih vozil. Načrt vožnje je naslednji: Zagreb-Podsused—Krapin. toplice—Rogatec—-Ptuj—Maribor—Sloven. Bistrica—Celje—Ljubljana—Kranj— Naklo—Tržič—Bled—Ljubljana—Ribnica—Kočevje —Delnice—SuŠak—Karlovac—Zagreb. Prijaviti se je do 5. maja. Likvidacija; R. Turčiča sinovi d. d. za gozdno industrijo, Zagreb, sklicuje občni zbor za 15. maja in bo na njem razpravljano tudi o likvidaciji družbe. — Bilanca za 1938 izkazuje skupno z izgubami prejšnjih let v znesku 0.9S5 milij. din pri glavnici 1 milij. din. Izpiti za zidarske, tesarske, kamnoseške In studenčarske mojstre. Zbornica za TOI v Ljubljani objavlja, da bodo izpiti za zidarske, tesarske, kamnoseške in studenčarske mojstre v mesecu maju t. 1. pred binkošti. Kandidati naj vložijo svoje prijav« k izpitu na Zbornico po pristojnih obrtnih združenjih najkasneje do 4. maja t. 1. Vsak kandidat bo nato o pripustitvi k izpitu in točnem terminu izpita obveščen 6 posebnim obvestilom. Do zgoraj označenega roka naj pošljejo svoje prijave tudi kandidati, ki želijo delati predhodni izpit o obči izobrazbi in znanju iz navedenih strok. Odlog plačil je dovoljen Hranilnici in posojilnici v Ambrusu r. z. z n. z. za 6 let od 9. decembra 1938 dalje, velja za dolgove nastale do 23. novembra 1938, obrestna mera 2% bruto. Občni zbori: Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani 8. maja ob 10 dopoldne v dvorani Delavske zbornice, — Vzajemna zavarovalnica 30. maja ob pol 16, Tovarna usnja Franc Woschnagg & sinovi v Šoštanju 22. maja ob 15, Splošna stavbna družba, Maribor dne 16. maja ob 11 v prostorih Fale. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Ber-godaca Odorika, lastnika tvrdkc Beko, trgovina z električnim materialom v Ljubljani, Tyrševa 18, narok za sklepanje poravnave 17. maja, oglasiti 6e je do 11. maja. Agrarna struktura Jugoslavije in Slovenije v primeri z agrarna strukturo nekaterih drugih dežel. Univ. prof. dr. Aleksander BilimoviS je v posebnem odtisu izdal svojo razpravo »Agrarna struktura Jugoslavije in Slovenije v primeri z agrarno strukturo nekaterih drugih dežel«. Razprava je izšla v št. 3—4 revije »Tehnika ln gospodarstvo« ter vsebuje zanimive primerjave statistike naših agrarnih obratov iz leta 1931. Dobave. Strojni oddelek rav. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 25. maja ponudbe za dobavo papirnatih trakov za brzinomere. Licitacije. Dne 5. maja bo pri Štabu za utrjevanje v Ljubljani (I) pismena pogodba za dobavo ročnih svedrov na električni pogon; za napravo voda visoke napetosti; 8. maja za dobavo aprala za poljenje akumulatorjev, škarij za rezanje pločevine, vodovodnih pocinkanih cevi; dne 9. maja vodovodnih pocinkanih cevi; 13. maja stroja za rendiranje lesa za elektromotor. — Dne 9. maja bo v Intendanturl štaba dravske dlvizij-ske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo ljudske hrane (krompir, riž, zrl rob. svinjska masi, olje, Čaj, knvine konzerve, testenine). Predsednik vlade med časnikarji Ko b« je pretekli teden pripeljal ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič i letalom ii Zagreb«, kjer se je r^zgovarjal z dr. Mačkom, nazaj v Belgrad, so takoj navalili nanj številni radovedni časnikarji in ga vpraševali, kaj je bilo v Zagrebu sklenjenega. Zvedeli pa niso ničesar Veliko delo Karitativne zveze Karitativna zveza za ljubljansko škofijo je Imela občni zbor dne 28. aprila v Karitativni pisarni v Ljubljani. Vsa včlanjena društva (10) so bila zastopana, zborovanje je vodil društveni predsednik p. Valerijan Učak. Poročilo, ki ga je podal, je nudilo pregledno sliko o celotnem delu. Karitativna pisarna, ki stalno dnevno zaposluje 5 oseb, je sprejela in izdala v preteklem letu 16.813 dopisov in vlog. Z živilskimi nakaznicami, zaradi podpor in nasvetov se je zlasilo 8075 oseb. V pisarni se rešujejo tudi nujni primeri takojšnje pomoči (deložacije, bolniki). Živilskih nakaznic se je vnovčilo v preteklem letu za 114.799 din. Zveza sama je pa porazdelila 1112 strankam 17.203 din, razen tega tudi dala 720 strankam 13.720 kg krompirja. Za podpore dobrodelnim napravam in organizacijam je izdala 13.500 din. Dar gospoda bana 20.000 din) se je razdelil med 749 ubožnih strank, banovinski podporni fond pa med 3930 strank. Že v osmič je K. Z. poslala tudi to leto ubožne otroke ljubljanskega mesta na dva mesečno letovanje k družinam na deželo. Sodelovala je tudi pri banovinski akciji za obmorsko letovanje bolehnih otrok v banovinskem »Mladinskem domuc v Kaštel-Šta-filiču. Te dobrote je bilo deležnih 260 otrok. K. Z. je priredila karitativni tečaj za člane in članice Vincencijevih in Elizabetinih konferenc (13. nov.), karitativna predavanja v beli dvorani hotela Union v zimskem času 1937-38 so obravnavala predmet: »Kristus in bolniki«. Glasilo K. Z. v Ljubljani in Karitativne zveze v Mariboru »Nova zapoved« izhaja tretje leto. Razgovor ob koncu občnega zbora je obravnaval nekaj perečih vprašanj: vprašanje brezposelnih, prehajačev, vprašanje skrbstva za odpuščene kaznjence, vprašanje izseljencev-roja-kov, ki so brez državljanstva. Zgradite slovenski katoliški prosveti centralo »Slovenski dom«! Potek občnega zbora je iznova spričal, da je K. Z., ki je bila ustanovljena 1. 1930 z namenom, »zbirati vse, ki so blage volje, v veliko občestvo krščanskega človekoljubja in posegati vmes povsod, kjer je treba lajšati človeško bedo«, zares sodobno društvo, ki bi ga karitativna organizacija težko pogrešala. 20 let kaplan med rudarji Med bučno skoraj revolucionarno prvomajsko proslavo 1919. se je preselil v Trbovlje gospod Gorogranc Martin. Posledice vojne so se malokje tako poznale bodisi v šoli ali cerkvi, v društvih ali v ostalem življenju. Pa g. kaplan Gorogranc ni bil med tistimi, ki bi se oziral nazaj in se plašil pred delom, ampak je poznal 7. železno vstraj-nostjo samo pot naprej. Zase brez osebnih zahtev je imel odprte oči za duševne in telesne potrebe tuk. ljudi. Ni šlo vedno brez težav in razočaranj, vendar lahko z veseljem gleda na uspehe. Vedno veder se je povsod znašel in rešil težave včasih z dobro zadeto besedo, še večkrat s šaljivo. Tako mladostnega, kakor je kljub temu, da bo letos že Abrahama srečal, naj nam ga Bog ohrani še mnoga leta! Cerkniško jezero - notranjsko vprašanje Na članek, ki je izšel v »Slovencu« dne 21. aprila t. 1. pod tem naslovom in katerega namen je ustaviti, oziroma vsaj v očeh laikov diskredi-tirati melioracijska dela na Cerkniškem polju, treba javnosti sporočiti nekaj podatkov, ki vso zadevo kažejo v drugačni svetlobi. Na Krasu pridejo v poštev kot gospodarska vrednost za izkoriščanje zemlje v poljedelske svrhe edinole kraška polja. Cerkniško polje je največje izmed kraških polj v Sloveniji in meri 2350 ha. To je edina večja ploskev, ki nudi možnost za razvoj kmetijstva, vendar šele takrat, ko bo zemlja zavarovana pred periodičnimi popla-vami. To gospodarsko vrednost ao spoznali ze v bivfci Avstriji in skušali obvarovati poplavam izpostavljeni svet kmetu za obdelavo. Ze takrat so se pojavile težkoče, ki naj bi zavrle izvedbo melioracij kraških polj, ker so se tu križali in se še križajo kmetski interesi z gosposkimi, predvsem s starimi pravicami ribolova in lova; nasprotujoči si nazori inženirjev o možnosti izvršitve melioracij so ta razvoj še bolj zavrli. Sicer je inž. Putick kot projektant načrta za neškodljivo od-vodnjavanje z notranjskih kraških polj tem pritožbam ugovarjal in jih v obširni utemeljitvi zavrnil ter skušal omiliti nerazumevanje svojih nasprotnikov, vendar se kliub z melioracijami ni pričelo. Otilttile nain dcmaia leicvi&ia, zdmuUi&a In planinske posiotanke, našli boste zdravje, oddih ln razvedrilo. Spoznavajte lenote svoje domovine. Maribor gostoljubna ln vesela metropola severne Slovenije na vznožju zelenega Pohorja, sredi prijaznih vinogradov in sadovnjakov, vabi na priieten oddih. Milo podnebje. Lepa okolica. Edinstveno kopališče na Mariborskem otoku. Nova avtomobilska cesta na Pohorje. Prvovrstni hoteli in penzioni. Zmerne eeno. Informacije: Mestni turistični odbor in »Putnik« v Mariboru. Bled najmodernejše letovišče ln alpsko kopališče. Park Hotel, Bled ob jezeru. .TKI postelj. DnenJ penr,1«m s vsem,i taksami in poetretbo od 1. VII. do 1. IX. din 70— do din 100,— Kota pod Kopo Na Pungartu 1377 m Idenlno letovišče. Krasna lega. Vse leto oskrbovana. Tekoča voda. 22 postelj. Polna dnevna oskrba din 35.— do 47.—. Informa-ciio: Podružnica RPD Slovenjgrndee. Kranjska gora 810 m. 7. okolico, PODKOREN, 847 m, GOZO-MARTU1.JEK, 752 m, najlepša slovenska letovišča in klimatične postojanke za »drav-ljenje. Dobrna pn Ceiju je prirodno eno naflepSlh ln najmodernejša urejenih kopališč Jugoslavije. 400 m nad morjem, v sredi gozdov, brez prahu in dima. Odlični uspehi pri zdravljenju živcev, srca in ženskih bolezni. Celokupno 20 dnevno zdravi ion ie din 1100,— do 1650.—. Zahtevajte prospektel Uprava zdravilišča. Hotel Slavec Kranjska gora 18 postelj. Sodobni komfort. Točna postrežba. Zmerne cene. Hotel Kresnica Kranjska gora 25 postelj. Sodobni komfort. Točna postreffba. Rimske Toplice ph ceijn Ogljikovo termalno kopališče J7« O. Indikacije: živčne in ženske bolezni, revma, giht, lšljas itd. Ceneno pavšalne kure za 10 dni od din 650,- naprej. - Termalno kopal šče na prostem. — Informacije in prospekti: Uprava zdravilišča Rimske Toplice. Hotel A. Cerne Kranjska gora 25 postelj. Komfortni penzion. Zelo priljubljen. Zmerne cene. Žirovnica pri Bledu 600 m nad morjem. Železniška postaja, pošt«, penzioni, gostilne. Cela oskrba din 85.— do din 70.—. Informacije: Tujskopromotno društvo. Žirovnica. Smarjeike Toplice radiotermalnl vrelci 27" R. 1« dnevna penztja _ nr(.jj5{.-0«t Hi« jno.—, v glavni sezoni din''450.—Uprava kopališča, Novo mesto. Dolenjske Toplice 38° c Priznana zdravilnost vrelcev. Dnevna p«n- 7,ija din 45,—do B5,—. Prospekte daje uprava. Šele po vojni je akcija za melioracijo kraških polj ponovno oživela, ko so prizadeti posestniki Cerkniškega polja vložili leta 1920 prošnjo na takratno poverjeništvo za kmetijstvo za podporo k melioraciji. Še istega leta se je komisija, 6esto-ječa iz strokovnjakov generalne inšpekcije voda, agrarnih operacij in kmetijskega oddelka, izrekla za izvedbo melioracije. Leta 1921 se je ustanovila vodna zadruga v Cerknici in pričela z deli. Namen melioracije Cerkniškega polje je predvsem skrajšati dobo poplav in odvesti e polja vodo, ki no more gravitacijskim potom odteči v ponore. Po povodnji namreč, ko odteče vsa velika voda z jezera, ostanejo na površini še velike množine srednje in nizke vode, ki zaradi visoko ležečih ponorov nimajo zadostnega odtoka in le polagoma pronicajo, oziroma izparevajo. Ker gre ta proces počasi in je odvisen tudi od zunanjih vplivov (temperatura, vlažnost itd.), je jasno, da ostanejo te vode običajno vse leto na precej veliki površini, ki zaradi tega ni sposobna za kako vrsto boljše kulture. To srednjo in malo vodo odvesti s polja je pravi nameri melioracije Cerkniškega polja, kar pa se da doseči le z znižanjem odtokov v glavne ponore. (Vel. in Mala Kariovca, Svinjska jama, Kamenje, Narle itd.) ter z napravo odvodnikov in osuševalnih jarkov, kar se je deloma že izvršilo. Pise« omenjenega članka našteva kot protiutež gospodarski vrednosti melioracije, tujsko-prometni pomen jezera za gostilničarje, hotelirje, smučarje, jadralce letalce in lovce. Pisec našteva vrednosti, ki jih nudi ribolov in račja zalega v Cerkniškem jezeru, pozablja pa omeniti, da sta teb dobrin deležna le dva lastnika. Kar se pa tiče tujskega prometa, ee nam zdi umestno, da na tem mestu ovržemo iznešene trditve, kajti v času sezone usiha jezero in razširja iz nizkega predela in kadunj smrad, ki ga tudi domačini težko prenesejo in ki bi ga verjetno noben tujec ne zamenjal z udobnostmi na Brionskih otokih. Da pa je jezero zanimivo za znanstvenike, o tem ni dvoma, kakor tudi ni dvoma, da bo zanimanje zanj prav tolikšno po izvedbi melioracije, oziroma še večje, ker bo dostopnejše v svojih skrivnostih. Prav tako ne bodo z melioracijo prizadeti smučarji in jadralni letalci, še manj pa gostilničarji in hotelirji. Tujsko-proinetno društvo pa bo imelo obširno polje za udejstvovanje s propagando lepot jezera in okolice. Dosedanja melioracijska dela so pokazala zelo ugodne uspehe, o čemer se lahko vsak laik, ki je poznal Cerkniško polje prej, prepriča. Zavrniti pa moramo trditve, da bo posebno Planinsko polje in Ljubljansko barje trpelo zaradi melioracije Cerkniškega polja. Ves odtok s Cerkniškega jezeru, kolikor izginja v ponorih na koncu jezera, teče v izvire na Planinskem polju. Količina lega odloka meri okr. 55 m8 na sekundo, medtem ko meri ves odtok na Planinsko polje 140 m" na sekundo, iz Cerkniškega polja torej samo 40% vsega odloka. Vsa ostala voda pa prihaja iz Postojnske kotline (podvodje Pivke). To podzemsko strogu so italijanske vojaške oblasti tako uredile, da Postojnska kotlina ne pozna več Pomlad je tu! Tinček Rliši tiSko pet, poje mu: kukn! poplav. Reka Pivka je regulirana, podzemska struga pa na vsej progi razširjena, tako voda nikjer več ne zastaja in zaliva še isti dan Planinsko polje. To je tudi vzrok večjim poplavam Planinskega polja. Vse nadaljnje melioracije na Cerkniškem polju ne bodo vplivale na velike vode na Planinskem polju, ker se bodo odvedle le srednje in male vode, ki bodo povzročile na Planinskem polju kvečjemu stalnejšo normalno viso vodo, ki pa ne bo poplavljala polja. Pa tudi posreden vpliv melioracije Cerkniškega polja na Ljubljansko polje je sorazmerno zelo majhen z ozirom na dotok iz drugih pritokov Ljubljanice. Ves kraški del povotlja Ljubljanice dovaja vanjo maksimalno 235 m" na sek., vsi ostali dotoki, večinoma hudourniškega značaja, pa maksimalno 635 m" na sek. Pri tej vodni množini so cerkniške vode zaslopane s samo 10% dotoka, pri vodnih množinah samo za kraške izvire Ljubljanice pa s 20% (pri odteku iz jezera 88 m* na sek.). Tolik je torej njen vpliv na Barje. Jubilej Smrekarjeve mame na Jesenicah Danes praznuje v krogu svoje mnogoštevilno družine 75-letnico rojstva gospa Katarina Smrekarjeva iz Stare Save. Rodila se je 1.1864 v divnem Zavrhu pod Šmarno goro iz trdne Ježek-ove rodbine. Poročila se je še mlada s takratnim tovarniškim mojstrom in zavednim narodnim borcem na Jesenicah, sedaj pokojnim Fr. Smerkar-jem, ki je bil organizator in prvi predsednik I. delavskega konsum-nega društva na Jesenicah. Vzgojila je 10 otrok, vse v narodnem in katoliškem duhu, od katerih jih živi danes še 6 in vsi so na uglednih položajilt ter so aktivni člani katoliške prosvete. Rila je vedno zvesla pobornica in naročnica našega tiska. Mama, Bog Vas živi še mnogo let! Živahne priprave za Prekmurski teden Za Prekmurski teden so bili izdelani veliki lepaki za nalepljenje in manjši letaki, so že razposlani. Načrte je naredil akad. slikar g. Rajko Subic, profesor risanja na gimnaziji v Murski Soboti. Napis v velikih črkah ima besedilo: Prekmurski teden v Murski Soboti od 17. do 26, junija 1939. Razstava kmetijskih, obrtnih in industrijskih izdelkov. Trgovska in kulturna razstava. Zabavni park. Na naših že'»znicah 50% popusta. Sredino lepaka krasi znak Prekmurskega tedna, ki obsega industrijsko kolo, trgovski znak, žitni klas, volovsko glavo, dve knjigi in začetnici PT. Lepaki so bili razposlani na vse strani naše domovine in vahijo na prvo veliko gospodarsko in kulturno manifestacijo našega Prekmurja, ki hoče ob 20 letnici življenja v skupni državi pokazati svoj razvoj in napredek v kratki dobi od Drikliu-čitve k slovenskemu narodnemu jedru. Za manifestacijo Slovenske Krajine so prav ži vahne priprave. Glavni odbor pod predsed. župana g Ferdinanda Hartnerja ima stalno seje, na katerih se z odborom posameznih sekcij sestavlja podroben spored. Pa tudi soboška društva, korporacije in organizacije se živahno pripravljajo, saj bodo v okvirju Prekmurskega tedna razna zborovanja in prireditve, ki zahtevajo mnogo intenzivnega dela. Drugo nedeljo Prekmurskega tedna bo tudi članski sestanek vseh tovarišev, ki so kdaj službovali v Prekmurju, pa so zdaj razkropljeni po vsej državi in že morda dolgo vrslo let niso videli Murske Sobote. Ti bodo najbolj poklicani, da izrečejo svojo sodbo o napredku in razvili metropole Prekmurja v zadnjih 20 letih življenja v svobodni državi. Prepričani smo, da se bodo vabilu polnoštevilno odzvali. "^SUr™" te novice, Koledar Nedelja, 30. aprila! 3. povelikonočna nedelja. Katarina Sienska, devica; Jožef Benicij, »poznavalec. Ta mesec je bil dolg 12 ur, 46 minut in zrastel za 1 uro 29 minut ra 14 ur 15 minut. Ponedeljek, 1. maja: Filip (Zdenka) in Jakob ml., apostola. Dan je ta mesec dolg od 14 ur 18 minut za 1 uro 11 minut na 15 ur 29 minut. Torek, 2. maja: Atanazij, cerkveni učenflc; Sekund, mučenec. Novi grobovi t V Podllpi pri Raki (Krško) je v visoki starosti mirno v Gospodu zaspal ugledni krojaški mojster g. Fran« Golob, oče višjega finančnega inšpektorja g. Fr. Goloba v Ljubljani. Naj bo blagemu pokojniku Gospodar življenja in smrti bogat plačnik. Žalujočim naše iskreno sožalje I — Poročila sta se v Veržeju gdč. Emlka Panič in Viljem Hedžet, oba iz uglednih družin. Želimo jima obilo sreče in zadovoljuosti na novi življenjski poti. Osebne novice = Na zagrebški medicinski fakultefl je bil 29, aprila promoviran za doktorja vsega zdravilstva gospod Novak Tone iz Bilj pri Smledniku na Gorenjskem. Ves čas svojega študija se je moral boriti s težkimi materialnimi razmerami in čašo trpljenja revnega akademika do dna izpiti. To ga je oviralo, da se ni mogel študiju tako posvetiti, kakor je želel. Bil je vsa leta član društva »Danice« v Zagrebu. Prav iskreno čestitamo! r= 40 letnico poroke je včeraj obhajal v Laškem g, Pleskovič Emil, davčni inšpektor v pokoju s svojo vzgledno družico gospo Emilijo. Uglednima jubilantoma iskreno čestitamo. Bog jima daj učakati še zlato poroko. Za prevzemnika odvetniške pisarne pokojnega odvetnika dr. Franca Frlana je bil Imenovan dr. Mijo Jernejoič, odvetnik v Ljubljani. Poroči se danes v Ljubljani g. Franjo Rovan, policijski uradnik in posestnik, z gdč. Mlhaelo Bele iz ugledne rodbine v Rožni dolini. Čestitamo! = Diplomirana sta Mla na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Zdenko Lah iz Ljubljane in Štefan Lebar iz Nedelice. Cectltamol Ivan Erharfič - 80 letnik Jutri, 1. maja, obhaja 80 letnico življenja g. Ivan Erhartič, sodni svetnik v p. in odvetnik v Celju. Mladeniško čil in zdrav obhaja ta redek jubilej mož, ki ga je že od nekdaj sama dobrota In prijaznost in ki je kljub svoji skromnosti znan daleč po domovini. Priljubljeni jubilant se je rodil 1. maja 1859 v Veliki Nedelji kot sin preprostih staršev. Študiral Je gimnazijo v Varaždinu, kjer je 1. 1879 maturiral in obhaja torej letos tudi 60 letnico mature, menda edini od takratnih maturantov. Pravne študije je končal v Gradcu. Kot mlad sodnik v Kozjem, Novem mestu, kjer si je iz znane Seidlove rodbine izbral življenjsko družico, Gornjem Gradu, Mariboru in Celju je bil duša narodnega gibanja in rodoljubnih krojkov. V Celju biva že od 1. 1899. Bil je dolga leta sodnik okrožnega sodišča v Celju, po upokojitvi pa je olvoril odvetniško pisarno, ki jo je neumorno vodil do L 1934. Sedaj uživa svoj zasluženi pokoj, obdan od ljubljenih otrok in številnih prijateljev in znancev. Njegova pot skozi življenje je bfla trnjeva. Kruta smrt mu je ugrabila nadarjeno hčerko Mileno kot četrtošolko, vojna mu je v tirolskih gorah pokopala njegovega prvega sina Mirka, pred petnajstimi leti mu je umrla ljubljena in blaga soproga Matilda in pred 6edmimi leti 6e je smrtno ponesrečil sin Stanko, prvi tajnik našega poslaništva na Dunaju. Ostali so mu le še trije otroci, ki se ga oklepaja z vso ljubeznijo. Naš jubilant je vnet lovec in ribič, oba športa pa goji le iz ljubezni do narave in je kot tak bil vedno vzor vsej zeleni bratovščini. Njegova velika dobrota je znana povsod, vsakemu bi rad pafnagal in njegovo plemenito srce mu ne dopusti, da bi berač odšel od njega praznih rok. Pošte-* ciost, mehko srce in kremenit značaj dičijo jubilanta, vsi ga imajo radi in ga visoko cenijo. Iskreno želimo, da bi priljubljeni jubilant učakal čil m zdrav še mnogo srečnih let. Najlepše Vam opere perilo domač pralni prašek „PERION" Sto ji k svojimi „Ptava Grobnica" (Delo slovenskega skladatelja v Skopi ju) Pevsko društvo »Mokranjac« v Skoplju pripravlja veliki vokalno-instrumenfalnl koncert, ki i>o 10. maja v Narodnem gledališču v Skoplju. Na tem koncertu l>o prvič izvajana velika simfonična pesnitev »Plava Grobnica< na tekst odličnega srbskega pesnika Milutina Bojiča, ki jo je skomponiral društveni dirigent g. Ivan Rupnlk, slovenski skladatelj in dirigent in regens chorl katoliške cerkve » Skoplju. Milutln Bojlč je bil kralj besede, pesnik med redkimi talenti, ki so stvorili visoko skrbsko literaturo. Njegova »Plava Grobnica« zavzema odlično mesto v jugoslovanski književnosti. To delo je na|tužnejši in najtraglčnejfii nacionalni Ruquiem. Orkester začne v neenakomernem balkansko-orientalskem ritmu z žalostnimi toni in z melodijami komitaških pesmi, katerim se pridružujejo narodno melodije iz različnih krajev Makedonije. Nenadni alarmni znak trobent prekine veselo narodno pesem in v slikoviti gradaciji slika orkester vse strahote svetovne vojne, ki besni s polno paro in seje smrt na vse strani. V tem kaosu se oglašajo fragmenti državnih himen različnih narodov. Po veliki vojni katastrofi se srbska vojska umika skozi Albanijo na otrok Krf vsa gola, bosa in izstradana. Vojska je Izgubila vse .ostala ji je samo vera v zmago. Pihala in trobila slikajo, kako se približujejo ogromne galejo, polne mrtvih vojakov, ki so umrli na Krfu — otoku Smrti. Trobente skušalo, da jih ustavijo, toda zaman. V tem trenutku začne zbor z divjim krikom »Slojte galeje, carske!« Zbor skupno z orkestrom prikazuje rtraSno vsebino teksta, k> je poln tragike, zanosa ln bolečin. Pogoste disonance, prazni akordi (čiste kvinte), zbor nekaj časa pofe, potem govori, stoka, ječi, vpije, medtem se Čuje solo-recitator, vse to pojačuje različna mesta neutolažljive boli in tragedije celega naroda v svetovni vojni. Zbor poje vse tiše in tiše, končno se izgubi v najnižjih glasovih: — trupla hrabrih vojakov padajo v glo-bočino plavega morja: v plavo grobnico. Carske galejo se vračajo, orkester veličastno v ff zaključuje z vero v zmago in v osvobojenje. V pevskem zboru »Mokranjca« sodelujejo tudi Slovenci. M. K. — Rovi T osni red »Bkspres« )• MeL Nori vozni red »Ekspres« za poletno sezono j« dajiea izšel in stopi v veljavo 15. maja t L Obsega vse železniške proge, avtobusni vozni red v dravski banovini in paroplovni vozni red na Jadranskem morju. Dobiva se po vseh knjigarnah in večjih trafikah po običajni ceni 10 din za komad. Naroča ee pri administraciji voznega reda »Ekspres« v Ljubljani, poštni predal 356. ZUNDAPP azutiK KVAL.TETNJ V LJUB 13 ANA M OT O C I K U TAVČARJEVA 11 — Ponesrečil se je v Komendi pri delu mizarski vajene« Strehovec Jožef, ko je na krožni žagi rezal deske. To delo je opravljal, ko ni bilo mojstra v delavnici In kljub mojstrovi prepovedi, da ne sme nič delati pri stroju, Je vseeno delal ter se ponesrečil. Odrezalo mu je na levi roki dva prsta popolnoma, enega mu je razmesarilo, palsc pa mu je stroj prerezal čez pol. — Udobno 8 dnevno potovanje po Italiji s tridnevnim bivanjem v Rimu od 14—21. maja. Infor- maciije daje In prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana. Frančiškanska ul., tel. 22-50. Priepevajte za Prosvetni dom na Prevaljah! — Da boste (talne idravi, je potrebno, da redno pljete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in sllčno. Radenska vam ohrani zdravje ln mladostno svežost. — BinkoštI na Sredozemskem in Jadranskem morjn s prekomorsklm parobrodom (Genova-Capri-Messina-Benetke-Trst (25. do 30. maja). Izredno nizka cena prevoza 1 Število prostorov skrajno omejeno, prav takojšnje prijave: Biletarnica »Put-nika< in Jakob Gorjanc, parobrodarski zastopnik, Miklošičeva cesta 15, telef. 20-66. Za birmo! Velika izbira erlg. Švicarskih nr, zlatnine in srebrnine najceneje pri Brata LOGAR, UUBUAHA. Pred Škofijo 15. — V Gorico—Trst aH v Padovo—Benetke ob srretogorskem romanju za praznik Vnebohoda, 4 dnevni avtoizlet po Vipavski dolini, po našem priljubljenem sporedu (v tehnični Izvedbi Tujsko-prometne zveze) 18.-21. maja. Do Gorice—Trsta PUCH^ KOLESA CENE ZNIZANE NA UGODNA MESEČNA ODPLAČILA IGN.V0K, LJUBLJANA TAVČARJEVA ULICA 7 VIL rimsko romanje. Državnemu ttradni-Stvu, ki se je prijavilo za narodno romanje v Rim od 22. do 29. maja, sporoča romarski odsek Prosvetne zveze, da je ministrski svet Izdal dovoljenje za potovanje in za dopust z od I ako m 1I./15.093/1' z dne 22. aprila 19399, Istočasno obveščamo, da imajo vsi udeleženci tega romanja od svoje vstopne postaje do Ljubljane, kjer Jih čaka popsebnl vlak, 50% popusta na ta način, da kupijo na vstopni postaji vozovnico do Ljubljane obenem i izkaznico K 13, ki jo dobite na vsaki postaji proti plačilu 2 din. Novih prijav in drugih sprememb glede hotelov in glede vožnje v drugem razredu ne more romarski odsek sprejeti več na znanje, ker so vozovi, ki pridejo iz Italije, že naročeni, prenočišča v Rimu pa že rezervirana in deloma plačana. Negovana žena pije vedno Rogaško mineralno vodo, katera čisti notranje organe In s tem ohranja mladostno svežost. — Bančni zavodi dravske banovine poslujejo od 1. maja naprej za 6tranke le od 8. do 13. ure* — Društvo bančnih zavodov v dravski banovini. — »Naša zvezda« izide kot zadnja, počitniška številka 10, maja. — Uprava prosi vse naročnike, ki še dolgujejo naročnino, da jo takoj plačajo in tako omogočijo, da bo mogel list izhajati tudi prihodnje lelo. — Danes avtomobilska in motooiklistična ocenjevalna vožnja. Danes zjutraj ob 7.30 startajo naši avtomobili6ti in motooiklisti za ocenjevalno vožnjo po Gorenjski. Start in cilj bo v Ljubljani pred Narodnim domom. Proga gre iz Ljubljane d<* Tržiča—Jesenio—Kranja—Škot je Loke in zopet v Ljubljano. Med našimi športniki vlada za priredi1-tev veliko zanimanje ter bo na štartu približno 40 vozil. Rezultat prireditve in razdelitev nagrad bo ob pal 21 v klubskih prostorih Kongresni trg l/I. Prireditelji prosijo občinstvo, da se na vsej progi najstrožje drži cestnih predpisov in ne zavira poteka vožnje. Med. univ. dr. Leo Matajc otvarja zdravniško prakso v StražiSču 66 — Ii Legijo koroških borcev v Ljubljani. V Kranju so se zbrali številni bivši koroški borci, da si ustanove krajevno organizacijo, katerih ima Legija 3eda| že 22, Nad 4000 organiziranim borcem se je zdaj pridružila še krepka četa Gorenjcev, ki so pred 20 leti hileli iz golega idealizma v boj za našo severno mejo. Na občnem zboru sta poročila dr. Drago Demšar ter zastopnik glavnega odbora tov. Iv. Mohar. Po poročilih, katerim je sledila živahna debata, je bila izvoljena društvena uprava s predsednikom tov. dr. Demšarjem in tajnikom tov. Jožetom Pečnikom na čelu. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frani-Josef« grenile*. — V NluHbenem Ilstn kraljevske banske uprave dravske banovine od 29. t, m. Je objavljen »Finančni zakon za leto 1939-40.« dalje »Pravilnik o ustanovitvi sadjarskih okolišev za načrtno pospeševanje sadjarstva*, »Seznam naslovov za uradni brzojavni promet« ln »Popravek v proračunu mastne občine celjske za 1. 1939-40,« 150 din, do Padove—Bemetk 280 di«. Podrobna pojasnila brezplačno. Prijave, plačila, podatke in slike do 10. maja. »Družinab ožjega sveta«, Ljub-ljnna, Sv. Petra nasip 17. Snaga k zdravju pomaga Trpežne in lepe kopalne kadi že od 130 din dalje pri Čokert, klepar, Ljubljana, Gregorčičeva 5. Tel.24-70 — Za Jegličev akademski dom so darovali: Obflln* Maribor 20.000 (drugi obrok od darovanih 2(10 Mho6 din); Fantovski odsek v Celju 1011; K. Duhovnik 100; Posojilnica v Gornji Kfldgonl 100; občina Sv. Lov-rane vS lov. (iorlcah 200; Hranilnica ln posojilnica 6t. I1J pod Turjakom 100; Pavllč A. župnik, Seln pri Kamniku 100) Vidmar F., župnik, ViSnja gora 20; Erzin ., Sv. Križ pri Litiji 10; HZnigmann F., župnik. Bukov-šiea 50; Savli F., prof., NikSič 25; občina Sodrnžlca 150; dr. Mlinar J., tajnik upr. »od,, Celjo 25; Hranilnica in posojiln. firenSovci 50; tir. P Angclik Tomineo O. F. M. 50; Blaj F., Kranj 311; Fantovski odsek Prečna 15; Fantovski odsek v Mavčičah 10; Fantovski odsek v Petrov-čnh 10; dr. M. Krek, gradbeni minister 100; dr. F. Štele. Ljubljana, mesečno po 10; dr. L. Potokar. Celic M; Prah A., Kranj 1011; Tavčar M., župnik, Poljane nad Skofjo Loko 25; Posojilnica v Kranjski gori 5; Ouk K., župnik. Kranjska gora 5; Oražem J, kaolan, flmihel 25; občina Borovnica 100; Pečnik I., župnik, Ziri 25| KokolJ A.. Vurberg pri Ptuju 20; župni urad Znhnica 30; občina Unčun 50; MnrsiSF., okr. nač., Ljubljana 25; občina Besnica 100; Hran. in nos. V Stični 10.50; UrankarP.. prof., Li. 35; Pogačnik A., Lj. ?5 din. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo! Prosimo tudi druge, naj naših prošnja ne zavržejo. Naša narodna dolžnost Je, da čim prej postavimo pokojnemu vladikl Jegliču spomenik, naši mladi inteligenci pa dom, ki bo stal stoletja. — Akcija za Jegličev akademski dom. Hotar dr. B9RT0L ANTON« LJubljani naznanja, da je preselil svojo pisarno iz Kralja Petra tgra na Miklošičevo cesto štev. 10 poslopje Zadružne gospodarsko banke Telefon Zadružne gosp. banke št. 20-57, 29-7» — DruStvo Rejec malih živali priredi 4. junija tombolo (če bo slabo vreme, 18. junija). Vsa društva se naprošajo, da bi prireditve ne ovirala. — Čisti dobiček je namenjen za nakup plemenskih Živali. Nakup srečk priporoča odbor. — Denarni savod maloga človeka je hranilna posojilnica »Moj dom«, LJubljana, Dvorakova ul. 3. Posojila, ugodni pogoji, hranilne vloge, visoke obresti. — Enodnevni krožni izlet po Slovenskih goricah priredi 7. maja Drušitvo prijateljev Slovenskih goric. Prijave in Informacije v vseh blljetar-nah »Putmika«. — Ker zaloga šmarnic »Lnč if Natareta« usiha in je le malo izvodov Se na razpolago, prosimo vse one, ki so prejeli imarnlee na ogled, da jih nemudoma vrnejo, ako jih ne mislijo sprejeti. Le tako bomo mogli postreči onim, ki bi knjigo še zahtevali. — Zdrave noge — lahka hoja. Ako vas pečejo noge, Inialo kurja očesa, se vam dela trda koža in zaraščajo nohti, obiščite našo prodajalno. V higiensko urejeni ped.ikliri vam naš pediker odstrani vso neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev. Utrujene noge vam osveži v posebni kopeli in s pravilno masažo. Pedlkura ln masaža nog 10 din. — Bafa. — Nova Številka ilustrirane družinske revije »Žike« izide te dni. Joža Lovrenčič je zanjo napisal pesem »Moja butara«, A. Ingolič nadaljuje svoj roman »Prepovedana ljubezen«. Franc« Bevk pa prispeva črtico »Brat« Tuje književnosti zastopata E. A. Poe in Aadorsjtn, za zabavo pa skr- Ljubljana, 30. aprila Gledališče Drama: Nedelja, 30. aprila: »UpnfM — na plani« Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. — Ponedeljek, 1. maja zaprto. — Torek, 2. maja: »Kaj je resnica?« Red Sreda. Opera: Nedelja, 30. aprila: »Falstaff«. Izven, Znižano cene. — Ponedeljek, 1. maja zaprto. —■ Torek, 2. maja: »Vse za šalo«. Red A. — Sreda, 3. maja: »Falstaff«. Red B. Radio Ljubljana' Nedelja, 30, aprila: 8 Vesel nedeljski pozdravi Kmečki trio — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Pre-t nos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 9.45 Ver* ski govor (g. dr. Ignacij Lenček) — 10 Koncert jugoslovanske glasbe (Radijski orkester) — 11 Prenos koncertnega nastopa drž. srednjih šol in drž. učit. šole: Nala obmejna nar. pesem — 12 Kar želite, to dobite (plošče po željah) — 13 Napovedi — 13.20 Brata Kasca igrata dve harmoniki — vmes plošče — 17 Kmet. ura: Setev in presajanje povrtnine in drugih kmetijskih sadežev (g. inž. Fr. Kotlovlek) — 17.30 Prenos iz Rakeka: Nastop mladinskega pevskega zbora — 19 Napovedi, poročila — 1930 Nac. ura: Težnje Hrvatov na polju likovne umetnosti (Edvard Čanič) — 19.50 Zbogom zdaj, o april,,. Poslovilna beseda z godbo in petjem. Odgovori na dopise! Sodelujejo člani rad. igralske družine, plašče in drugi — 20.30 Koncert. Sodelujejo: gdč. Frlan Pavla, p. prof. M. Lipovšek (spremljava) in Radijski orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Veseli ritmi (ploiče). , Drugi programi Nedelja, 30 aprila: Belgrad: 20 Igra — 2f Nar. pesmi — 22.15 Plesna gl, — Zagrebi 20 Ope-ra — Sofija: 19 Nar. gl. — 19.30 Pevski konc. —t 20 Gadalni kvartet — 20.55 Operetna gl. — Varšava; 20 Koračnice — 21.20 Plesna gl. — Bratislava; 20 Za izseljence — 21 Ork. kono. — 22 Cig. gl. — Budimpešta: 20.05 Operni ork. — 22.15 Cig. ork. — 23.30 Jazz — Trst-Milan: 17.15 Simf. konc. — 21 »Peer Gynt« — Rim-Bari: 21 Violina — 22 Operetna gl. — Dunaji 20.15 Vojaška godba — Berlin-Lipsko: 20.15 Ork. zbor in solisti — Konigsberg: 20.15 Vojaški večer — Hamburg 20.30 Wagnerjev večer — Vratislava: 21.10 Bolgarski kano. — Franklurt; 20.10 Pariški nacionalni orkester — Stuttgart; 20.15 eLharjev večer — Mona-kovo; 20.15 Puccinijeva opera »Boheme« — Stras-bourg: 20.15 Nar. koncert. . Prireditve in zabave Kot pripravo c« VI. mednarodni kongres Krlsusa Kralja prirede otroci ljubljanskih šol danes ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani akademijo v čast Krisusu Kralju. Cene sedežev; 10, 8, 6 ln 4 din; stojišča 2 din. Predj»rodaja vstopnic dane« od 8 zjutraj do predstave pri blagajni. '|(iO)6)i38J m jajsajjjo ui suljinjp E3fM)t 'JOpf9A3d IHSUI3pB5)Y '3J}St>{) ' '8Z3^ :opoq jpsAoj«po§ — -uojnfl B[9}0i{ ruBJOAp pfijaA a }jaouojf uiojsas unuquiejqt> oupojsu uipjsuiap -VHY z {Z9AZ A J(ojq iirpolBj(J tpajud -j •}, sfoin •£( aup '^afjapSuod '|)soir)anin anpoJeu Angleški koncert v Ljubljani. V petek, dna 5. t. m. bosta koncertirala v Ljubljani dva odlična angleška umetnika in sicer mezzosopranlstka Astra Desmond ln pianist Clifford Curzon. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Pianist Raoul Koczalski, eden največjih klavirskih umetnikov sedanje dobe bo koncertiral v Ljubljani v torek, dne 2. majnika ob 20. v veliki fllharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice, cene običajne koncertne. Predavanjai Prirodoslomo druStvo zaključuje svoje predavanje za sezono 1938/39. Zadnje predavanje bo v torek 2. maja in ne v petek, kakor je bilo pomotoma javljeno na objavah predavanj, in sicer ob 18.15 v predavalnici Mineraloškega instituta univerze, kjer bo o »Kirurgiji trebušne votlin«« predaval g. primarij dr. Božiaar Lavrič. V okviru Socialno ekonomskega instituta v Ljubljani predava v četrtek, 4. maja, ob 20. url v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva 22, univ. prof. g. inž. arh. Ivan Vurnik o temi: »Slovenska vas — jutri«. Sestanki Obvezne prosvetne in tehnične tekme Smanift-gorskega okroija bodo danes ob 9 dopoldne na Stadionu. Strogo obvezno za vse odseke. Krščansko žensko društvo obvešča članice, da bo dogovorjeni družabni sestanek v sredo 3. maja ob 3 na Bellevue. Barjansko okroJje ZFO. Napovedanega okrožnega mladčevskega sestanka v Akademskem domu danes ne bo. Cerkveni vestnik Bratovščina sv. ReŠnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek, 4. maja v Ur-šulinski cerkvi, Zjutraj ob 5 bo prva sv. maša, ob pol 6 pridiga in ob 6 sv. mtiša z blagoslovom za žive in rajne člane bratovščine. Vse Častilce sv. Rešnjega Telesa vabimo, da se v obilnem številu udeleže v četrtek evharistične pabožnosti v Ur-šulinski cerkvi Lekarne Nočno službo imajo lekarnet v nedeljo; mr, Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramar, Mi-kloSičava c. 20 in mf. Murmay«r, Sv, Petra c. 78; v ponedeljek: mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Kuralt, Gosposvetska o. 4 in mr, Bohinso ded., Rimska cesta 31. Poizvedovanja flot klobuk, rjav, sem zgubil v bližini tobačne tovarne. Pošten najditelj ga naj odda Kar-lovška 11. bijo Lojze Zupan« z »Ribniškimi«, Alb. Zalaznik z »Zgodovinsko posteljo« ln turški pisatelj Nasre-sredin Taboš s črtico »Jusufov propadli posel«, ki jim slede »Zrna Iz ameriških lislov«, v katerih se odraža svojstveni amerikanski humor. Rubrika »Ali je naša usoda v zvezi z nebesnimi znamenji« razpravlja na zanimiv in splošno poučen način o usodi onih. ki so rojeni v aprilu ln maju, v »Zdravniški posvetovalnici« daje mladim mamicam primarij dr. Dragaš razno nasvete in obravnava v posebnem članku boiiast. »Gospodinjski kotiček« pa vsobuje poučna poglavja o serviranju, nekaj dobrih receptov in nasvete o uporabi pomladne zelenjave v kuhinji. — Revija »Zika« druži v svo- jem krogu odjemalce Žikinih proizvodov, o katerih prinaša poučne članke, doni pa jo brezplačno vsakdo, ki pošlje naslov Pražarnl Ziki v Ljubliaai- p UUBI14N4 Odlikovanje mestnega uslužbenstva Ljubljana, 29. apr. Na narodni praznfk i. decembra ob proslavi 20 letnice kraljevine Jugoslavije je Nj. Vel. kralj Peter II. odlikoval tudi večje Število uslužbencev ljublj. mest. občine, danes opoldne pa je župan dr. Juro Adlešič v veliki dvorani z zelenjem okrašene mestne hiše po lepem govoru razdelil odlikovanja naslednjim gg.: red Jugoslov. krone IV. stopnje direktorju mestnih uradov Franu Jančigaju in gradbenemu direktorju v p. inž. Matku Prclovšku; red sv. Save IV. stopnje načelniku obrtnega oddelka višjemu svetniku dr. Arnoštu Brilcju, načelniku socialnega oddelka svetniku Heribertu Sve-tclu, gradbenemu direktorju inž. Albertu Poženelu, direktorju mestne elektrarne inž. Stanislavu Soncu in direktorju mestne ženske realne gimnazije dr. Antonu Bajcu; red Jugoslov. krone V. stopnje ravnatelju pomožnih uradov Dragotinu Šebeniku in višjemu tehniku Rudolfu Rusjanu; red sv. Save V. stopnje v. d. načelniku finančnega oddelka finančnemu komisarju dr. Leopoldu Grošljn, v. d. načelniku občega oddelka komisarju Andreju Grasselliju in pristavu Slavi Pirhovi; zlato medaljo za državljanske zasluge strojnemu delovodji Alojziju Tepini, poduradniku Karlu Berghauzerju, oddelnemu vodji mestnih gasilcev Josipu Ogrinu, nadpregledniku cestne železnice Jerneju Muhiču in linijskemu vodji trošarinskega urada Ivanu Jenšterie; srebrno medaljo za državljanske zasluge trošarinskemu pregledniku Karlu Žertušu, višjemu strojniku Alojziju Zupancu, trošarinskemu pazniku Francu Čerovu, gasilcu Janezu Černetu, vozniku cestne železnice Jožefu Resniku, poduradniku Alojziju Valantu, stalnemu delavcu Antonu Krapežu, stalnemu delavcu Ivanu Mlakarju in stalni delavki Mariji škvarči. Nato se je za odlikovanja v lmenn vseh odli-kovancev in vsega uslužbenstva zahvalil magistrat-ni direktor Fran Jančigaj. S tem je bila slovesnost po prevratu prvega splošnega odlikovanja mestnega uslužbenstva zaključena. Nove odkritje! Tudi naša mama ima rada kuhinjsko čokolado MIRIM, MfpfM KUHINJSKA ČOKOLADA 11... i >»,. ..1K , „ „|,|, , ... i. . Razstava: Laurinova-Remčeva-Gorjup v Jakopičevem paviljonu Danes ob 11 dopoldne bo odprta razstava ge. Nore Laurinove iz Nottinghama na Angleškem, gdč, Bare Remčeve in g. Tineta Gorjupa iz Ljubljane. Ga. Nora Lavrinova je Angležinja, toda dobro znana tudi v Sloveniji, kamor tako rada pride na oddih s svojim možem, našim velikim rojakom dr. Jankom Lav-rinom, profesorjem na univerzi v Nottinghamu, znanim leterarnim zgodovinarjem ter esejistom svetovnega formata, katerega eseje o Dostojevskem, Tolstem, Nietzscheju, Ibšenu itd. so med našim občinstvom želi veliko odobravanje. Njegova soproga razstavlja sedaj na tej razstavi svoje akvarele in uje-danke iz najrazličnejših krajev sveta. Vse čestilce njenega moža ter vse prijatelje angleške kulture in naroda bo zanimala njena razstava. — Akad. slika-rica gdč. Bara Remčeva tudi sedaj ne nastopa prvič pred našo javnostjo, dasi je to njena prva kolektivna razstava. Razstavljala je razen v Ljubljani in Mariboru tudi že v Zagrebu, Belgradu, Pragi in Bukarešti ter 61 je že dobila ime dobre slikarice iz zagrebške šole prof. Bcciča. — Akad. slikar Tine Gorjup pa je prav tako iz zagrebške šole prof. Babiča ter nastopa zdaj prvikrat z večjim številom svojih del pred slovensko javnostjo. — Remčeva in Gorjup nastopata pod okriljem kluba »Lade«, ki združuje že dolgo vrsto let jugoslovanske umetnike, pa sedaj oži-votvorjen stopa vnovič pred javnost. Odprl pa bo razstavo predsednik kluba »Lade« prof, Ivan Vavpo-tič s kratkim nagovorom. Prijatelji angleškega naroda in ljubitelji mlade umetnosti in umetnosti sploh naj si ogledajo razstavo, ki obeta biti zelo zanimiva. Birmanska darila po nizkih cenah pri I. VILHAR, urar _LJUBLJANA, Sv. Petra C. 36. 1 Cerker sv. Jožeta obhaja danes slovesno praznik Varstva sv. Jožefa. Ob 8 bo imel slovesno pontifikalno sv. mašo g. stolni prost, prelat Ignacij Nadrah. Zvečer ob pol 8 bo imel govor g. spi-ritual dr. Kraljič. Po govoru bo procesija po Zar-nikovi in Streliški ulici ter Zrinjskcga cesti, nato litanije sv. Jožefa v cerkvi ter darovanje sveč. Vse častivce sv. Jožefa vljudno vabimo k slovesnostim. D p. med. Viktor Tominšefc spccijalist za očesne bolezni se preseli s 1. majem t Cankarjevo ulico št. 9. 1 Celonočno feščenje najsvet. Zakramenta bo v stolnici v noči na prvi petek meseca maja, od 4 na 5. maj. Najprej se bo vsako uro opravila 26. ura: Za Vnebohod, nato pa, v kolikor bo do- puščal čas, molitve 2. ure: Obisk najsvetej. Zakramenta. Može in mladeniče ljubljanske vljudno vabimo, da žrtvujejo vsak mesec vsaj po eno uro v spravo božjemu Zveličarju. 1 Danes vsi t frančiškansko dvorano I Vsi, ki ljubite našo nežno mladino, pridite in poglejte, kako bodo ljubljanski otroci počastili s petjem, deklamiranjem in igricami Kralja svojih nežnih src v frančiškanski dvorani danes ob 5 popoldne, ko bodo priredili kot pripravo na VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja Veličastno Akademijo s sledečim sporedom: 1. P, Krizostom: Naš Kralj naj živil — (Deklamira učenec ljudske šole z Viča.) 2. Nastop deškega pevskega zbora iz Marija-nišča. 3. M. Elizabeta: Kristus Kralj prihaja. (Izvajajo učenke Uršulinske šole.) 4. S. Darina: Sip-ljimo rože Kristusu Kraljul (Izvajajo učenke Lich-tenthurnovega zavoda.) 5. P. Krizostom: Sveti Krištof. Igrica v dveh dejanjih. (Izvajajo učenci Marijaniške šole.) eCne sedežev: 10, 8, 6 in 4 din; stojišča 2 din. Predprodaja vstopnic od 8 zjutraj do predstave pri blagajni. DOLENJSKE TOPLICE Radio terma 38° C. Odprto od 1. maja. Izredni uspehi pri zdravljenju revmatizma vseh vrot, boleznih živčnega sistema, ženskih boleznih, motnjah srca in krvnega obtoka, posledicah zlomljenin itd. Znižane cene. - Dnevna penzija od 45 din dalje. Pavšalna 10 dni 600 din, 20 dni 1100 din. Specialne masaže. Zahtevajte prospekte. :: Uprava. 1 Za obletnico smrti dr. Borisa Krištofa ee bo brala sv. maša v torek, 2. maja, ob tričetrt na 7 v kapeli splošne bolnišnice v Ljubljani. 1 Kat. društvo rokodelskih pomočnikov bo imelo v sredo, 3. maja ob 8 zvečer v Rokodelskem domu društveni sestanek. Na sestanku bo govor o pomenu kongresa Kristusa Kralja in volitev odbora za priprave pri udeležbi. Člani naj se sestanka v obilnem številu udeleže. i Občni zbor »Stavbne zadruge Slomškov dom v Ljubljani r. z. z o. z.« bo v ponedeljek, 8. maja ob 5 popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne z nastopnim dnevnim redom: 1. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. sprememba pravil po določilih novega zadružnega zakona, 3, slučajnosti. Člani vljudna vabljeni! Načelstvo. 1 Blizu sto srčkanih punčk in fantkov na odru. Pri akademiji »Otrok aa otroka«, ki jo prired* ljubljanske ljudske šole v soboto, dne 6. maja ob 19 v frančiškanski dvorani, bodo posebno privlačne točke nastopi najmlajšiih junakov iz otroških vrtcev. Že prejšnja leta sa ti malčki s svojim naravnim nastopom in pravo otroško živahnostjo vzbujali občudovanje. Naj pridejo zlasti mamice in očetje pogledat, kaj vse zmorejo njihavi ljubljenčki. Prav tako bodo ostale točke, prizori, igrice, petje, telovadni in rajalni nastopi zadovoljili obiskovalce. Nastopile bodo skoraj vse ljubljanske Sole. Zato naj ei vsak pravočasno preskrbi vstopnico. Pevski nastop vseh ljublj. srednjih šol bo danes ob pol 11 dop. v operi. Vstopnice se dober pri operni blagajni. 1 Poselska zveza priredi danes izlet v Koseze. Ob 3 zbirališče pred »Figovcem«, ob 4 v Kosezah popoldanska pobožnost. K obilni udeležbi vabi odbor. 1 Dekleta šentjakobskega dekliškega krožka! Danes ob pol 12 pridite vse na glavni kolodvor; gremo na izlet v Kranj in na Šmarjetno goro. Nedeljska povratna karta velja 11 din. 1 Avtomobilski klub javlja vsem udeležencem ocenjevalne vožnje, da bo drevi ob pol 21 v klubskih prostorih Kongresni trg l/I. razglasitev rezultatov ocenjevalne vožnje ter razdelitev nagrad z družabnim večerom. 1 Legija koroških borcev priredi 7. maja avtobusni izlet v neznano smer. Odhod bo ob pol 5 zjutraj. Kdor še želi udeležiti izleta, naj se prijavi v društveni pisarni do 5. maja od 14. do 19, kjer prejme vsa potrebna navodila. Namen izleta: Združiti dobro s koristnimi 1 Zaščitno cepljenje prašičev proti rdečici. Mestno poglavarstvo v Ljubljani vabi V6e interesente za zaščitno cepljenje prašičev proti rdečici, da se do 15. maja t. 1, prijavijo mestnemu veterinarskemu uradu, Krekov trg 10/L, odno6no krajevnemu živinoogledniku. 1 ŠVICARSKE URE, zlatnina in srebrn in a za birmo, ČUDEN, Prešernova ulica 1. — Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Joseiova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih. Reg. po min. soo. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. Novi pomladni modeli! A Mladinski tabor v Mariboru od 29. junija do 2. julija Samo še dva meseca nas ločita od mariborskega nastopa. Ta kratek čas smotrno uporabite za poslednje priprave. Posebno pažnjo posvetite prostim iu redovnim vajam, da bo naš mariborski nastop in pohod brezhiben, strumen in mogočen. Pripravljalni odbor je pridno na delu. Oskrbel vam bo, da boste mogli v Maribor s kar najmanjšimi stroški. Za tnilano voznino na železnicah smo prosili in upamo, da bo naša prošnja v kratkem ugodno rešena. Za sodelujoče in nastopajoče članstvo ZFO in ZDK smo prosili za čeitrtinsko, za ostale udeležence pa za polovično vožnjo. Da pisarna ZFO in ZDK ne bo imela zadnje dni preveč dela, naj se odseki in krožki že sedaj pobrigajo za članske izkaznice, ki bodo potrebne kot izkaz za znižano voznino. Provizorne prijave. Pripravljalni odbor mora že sedaj nujno vedeti za vsaj približno število udeležencev. Zato razpošilja te dni odsekom in krožkom pole za provizorne prijave. Prosimo, da jih natančno izpolnite po navodilih v tozadevni okrožnici, ki 6te jo že ali jo še boste prejeli. ZberiTe potrebne podatke in jih na vsak način pošljite najpozneje do 15. maja Pripravljalnemu odboru, Maribor, Aleksandrova cesta 6/1. Pesmi, ki jih bomo peli pri sv. maši, je glasbeni odsek že izbral, in sicer: Jezus naj živi (vstopna), Lepa si, roža Marija (darovanjska), Zdaj bomo videli (obhajilna) in za sklep Povsod Boga I Vse pesmi razen obhajilne (Zdaj bomo videli) smo že peli na dosedanjih prireditvah. Ob-hajilno pa najdete v Kramolčevi Ljudski pesmarici., Pripravljalni odbor je izdal vse te pesmi z notami in jih sedaj razpošilja odsekom in krož-konj. faa vseh okrožnih in drugih prireditvah pojte pri sv. maši te pesmi. Upoštevajte tudi navodila, ki jih je izdal glasbeni odsek Pripravljalnega odbora v posebni okrožnici. Nabiralna akcija za taborni fond. Opozorite še enkrat vse člane in članice na važnost te akcije. Hitite z nabiranjem! Do 15. maja pa odpošljite nabrani znesek in izpolnjene izkaznice po navodilih, ki ste jih prejeli v okrožnici finančnega odseka. Narodne noie bodo tvorile poseben del sprevoda. Razporejene bodo po pokrajinskih skupinah (posebej gorenjska, dolenjska, savinjska, koroška, pohorska, panonska itd.). Konjenica bo tudi na letošnjem taboru tvorila čelo sprevoda, Opozarjamo že sedaj vse člane konjenike, da se pripravijo za Maribor. V kratkem bomo odsekom poslali posebno okrožnico. Objave, poročila in navodila o mariborskem taboru bomo redno priobčevali v našem časopisju. Člane opozarjamo, da jih pazljivo zasledujejo. Pridno agitirajte za številno udeležbo na mariborskem taboru. Velja naj geslo: Kdor je naš, gre z nami v Maribor! m Šmarnice v cerkvi Sv. Reš. Telesa bodo od 1. majnika dalje vsak večer ob pol 8. m V kapeli presv. Srca Jezusovega (Magda-letvsko predmestje) bo majniška pobožnost vsak večer ob pol 8. m Jubilejni koncert Glasbene Matice. V sredo, dne 3. maja bo pevski zbor Glasbene Matice na slovesen način proslavil 20 letnico svojega kulturno-glasbenega dela na severni meji. Koncert je naštudiral novi dirigent Milan Pertot, ki je v teku 20 let peti pevovodja Matičnega zbora. m Velika tombola, ki jo priredi Prosvetno društvo v Studencih, se vrši danes popoldne na novem trgu pred ccrkvijo sv. Jožefa Tablice 60 po 2 din. Ker je čisti dobiček namenjen za gradnjo novega prosvetnega doma, vabima studeško in mariborsko občinstvo, da pridno sega po tom-bolskih tablicah, da tako podpre prizadevanje našega prosvetnega društva, m Strokovna organizacija ZZD ima danes ob 9 dopoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke svaj 2. redni občni zbor. Za vse članstvo je udeležba obvezna, vabljeni pa so tudi prijatelji delavstva. m Izlet v Postonjsko jamo na binkoštna nedeljo, dne 28. maja o priliki velikega koncerta Glasbene Matice v Ljubljani priredi »PUTNIK« Maribor. Vozna cena s kolektivnim potnim listom in z vstopnino v jama samo 150 din. Prijavite se takoj pri »Putniku« — Maribor, Celje, Ptuj. m Akademski pevski zbor nam bo dne 13. maja prinesel pe6em, ki se je glasila ob zibeli mladega gibanja med našim ljudstvom pred in po letu 1848 — na poti k zavesti, da smo ena družina v vrsti velikih narodov. Svoje visoko umetniško izvajanje je APZ že izpuščal pred ljubljanskim občinstvom in kritiko. Zdaj bo tudi nam nudil prekrasen večer pevske umetnosti. Obenem nam ba mogoče spoznati tudi košček lastne ustvarjalne preteklosti. Maribor, sprejmi APZ, kakor ga z veseljem pričakuješ! V ponos in veselic buteram smo prejeli krasne komoleje, obleke in plašče, ki si jih nabavite prav poceni. Vabimo botrce na ogled in izbiro Lukič, Iu, Stritarjeva 9 m Krščanska ženska zveza v Mariboru priredi v nedeljo, 7. maja romanje k Devici Mariji v Puščavo. Odhod s prvim jutranjim vlakom. m SSK Maraton, Miting dne 7. maja odpade zaradi proslave Jadranske straže. m Fantovski odsek Maribor H. ima jutri v ponedeljek ob 8 zvečer v običajnih prostorih redni sestanek z aktualnim predavanjem. m Inozemski državljani, ki bivajo na področju predstojništva mestne policije v Mariboru in eo v posesti zaposlitvenega dovoljenja (izkaznice o poklicu) z veljavnostjo za nedoločen čas, se pozivajo, da iste zaradi potrditve predložijo v teku meseca maja predstojništvu mestne policije v Mariboru v sobi št. 2. m Redne sv. maše v kapelici na Slomškovem grobu. Prihodnji teden začnejo zopet redne svete maše na Slomškovem grobu in sicer bodo vsako sredo o,b pol 7. m III. redna seja mariborskega mest. sveta bo v četrtek, dne 4. maja ob 6 zvečer v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je 61 točk. m Prosvetno društvo na Pobrežju opozarja na današnjo prireditev, ki bo v Slomškovem domu ob 6 zvečer. m Ljudska univerza. Jutri v ponedeljek predava v Ljudski univerzi g. Jean Dayre iz Zagreba o velikem pisatelju in pesniku Jul. Romainsu. m Dijaki drž. trgovske akademije prirede v torek, 2. maja tradicionalno svečano akademijo ob 8 zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Na sporedu so petje, gimnastične točke ter veseloigra J. Vrhlicky »Na lovu«. Po akademiji bo družaben večer. m Lekarniška ln zdravniška služba. Zdravniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč vrši dane« v nedeljo OUZD zdravnik dr. Hugon Velker, Maribor, Koroška ccsta 10-1., ponoči Po-breška ccsta 2. .... m Oblačila za birmance ugodno pri Jakobu Lahu. m Še četrti vlom v Mariboru. V včerajšnjem »Slovencu« smo poročali o treh drznih vlomih, ki so bili v petek izvršeni v Mariboru. Pridružil pa se jim je včeraj še četrti vlom, ki je bil izvršen v noči na soboto v gostilno Balkan v Linhartovi ulici. Vlomilci so prerezali na dvoriščnih vratih Šipo ter eo potem vdrli v gostilniško sobo. Prebrskali so vse predale, iz katerih so iztresli vse- bino, ki pa je obstojala povečini iz samih računov in papirjev — v namizni prt, iz jedilne shrambe pa eo vzeli posodo z 20 kg masti ter izginili brez sledu. m Vrane je pekel ter gozd zažgal. V Prepo-lah na Dravskem polju je nastal v gozdu trgovca Ernesta Sombora požar, ki sc je zaradi suhega vremena in hudega vetra bliskovito širil ter jc zajel tudi še gozd posestnika Franca Stumberger-ja ter Simona Pušnika. Požar je uničil velike komplekse mladega borovega gozda ter znaša skupna škoda 20.000 din. Kmetje iz Trnič, Prepol in Braunšvajga so preprečili z napornim delom, da sc požar še ni naprej razširil ter povzročil pravo katastrofo. Požar je nastal po neprevidnosti. Neki 15 letni poljski delavec si je na Somborje-vem zemljišču pekel mlade vrane. Hud veter pa je zanesel 6uho listje na praprot in kar naenkrat je bilo vse na okrog v ognju, da 6e je fant komaj z naglim begom rešil. Gledalce Nedelja, 30. aprila ob 8 zvečer: »Prodana nevesta«, Znižane ccnc. — Ponedeljek, 1. maja- zaprto. — Torek, 2. maja ob 8 zvečer; »Upniki na plan«. Red B. Celje c Celje v slavnostnem o b l a l i l u. Lepo se je pripravilo naše lepo Celje, se odelo v zastave, vence in cvetje, da sprejme in pozdravi v svoji sredi cvet in steber slovenskega naroda, naše dobro, preprosto in delovno slovensko ljudstvo, ki se je danes ob priliki velikega kmetskega tabora v tisočih in tisočih zgrnilo v Celje. Z vseh hii plapolajo državne trobojnice našemu kmetu v pozdrav, Hrib sv. Jožela, pozorišče lega tabora, pa je ves v zelenju, vencih in slavolokih. 'Xe včeraj popoldne so prihaj ale v Celje množice ljudi. Na Hribu sv. Jožefa pa so se igralske družine iz Vojnika, Šmartnega, Dola pri Hrastniku pripravljale na veliko prireditev, ki bo danes pojioldne takoj po zborovanju. Snoči ob 8 je bila v celjskem mestnem gledališču slavnostna predstava JJaoorin Pelančičeve festivalne igre »Slovenskega kmeta povest«, katere se je celjsko občinstvo in okoličani udeležilo v najlepšem številu. Prireditev so poselili tudi odličniki iz Celja, Ljubljane in drugod, med njimi podpredsednik narodne skupščine g. Alojzij Mihelčii, okrajni načelnik dr. Zobec, župan dr. Voršič, zastopniki vojaške oblasti, predsednik Kmečke zveza lirodar in številni drugi. Z vso pozornostjo je občinstvo sledilo desetim podobam te igre, ki so kazale slovensko zgodovino tam od prvih časov pokristjanjevanja do danes. Celje je ponosno, da pride steber našega naroda na zborovanje v center naše Slovenije. Celje pozdravlja našega kmeta in mu želi, da bi šel s tega velikega kmečkega tabora v Celju poln nove sveže volje, da ohrani slovensko zemljo, da ohrani slovensko besedo, ljubezen do veri, in zvestobo do naših voditeljev, ki bodo jirisostvovali temu velikemu taboru. c CSK je odigral snoči v klubskih prostorih hotela Evropa svoj redni mesečni brzoturnir, katerega se je udeležil kot gost predsednik belgraj-skega ŠKD g. Šribar. Od 16 možnih točk je dosegel prof. Gabrovšek 15, dr. Šribar in Dobrajc pa 11 in pol. c Igra *RoksU preložena na 16. maj ob 8 zvečer v mestnem gledališču. c Za člane OUZD v Celju bo danes dežurno zdravniško službo opravljal g. dr. Cerin, Glavni trg št. 12. c V celjski bolnišnici je umrl 30 letni posestnik Dular Franc iz Oplotnice, na Lavi pa 37 letna šivilja Jakun Pavlina roj. Skalar. Naj v miru počivata! c Gasilska proslava sv. Florijana se bo pričela v nedeljo, 7. maja ob 8 zjutraj v opalijski cerkvi. Po sv. maši bodo krenilo gasilske čete Celje, Gaberje, Babno, Lopata, Leveč, Teharje, Trnovlje in Škofja vas na dvorišče mestnejja poglavarstva, kjer bo proslava in odlikovanje zaslužnih gasilcev. c Generalštabni polkovnik g. Mihajlovil se je te dni poslovil od Celja. G. MihajloviČu želimo vsi Celjani na novem službenem mestu obilo uspehov. c Drugi celjski kulturni teden, ki je bil otvor-jen snoči ob 8 v mali dvorani Celjskega doma s koncertom Slovenskega vokalnega kvinteta, bo Celjanom priredil danes ob 10 dopoldne kolektivno razstavo akademskega slikarja prof. Alberta Sirka, ki razstavlja v okviru CICT 45 svojih del iz zadnjih dveh let. Ogromno škodo povzročajo vsako leto molji, ker so dosedanja sredstva proli njim premalo učinkovita. Moderna kemija pa ie iznašla novo zanesljivo sredstvo MOLTIN. Za domačo upOrabo se prodaja to sredstvo v ličnih vrečicah. Vrečica z MOLTIN-om se obesi ali vtakne med volnena oblačila, krzno, preproge, naslanjače i. t. d. Izhlapevanje MOLTIN-a zanesljivo pomori vse molie z zalego vred, še preden morejo povzročiti kako škodo. Grobnice in spomenike kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvrSuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje FRANJO KUNOVAR pokopališče Sv. Križ-Ljubljnna telefon 49-09 Zlata poroka Bizeljsko, 30. aprila. ▼ Stari rasi pri Bizeljskem obhajata jutri, dne 1. maja zlato poroko ugledna in daleč na okrog znana ter spoštovana zakonca Martin in Celestina Krece. Izredna marljivost in poštenost, v težkih časih preizkušena narodna zavednost, v kateri sta vzgojila tudi vse svoje otroke, ki so vsi v uglednih položajih, zgledno zakonsko in družinsko življenje, pristna slovenska šegavost in nesebičnost, so vrline, ki dičijo oba še vedno krepka in delavna slavljenca ob Sotli. Ljubeznivima zlatoporočencema, M sta že 50 let zvesta naročnika »Slovenca«, želimo, da dočakata zdrava in zadovoljna še tudi železno poroko 1 Gostilna VLADBMBR ČERNE Zagreb VarSarska ulica 5 Telefon 51-28 Be priporoča obiskovalcem zagrebškega velesejma f Simon Volaric Radovljica, 28. aprila. Z bolestjo v srcu smo prejeli Radovljičani iz ljubljanske bolnišnice žalostno sporočilo, da je dane« zjutraj umrl naš postajni prometni zvaničnik g. Simon Volarič v najlepši starostni dobi 37 let. Bil je to značajen katoliški mož tako v zasebnem kot javnem življenju in v vseh viharjih zaveden član naših organizacij. Majhna službena plača ga ni ovirala, da ne bi bil zvest naročnik našega katoliškega dnevnika. »Zalo mora biti denar,< seje večkrat izrazil. »Brez «SIovenca» ne morem živeti,« je izjavljal. Na radovljiško postajo je prišel 1. 1034 in se jo s svojo ljubeznivo postrežbo priljubil vsem slojem. Prej je služboval 10 let v Zidanem mostu blizu svojega doma. V Radovljici 6i je ravno letos kupil stavbno parcelo, da bi svoji ljubi družiniei zgradil lasten dom — pa skrita želodčna krvaveča rana in prepozna operacija mu je prekrižala račune in zlomila njegovo veliko in močno ter sicer zdravo telo. Izredno potrpežljiv v svoji hudi bolezni se je lepo previden in vdan uklonil božji Previdnosti in so preselil k Bogu prosit varstva žalujoči soprogi in hčerki Cvetki. Truplo pokojnika se prepelje na njegovo rojstno pokopališče na Bregu pri Zidanem mostu, kjer bo v nedeljo ob ]>o! t pogreb. Naj v miru počiva! — Žalujoči soprogi in hčerki naše iskreno sožalje! Darovi za kongres Kristusa Kralja v Ljubljani Za KKK so v zadnjem času darovali sledeči: Katoliški (lijaki od igre Krvava Španija« 1043.50 din; M. K. it Ljubljane 1000 din; po DOO iliu: Coč Karel, ravnatelj, Ljubljana, Vzajemna posojilnica v Ljubljani, župni urad Trata (darovanje), Božnar Pavel, trgovec, l'ristava-1'olhov gradeo; po 300 din: Keršift Marija, Dol. vas, p. Pod brez je, lg. Kleininayer & Fcrd. Bam-berg, Ljubljana, Hranil, in posojil n. Sv. Jurij o. J. ž., Košir Marija, Kožarje-Dobrova, Gestrin Fant Ivanka, Ljubljana, Dolenc Franc, Planina pri Kakeku, dr. Mole Rudolf, Ljubljana, župni urad Tržišče (darov.), Skubeo Rihard, gen. ravn., Ljubljana, Ribnik Jurij, Tupaliče IS, Oblak Marija, Preska-žnpnišče, Lavrič Andrej, de. kan, Brezovica, župni urad Bled, N. N iz Kamnika, Tomaž i 6 Emil, stavbenik, Ljubljana, dr. Skubic Štefan, ban. svetnik. LJubljana, dr, Sloknr Ivan, gen. ravnatelj v Ljubljani, Premrl Stanko, ravn. stolnega kora, Ljubljana; po 'Jan din: Ljudska bran. in pogoj., Zagorje ob Savi; po 1.V0 din; Hočevar Frane, Šmarna gora, Ca-serman I., kaplan. Kamnik, Mlekarska nabav, in prod. zadruga, Naklo, Meršolj Jan., župnik v po-k,, Naklo; Ik) lan din; Albrecht Ana, Kamnik, dve neimenovani l>o žup. uradu Mar. Oznani, v Ljubljani, Dolinar Andrej, pekarija, LJubljana, Šolar Ivana, Cennjica, Tlekli-ška Marijina družba Podbrezje. Košir Ivan, Vedrijan, dr. Tlergane Frane, T.jubljana, Nezvan M., Puše, Antonija Seliulz, Ljuliljana, Omallen Miline) st., Višnja gora, Sirca Ignacij. ban. fin. svet.. Ljubljana: po 5n din: Občina Dravograd, Župni urad Gozd. p. Kamnik, Kapucinski samostan Celje, TI rova t Marica, Cerklje oh Krki, Zupni urad sv. Marjete v Polzrdi; Z.upni urad Itadoviea — podobice — 7.') din, Počivalšek Josip, trgovec, Krško, fin din: oZrman Viktor, Velesovo — Kranj •M din: Stimee B., Osilnica 3n din; Župni nrad St. nnrij ob Sčavniei '2fl din; dr. Silnr Igo, odvetnik v Kranju 20 din; Vrečar Ivana, Ljubljana 3(1 din, 7-npni ur.id sv. Jošta na Kozjaku 2(1 din: 7upni urad Svetinje 15 din; Kocjnnflič Anton, župnik, Pribora in din; Mo-horčič Karel, Novo mesto 10 din; Frie Viktor, Celje 5 dinarjev. Vsem darovalcem se pripravljalni odbor za KKK toplo zahvaljuje. — Bog plačaj stotero. Prosijo pa. da hi se prošnjam za kritje velikih stroškov, ki jih bo zahteval veličastni mednarodni kongres KKK, odzvalo še mnogo velikodušnih darovalcev. Prispevke za kontrres lahko pošljete po čekovni položnici Naslov čekovnega računa je: Pripravljalni odbor za kongres Kristusa Kralja, Ljubljana Številka čekovnega računa jo 11.711. St. Vid nad Ljubljano Drž. meščanska šola v Št. Vidu nad Ljubljano priredi danes ob 3 popoldne v Ljudskem domu pevsko in telovadno akademijo, na katero ravnateljstvo vljudno vabi starše in prijatelje nastopajoče mladine. Ježica Naše Prosvetno društvo se marljivo pripravlja na 6Voj 30 letni jubilej, ki ga bomo praznovali letos 9. julija. Kot uvod v jubilejne slovesnosti bo ie v mcsecu maju vrsta prosvetnih predavanj, ki jih bodo poživljale skioptične slike, film in petje domačega pevskega zbora. Prvi prosvetni večcT bo v ponedeljek !. maja po žmarnicah; govoril bo kanonik dr. A, Merhar. Kamnik Sužov most bo nov. Spričo neprestanih ne sreč, ki se dogajajo na sedanjem Sušovem mostu, se je občinska uprava odločila, da zgradi nov most, kar je skrajno potrebno, saj tvori ta most edino zvezo banovinske ceste Godič—Mekinje z drugimi cestami v Kamniku. Nujnost popravila tega mostu je še podkrepila zadnja nezgoda, ki* se je pripetila tovornemu avtomobilu nekega tukajšnjega domačina, ko so se zadnja kolesa kar vdrla skozi mostnice. Srečno naključje je naneslo, da človeških žrtev ni bilo. Novi most bo železo-betonski, ker jo izkušnja pokazala, da so gradbeni stroški lesenih mostov sicer dosti nižji kakor betonskih, toda vzdrževanje lesenih je tako drago, da končno le več stanejo kakor železobetonski,' poleg tega pa promet na njih ni nikdar toliko varen kakor na železobetonskih. Novi most bo nekoliko nižje kakor sedanji, skoraj tik nad žago, to pa zaradi tega, da se izravna cestna krivina pred Hočevarjem, ki jo napravi cesta iz Mekinj. Po tej regulaciji bo mekinjska cesta od Doma sv. Antona pa do novega mostu lepo izravnana in pregledna. Najbolj bo prizadeta s to regulacijo žaga usmiljenih bratov, ker bo že itak majhno lesno skladišče skoraj razpolovljeno. Nekoliko bodo prizadete tudi višje ležeče parcele kopališke družbe, ki pa bo na drugi strani pridobila enakovreden kos sveta, ki se bo lepo dal izrabiti za vrt pred dvonadstropno stavbo. Kranj Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije bo priredil Akademski pevski zbor iz Ljubljane velik koncert v Narodnem domu 3. maja ob pol 9 ivečer. Na tem veličastnem pevskem večeru, ki bo nudil višek vokalne glasbene reprodukcije, bodo dela osmih skladateljev slovenskega narodnega preporoda: Blaža Potočnika, Jurija Fleišmana, Gregorja Riharja, Kamila Maška, Antona llaj-driha, Antona Nedvčda, Fr. S. Vilharja in Davorina Jenka. — na la koncert vsi brez razlike! Ilotel »Evropa«, Kranj. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel v svojo režijo kavarno, restavracijo in buffet. Vljudno se priporočam za cenjeni obisk. Kuhinja in klet prvovrstna. Sprejmejo se novi abonenti. Cene izredno nizke. Priporoča se Lojze Točaj. Cenjene dame! Vsak slamnik is bort Vam na novo prešije izrecno le salon »Mia«. Oglejte si zalogo brezobvezno. Jesenice Lepa godorna ln poročna darila ima na izbiro trgovina Krekov dom. Litija Meščanska šola r Gradcu pri Litiji je dobila novo učiteljico gdč. Erbežnik Jožico. Želimo ji največ vzgojnih in učnih uspehov! Učenci ljudske šole prirede danes popoldne ob 3. na Stavbah materinsko proslavo. Starši in prijatelji šole lepo vabljeni! Cepljenje koz bo v Litiji v sredo, 17. maja ob 1. popoldne v ljudski šoli. Pregled pa bo teden pozneje 24. maja. Slovenske Konflce Naznanjam cenjenemu občinstvn, d« ot-rorlm l.ma]a t.L KAVARNO In GOSTILNO v SLOT, KONJIČA^ Priporočam se za oVillep obisk - j Fant Remle. kirraraa !n ro-mp« * Trbovlje G. poslanec Bitene bo zanaprej prihajal v Trbovlje vsak četrtek popoldne in bo v pisarni Društvenega doma na razpolago svojim volilcert, — kadar le ne bo zadržan v Belgradu. Tajništvo JRZ pa bo za stranke poslovalo ob sredah popoldne od štirih do šestih in ob nedeljah zjutraj od osmih do desetih v svoji pisarni v Društvenem domu. »Snegulčlea in sedem škratov« v filmu se bo predvajala v kinu Društvenega doma v Trbovljah danes in prihodne dni do četrtka popoldne in zvečer. To je dosedaj najboljše izdelan film primeren za mlado in staro. Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske priredi v nedeljo, dne 7. mnjnika ob 16 v Sokol-skem domu v Trbovljah vokalni koncert pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Nastopil bo celotni zbor Glasbene Matice, sodelujeta pa Ljudmila Po-lajnarjeva (sopran) in prof. Marjan Lipovšek (klavir). Predprodaja vstopnic v Trbovljah. Slovensko obrtno društvo v Trbovljah Je zbo-rovalol Te dni 60 se zbrali člani te pomembne Šport Pokalni turnir SK Jadrana Danes ob 10 in 15 bo na igrišču v Kolezljl turnir, na katerem sodelujejo Mars, Hermes, Reka in Jadran. Vsak si bo skušal priboriti pokal, ki ga je za zmagovalca poklonila tvrdka »Spectrum« in ki preide v trajno posest. Tudi tolažilno darilo je lepo izdelano. V tej prireditve se nam predstavi elita I. razreda; njihova srečanja so vedno nudila gledalcem prvovrsten užitek. Kot prvi par nastopi Jadran: Hermes, nato Reka:Mars. Popoldan pa premaganca in nato zmagovalca dopoldanskih srečanj. To je edina večja nogometna nedeljska prireditev in zasluži obilni poset. Po športnem sveta Največja štafeta sveta bo na progi Potsdam—Berlin dne 7. maja t. 1. Prijavljenih je nič manj kakor 135 moštev in bo to po vsej priliki največja štafeta, kar jih je doslej bilo na svetu. V glavni štafeti bo teklo 40 moštev in tudi mladinske ter ženske štafete so močno zasedene. Dvoboj nemških in italijanskih telovadcev V času od 30. aprila do 9. maja se bodo borili v Genovi, Milanu, Cremoni in Neaplju najboljši nemški in italijanski telovadci. Medtem ko so Nemci že imenovali svoje zastopnike, jih bodo Italijani še enkrat prej preizkusili. Nemčijo bodo za-slopali sledeči možje: Stadel Kari, Stadel Willi, Slangel Inzenz, Kroetzsch Kurt, Goeggel Evgen, Wurm Rudi, Kiefer Jakob in Pludra Hans. Med italijanskimi zastopniki, ki pridejo v poštev za izbiro, pa najdemo imena: Neri, Armelloni, Capuzzo, Fioravanti, Ternelli, Moretti itd. Locatelii je zmagal v Benetkah Pri boksarskih tekmah poklicnih boksarjev, ki so bile v Benetkah, je italijanski boksar welter-teže, Locatelii, prepričevalno zmagal Belgijca De Ridderja, ki se je v sedmi rundi zaradi rauitve na očesu vdal. Naslednice Sonje Hennie na Norveškem Mladi sestri dvanajst- in 15 letna Turid In Gerd Helland-Bjoernstad sta izredno velika talenta v umetnem drsanju na ledu. To se je pokazalo pri letošnjem evropskem prvenstvu in še bolj pri svetovnem prvenstvu v umetnem drsanju v Pragi, kjer sta vzbudili mladi norveški umetnici na ledu splošno pozornost. Starejša sestra Gerd si je v zadnjih organizacije na rednem občnem zboru, da polagajo račune o delovanju v minulem letu in da si polože smernice za bodoče delovanje. Gospod predsednik Drobež je orisal v izčrpnem referatu delovanje društva v obče in označil vse pomembnejše, kar je društvo v prid obrtnikov doseglo. Po običajnem dnevnem redu in po poročilih posa-mejnih funkcionarjev so bile volitve odbora in je m. prejšnji odbor soglasno izvoljen, Oglasili so se Tazni govorniki, ki so obravnavali davčno vprašanje, obrtno nadalj. šole, razna gospodarska vprašanja krajevnega pomena. Izvolili so 6e tudi trije člani v skupni gospodarski odbor, ki se je ustanovil s pritegnitvijo vseh stanov. Ptuj Zakrament sv. birme bo delil danes v mestni cerkvi župnije sv, Jurija prevzvišeni knezoškof g, dr. Ivan Jožef Tomažič. Včeraj v soboto je bir-moval na Hajdini pri Ptuju, jutri v ponedeljek, pa v minoritski župniji sv. Petra in Pavla v Ptuju, Dramsko društvo v Ptuju bo proslavilo v torek 2, maja ob 20 25 letnico obstoja svojega društva. V ta namen bo igralo Josip Jurčičevega Desetega brata. Tombola ptujskega fantovskega odseka bo danes teden, v nedeljo 7. maja ob 3 na živilskem trgu. 25 prekrasnih tombol, kakor: motorno kolo, moderna spalnica, klavirska harmonika, nevestina bala, 6 moških in ženskih koles, telica, fotografski aparat, pol klaftre drv, ure itd. Poleg tega pa je še 1000 drugih lepih in praktičnih dobitkov. Ali že imate tombolske karte po 2 din? NA|PDPDLNEJ5E . HARMONIKE GENERALNO ZASTOPSTVO zaereb nikdliCeva m Vsi v Rogaško Slatino! Dolgoletni najemnik restavracije na kolodvoru Zlatar-Bistrica, Franjo Vratarič, naznanja, da se je preselil v Rogaško Slatino, kjer prevzame s 1. majem 1039 hotel in restavracijo »Pošta«. Kot dolgoletni strokovnjak bo vodil imenovano podjetje v Rogaški Slatini v splošno zadovoljstvo vseh gostov ter se kot tak najtopleje priporočam ccnjenim gostom. Za birmo in prvo sv. obhajilo primerne oblekce, venčke in pajčolane, perilo, rokavice, nogavice, torbice itd. ima v veliki izbiri tvrdka Ign. Žargi, Ljubljana, Sv. Petra c. 11 Na prisilni dražbi ki bo dne 13. maja 1939 ob pol 9 dopoldne pri sodišču v Ljubljani, soba št. 16, bo naprodaj nova trinadstropna hiša z vrtom v Dev. Mar. v Polju št. 1%. - Cenilna vrednost je 322.885 din, najnižji ponudek 215.257 din; kavcija pa 32.289 din. — Interesenti se vabijo! Provizij, potnika za znan artikel, rayon dravska banovina, iščem. Prednost imajo oni s šoferskim izpitom. - Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Dobro vpeljan in zmožen« štev. 6894. OTROŠKE VOZIČKE KOLESA ŠPORTNE PREDMETE najugodneje kupite Razglas Uprava zavoda »Cačak« potrebuje precejšnje število spodaj naštetih delavcev, in sicer: 1. prvovrstnih orodničarjev, 2. varilcev (aluminijn in dnralumlnija), 3. strugarjev z daljšo prakso (kovinostrn-garjev). Pogoji so dostavljeni Delavskim borzam in Obrtnim zbornicam ter se je za iste obrniti nanje. treh letih osvojila prvenstvo Norveške ta Skandinavije. Oče obeh toliko obetajočih športnic, Sverre Helland-Bjoernstad, je bil znani kolesarski dirkač in se je udeležil leta 1928 olimpijskih iger v St. Moritzu kot hitrostni drsalec. Nova evropska prvenstva ▼ boksa na vidiku Različne borbe za naslov evropskih" prvakov t poklicnem boksu bodo v najbližji bodočnosti. Iz Bukarešte poročajo, da bo sredi maja evropsko prvenstvo v rnušji teži, katero hoče Italijan Urbi-nati prostovoljno braniti proti Panataiscu. Evropsko prvenstvo v bantamu bo razpisano. V peresni teži nima evropski prvak Phil Dolhem (Belgija) točasno nobenega nasprotnika, medtem, ko se je poziv Barbaryja (Belg.) evropskemu prvaku Spol-diju (Italija) v lahki kategoriji, ki se nahaja točasno v Ameriki, preložil na poznejši čas. W wel-ter-teži se mora boriti Turiello (Italija) proti Cer-danu (Francija). V srednji kategoriji mora nastopiti Tenet (Francija) proti Mariu Casdeiju (Italija). Prav tako mora IBU v poltežki kategoriji pozvati Italijana Merio proti Adolfu Heuserju in končno se bo boril Heuser 2. julija proti Maksu Schnielingu v težki kategoriji za evropsk. prvaka. Evropski boksarji proti USA Ker so nemški, poljski in angleški amaterski boksarji odklonili svoje sodelovanje, bodo proti Ameriki nastopili 17. maja v Chicagu samo šitirje evropski prvaki, in sicer: Sergo, Dovvdall, Raadlk in Dusina. Naslednji boksarji bodo zastopali Evropo: Mušja: Lehtinen (Finska), Bantan: Nardec-chia (Italija) in Dowdali (Irska). Welter: Agrcen (Švedska) in Raadik (Estlandija). Poltcžka:- Mu-sina (Italija). Težka: Lazzari (Italija). Lahka kategorija torej sploh ni zastopana. I. medklubske cestne hitrostne dirke MK Ilirija priredi I. medklubsko cestno hitrostno dirko na progi St. Vid—Medno, dna 14. maja ob 14.30. Proga: 4 km (2 krat po 2 km). Prvi« Je start na državni cesti v št. Vidu za odcepom občinske ceste proti StaSiežičam, cilj pri Pogačarjevom spomeniku v Mednem, drugič obratno. — Start je loteč, zalet in Lzi let po 350 m. Pravico starta imajo vsi člani klubov verificirani v SMJK kot gostje verif. člani inozemskih klubov, včlanjeni v FICK iz v konk. Tekmuje se po internacionalnem pravilniku FICH, nacional. pravilniku SMKJ in po določilih tega raspisa. Motorna vozila morajo ustrezati pravilniku FTCM. Opremljena morajo biti z dvema medsebojno nezavisno, golovo iu hitro delujočima zavorama. Razpored: I. Turni motorji: 1. do 135 e«m, 2. do 3.10 enim, 3. nad 3S0 ce.m, 4. s prikolico. — II. Športni motorji: 1. do 250 ccrn, 2. do 500 cern, 3. nad 500 ccm, 4. s prikolico. Ocena: Po »ežtetlh časih obeh voženj. Ce doseže več motornih koles isti ča«, zmaguje kolo manjše ja-kosti,— Start je dovoljon vsakemu vozaču samo po enkrat v vsaki smeri. Ponavljanje ponesrečenega starta ni dovoljeno. V vsaki kategoriji morajo startat.i vsaj po trije vozači, sic»r ta kategorija odpade. Vozač odpadle kategorije lahko starta v višji kategoriji. Nagrade: Prvoplasirani vsake kategorije prejme častno darilo, nadalje plasirani drugi in tretji plakete. Posebno darilo je za najboljši čas dneva. Pregled motornih koles bo vršila tehnična komj. sija na dan dirke točno ob 13 na startu v St. Vidu. Vozila, ki ne bodo pregledana r>o tehnični komisiji tn ki ne bodo ustrezala pravilniku, ne bodo prlpuščena na start. Podrobnoeti razpisa Je dobiti pri prireditelju, ld daje tudi vse potrebne informacije. Kolesarski dirkači glavne dirke na podutiški krožni progi se ponovno opozarjajo, da se prijave sprejemajo pri tvrdki Jax in Sin, Ljubljana, Tyr-ševa cesta 36, izključno le do 3. maja. To je potrebno zaradi točnejše sestave skupin pri »handi-capu« in pa zaradi objave dirkačev po številkah, da bi tako gledalci laže spoznali tega ali onega tekmovalca. Zaradi strožje kontrole podzveze, naj si vsak dirkač priskrbi tudi letošnjo zvezno verifikacijo. Popravi! Tiskarski škrat nam je v včerajšnji številki zamenjal dva naslova. Zato je prišel naslov »Evropski boksarji proti USA« nad poročilo, kamor bi moral priti naslov: »Evropsko prvenstvo rokoborcev v Oslo«. Z F 0 Barjansko okrožje ZFO. Napovedanega okrožnega mladčevskega sestanka v Akademskem domu danes ne bo. ZA BIRMO ngoden nakup svile od fi din naprej pri TRPINU, MARIBOR, Vetrinjska ulica 15. Razpis Občina Trbovlje, srez Laško, razpisuje na pAdlagi sklepa občinskega odbora z dne 16. novembra 1938,^ v smislu čl. 86. do vštetega 98. zakona o državnem računovodstvu v skrajšanem roku 15 dni, na dan 15. maja 1939 ob 11 dop. v občinskem uradu v Trbovljah (soba 3) javno pismeno ponudbeno licitacijo za oddajo del: 1. toplovodne centralne kurjave, 2. instalacije vodovoda za zgradbo »Občinskega doma« v Trbovljah. pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v gradbenem oddelku občinskega urada (soba št. 7) v Trbovljah. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek uradnega proračuna za zgoraj navedena posamezna dela. Kavcijo, ki znaša za tuzemce 5%, za ino-zemce pa 10% od vsoto uradnega proračuna, je položiti najkasneje do 15. moja 1939 do 10 dopoldne pri občinski blagajni v Trbovljah. V primeru, da prva licitacija zaradi nezadostnega števila ponudnikov no bi uspela, še bo vršila druga licitacija, v skrajšanem roku 10 dni, t. j. dne 25. maja 1939 ob isti uri in na istem mestu ob vsakem številu ponudnikov. Ostale podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa, ki je nabit na obč. deski v Trbovljah, Občina Trbovlje, dne 28. aprila 1939. Prosvetni dom na Prevaljah — kulturna zahteva! Fazanska valilna jajca vseh vrst divjih fazanov, 90% garancija, v vsaki množini dobavlja JUG0L0V, ZAGREB I, pretinac 72 O lepa rožica Marija, skozi vas sonce sije v zimi in v letu po osem vesoljnem svetu. Angel zapoje, Marijo zazove: >Vstanite, vstanite, Marija, vaš ljubi Jezus, sinek, Das kliče! Marija so gori hitro vstali in so Jezusa vprašali. In Jezus je odgovoril: »Kdor bi to molitvico izmolil vsak mladi petek, vsako mlado nedeljo, bi tri dušice iz vic izpeljal: prvo očetovo, drugo materino, tretjo pa sam soojoU (Narodna.) Slavce h poje Slavček poje v črni gori pri hladni vodi. Kdo bi se dobil, ki bi ga ven izpeljal iz te črne gore, od te hladne vode? V njej je zgoraj drevce zeleno pod tem je drevcem hladna senčica. Pod senčico je mehka posteljica, lepo je bela, lepo pokrita. Notri počiva Mati Marija, ki nam križčka dela na našo dečico. (Narodna.) Lujiao sem pomal, Se preden ee je poročila. Tedaj je bila slabotno, nežno dekle velikih in sa-njavih oči. Njeni starši so jo oboževali s plahim češčenjem, zakaj, kot posledica nekakšne bolezni — škrlatinke, kali — je imela jako slabotno srce in je morala vedno paziti nase. Ko jo je Tom Maitland zasnubil, sta bila oče in mati vsa iz sebe, saj sta bila prepričana, da je Lujiza mnogo preslabotna za zakonski stan. Toda starši niso bili premožni, Tom Maitland pa je bil bogat. Obljubi! je, da bo storil za Lujizo vse, kar se le storiti da, in sledmijič so mu jo izročili v varstvo ko kako svetinjo. Tom Madtland je bil čvrst, korenjaški mož in ga je bilo samo zdravje. V Lujizo je bil do blaznosti zaljubljen. Ker je imela slabotno srce, si niti ni upal misliti, da bi jo imel dolgo pri sebi, in sklenil je, da bo storil vse, da ho srečna vsaj še ta leta, kar bo na svetu. Odpovedal se je slehernemu športu, dasi ee je v njem zmeraj tako odlikoval; pa ne zato, kakor da bi bila ona to zahtevala, saj je bila še vesela, kadar je igral golf ali je šel na lov, marveč zato, ker je vselej dobila napad, kadarkoli jo je pustil samo za kak dan. Če kdaj nista bila istih misli, je ona koj popustila, saj je bila laka poslušna žena, kakršno bi si vsak želel imeti: toda njeno srce je tedaj oslabelo in morala se je — ne da bi le malce potožila — za teden dni uleči. Saj ni mogel biti on tak surovež, da bi H kdaj ugovarjal. Vselej sta se malo prickala, kao da naj popusti, in le i. veliko težavo jo je pregovoril, da naj ima vendar ona prav! Ko sem jo nekoč na nekem izletu, ki ji je bil jako všeč, videl, kako je krepko hodila deseovsem nemogoče, dasi je vedela, da bi bila lo tudi Tomova zelja, in nemara, da bi bilo za Ireno najbolje, če bi ona, Lujiza, čimprej umrla. Toda, kdo se bo trapil s tako nesrečno, bolehno žensko, kot je bila ona? Čudno, da je bil več kot en mlad moški pripravljen to tvegati, in leto dni po Tomovi smrti je dovolila Zoržu liobhousu, da jo je odvedel pred oltar. To je bil fin, odkrit dečko in vse prej, kot brez sredstev. Se nikogar nisem videl, da bi bil bolj hvaležen, kot je bil on, ko mu je bilo dovoljeno skrbeti za to nežno in majno bitje. »Saj itak ne bom dolgo živela in ti bila v breme,« je rekla, žorž je bil vojak, pa še jako vnet in častihlepen; vendar je izstopil iz vojaškega stanu. Zdravje ]e Lujizo prisililo, da je preživela zimo v Monte Carlu. poleitje pa v Deauvilleu. On je malce okleval, ali bi se odrekel svojemu stanu ali ne. in Lujiza ni marala spočetka niti slišati kaj takega. A slednjič je popustila, kakor je popustila zmeraj, in on je sklenil, da mora biti njegova bolehna ženobrigala,< je dejala Lujiza. »Seveda je to hudo zanjo, da mora s tako bolno ženo, kakršna sem jaz, bivati skupaj, a saj bo to le prav malo časa trajalo, in prepričana sem, da ji ne bo nič za to.« Irena je bila čedno, prikupljivo dekle. Odraščala je z zavestjo, da je zdravje njene matere zmeraj v nevarnosti. Kot otrok ni smela biti nikoli glasna. Vedno se je zavedala, da se nijena mati ne sme razburiti. In čeprav ji je Lujiza rekla, da nikakor noče, da bi se žrtvovala za dolgočasno, staro žensko, je dekle le ni hotelo poslušati. Z globokim vzdihom ji je mati dovolHa skrbeti zanjo »Otroku je v veselje, če se izkaže, kako mi kaj koristi,« je rekla. »Ali se vam ne zdi, da bi morala malo bolj med ljudi?« sem jo vprašal. »Saj ji to zmeraj pravim. Venomer ji trobim, da se mora razvedriti. Bog mi je priča, da nočem, da bi se kdo žrtvoval zame.« A potem se je Irena zaljubila. Neki moj mlad prijatelj, jako dober dečko, jo je vprašal, ali bi se hotela poročiti z njim, in ona je privolila. Rad sem imel Ireno in vesel sem bil, da bo vendar imela priliko po svoje živeti. Toda nekoč je mladenič ves obupan prišel k meni, češ da je njegova svatba za nedoločen čas preložena, ker je Irena mnenja, da no sme od svoje matere. Seveda me lo ni prav nič brigalo; vendar mi je šla stvar k srcu in sem šel k Lujizi. Vodno jo je razveselilo. čo so njeni prijatelji prišli k njej na čaj. »Slišim, da se iTona ne bo poročila.« som dejal mod drugim pogovorom. »To mi ni znano. Le toliko vem. da se ne bo tako brž omožila, kakor bi si jaz zaradi nje želela, da bi se. Na kolenih sem jo rotila, naj se name nikar no ozira. A ona me za vse na svetu noče zapustiti.« »Ali se vam ne zdi, da je to zanjo hudo?' »Jako hudo. Seveda je tu govor le o nekaj mesecih, vendar mi je žo spma misel, da se kdo zame žrtvuje, naravnost odurna.« »Moja ljuba Lujiza. glejte, pokopali «te dva moža, in prav nič me ne bi motilo, če bi pokopali še dva!« »Ali menile, da ste dovtipni?« me ie vprašala T. glasom ki naj hi me čim bolj užalil. »Mislim, da niste še nikoli do dna premislili, da ste zmeraj zadosti krepki za nekaj, kar si žoliite, in da vas vaše bolohno srce ovira storiti vedno le to, kar vas dolgočasi.« »O, saj vem, kaj si vi vodno mislite o menit Vi mi niste nikoli verjeli, da mi je sploh kaj, ali ne?« Pogledal som ii naravnost v obraz: »Nikoli Mislim, da žo šliri in dvajset lot čudovito vodite ljudi za nos. Vem, da ste najsebičnejša in najbol"' pošastna ženska, kar som jih sploh kdaj videl. Uničili sto življenje onih dveh ubogih mož, ki slo se poročili z njima, in zdaj boste uničili še življenje svojo hčere.« Prav nič bi rrfo no bilo presenetilo, če bi bila Lujizo zdaj zadela srčna kap. Pa se e le trudno nasmehnila, rekoč: »Moj ubogi prijatelj, kako vam bo nokoč strašno žal, kar ste mi zdajle dejali!« »Torej sto trdno sklonili, da se Trena ne bo poročila?« »Prosila som jo, naj se poroči. Vem, da bo to moja smrt, a kaj zato! Nihče se zame ne nrrieni Vsem som v napotje.« »Ali sto ji povedali, da bo to vaša smrt?« »Prisilila me je, da som ji povedala. Toda — naj se kar jutri omoži, če se hoče; če bo to moja smrt, bo pač moja smrt!« »No — tvegajmo — ali bi?« »Kaj nimate nobenega usmiljenja z menoj?« »Nemogočo je, da bi človek imel kaj usmiljenja z nekom, ki ga tako zabava, kot vi mene,« som ji odgovoril. Lahna rdečica je zaplala v Lujizin! bledi obraz, in dasi so jo šo zmeraj smehljala, so bile njeno oči trdo in jezno. »Irena se ho čez mesor dni poročila,« je rekla, »in če so mi bo kaj pripetilo. upam, da bosta vidva z Ireno to že kako spravila v sklad z vajino vestjo.« * Lujiza je ostala mož boseda. Določila je dan poroke, pripravila najbogatejšo balo in razposlala vabila. Irena in njen žonin sta kar medlola od srečo. Na dan poroke, dopoldne ob desetih, ;e dobila Lujiza, ta vražja ženska, srčni napad — in je — umrla Mirno je izd hnila in je Ireni še odpustila, da je zakrivila njeno smrt. (Angleško: W. Somerset Maugham.) Prvi maj. »Prosim, dajte tistega kosa proč! Kadar hočem radio poslušati pri odprtem oknu. pa rai-saja in me moti!« V Smarnični mesec maj O lepa. rožica Marija Pomlad v mestu Zares je pomlad. Čutiš jo, duhaš, okusiš. Zadovoljstvo to prešine, da zamoreš kar drzno gledati preko časopisa v bodočnost, ki |o pester, cvetlični zastor lepo zakriva. Na tisoče in več pesnikov nam je žo pelo o pomladi, in vsak od nas je v svojo modro šolske zvezke že kaj zapisal o njej. Pomlad je pri pesnikih rast, cvetenje, petje ptičev in še vse drugo. A takšna je le pomlad na dežel i. Mestna pomlad je drugačna. Predvsem eo tu otroci. Otroci so bližji prirodi, oni še pred nami občutijo pomlad, /berejo se mahoma po ozkih, stranskih ulicah, na tihih trgih takole pozno poj>oldne in do večera jih ne moreš sklicati domov. Igrajo se s »frnikulamic, s kamenčki, ska-čojo vse vprek in »se gredo skrivalnice«. Pri vsem tem se oglašajo z glasom, s kakršnim govorijo samo še veliki govorniki naše dobe o dosti bolj resnih zadevah. Torej ti otroci se frnikulajo, žogajo, skačejo; a potem pride mati, ki v somraku nenadoma zakliče: »Met-ka«, >Pee-ter« in »otrok, saj 6i ves noric To jih strezni. V parkih so že dolgo klopi postavljene. Tisti, ki so potrebni sedenja, prihajajo in se usedajo. Zdaj sedijo popolnoma drugače, kot eo sedeli pred tedni. Zdaj ni sedenje le sedenje, marveč je leža-nje, iztezanje. Kamena, hrbet in osmtnka sedala Mesitno pomlad spoznaš hidi po tem, da začno kavarne občutiti, da so pretesne, premajhne; okna odpirajo, vrata snemajo, na pločnike devajo belo, rumeno, zeleno pološčene mize, stole — in pego-nije, oleandre in natakarje. Domača kavarna je I>osta!a človeku ali prevelika, ali nedomača ali — premajhna, prerevna. Poiščeš si drugo in se usedeš pred to na pločnik. To ima svoje dobro Tu se ti nI treba odkrivati, tu ti postrežejo z angleškimi »Times« ali s francoskim »Matinom«, sa| natakar ne v6, da ne znaš ne angleško ne francosko. Brezbrižno si vtakneš cigareto v desni kot ustnice in gledaš preko časopisa ko kak »magnat« iz Pariza ali lord iz Londona na vse te mimohiteče ljudi. Ženske so slekle svoje pozimske obleke. Od zimskega okrasja je ostala samo še lisica, in njen rdeči, črni, modri ali beli meh bingjla okrog života. Tedaj so človeku mrtva žival kar zasmili. Pozimi je imelo to vsaj svoj pomen. Saj, slednjič — je tudi naše pradede kožuhovina varovala mraza. Toda spomladi je to brez smisla. Človek zdaj ne vidi samo tega krzna, ampak pomisli tudi na žival, ki je morala dati svoje kratkotrajno življenje, in zavedaš se. da ni bila za žrtev le lisica, ampak nemara tudi zajec, koza, mačka, peš ali sploh kako drugo koristno bitje. Sicer pa nemara ob tem razmišljanju poje kak ptiček na drevesu, ki je uijeto v železnem obroču, ki mu je položen krog korenin, in stoji v morju betona, ki se razteza na daleč okoli. Zdaj zaslišiš, ko da poje kos. zdaj ko da vzdihuje slav-cek, zdaj ko da žvižga kak paglavec. Ptiček stoji pod drevesom, iina sivo obleko in drži v desnici svoje »grlo«: Dinar za piščalko! To žvižganje razveseljuje meščana, ondi postoji, posluša, se smehlja. Ce pa pride mimo kak človek z dežele, pa gre brž slabe volje mimo. Pa kaj — tudi brez ptičjega petja je pomlad — ta je pač drugačna, vendar nič slabša! Kranjska gora in n ena okolica Da se je Kranjska gora razvila iz skromnega kmetiškego zaselka — katerega domače ime »Borovci« šo spominja na naselitev v duhtečem zelenem gaju — v ugledno in znano tujskoprometno postojanko, kateri prinaša vsak letni čas z novimi privlačnostmi sproti tudi množico vedno novih in starih gostov, se ima zahvaliti predvsem svoji dolinski, a vendar visoki legi ob severnem vznožju divje romantičnih Julijskih Alp. Slovenija nima skoraj nobenega drugega gorskega, višinskega in klimatičnega zdravilišča in tujskoprometnega kraja, v katerega objem bi se mogel tujec tako ugodno in neposredno bodisi z železnico bodisi 7. avtom izročiti kakor v objem Kranjske gore. Kjer so se nekoč križale 6tare tovorne poti v smeri jug — sever in severozapad — jugovzhod, tam se tik ob vnžni železniški progi križajo avto-ceste, ki vodijo čez Koren in Vršič iz Nemčije skozi našo državo v Italijo in ob savski črti iz naše države v Italijo in Nemčijo. Položaj v odprti dolini ob mladi Savi, ob Rojci in šumni gorski Pišenci, do-naša temu tujskopronietnemu kraju v vsakem letnem času, prav posebno pa v toplih poletnih mesecih, vedno novega, svežega gorskega in gozdnega zraka, ki v zvezi 7. višinsko lego pospešuje spanje, prebavo in tek ter tako krepi in pomlaja človeški organizem. Teh prednosti zaprta gorska kotlina ali dolina ne pozna. Drugo, kar odlikuje Kranjsko goro tako kot letovišče, kakor tudi kot zimovišče pred drugimi večjimi našimi tujsko-prometnimi kraji, je to, da si je znala pri vsem svojem naglem razvoju, pri vseh svojih novih hotelih in drugih tujskopromefnih napravah, vendarle ohraniti ono pristno domače, slovensko in podeželsko lice, ki s svojo prikupljenostjo in prijaznostjo sprem!ja mestnega in utrujenejja gosta na vseh njegovih poteh po vasi in njeni nepo- se dotikajo klopi. To sicer ni lagodno, vemdar spomladi kar ne moreš drugače sedeti. Gledaš v nebo, zapreš oči in se predaš nekakšni posvetitvi. Ure in ure moreš tako sedeti; celo večnost, dokler te kak človek ob tvoji strani ne premoti, ko vzklikne: »Moj Bog že dve bo čez deset minut!« ah kaj podobnega. — Ah, ti tuji človek, zakaj si pretrgal modro zaveso pozabljen ja I Zdaj te že kliče dolžnost — delo. To je pomlad v mestu. Brez skrbi neseš zimsko suknjo v zastavljalnico — v varstvo... Šah Zmaga dr. Vidmarja v Zagrebu je povsod veselo odjeknila. Čestitkam k njegovi lepi zmagi se je med prvimi pridružila čestitka Ljubljanskega šahovskega kluba, katero je dr. Vidmar kot klubov častni predsednik s posebnim veseljem sprejel. Poleg lepe zmage je naše šahiste razveselila tudi dr. Vidmar jeva izjava, da se namerava v bodoče udeleževali jugoslovanskih turnirjev za prvenstvo države in da bo v kratkem nastopil zopet v mednarodni borbi na turnirju v Stuttgartu. Turnir v Margate je končal z rezultatom: 1. Keres 7'A, 2. in 3. Capablanca in Flohr 6'A, 4. Thomas 5, 5. Milner Barry 4%, 6. Najdorf 4, 7. Golombek 3K, 8 Sergeant 3, 9. Menčikova 2'A, 10. \Vheateroft 2. Keres je dosegel zopet zelo lep uspeh. Izgubil ni nobene partije in le tri remiziral. Capablanca je tudi končal brez poraza, toda je pet partij remiziral, dočim je Flohr izgubil eno partijo in tri remiziral. Iz turnirja prinašamo Ke-resovo partijo z Najdorfom. Rues — Najdorf. 1. d2-d4, Sg8-f6; 2. c2-c4, e7-e6; 3. Sbl-c3, d7—d5; 4. Lcl—g5, Lf8—c2; 5. e2—e3, 0—0; 6. Sgl—f3, Sb8-d7; 7. c4Xd5 (to nadaljevanje je ravno tako kot ostala v ortodoksnem damskem gambitu zelo podrobno izanalizirano. Belemu ostane kljub poenostavitvi pozioi'je iniciativa na damskem krilu, ki utegne postati zelo nevarna, če črni ne organizira pravočasno napada na kraljevem krilu), e6Xd5; 8. Lfl—d3, c7—06; 9. Ddl—c2, Tf8—e8; 10. h2—h3 (beli čaka z rokado, da si pri- drži tudi možnost napada na kraljevem krilu, obenem pa jemLje črnemu konju dostop na polje g4, kar je tudi važno), Sd7—f8; 11. 0—0, Sf6—h5 (običajen manever črnega, da si olajša položaj); 12. Lg5Xe7, Dd8Xe7; 13 Tal-bll (s tem začne Rues napad na damskem krilu, katerega v7omo izvede), Sh5-f6: 14. b2—b4, Lc8—e6; 15. Sc3—a4, Sf6--e4 (če beli sedaj dvakrat vzame na e4, dobi črni kmeta a in izsili menjavo dam); 16. Sa4—c5 Se4— d6; 17. a2-a4. f7-f6; 18. Tfl-cl, Le6-f7; 19. Sf3-d2, g7-g6; 20. b4-b5, c6Xb5 (sicer bi cetaia črnemu neozdravljiva slabost na c6); 21. a4Xb5, Tf8—c8; 22. Dc2—c3 (nepričakovana poteza, ker črni grozi z b7—b6 dobiti figuro), Sf8—d7 (črni odkloni žrtev, ker je bilo posledice zelo težko izračunati zaradi močnih kmetov, ki bi jih beli dobil na damskem krilu); 23. Dc3—b4, Šd6—e4; 24 Sd2Xe4, d5Xe4; 25. Ld3Xe4, b7—b6 (črni ima v vidu kombinacijo, ki mu obeta dve figuri za trdnjavo, toda se moti); 26 Le4Xa8, b6Xc5; 27. TclX c5! (prepreči TXa8 zaradi grožnje Tc8+ hi dobi damo), Sd7Xc5; 28. La8-c6 (kombinacija črnega je ovržena in beli i.ma, z dvema kmetoma več, lahko dobljeno igro,) a7—a6; 29. d4Xo5, a«Xb5; 30. Db4Xb5 in črni ee je vdal, ker c kmet hitro odloči. Kos poje prvega maja Gledam na vrt, kjer prepeva in žvižga in naravnost navdušeno vzklika kos, da je napočil čas ljubezni. Jutri ali pojutrišnjem se bo v njegovem gnezdu izvalilo četvero aH petero čudovito ljubkih mladičkov, nakar se bo za ljubega, pojočega kosa začelo nekaj, čemur bi mi, ljudje, rekli neusmiljeno garanje. Od jutra do večera bo pulil iz zemlje gliste in črviče, bo metuljem trgal peruti in lovil muhe, da bo vse zmašil v čivkajoče, majcene pošasti, ki jako živahno pričajo, da se je že zdavnaj začela doba ljubezni. Če bi se bolj ravnali po prirodi v svojih družabnih čustvih, bi slavnostni govorniki tega dne, ki so precej slični črnim kosom, skakljali na svojem govorniškem odru sem in tja, bi zdaj pa zdaj ljubko zažvižgali in iz polnega grla zapeli in povedali: »Ali ni hudo sebe in svojce preživljati: Koliko tekanju sem in tja je treba za to, ali ne? A kaj hočete? Življenje je pač darilo, ki moramo plačevati zanj. Plačujemo pa z delom, s skrbmi in kdaj pa kdaj tudi z bolečinami. Pa kaj bi, življenje je pač draga stvar, ki nam ne pade poceni v naročje! Če bi hoteli danes lepo in pravilno proslaviti delo, bi morali proslavljati predvsem to, kar si z njim kupimo. Potem bi morali življenje proslavljati in hvaliti; potem bi morali proslavljati čudovito dejstvo, da smo še, hvala Bogu, na svetu. Življenje je težaven šport; dozdeva se, ko da bi morali plezati na strmo pečino. Časih se ustavimo, da si obrišemo znoj s čela in godrnjamo zaradi hude poti. A če navzlic temu skoraj vsi zdržimo in se še dalje trudimo, potem, dragi moji, je to velik in čudovit dokaz, kakšnega pomena je življenje. Res je, da utegnemo o delu povedati marsikaj dobrega in da je jako vzpodbudna misel na mnoge milijone delavnih ljudi. Vendar, če se spomniš svojega lastnega dela, ki ga je človek izvršil v letu dni, je pa to spet nekaj drugega. Če se pa celo zamislimo v delo, ki ga je človek dovršil v vseh letih življenja, je pa na drugačen način vzpodbudno kakor pogled na celotni delavni svet. Preložil si toliko in toliko tisočev opeke; ti si natkal toliko in toliko kilometrov platna; sredni okolici, ne da bi ga kdaj zapustila ali utrudila, kar se prav često dogaja v pretirano razkošinih modernih tujskoprometnih krajih. Ti prijazni in prikupljivi Borovci in Korenci, ljudje iz Loga, Rut (Gozda) in Srednjega vrha, te spominjajo s svojim vedenjem, e svojo govorico na koroške Slovence tam ob Žili ali ob Baškem jezeru. Brž se čutiš med njimi domačega, in ko poslušaš dekleta, ko zajemajo vodo iz obzidanega vaškega vodnjaka, ko gledaš cerkveni obhod, ki se ga še udeležujejo v starih narodnih nošah, ko čuješ veselo pesem mladih koscev, ko padajo na in ti si obdelal toliko in toliko zvežnjev spisov in ti natehtal toliko in toliko ton kave ali soli. Šele vsa ta potrpežljiva, neskončna suhoparnost osebnostnega dela pokaže v pravi luči, kaj mora človek plačati za to, da živi. Tedaj se delo nič več ne meri glede na kolektivnost delujočih oseb, ampak glede na osebno potrpljenje in strahotno vztrajnost vsakterega izmed nas. Armada delujočih ljudi? V redu. Toda, če hočete proslavljati delo, pomislite na neskončno delo slehernega posameznika od nas. Ne mislite samo na milijone rok. Na slehernemu paru rok visi ves, živ človek, ki blaženo diha, rad je, ki ima ženo in otroke in ki vso to življenjsko težo vleče tako dolgo, dokler jo le more vleči. Ne proslavljajte rok, proslavljajte človeško življenje! Če bi govorili namesto o milijonih delujočih oseb rajši o milijonih življenj in hraniteljev, bi bila naša družabna teorija povsem drugačna. Proslavljamo delo, ne proslavljamo pa mož, žena in otrok, čeprav je sveta resnica, da bi mi ne bili delovno ljudstvo, če bi ne bili moški in ženske z vsemi posebnimi in dramatičnimi posledicami, ki iz tega sledijo. Ljubezen je, ki nam je dala življenje.« Tedajci zares zrastejo črnooblečenemu govorniku perutnice in skoči z odra na cvetočo vejico jablane. Saj je le pojoči kos. Njegova pesem o maju se glasi predaleč od ljudskih množic. (Karel Čapek.) Spomladanska moda v Ameriki stoji letos v znamenju kratkih športnih kostumov iz najraznovrstnejšega blaga. Plašči so nepriljubljeni. Kakor je treba pričakovati, diktira to modo Hollywood, zlasti igralke sestre Lane: Priecilla, Rosemarie in Jane. Klobuki so v glavnem ohranili obliko čepice in širokokrajnika, kjer se lahko domišljija izživlja v vsein mogočem okrasju. Nedeljski izlet previdnega človeka Lepo je že — toda, ali bo tudi ostalo? In kaj praviš ti, mala žabica? Prmejš — že pet — pa še nisem prebral vseh vremenskih poročil. No, kaj sem rekel!? Napoved vremena za jutri: oblačno, deloma padavine.. visokih planinskih pašnikih v Karavankah duhte-Če gorske cvetice pod njihovimi kosami, tedaj še uživaš blagodejni vonj minulih časoV. Kar mestni človek v posameznem letnem času še prav posebno pogreša in zato išče, to je pri-roda podarila Kranjski gori. Na enonadetropni »Stari pošti« Podkorenom pri »Čošeljtiu« so inženirji pri gradnji korenske ceste zaznamovali s črtami in besedami, koliko snega je tedaj zima nasula v Doli no, v kranjsko Sibirijo. Samo streha eno-nadstropne hiše je gledala iz snega! V severnih sodolinah Julijskih Alp, za katere tvori Kranjska gora glavno izhodišče, še odmeva smučarska pesem, ko eo po slovenskih hribčkih in gričkih že odcvetele češnje. Še koncem junija meseca ti v Kranjski gori okrasijo sobe s šopkom svežih šmarnic. Ko navpično padajoči sončni žarki v ni-žavju postajajo huda nadloga, vabijo v okolici Kranjske gore hladni zeleni gozdovi ob vedno 6veži in živi Pišenci, vabijo večane sence, ki jih dela zahajajoče sonce za nebotičnimi gorami, vabi kopališče »Jasna« sredi visokogorskega sveta, ki s tajno svojih skritih sil pretvarja notranjost in zunanjost vsakega, ki se mu vdaja in vda. Bogastvu oblik pogorja, vznožja, pobočja in doline ee v sončni jeseni še pridruži bogastvo barv, senc in svetlobe, ko ajda zori, bukovje rumeni in se Razor in Prisojnik bliščita pod ažurnim nebesnim svodom v tančici prvega snega. Na Korenskem sedlu stojiš ob cesti, ob meji Preprost spomenik te opomni, da se je tu naš mladi kralj za vedno poslovil od svojega pokojnega očeta. Sprehajaš se po cesti na Vršič proti Trenti. Ginjen se vstav« pred Ruskim križem in pred Rusko kapelico, ki so si jo ruski ujetniki, izgladovani, v tem krasnem gorskem svetu postavili daleč od doma. Ko lega mrak na Pišenco in na Krnico, ko v škrlatnih barvah vzplamte stene in grebeni Škrlatice, je razlit mir po tem gorskem raju in sega tako globoko v tvojo dušo, da jo čudežno* pretvarja in dviga v drug svet kakor v sladak sen. Bil je čas, ko je veljal pregovor, da pride Kezjan s košem na rami na svet. »Borovec« pa s sekiro. To ne velja več. Dobrotljdva priroda je tudi drugim krajem podarila pogoje in podlago za razvoj tujskoprometnih postojank, letovišč, zimovišč, klimatskih okrevališč. Kar daje priroda, mora človek dopolniti in v svojo korist v borbi za obstanek izrabiti. Tujski promet je resnično vir novih dohodkov, ki so potrebni. Vzgled, kako je treba ta zaklad odkriti in dvigniti ter zamašene vire odpreti, daje Kranjska gora in okolica ki iu je ona odprla tujskemu prometu. (Dr. Fr. MiBic.) Naš Kumare, paradižniki in paprika Kumare. Rane kumare dobimo po navadi bd vrtnarjev, ki Jih silijo v rastlinjakih. Pozneje pa sejemo in sadimo kumare sami. Ako vsadimo, kot nam kaže slika, 3—5 kumaričnih semen v lonec, ki je do tri četrtine napolnjen z dobro kom- fiostno zemljo. Te ončke postavimo na topel prostor v kuhinji, da seme vzka-li. Paziti pa moramo, da imajo lončki vedno dovolj vlage, da se seme ne posuši. Rastlinice kmalu Vzkale in zaradi toplote bujno rastejo. Ko prerastejo rob lončka in sta kalčna listka že visoko, dosujemo v lonček toliko prsti, da ie poln. Na ta način se rastlina po vsem steblu močno okorenini. V maju pa pripravimo na vrtu sončno gredo in izkopljemo v njej po dolgem 40 cm širok in 40 cm globok jarek. Vanj natrosimo za 25 cm visoko svežega konjskega gnoja, ki ga dobro zatlačimo. Čez gnoj nasujemo dobre kompostne zemlje, da je jarek poln. Iz zemlje, ki smo io dobili, pri kopanju jarka, napravimo nad njim nasip, z grebenoma ob straneh (glej sliko prereza jarka!). V sredo tako nastale globeli sadimo v vrsti iz lončkov kumare, toda jako previdno, da se ne osuje zemlja od korenin. Na vsak meter pride po en lonček, to je 3—5 rastlinic, ki jih potem med prstjo razpeljujemo na vse strani. V • Kumarične peške, vsajene v lonec in pokrite s steklom. J. Prerez jarka za kumarični nasad, a) gnoj, b) kompostna zemlja, c) grebena, d) cvetlični lonec. t Sadimo jih šele po 15. maju. Če pa nimamo priložnosti saditi kumare v lončke, jih sadimo v maju kar na prosto in seme zakrijemo še z narobe obrnjenim loncem. Čez noč pokrivamo tudi mlade rastline s cvetličnimi lončki, ker so silno občutljive za mraz. Ko napravi kumara šesti list, jo pinci-ramo za četrtim listom, da odžene stranske poganjke, ki so mnogo bolj rodovitni kot glavni. Kumare pa potrebujejo za svojo rast mnogo, mnogo vode, zato jih moramo stalno in temeljito zalivati z ne premrzlo vodo. Zalivamo še predno sonce ogreje zemljo. Okrog rastlin napravimo majhne jamice, da vanje zlivamo vodo in s tem preprečimo odplavljanje zemlje. Po dežju pri oblačnem vremenu pognojimo kumarični nasad z močno razredčeno gnojnico, ki ji dodamo na 100 litrov mešanice še i kg superfosfata. Paradižniki. Paradižnike sejemo konec marca in v aprilu v tople erede ali v za-bojčke v dobro kompostno zemljo. Slika nam kaže pravilno pripravljen zabojček za setev in Pravilno pripravljen zabojček za setev in piki-ranje paradižnikov, a) odtočna luknjica, b) dre-nažna naprava, pesek, c) nepresejana zemlja, a) presejana zemlja, e) šipa. pikiranje paradižnikov. Zabojčke poslavimo na toplo in jih pokrijemo s steklom. Dokler seme ne vzkali, ga senčimo pred sončnimi žarki, ki bi preveč izsušili zemljo. Setev vzkali jako hitro, že v nekaj dneh, tedaj moramo skrbeti, da imajo rastlinice dovolj svetlobe, da se ne pretegnejo. Pikiramo jih v krajših ali daljših razdobjih po potrebi 3—4 krat. Ko paradižniki dorastejo in eo 3 do 4 cm visoki, jih sadimo ven na gredice. Rastline moramo saditi precej vrt globoko, da se bolie vkoreninijo. Na gredice Jin ne sadimo pred 15. majem, ker je paradižnik jako občutljiv za mraz in rad pozebe. Sadimo jih na grede v dobro, rahlo, sprste-no zemljo, na sončna, proti mrzlim vetrovom zavarovana mesta. Tu se zemlja hitreje ogreje, kar močno pospeši rust in zorenje paradižnikov. Po sajenju damo vsaki rastlini palico in jo privežemo. Oddaljeni naj bodo paradižniki po 1 m, da se neoviruno lahko razvijajo in dobe dovolj sonca. Nekateri sade paradižnike ob braide, ki je 1.25 m visoka. Tu sadimo paradižnike po 75 cm narazen. Zaradi bujne rusti, ki jo ima ta rastlina, bi rodila le malo drobnih sadov. Zato moramo paradižnik pridno re/.uti. Pustimo mu le 3—4 oclganjke,_ vse druge pa stalno pinciramo. Nekateri goje paradižnike le z enim steblom in kakor pravijo z uspehom. Ker pa, kakor kumara, potrebuje tndi paradižnik mnogo vode, mu skopljemo prav tako majhno globel, da vanjo zlivamo vodo. Ko prično paradižniki zoreti, priščipnemo rastlini vse vršičke, da s tem ustavimo rast. Sok, ki je bil namenjen za rast, porabi rastlina za aebelitev in zorenje plodov. Pri pinci-ranju pa moramo paziti, da ne porežemo preveč listov, ker so plodovi rastli v senci in jih sončni žarki opečejo, pa tudi cela rastlina trpi, ker ne more dihati (asimilirati). Paprika. Iz južnih krajev naše države se čim dalje bolj širi k nam paprika. Seme sejemo rano spomladi v toplo gredo, zabojčke ali lončke. V drugi polovici muja presadimo rastline na prosto v razdalji 40 cm v dobro zemljo. Paprika uspevu le na sončni, proti mrzlim vetrovom zavarovani legi. Poseb-negu delu, razen pletve, z njo nimuino. Navadno je velikoplodnn paprika sladka, drobna pa je ostra. Pomlad pod Golico, Kakor kdo plača V spremstvu neke prijateljice z dežele sem pred nedavnim stopila v eno izmed velikih modnih trgovin, kakršne imamo v Turinu. Priznati soram, da me to vselej navdaja z nekim posebnim neugodjem in občutkom ponižanja. Medtem ko stopam po trgovini, se mi zdi, kakor da oči prodajalk posmehljivo zro mojo preprosto obleko, in jezi me, ko vidim, da vse z veliko pozornostjo hite, z blagom, čipkami in modeli streči gosposko oblečenim odjemalkam, dočim 6e le redkokatera potrudi do skromnejših kupcev, da bi jih vprašala, kaj žele. Zakaj ti so pač prostaki; pomisleke imajo glede trpežnosti blaga, vprašujejo, ali gre blago rado ob barvo in si kljub takim prostim vprašanjem drznejo priti v to svetišče mode, ki bi moralo služiti menda samo odbranim slojem. Sama sicer dajem prednost skromnejšim trgovinam, ki morda nimajo poslednjih novosti, so pa veliko bolj postrežljive. Toda ker drugim ne moreš vsiljevati svojih nazorov, sem se zaradi prijateljice pač odločila, da prenašam posmehljivost nameščencev, opazke prodaialk in sočutne poglede drugih kupcev. Toda nekoč sem po naključju bila priča majhnemu prizoru, ki mi je bil v veliko zadoščenje. * Stala sem pri mizi, ko je pred trgovino zapeljala kočija. Služabnik v livreji je skočil s kozla, uslužno odprl vrata voza in trgovine, in vstopila je dama z dragocenimi briljantnimi uhani, v mehko se svetlikajoči toaleti, razširjajoč močan vijolični vonj. »Moj poklon, gospa markiza!« »Kako je z vašim zdravjem, gospa markiza?« »Pokažite modele za gospo markizo!« Trije si prizadevajo, da ugode njenim željam. Razkažejo ji najboljše vrste blaga, privedejo oblečene razne modele in razmotrivajo, kako bi se dalo to ali ono prenarediti še razkošneje in okusneje. »Prestopite se nekoliko!« reče prva prodajalka dekletu, ki je predstavljalo model, »da bo gospa markiza videla, kako pada vlečka,« in nato obrnjena k odjemalki: »Ne vem, če bi mogli kje dobiti • lepši vzorec. To je obleka, ki nas velja osem sto lir, seveda jo lahko izdelamo tudi nekoliko ceneje; če jo napravimo na svileni podlogi, bi se cena znižala za kakih sto petdeset lir.« »Ne, ne! Za božjo voljo, le ne kaj prena-rejati! Saj ravno to daje toaleti ves čar.t »Saj 6em le mislila tako,« je plaho pripomnila prodajalka. »In potem, gospa markiza, če hočete natanko pogledati tole najfinejšo izdelavo z bruseljskimi čipkami — ne da bi pretiravala, lahko rečem, da je posamezna cvetlična vejica vredna trideset lir.« Po nadrobnem razmotrivanju o dvojnem nabranem obšivku ter izrezu ovratnika je dama vstala. »Torej smo se zdaj glede vsega domenile.« Za ceno seve ne vpraša nič, gosposka odje-malkal Prodajalka sama ponovi naročilo s kratko beležko v knjigi: večerna obleka po vzorcu z bruseljskimi čipkami, podloga iz tenčične tkanine — devet sto petdeset lir. »0,« reče odjemalka z omalovažujočo kretnjo, »za sto frankov mi pač ne gre.« »Seveda, čisto razumljivo, gospa markiza!« V tem trenutku stopi h gruči neki gosjiod, ki je dotlej slal pri blagajni, najbrž vodja ali solastnik podjetja, in reče z vljudnim poklonom: »Gospa markiza, prosim lepo, da mi izvolite oprostiti, ker sem se vam posjednji mesec drznil ponovno dostaviti račun. Konec vsakega polletja smo trgovci cesto primorani, da — opozorimo svoje odjemalce, in zelo bi vam bil hvaležen, gospa markiza, ko bi hoteli poravnati dosedanji doig. Že tretjič je, da sem poslal račun, ne da bi prejel kak odgovor. »Račun? O, tega bo gotovo imel moj tajnik. Ko pridem domov, mu že povem svojo — in zdaj lahko pač takoj odštejem nekaj na račun. Ne morem trpeti, da bi dobavitelji morali čakali!« reče s jiovzdignjenim glasom, da vsi slišijo. In gre k blagajni, za katero se je že bil potuhnil blagajnik, potegne iz listnice bankovec in mu ga izroči z vso neprisiljenostjo velike dame. Medtem ko služabnik v livreji čaka njenega migljaja, da bi odprl vrata, se ona še enkrat obrne k nameščencem: »Zanesem so torej na vas. Ni res, za četrtek zvečer, ne pozneje!« in odšumi na cesto, razširjajoč za 6eboj omamno vijolično vonjavo. Zdaj sva medve s prijateljico stopili k blagajni, da bi v gotovini poravnali svoj skrbno premišljeni nakup. živinozdravniški nasveti Kolika pri konju. B. C. G.: Vašega 14 let starega konja rado večkrat grize. Zanima vas, kaj naj bi storili, da bi obolenje preprečili? — Iz vašega vprašanja sklepam, da ste umen živinorejec, ki ve, da je lažjo bolezen preprečiti kakor zdraviti jo. Pod koliko razumevamo vsa obolenja trebušnih organov, ki so na zunaj izražena z vidno liolečino. Vzroki kolike so mnogovrstni ter so vezani na dolgo j>odročje od ust do zadnjega črevesa. Zato jo na daljavo težko dati prava in učinkovita navodila. V vasem primeru bo najverjetnejši vzrok kolike pokvarjeno ali pa nepravilno zobovje. Starejši koiuji kaj radi dobijo tako imenovano ftkarjasto zobovje, kf hrano no melje, ampak rože. Konji s takim zolmvjem veliko slinijo in »likajo«. Nedo-voljno prežvečena hrana povzroča v želodcu prekomerno vrenje in nastajanje plinov, ki s svojim pritiskom na steno želodca povzročajo hudo bolečino. Dajte zobovje konja pregledati po strokovnjaku, ki bo ukrenil vse potrebno, da se vzroki kolike odstranijo, s čimer boste vi rešeni skrbi, vaš konj pa bolečin. Jalovost pri tellel. T. B. C.: Imate dve in pol leta staro telico, ki so več mesecev zapovrstjo goni ter kljub pripustoin ne ostane breja. — Za oploditev ;je potrebno, da pravilno delujejo moški kakor tudi ženski spolni organi. Ako ste prejjpčani, da jo pri biku vso v redu, tedaj se je treba uveriti ali je pri lelioi v redu maternica, da niso na jajčnikih kake bolezenske spremembe, ali pa da morda ni nožnični katar vzrok jalovosti. Ako so tudi vsi navedeni organi normalni, tedaj je najbrž vzrok jalovosti v nepravilnem hranjenju in drža-nju telice. Oploditev oležkoča prevelika debelost in zamaščenost telice Telico hranite samo z dobrim senom, dajte ii priliko, da se giblje na prostem, neposredno pred pripustom ji izperite nožnico z 1—2% raztopino sode bikarbone. Prašički kašljnjo. hirajo in ginevajo. R. M. L. Gojite plemenito vrsto svinje in letos sta vam izginila že dva legla. Prašički so bili 14 dni do 3 tedne zdravi, potem so začeli slabše jesti, kaši jati, posebno zjutraj, oči so jim postale krmežljave in vsak dan ste našli katerega mrtvega, dokler ni poginilo vse leglo. — Po vašem opisu sodeč je tu po sredi gripa prašičkov, ki v zadnjem času precej gospodari po naših krajih. Bolezen je težko ozdravljiva, ker še nimamo pravega zdravila za njo. Prašičke je treba namestiti v suho, 1oplo, zračno stajo, najboljše leseno, ob toplih dneh jim dati priliko, da se gibljejo na prostem, llrana naj ne vsebuje preveč masti, ampak več beljakovin, pri čemer pride v poštev obrano mleko, ne premlada detelja, regrat in slično. Priporočljivo je d od a ia ti hrani apnenih soli v obliki klajnega apna, ali pa še boljše ribje olje kot ga vsebuje Težakovo olje za živino. Prašički lw>flo tako postali krepkejši in odpornejši proti boleznim. Rana, ki sc nikakor noče zaceliti. A. G. V.: Pred dvema mesecema se je ranil vaš konj Vi ste rano dnevno izpirali z raztopino lizola, skrbno jo zavrali. sploh, storili ste vse. kar je bilo v vaši moči, ali rana se vendar le noče zaceliti. — Da so rana zaceli, je potrebno sledeče: Rana mora biti suha ,ogibati se jo treba vsakega vlaženja rane. Ako je |X)trebno rano očistiti, se to napravi z ožeto vato, ki ste jo prej namočili v prekuhani vodi brez lizola, ki navadno več škodi kot koristi. Rana mora imeti nadalje mir. Ako je rana na mestu, ki sodeluje pri gibanju, mora žival čim več mirovati. Nepotrebno je zavijanje stare rane. ker zTak in sončni žarki zelo dobro vplivajo in pospešujejo celjenje rane. Za zdaj se držito danih navodil, če bo pa potrebno, se še javite. DR0BNJAK0VA MRZT-A OMAKA Skuhaš jajce v trdo, beljak sesekljaš, rumenjak pa pretlačiš skozi sito. K temu dodaš: \lA del kisle smetane, precej sesekljanega drobnnaka, soli, sladkorja, noževo konico gorčice, malo kisa ali limonovega soka in vse prav dobro premešaš in daš na hladno. Blagajnik, ki je bil malo prej govoril z markizo, je rdeč od jeze stal pred svojimi knjigami. »To je njeno plačilo!« jo rekel in pokazal na bankovec na pet in dvajset frankov. »Že dve leti nisem prejel niti beliča. Dolguje nam že deset tisoč lir, in namesto, da bi plačala, samo veča račun z naročanjem novih oblek!« In najbolj zanimivo je, da bo markiza kljub temu dobila svojo obleko, kakor da se to razume samo jx) sebi, In ko bo drugič prišla v trgovino, jo bodo zopet sprejeli s pokloni in velikim spoštovanjem ... »Gospa markiza ...« »O. gospa markiza — < »Vzorce za gosjx> markizo...« Tako plačujejo taki ljudje! Ampak je čisto prav, da vam tako plačujejo! (Italijansko: Paola Lombroso.) Frtaučku Gustl ma beseda Nak, kej tacga pa še nekol nisem duži-vu, kar pu tem božjem svete trava tlačeni. Sej ste se prou gvišen tud vi čudil, če ste bral una nedela, kuku me je ta sakra-bolska Neška speglala sam zatu, ke sem ji unkat pisu, de je stara škatla. Ampak jest lohka rečem, de pr tem nisem prou nč slabga mislu. Člouk je holt učaseh tku raz-pulužen, de ga more kej pulomt, če b prou na ton. Mende se ji je zavle tega tku fržmagal, ke ji nisem reku, de je še mlada in luštna škatel-ca. ZdeJ bo pa prou gvišen še bi huda, ke je »Sluvenc« zadenč puvedu, de je 6. aprila z mana skp osemdeset rojsten dan praznuvala. Men je pa čist useglih, če prou b reku, de sva stuletenca praznuvala. Zavle tega b se jest prou nč na gittu. Sej, če bova še dost doug živela, bova lohka še clu stuletenca u kumpani praznuvala. Člouk na sme bit tku cimperlih, de b usaka reč prec za-meru. Jest 6 iz take reči še glihc na strim. Sevede, milustiva gespa Neška s holt še zmeri dumešluje, do je Mona Liza, koker sma ji soje čase rekel. Tu pa na pumisel, de greja leta zmeri lepu pučas naprej. Ona b mela pa menda rada, de b lezel nazaj, koker lezeja raki. Sej tu b blu fajn, ampak jest ca verjamem, de b blu kerkat tku. Usa tista moka, ke s ja usak juter pu ksihte naštupa, in pa tata farba, ke s z no žnable puštriha, prou nč na pumapa. Usakeh dvanajst mescu ema holt za en let stari, pa je feriik- Neška m žiher verjame, de b biu tud jest rad še tak fantek, koker sem biu tekat, ke sma še z Meksikajnarjem na Žabjek frnlkulal in pa na tist naš univerz, ke sma ja mel zraven svetga Fler-jana, za ranjence platen cufal. Tekat je blu res velik bi lušten na svet, koker je dons. Ampak zmeri tud na more ustat tku. Člouk se ja usega naveliča. Jest b še pr cvičke na tou cen soj žeu-lejne 6edet u en štari. Kulker več križu s člouk naluži na soj pukel, tulk jih more pa lepu putr-pežliu prenašat. Ni prou nč za pumagat. Keder se spounem tisteh zlateh času, se m useli začne kou-cat pu nh. Neška je res naumna, če se zavle tega gor drži, ke sem ji reku stara škatla. Sej vender ni ona uržah, če so je pustarala. Nej eden reče kar če, fejst je pa še zmeri. Men je drgač prou ušeč, sam mal preveč se je zadne čase zredila. Če b biu nen mož kašen menister, al pa saj naroden pu-slanc, b tu na blu nč čudenga. Ke je pa en Čist navaden držaun uradenk, Je pa useglih mal čuden, de se je tku zredila. Jest na morem pumagat, če sa m kumerne — pardon, jest sem tou rečt šlank — dame velik bi simpatične, koker pa tku zava-lene, koker je Neška. Take dame, koker jih ma Souvan na plač učaseh u auslog, sa prouzaprou pu moj gust. Keder grem glih pu plač, se useli lista-vem tam pred auslagam in jih kar pu cele ure ubčudujem. Če b s Neška enkat kurajža uzela in prusila Souvana, de b ja saj za ene šternaist dni pustavu u auslog, pa b prou gvišen zgebila ves tist špeh, kulker ga ma zdej preveč. Pol b ga pa pihelna. Cela Iblana b jo nbčudvala. Asten, Neška, niks puzameren. Kar prjatla ustaniva, koker sva bla soje čase, keder se nisva kej skregala. Kar večen priatelstvu skleniva, pa bova spet hudila skp pud Rnženpoh k Čad na kufe, keder muža na ho duma. Videš, jtdnj morem na kar sam ukul kuluvratet, pa douhčes predajat, ke nimam druzga dinsta. Keder je prou lep sončen juter in mam jest glih čas — čas inam prouzaprou zmeri, ke sem u penzjon, ampak sončen jutri niša zmeri — pru-meniram še ta narrajš tam pu Breg in pa naprej preke Hribarjuvem nabrežje in ke dol du flečkaj-narskoh treh mustou. Tam zmeri tkula zjutri sonce sije, če na gre dež. Koker pridem ke du elitnega kino Matica in zagledam tiste propileje, al kok se prau tistmu zlumku, ke so ga ztlej tam zadi, koker zanalaš za napota pustaul, se useli spounem na en špas, ke 6e je zgudu tam bliz še u prejšnem stuletji, Veste, enkat je rankmu Bilinat, ke, je soje čase tam rukuvice predaju, koker dondons Kane usesorte žaube, tinkture in pa aparate za futugra-ferat predaja, u glava padel, de b se glih na tist hiš gor u drugem štuk, kašen balkonček prou lepu pudau. Ke 6e more pa za usaka taka reč na rotuže za duvulejne proset, je pa tud Bilina prošna uložu. Tu je sevede čist prou, ke če b tega na blu treba, b začel Iblančani kar pu soj glau hiše zidat, pa balkončke najne delat. Kašna b bla pol Iblana, pa sam Buh ve. Men se že zdej tiste kište, koker jih dondons zidaja, prou nč na dtipadeja. Ce b jih usak žiher kar pu soj glau zidu, b ble pa še bi čudne, ke dondons Ide nimaja več ta prave guste. Kene, če eden pros za tu al pa za un, pride pa zmeri en kumesjon pred pugledat, če bo tist, kar misel zidat, tud ke pasal. Če se kumesjone tu na dupade, mu pa kar ajnfoh na da duvulejna, tist se pa lohka pud nusem ubriše, ke za pud nusam ubrisat, ni treba pusebenga duvulejna proset in gnar za štempelne ven metat. No, in zavle tistga Bilinatuga balkončka. Je pršou tud kumesjon pugledat, če bo ke pasu. Tistmu, ke je biu pr temu kumesjon za ta velega, pa tu ni blu ušeč. Glih tou je rečt, de tacga balkončka na morja duvolt, ke b se s tem ceu tist trg pufr-derbu, je pa kar naenkat začutil, de mu jo Bilina neki teškega u varžet spustu. Ta teža u varžet ga je pa kar naenkat tku naudušla za balkonček, de je začeu preči spet hiša ud useh plati ugledvat. No, in nazadne je reku, de b tak balkonček prou lepu pasu na hiša in b ceu trg še lepu pouzdignu. No, in kumesjon je balkonček duvolu prou brez ugovora. Bilina je blu tega duvulejna sevede hedu ve-seu. Če se na motem. je kumesjon še na mejhen prigrizek puvabu, koker se šika, če gre enmu use pu sreč. De pa na bo ta al pa un mislu, do tu ni res, kar sem zdej tlela puvedu, gre pa lohka na Dvorni trg pugledat, pa bo vidu, de tist balkonček če dons gor u drugmu štuk vosi in se še prou dober ven uzame. Tist gespud, ke Je biu za ta veicga pr tem kumesjone, je biu pa sevede tud veseu, S:© je taka teža u varžet s s-aba dam nesu. Med potja Je šo clu pu tež prerajtu, de more bit ta narrnen eneh petdeset tolarčku u puperi zuviteh. Ke Je pršou dam, je kar hiter u varžet segu ln tista teška rola na miza puložu. se k miz usedu in hiter udvlu, de b tolarčke prešteu. Kašen ksiht je na-redu, ke je namest tolarčku zagledu pred snba na miz en kvilit ud ene 6tare kmečke ure, vam pa na morem puvedat, ke me ni blu zraven, de b vidu. Tu pa tku sami veste, de je mogu bit strašen jezen na Bilinata. ke ga je tku putegnu. Vite, keder grem dondons mem tisteh pro-pilej, ke sa jih naredel za elitnem kino Matica, se useli spounem na ta špas. Ampak Bug na przaden, de b kdu mislu, de le blu s tem propilejam glih tku, če prou te propileje še mn pašeja na Hribarju nabrežje, koker tist balkonček na Bilina-tuva hiša. Zdej ste mende moje pripuvedke ud balkončka in pa ud propilej tud že sit, ke dondons sa tak časi, de Ide slišja rajš kej ud vojske. Ampak tu vam pa puvein, de se nam vojske ni prou nč za bat, ke ves ta pubijanje in pa klajne je sam začasen. Še tist, ke sa jih tle al pa tam puslal že na un svet, boja pršli usi nazaj, keder se boja razmere mal urediie. Bote videl, kuku bo še lušten na svet, keder nas na bo več. Kar še mil putrpima in nekar prec na scagima. F. G. Inozemska beseda o očetih V najnovejši knjigi angleškega pisatelja Kew-nicota je tudi poglavje, ki govori, kako v angleških hišah pri popoldanskem čaju ne strežejo mlada dekleta, pač pa mladi fantje. — V nekem listu pa je posnetek nedavnega prizora s ceste v Angliji, kako nese gospod s cilindrom na glavi vedro ženski, ki gre z njim. — Mladi Angleži, ki so bili pri nas na počitnicah, pa eo fotografirali ženske pri delu na polju, ker niso kaj takega v Angliji še nikoli videli in se jim jo to zdelo nekaj čudovitega. V listu »Britsko nacionalno združenje za zdravje, materinstvo in otroško skrbstvo« pa je poglavje z naslovom »Materam in očetom« — in ne samo »materam«. Neko poglavje z naslovom »Očetove dolžnosti« vsebuje tele nasvete: »Dolžnost moža je, da skrbi za to, da živi nosna žena v razmerah, ki ustrezajo njenemu stanju. Vodi naj jo na večere po položnih potih na sprehod in naj pazi, da se ne utrudi. — No sme pustiti, da si žena sama pripravi sobo za porod, zakaj semkaj spadajo tudi težka dela. — Nikar ne bodi ti povod za to, da bi žena tudi ponoči dojila dojenčka, češ oče se bo kregal, če se bo dete jokalo. Mnogo bolje je, da si dvakrat, trikrat moten in da imaš zdravega otroka, namesto nezdravega, ki te bo kdaj kasneje dosti bolj vznemirjal. — Pomisli na to, da jemlje dojenje tvoji ženi moči in živce I Če se tvoja žena preveč izgara ali če jo tarejo prehude skrbi, bo tudi mleka manj in bo z otrokom še slabše. V6e bo pa v redu le takrat, če boš 6voji ženi v pomoč.« V Angliji imajo tudi posebne »Klube očetov«, ki je njih cilj, da pojasnijo očetom, kakšne so njihove dolžnosti spričo družine. V londonskem listu »Natioual Baby - Week - Council« je zapisano: »Oče je za telo In 'dušo otroka prav tako odgovoren kakor mati. Mnoge matere se v svoji samopozabi tudi v dobi nosečnosti povsem žrtvujejo možu in otrokom. Dolžnost očeta pa je, da pazi, da se mati nikoli po nepotrebnem ne žrtvuje. Najhujša kazen kakega moža je, da mora gledati svoje otroke kot živ očitek, ki so po njegovi krivdi, brezbrižnosti ali nevednosti bolni aii pohabljeni. — Oče naj ima svoj delež tudi v družinskem življenju in naj prevzame nase del bremen. — Zakonski možje naj vselej s svojimi ženami priza- nesljivo ravnajo. Svoje sinove naj navajajo na to, da bodo nekoč dobri očetje, in naj jih poučijo, da ostanejo čisti in brez bolezni.« Jako značilno za angleške navade je naovot: »Zakaj ne bi mogel dati svoji ženi, preden vstane, skodelico čaja na posteljo?« V Združenih ameriških državah stremijo za tem, da bi že v dečkih, v dobi njih šolanja, zbudili smisel in odgovornost za družinsko življenje. 2e nčni načrti srednjih šol vsebujejo takole snov: Odgovornost očetovstva — Nega otroka glede na telesne, duševne in duhovne zmožnosti — Koliko stane odgoja otrok — Dolžnosti sina napram svoji materi in napram majhnim otrokom — Prva pomoč v bolezni — Razgovori o možatosti, očetovstvu. Drugi učni načrti deških srednjih šol pa imajo poglavja, kakor: Koliko prihrani mati, ko sama opravlja gospodinjska dela? — Koliko stanejo otroci starše? — Ponos na dom — Pomen družinskega življenja. — Nekateri tečaji dajejo tudi navodila za vrtnarstvo in ročne umetelnosti tehniške vrste glede na hišno uporabo. Smoter tega pouka je: »V dijaku hočemo zbuditi smisel za dom, domačnost in pravilno pripadnost k družini, da se bo kasneje znal uveljaviti kol zakonski mož, oče in gostitelj.« ustavimo težak osebni avto na razdalji 50 m, če smo vozili s hitrostjo 80 km na uro, Take ugodne razmere pa v praksi le redko nastopajo. Zato moramo računati za ustavljanje vozila vsaj 100 m poti. K tem 100 m poti, ki jih rabi voz, da obstane, ko zavore že delujejo, moramo prišteti še pot, ki jo napravi vozilo, preden se je vozač zavedel nevarnosti in pritegnil zavoro. Recimo, da vozač ni bil pripravljen na nesrečo in da je rabil eno sekundo, preden je mogel pravilno reagirati, tedaj moramo prišteti pri hitrosti 80 km/h še 22 m poti. V noči bi v takem primeru teoretično zadostovalo, da bi luč svetila 125—150 m daleč. V resnici pa to seveda še daleč ne zadošča, saj ne moremo pričakovati, da bi vozaču ob najmanjši zapreki, ki jo zagledajo, že ustavili vozilo. Narobe. Želeti je, da ima vsaj toliko preglednega prostora pred seboj, da bi lahko presodil, kako najbolje obiti zapreko, po možnosti samo z malo zmanjšano hitrostjo. Če hočemo izpolniti ta pogo j, pa moramo videti vsaj 300 m daleč pred seboj. Taka razsvetljava pa zahteva močno svetlobo. S tem pa še ni vse rešeno. Ozirati se moramo tudi na druge voznike na cesti. Vsak ve iz izkušnje, da močna razsvetljava" motornih vozil zelo slepi človeka. Da pomeni slepeča svetloba za vozača, ki prihaja nasproti, novo nevarnost, bomo priznali brez nadaljnega. Treba je torej močno luč omejiti. Zasenčiti-tiste žarke, ki bi sijali nasproti prihajajočemu vozniku v oči. Toda, ko prav odpravimo vse te napake vsaj kolikor toliko, ostane še vedno polno nerešenih problemov. Vzemimo vožnjo po mokri cesti ali v megli, kjer se nam svetloba odbija nazaj, da vidimo pred seboj samo neprodirno belo steno. Nova vprašanja stavi vožnja na ovinskih, kjer sije luč vozila naravnost v zevajočo praznino, ob strani pa, kamor mora voznik zaviti, je prostor neznan ln v temi. Če pomislimo že na teh nekaj naštetih problemov, bomo priznali, da je luč na motornem voziiu važen del pri nočni vožnji in mnogo bolj odločujoč, kakor popoln motor in udobno vozilo. i ,...[..... i n. i Ko si je Dloeen iskal uši po obleM, Je ponosno dejai: »Tudi jaz preživljam prisklednike!« »Jas sem še več ko perzijski kralj,« so je Diogen večkrat pobahal, »meni ničesar ne manjka, onemu pa ni nikoli zadosti!« Luč na motornem vozilu Tehnika prometnih sredstev stremi za tem, da bi se mogel promet ponoči vršiti prav tako neovirano kakor podnevi. Če se ne oziramo na primerne ceste s kolikor mogoče udobnimi ovinki, moramo zahtevati predvsem ustrezajočo razsvetljavo. Dandanes mora vozilo samo skrbeti za dovoljno svetlobo, ker ni mogoče, da bi z žarnicami dovolj razsvetljevali ceste, da bi bil mogoč neoviran promet brez lastnih luči. Ta način razsvetljave, ki je sicer pri današnji tehniki dosegel že precejšnjo stopnjo popolnosti, nam mnogokrat ne zadošča toliko, da bi nam v noči, zlasti v slabem vremenu, nadomestil dnevno luč. V naprednejših državah, kjer je nočni promet zelo živahen, je za posamezne primere, kakor za Vožnjo po naseljih itd., z zakonom določena praktična vrednost, ki jo mora doseči luč vozila. Vendar lahko rečemo, da je najnižja po zakonu zahtevana mera svetilnosti pri modernih vozilih vedno prekoračena. Če si hočemo pravilno predočiti zahteve, ki jih stavi promet na razsvetljavo, poglejmo nekaj primerov. Pri ugodnih okolnostih lahko Oblečena pomlad Na dnevnem redu so — čeprav v najtesnejših časih — tako zvane modne revije. Na teh 6e razkazujejo ženske obleke vseh vrst. Od teh jih je nekaj tudi na pričujoči slik.i Najprej so najnovejši plašči. To pot so zaTes lepi. Še zmeirai. pa dobiš prav gladke plašče, ki se nfftftnčne^p*rfctfajo >ži vot ft "kr so jako praktični. Mimo teh pa vidiš plačče s čudovito širino, ki ljubko padajo okrog vitkih teles. (Št. 1.) Nekateri teh so iz blaga živih vzorcev in pestrih barv. Drugi pa eo nežnih in pastelnih barv in blago je jako voljno im mehko. Najnovejši modeli imajo vrhnji del jako ozek (št. 2). Pas je Si rok In od pasu nizdol padajo široke gube. Rokavi so kimono kroja in ramena 60 široka. — Obleke za na cesto so glede na kroj in izvedbo prav tako raznovrstne kot plašči. Na št. 3 vidiš obleko, kjer je krilo rdečkasto (kot cvet rese), jopica pa iz blaga škrlataste barve z modrimj kvadrati. Dobiš pa tudi ohlapne jopice iz tweeda (št. 4), kjer je blago gorčično rumeno, črte pa so črne. Obleka sama je temnoniodra, rutica okrog vratu pa svetlordeča. Sploh so letos hude, močne barve v največji milosti. Obleke so preprosto prikrojene. Kratka rokava, široki pas in kratko krilo so dokaz, da je mladenka pravkar zapustila šolske klopi. (Št. 5.) Toda lahne jopice, ki so letos tako moderne, pa že poudarjajo vse bolj z resnobo. Jopice 60 raznovrstnih krojev. Vidiš bolero, kratke, tesne koče-majke in ohlapne jopice za k črnim oblekam. — Imamo pa tudi spodnje krilo. Je iz trdega blaga (tafta) ali iz belega, ki 6e dd prati. Obšite so s čipkami. Večerne obleke so bolj in bolj romantične. Okrog života so čim najbolj tesne, od pasu p? široke kot krinoline (št. 6). Plašči za k tem oblekam (št. 7) so po sedanji modi jako preprosti. Da ee pa spomnimo še poletja s sončenjem in kopanjem, pa vidimo (na št. 8) prijetno obrežno obleko iz sveilordečega, progastega bomba-žastega blaga, ki ima kratko, zgibano krilo in kratko jopico. Seveda spada k vsem tem oblekam mnogo različnih pokrival. Najmodernejši so majhne oblike; za slavnostne prilike nosijo v laseh rože in trakove. Križanka Rešitev dopolnilnih črhovnic z dne 23. aprila 1939 U: Urugvai. turbina, Šturije, Etrurec Hamburg. Matajur. V: Vandali, dvajset, tovarna, Galvanl, Vukovar, Minerva. Z: Zagloba, Izabela, pozavna, prozaik, Ele-azar, markiza. Dopolnilne črkovnlce STAR KROMPIR OKUSEN? Star krompir izgubi slab okus, če ga potem, ko je že oluplien, umiješ in pristaviš z vrelo (ne mrzlo) vodo. V vreli vodi samo zavre, nato od-liješ to vodo. Potem pa ga pristaviš kot navadno ln skuhaš do mehkega. Na ta način bo star krompir okusen kot nov. V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelejših črtah ter pomenijo: Vodoravno: 1. tuja beseda za nabreklo govorjenje, 6. poljski pridelek, 11. mesto ob Dnjepru, 16. turško mnško ime, 17. tuja beseda za časovno razdobje, 17 a. vojaški oddelek, 18. žensko naglavno pokrivalo, 19. moška oseba iz svetopisemskih zgodb, 20. naslov Kreitenove igre iz starorimskega življenja, 21. sodobna turška državniška osebnost, 22. stara utežna enota, 23. trdnjavsko mesto v severni Španiji, 25. ženska oseba iz svetopisemskih zgodb, 27. polotok v severni Evropi, 28. oddelek iz korana, 30. jugoslovanska denarna enota, 33 Prn-metni pripomoček, 35. tuja beseda za malika. 37. tuja beseda za zgodovinske zapiske, 38. spomladanska cvetlica, 40. ena od deveterih muz, 42. tuja beseda za glas, 43. prebivalec evropskega glavnega mesta, 45. levi pritok Donave v Romuniji, 46. kaznivo dejanje, 47. oblika osebnega zaimka, 49. sodobni slovenski zgodovinar, 50. zastopnik človeškega plemena, 52. stara votla mera, 53. domač rokodelec, 54. tuja beseda za oddelek, 56. državica v tibetanskem gorovju, 57. del vojskovanja, 58. naslov povesti Pavline Pajkove, 61. najnižja indijska kasta. 63. osebnost iz starorimskega političnega življenja, 66. druga beseda za trgovsko blago, 67. otok v Jadranskem morju, 69. del suhe zemlje, 71. nemško moško krstno ime, 73. železniško poštnin nn Notranjskem, 7t poljski pridelek, 76. pristaniško mesto na zahodnem Navpično: 1. osel, 2. bat, 3. atej, 4. dar, 5. Ovid, 6. bedak, 7. ime, 8. las, 9. Iravadi, 10. cimet, 11. A jas, 12. kal, 13. Omiš, 14. žig, 15. Arad, 24. elaborat, 25. okel, 26. ragu, 27. zbir, 28. stvor, 30. Italijan, 3t. Iranec, 32. oko, 33. Ivanov, 35. aparat, 37. aga, 38. ataman, 40. Ezav, 41. apel, 49. Sap, 50. etan, 52. polinom, 53. lknr, 54. Jame, 56. oris, 57. dir, 63. idila, 65. anoda, 67. urar, 68. Atos, 70. atek, 72. obed, 73. duri, 74. oaza, 76. uho, 77. ata, 79. ave, 80. bar, 81. Aca, 82. led. MC AJ*I S £0 VENEC ROŽE Mesee maj, najlepši čas r letu, je to. Travniki in poljane ge lesketajo t pisanih tiarvah. RoBa la rolo, druga lepBa od drage, je pokukala iz zemlje v božji svet. Cveto, razveseljujejo naše oko, njihov vonj pa nam prijetno boža srce. Rože so najlepši, najčudovitejši okras božjega stvarstva. . Kanarček Metka je zaprosila mater: »Mama, kupi mi kanarčka I Tako rada bi ga Imela.« »DobiS ga,« je odgovorila mati, »če bo5 pridna in pametna in če ne boš zmerom svoje radovednosti stresala.« Metka je bila namreB na vso moč radovedna deklica. V vsako reč je morala vtekniti svoj nos. Ko je Metka nekega dne prišla iz šole, ji je mati rekla: »V mesto moram po opravkih, čez dobro uro se vrnem. Ostani doma in pazi na dom. Glej, tam na mizi leži nov zabojček. Nikar ga ne odpiraj I Ubogaj in ne bo ti žal.« Metka je odogovorila: »Mama, saj nisem tako radovedna. 9e na misel mi ne pride, da bi zabojček odpirala. Učila se bom. In še francosko nalogo moram napisati. Kar brez skrbi pojdil« Mati jo je pohvalila in odSla. Metka je nekaj časa marljivo pisala nalogo. Pa je napravila vse polno napak, ker je bila t mislimi mnogo bolj pri skrivnostnem zabojčku kot pri nalogi. Nazadnje 6e ni mogla več premagovati. Vstala je in rekla: »Ogledati si pa zabojček vendarle smem. Niti s prstom se ga ne bom dotaknila.« Stopila je k mizi in začela ogledovati zabojček od vseh strani. I »Bog ve, kaj je v nJem?« je ugibala. 1 V pokrovu zabojčka je bilo vse polno drobnih luknjic. Vzela je zabojček v roke, da bi pogledala vanj skozi luknjice. Pa ni videla ničesar. Samo neko šumenje je slišala. »čudno je to,« je zamrmrala ln majala z glavo. »Zabojček je prav lahek in vendar mora biti nekaj v njem, ko pa tako šumi.« Položila je zabojček nazaj na mizo tn sedla lt nalogi. Pa se ji kar ni dalo več pisati. Spet je vstala in stopila k mizi, kjer jo ležala skušnjava .v podobi lesenega zabojčka. »Mama gotovo ne bo vedela, če prav malo pokukam vanj,« je tolažila samo sebe ln hitro dvignila pokrov. U zabojčka Je zle tel prelep kanarček In začel frlotatl po sobi. Presenečena Metka se je dolgo trudila, da bi ga ujela in zaprla nazaj v zabojček. Pa je bilo vse zastonj. Okno je bilo odprto — kanarček je smuknil skozenj in odletel v zlato prostost. Ko se je mati vrnila domov, je našla hčerko vso v solzah. Bridko je jokala od sramu in kesanja. Mati je rekla: »Ne bom te kaznovala. Kaznovana st Se sama dovolj zaradi svoje neubogljivosti in radovednosti. Hotela sem ti kanarčka podariti — zdaj pa ima§!« Gumijasti možic Športnik' vnet ]e striček Jože, šport vam ljubi bolj kot rože, bolj kot ptičke sred polji, bolj kot polno pest zlati. Gumijastega možica si je kupil: črna lica, črno vse telo ima kot zamorec — glejte ga! Z njim ve9 dan se etriJek" ruje in s pestmi ga obdeluje. Nič ne brani ee črnuh, ker za vse je slep in gluh. Striček v boksu sredi maja se izuril je do kraja in možicu kar takoj napovedal hud dvoboj. MMmhMMMMMMMMM ■M* Drogi Kotičkov ttrilek! — Danes TI piSem prvič, zato se ml tresejo hlače pred Tvojim požrešnim košem. Zadnjič sem bral, da si bolan. Kako je pa zdaj s Tvojim cenjenim zdravjem? Veš kaj, prihodnjo nedeljo bo pri nas žegna-nje. Povabim Te na lešnikovo torto. Ker pa nimam časa, da bi lešnike stri, bom kar cele noter dal. Saj vem, da imaš dobre zobe. Gotovo pridi na žegnanjel Lepo Te pozdravlja — Franc Peternel, učenec VI. razr. na Trati nad škofjo Loko. Dragi Franc! — Nič Te ni treba biti sram, da se Ti tresejo hlače. Kot listja in trave je dandanes na svetu ljudi, ki se jim tresejo hlače. Mnogokrat se najbolj tresejo hlače tistim, ki so videti najbolj Dolgo, dolgo, prTmaruHa, tolkel je, pestil črnuha in ga suval sem in tja kakor bilko sred podljil. , A' nazadnje se vzravnal Je, ves ponosen zagolčal je: »Moč pesti, pogum velja — zmaga moja je, hurdl« Halo, bistre glave! Nabrusite si uma svetle meče In Iztnhtajte, kaj se je v trenutku, ko je striček Jože že slavil svojo zmago nad gumijastim možicem, prečud-nega zgodilo. Vse posrečene sestavke — v verzih ali v prozi — bomo objavili, pet najboljših izmed njih pa nagradili z lepimi knjigami. Rešitve pošljite najpozneje do četrtka, 'dne 4. maja t. 1. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. pogumni. Kar s prstom bi lahko pokazal moža, imenitnega moža, mogočnega moža, kateremu sc tresejo hlače noč in dan — pred božjo kaznijo, ki ga bo prej ali slej doletela. Korajža nekaterih ljudi je včasih za čuda podobna strahu, ki je okoli kraja votel, na sredi ga pa nič ni. Katerega moža imam v mislih, ugani sam, če si kaj prida ugankarja! VabiS me na torto, v kateri bodo lešniki z lupinami ln jedrci vred. Bistroumen sem mož, zato sem kar ko] iztuhtal, kako in kaj je s tem Tvojim povabilom. Takole si si mislil: »Kotičkov striček bo neznansko vesel, da ga vabim na žegnanje, prišel pa ne bo, ker se bo ustrašil torte s celimi lešniki. Torto bom lepo pohrustal sam, Kotičkov striček mi bo pa vseeno hvalo pel, češ: Tale Petr-nelov Franc Je pa res prijazen in gostoljuben de-;ček!« Zvite si mi glave, a tudi moja glava ni od muh. Prav nalašč bi prišel na žegiianjo, če ne bi bilo že prepozno. Pa je že nekaj mesecev od tega, kar si ml pismo poslal... l'a me prihodnjo loto spet povabi! Boš vide!, s kakšno lahkolo bom torto s celimi lešniki pohrustal. Ce Se nikomur nisem razkril te skrivnosti, jo razkrijem Tebi. — V ustali že zdavnaj nimam več svojih zob, imam pa zalo nekaj boljšega, imenitnejšega. Mojster zobar ml je napravil eno zobovje iz veveričjih zob, eno zobovje iz krokodilovih in eno zobovje iz pasjih zob. Kadar bi rad lešnike ali orehe tri, vtaknem v usta veveričje zobe; kadar sem tako lačen, da bi kar celega vola pohrustal, vtaknem v usta krokodilove zobe; kadar bi pa rad samo kakšno kurje bedrce obiral in navrh še komu hlače pomeril, vtaknem v usta pasje zobe. Tako, glej, imam za vse prilike posebno zobovje ln priporočam še Tebi, da 6i ga na stara leta nabaviš! Na svidenje torej ob prihodnjem žegnanju! KotiCkov strilek. Mlada njiva Mainik Kaj ml boš prinesel, maj? Ali v dušo sladki raj? Sončnih žarkov in cvetic, ali petja drobnih pticfc Ali mi prinašaš mar radosti bogati dar? Jaz te prosim, zlati maj; vsega daj in i, vsega daj I ....»Slavica Langerholc. Bolnica in pomlad Sneg, ki je pokrival zemljo, se je 6topil pod toplim pomladnim soncem. Otajalo so je lice prebujeni zemlji, oživeli so z novo močjo vrelci in listje se jo odprlo po bukovih gozdovih. Majnik je tu. Novo življenje diha iz nJega. Sredi vasi ee beli iz sadnega drevja majhna hiša. V njej že dolge mesece leži bolna deklica. Njen pogled je nepremično uprt v okno. Skozenj sije v sobo zlato sonce. Po beli odeji »e igrajo sončni žarki in mečejo tople poljube deklici na hladne ustnice. Deklica trga z drobnimi prsti venčne liste marjetici in govori: »Marjetica, povej, ali je še sonca in zdravja zame? Se? Mama, glej, še bo zdrava tvoja Mimical« Materino srce je vztrepetalo od bridkosti. Ve, dobro ve, da je marjetica vlila deklici novega upanja v srce, a resnice povedala ni. Ve, dobro ve: ko pride sončno poletje, bo tam na božji njivi uova sveža gomila..# Olga Kuretova, Zagorje. Pomlad Starka Zima je še enkrat jezno zapihala v svet, potem pa odšla v svojo daljno deželo. Njen prestol je zasedla kraljica Pomlad. Takoj prvi ukaz nove vladarice je rn/.veselil svet: »Drevesa naj se odcnejo v zelenje in travniki naj se posujejo s pisanimi cvetkami! Sonce naj se spet prikaže, črni oblaki nn j se razkrope in vetrc naj hladi znojno čelo pridnemu kmetu na njivi!« Log je ves nov. Drevesa so odeta v zelenje. Veter ziblje njihove veje. Izza belih oblačkov, ki judrnjo po nebu, se prikaže sonce. Zaspano gleda na prebujeni in prenovljeni svet, kakor bi hotel reči: »Kaj me budite, ko se pm še nfsem naspalo!« A pokoril se je ukazu ikraljice Pomladi in že pošilja svoje zlate žnrke> na zemljo. Travnik je kakor ena sama pisana preproga. Kamor pogledaš, povsod same rože. Tam pod leskovim grmonn raste zvonček. Vetrc guga njegov beli cvet. Za sosedo ima trobentico. Njeni rumeni cvetoivi se vidijo daleč naokoli. Pogovarjata se z vetncem, ki je v zatišju pod grmom nekoliko zaustavil svojo hitrost. Ne daleč od grma kraljuje pomladanski žefran. Bahato se ozira okoli, posenno na naša poni/na znanca gleda pomilovalno, kakor bi notel reči: »Le zakaj Imata takale beračka tako lep prostor! Majhna sta, nizko pri tleh se držita, nihče se ne zmeni za njiju.« A zmoti! se je bahati žefran. Po poti, ki drži čez travnik, prite?e otrok. Veselo se ozira okoli. Ne opazi žetrann, trobentico in zvonček zagledajo njegove oči. Brž steče k grmu in ju utrga. Ponese ju materi, ki prihaja za njim. Čebelice pridno letajo od cvetice do cvetice in nabirajo sladki med. Nobene cvetke ne izpuste, k svaki pridejo na obisk. Tudi najmanjše in najponižnejše ne pozabijo. Ptički letajo pod nebom in žgolijo kraljici Pomladi na čast. Kmalu se jim bodo pridružilo tudi lastovke, ki so že na poti z juga. Sonro se smeje z neba in se čudi pomladni lepoti. Vetrc veje križem-kražem, pripogiba travnate bilke in hladi znojno čelo pridnemu kmetu na njivi. Vse je novo, vse veselo. Valentin Albin, dijak, Ljubljana-ViS. Mirko Kun616: Pravljice in pripovedke izpod Triglava Z Voričevim Francem v Biaščevi farni (Dalje.) Krvoločna muŠica je kot pšica teoikti zabrnela Francu mimo ušes, »Mrclna nemarna! Ne boš Jlampala moje krvi!« «e je razjezil Fronc in že je imel muSico med koščenimi prsti. Neusmiljeno jo je zmečkal in ee Škodoželjno zarežal: »Zdaj pa le refetaj!« Pravljičarju Brskaču je smrt uboge mušlee Šla do srca. Očitajoče Je pogledal Fronca, kakor bi hotel reči: Fronc, Fronc, jaz sem pa mislil, da eto dober, plemenit človek! Froncu Je bilo nekolikanj nerodno. OprezuJoČe je poSkilil izpod ozkokrajnega klobučka in v svoje opravičilo zamodrovai: »Veste, vsa živad se mi emili, samo strupene kače, poti repne muhe, ščurki, stenice, krviželjme lazico ln ekokice nič. Te nadležne golazni gotovo ni ustvaril Bog, ampak sam zlodoj, ali pa se Je kar tako zaredila. Lejrte, kako je to čudno, kako je to smešno! Človek je izumil strojne puške, topove, bombe, granate in strupene pline. Vojščaki trosijo z njimi grozo In pogin nad sovražnika. Igrača Jim je razni rova riti tisoč človeških življenj. Drobnim živalcam, neznatnim živalcam, ki jim pod strajco lazijo in gomazijo, pa ti junaki z vsem svojim mo-rilnim orožjem niso kos. Če bi bil jnz vojskovodja, bi svoji hrabri armadi ukazal: Hrabra vojska, naprej! Naskočite in pomorite najprej sovražnika na svoji koži!« »Ampak, Fronc, s strojnicami in topovi vendar ne bodo streljali sebi pod kožo!« je ugovarjal pravljičar Brskač. »Kakor hočejo,« Je neizprosno vztraijal pri 6vojein sklepu Voričev Fronc. »Dokler ne bi po-končali zadnje lazlce in ekokice v svojem taborišču, toliko časa jaz nikomur ne bi hrabrostne kolajne obesil na prsi.« Resnično, resnično, Voričev Franc bi e srvo-jimi vratolomnimi načrti in odredbami preobrazil vee svet. Dajte mu moč in oblast, zlate čase vam ho bistroumni mož pričaral v te zmešane, v to žalostne dni I Oblak na nebu se je razklal. Sonce je v Širokih parmenih lilo na pot. Fronc se je razkoračil sredi prisojnega pobočja. Kar koj ee je spet v skrbnega vodnika in učenlka spremenil. »Zdaj sva na DerniČevem brdu. Lejte, kako lop razgled je odtod I« Pravljičarju Brskaču je pogled splaval v dolino. S polnimi poftirkl je srkal vase lepoto, razgrnjeno globoko pod seboj. Kakor drobno Igračko so se k vznožju Možnklje stiskale mojstranške hišo. Po sredi božje preproge, ki ee je lesketala v prvih jesenskih barvah, se jo vil modrozelen trak: bistra Sava. »Zijala bova tudi drugod le lahko prodajala, ne bojte sel« je nestrpno opomnil Fronc, ko je videl, da «1 spremljevalec svoje Žeje kar ne more utešiti. Zaplčll Je palico v siemljo, kakor znamenje za nov mejnik in pokroviteljsko veleli »Za menoj!« Na sedlu vrh nizkega hribčka Je Fronc ostal svoji obljubi zvest. Zlfeknll se je v mehko travo in z zadovoljstvom ugotovil! »Zdaj sva pa na PoČivalu. Ali vam nisem rekel, da se boste še do mile volje nazijali? S Počivala se včasih vidi prav na Višarje. Škoda, leijfte, da je danes na onem koncu takšna megla.« Dolgo sta gledala In občudovala, kar je bilo obema najdražje: pravljičar Brskač čudovito lepoto planinskega sveta, Voričev Fronc lesketajočo se vsebino novo načete steklenke. — Presunjena, omamljena sla bila V6ak po svoje. Še dobrih deset minut hoda navkreber in zavzela Sta najvišjo točko svoje poli: Brolhov rovt, ki mu pravijo Na Ravnah. Truma ovac je ležala sredi pobočja pod ravnico In kar ležd mullla travo. Kraljestvo znamenitega ovčarja in sirarja Skrablčjevega Janeza! Meja njegovega kraljestva je krog in krog skrbno ograjena. Na ravnici Ima postavljeni knr dve palači: eno zase, drugo za svoje zveste podatiiee — ovce. Prvi palači pravijo jx> domače koča, drugi pa staja. Namesto prestola in Žezla te v koči prijazno pozdravijo očrnelo ognjišče, snažno umiti lonci in sirarske priprave. t Fronc je mogočno udaril s palico po vratih in zaklical: »Hoj, hoj, Janez Skrablejev, strnoha1 prenuSe-na, nll «1 še Živ?« Strnoha presušena se je ta hip izza ogla prikazala in se veselo za režala: »Lej ga Fronca! Kaj pa je tebe prineslo?« »V Blaščovo Jamo greva po zlato, Če ti je kaj zanj, odcokljaj z nama I« ga je povabil Fronc In mu pomolil stekleno skušnjavo pod nos. >6e prej pa si malo dušo prlveži, da ne boš v jami od strahu skoprnel.« Skrablejev Janez, strnoha presušena, si je dušo pri. priči privezal. Nili senco strahu ni bilo v njegovih očeh, ko jo cnioknjoč IzgoMal: »Rajnki oSa, Bog jim daj dobro, so zmerom pravili, da je v Biaščevi jami zvrhan sod zlata. Sam zlodej ga straži, so pravili. Gorje njemu, ki mu pade v pest! Zmelje g« v prah. S teboj, Fronc, se desetih zlodejov ne ustrašim Tako jih bova na-šapaln, da najti bodo za božjo voljo prosili. Ali hI vzel pehar s seboj?« ' Strnoha ~ suhota, suber- očemu pa pehar?« Je Široko zazijal Fronc. »Ali 60 bos s peharjem zlodeja lotil?« »Za zlodeja imam pesti, pehar menim vzeti s seboj zaradi zlata. Žepe imam preluknjane, pehar pa je še cel.« »Kvainara kvamnsla,* dokler je zajec Se v gozdu, ne boš prijateljev vabil na gostijo,« ga jo okregal in modro poučil Fronc. In Je še važno pristavil: »Veš kaj? Vzemi ko« eHra s seboj. Nemara bomo pošast rogato s sirom premamili, če se ti je letos kaj prida izonegavil.« Skrablejev Janez je kar koj uganil, kam pes taco moli. Odštorkljal je v kočo in se vrnil t zajetnim krajcem ovčjega sira. Fronc ga je skrbno razpolovil in gostoljubno ponudil večji ko« pravljičarju BrskaČu. »Tako dobrega sira že dolgo nisem dobil pod zobe.« je pohvalno rekel pravljičar Brskač. »Hembrej, saj je res dober 1« se mu je s svojo pohvalo pridružil Fronc. In sta s takšno vnemo in • takšnim tekoin hrustala vsnk svoj delež, da za zlodeja v Biaščevi jami ni ostala mrvtea. »Mu bom pa hruške medenke ponudil, 8e ga drugače ne bomo mogli ustrahovati.« se Je domi-sbl iznajdljivi Fronc in se Skrablčjovemu Janezu prekanjeno namuznil. Pravljičarju Brskaču se je ta hip posvetilo v glavi, zakaj sta s Froncem napravila takšen ovinek, ko bi bila že zdavnaj lnliko pri Biaščevi jami. Zahotelo se je vrlemu možu sebi enake druščine — Skrablčjevega Janeza na Ravneh, Skrablejev Janez jo gibčen ko jegulja in pogumen do norosti — on naj s pravljičarjem Rrskačom po jami lazi in trapa! On — Voričev Fronc — je že zadosti slar in izkušen, da se s pregovorom »Previdnost jo mati vseh modrosti« ne bo prerekal, Tako je na tihem računal vrli mož ter se kvamastemu Janezu in še bolj kvamasfemu Brekaču v pest smejal. Resnično, resnično, Voričevemu Froncu so rojenice položile v zlbel vsnkojaklh lastnosti na pretek! Kot Salomon vam je moder, kot advokat zvit, pohleven kot ovca in samozavesten kot kralj. (Dalje prih. nedeljo.) • Kvamara = prlsmoda: kvamast = prismojen. Naš domači zdravnik J. U. S. V.! Zelo ste nagnjeni k prehladu. Vsaka dva meseca sc prehladite. Muči va« nahod, rado vas zebe, če težko delate vas boli za pleči. Iz oči vam prihaja nekaj belega, če ste na toplem ali gledate proti soncu. Oči vas bedijo pri branju in se vam solzijo. Ker se nahod pri vas skoraj neprestano ponavlja menim, da bi bilo prav, čc se daste preiskati. Sumim namreč, da je iskati vzroka tej neprestani nadlogi v no6U in obnosnih votlinah. Tudi zaradi ači ste potrebni preiskave. Če pa bi pri preiskavi ne mogli ničesar najti, poskrbite, da se utrdile. Umivajte sc redno zjutraj in zvečer do pasu z mrzlo vodo, in se dobro obrišite. Večkrat pa «e umijte tudi po vsem životu z mrzlo vodo. Pazite pa pri tem, da se po kopeli dobro ogrejete. G. I. L.j Stari ste 45 let, vdova. Večkrat čutite bolečine v spodnjem delu života, perilo imate redno, spite pa slabo, mučijo vas težke sanje. Glava vas neprestano boli, čutite čez dan močno utrujenost, nobene volje nimate da dela. Važno bi bilo, da bi povedali, kdaj in ▼ kakšni zvez.i se pojavljajo bolečine v spodnjem trebuhu. Na daljavo ne morem nič določnega povedati. Nič ne omenjate, kako je z iztrebljenjem. Lahko tiči vzrok tu. Zato skrbite predvsem za to, Zaradi drugih težav pa menim, da vam jih povzroča nastopajoča mena. R. O. Lj,: 34 let ste stari, uradnica, ▼ svojem poklicu zelo zadovoljna. Pred 10 leti 6te bili v službi, kjer ste bili izpostavljeni močnemu prepihu. Kljub takojšnjemu zdravljenju, vam je ostalo šumenje v ušesih, da 6edaj na eno uho skoraj nič ne slišite, na drugo pa le malo. Ob istem času vas je začela boleti glava na temenu, zlasti pa v zatilju. Vzdigavalo se vam je večkrat. V glavi pa se vam je dan za dnevom vrtelo. Opazili ste, da vam pomaga toplota, zato ste si glavo zavijali, zlasti ponoči. Hodili 6te kakor bi bili pijani. Domnevali so, da 6e vam bo stanje z operacija zboljšalo. Imeli ste namreč Basedovv. Po operaciji pa vam ni bilo nič boljše. Poskusili ste z električnimi kopeli, masažo, a vse brez uspeha, /adnje 4 mesece vam tudi srce nagaja. Brez vsakega povada vam začne močneje utripati. Mislite, da je zaradi sluha in glave zdaj že prepozno, ker do zdaj niste našli pomoči. Pred vami je šc dolga pot. Zato se mi ne zdi potrebno, da bi že zdaj obupali. Zelo verjetno je, da votline o,b nosu (čeljustne, čelne, sfenoidal-ne) niso v redu. Od tod izvirajo nadloge, ki jih opisujete. Zato vam priporočam, da se obrnete na strokovnjaka za ušesa, nos in grlo. Ne pozabite tudi na rentgeno,loško sliko glave. Težave, ki vam jih povzroča srce, pa so znak živčne oslabelosti. C. A. R.: Od daleč prihajate. »Slovenec« ima torej tudi ob Helespontu svoje prijatelje. 35 let ste stari, 172 cm visoki, tehtate 85 kg. 8 let ste čutili bolečine od čas do čas v hrbtenici ter v spodnjih levih in desnih rebrih. Sprva ste mislili, da je revmatizem. V jeseni in po,zimi so postale bolečine v križu hujše. Rentgenolog je ugotovil bolezen v zgornjem delu hrbtenice. Radi bi vedeli, čo sc da bolezen popolnoma ozdraviti, ali pa se samo zboljša. Kakšno zdravljenje bi bilcv najprimernejše ? Značilno za to bolezen so spremembe v vretencih, v vezeh, ki vežejo vretenca, in hrustancu, ki je med posameznimi vretenci. Pojavlja pa se v prvi vrsti pri moških. Smatramo jo pa za posledico prestanih infekcijskih bo,lezni (inlluenza, sklepni revmatizem itd.). Bolezen se pojavi ali v vratnem delu, ali pa v ledvenem delu hrbtenice in se včasih čisto ncopaženo razširja po vsej hrbtenici. V začetku čutijo bolniki dolgo časa bolečine, ki so podobna revmatičnim bolečinam. Včasih je nadloga močno razvita prodno povzroča bolnikom večje težave. Šele okorelost hrbtenice napravi bolnike po,zorne. Včasih pa imajo bolniki močne bolečine v rokah in životu, ker pritiskajo kosti na živce. Skušnja nas uči, da se bolezen lahko ustavi v vsaki razvojni dobi. Lahko pa se tudi močno razvije in priklene bolnika na postelja. V začetku skušamo nadloge pregnati s toploto, z žveplenimi kopeli, radijskim obsevanjem. Menim, da sle v najboljši oskrbi. Pomagati se bo še dala. ker je šele začetek. Oglasite se še. P. T. V.: O razširjenem in pobešenem Želodcu ter prav tako o boleznih žolčnika sem že razpravljal. Pa ste najbrže prezrli, če tudi redno berete našo posvetovalnico. Pabešen želodec je pri nekaterih samo znak posebnega telesnega ustroja. Pri drugih pa sc pojavi šele polagoma. Če popustijo vezi, ki držijo želodec v pravi, naravni legi, ali pa če se pobesi črevesje, ki služi želadcu v oporo, se želodec zaradi tega pobesi. Tako apa-žamo nadlogo pri ljudeh, ki močno shujšajo, po nosečnosti, ko popustijo trebušne mišice itd. Sivo pepelnato blato pa dokazuje v zvezi z bolečinami pod desnim rebrnim lokom, da žolčnik ni v redu. Oviran je odtok žolča iz feter, oziroma žolčnika. Blata zaradi tega nima svoje normalne barve. Kakšno hrano bi uživali, da bi se zredili, naj vam določi zdravnik, ki vas že pozna. Prehrana se namreč ravna po okolnoslih. Druga je pri ljudeh, ki imajo premalo kisline, druga pri bolnikih, ki imajo preveč kisline in zopet druga pri bo,lnih na žolčniku oziroma jetrih. Š. J. Lj.: Kje bi dali razkužiti obleko? Vprašajte pri mestnem fizikatu ali pa pri higijenskem zavodu v Ljubljani, Tudi bacile tuberkuloze moremo zanesljivo uničiti. R. R.: Dobili ste v dar nhane. Ker ph ie niste nosili bi radi vedeli, kako se prederejo ušesa, da ne bi bolelo in se ne bi gnojilo. Ušesa taka predreti, da ne bi bolelo ln se ne bi gnojilo, je za vas težko. Treba je imeti popolnoma čiste, razkužene roke, prekuhane razkužene igle. Dobro pa je treba očistiti tudi ušesa z bencinom, alkoholom in jih namazati z jodom. Dvomim pa, da bi to znali. To je že majhna operacija. Obrnite se na kozmatičarja-stTokovnjaka. Ljubljančanka: Odstranitev dlačic na imenovani način je trajna. Stopite do str .kovnjaka, ki jih imate tudi v Ljubljani. Zvedeli boste, koliko časa to traja in koliko stane. S, A. D.i Služkinjo imate, ki ie lani padla in se udarila na levi komolec Nima nobenih bolečin več, tudi otekline nobene in lahka giblje z roko. Na komolcu pa opaža za oreh veliko bulo (če sem prav razumel vaše pisanje, da je komolec za oreh večji). Menim, da ima vnet sluznl mešiček ob ko-malcu, ki je nastal po udarcu Možne so seveda še druge bolezni. Točno more ugotoviti preiskava. HiimninimiitmmmiiinmmmHini ODREŽITE mrmmmmmmtiitttmmiiiimimin odgovarja samo na vprašanja, ka- | | terim je priložen tale odrezek. 1 2 = | t,Slovenec" 30. aprila 1939 | iuuuiuDiMiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiniiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiitMiiiiiiMiiiiMii?. M. J. G.i Golšo imate že od »edmega leta, stari ste 35 let. Enkrat ste bili že pripravljeni, da jo daste izrezati, pa so vam svetavali, da še počakate, ker ni nujno. Res vas nič ne ovira in ne bali. Sami jo smatrate bolj za lepotno napako, kakor pa za bolezen. Vprašujete, če se da to odpraviti z domačimi zdravili, katerih opis ste priložili. Po svojih izkušnjah in po izkušnjah drugih golše s tem ne bote pregnali. Dosegli bote 6amo to, da bo operacija, če se boste zanjo odločili, težja, ker bodo nastale zarastline v okolici golše. Obrnite se na kirurga, ki vam bo potrebno svetoval. Za žolčne kamne pa prilagate drugI recept domačih zdravil. Tudi za ta zdravila hudo dvomim, da bi vam pomagala. Menim, da bo najbaljše, čc se držite primerne prehrane. Kadar imate napad, pijte samo skodelico čaja, kamilčnega ali iz poprove mete, ali slabega ruskega čaja vsaki dve url. Devajte al vroče, mokre obkladke na trebuh. In sicer vsake dve uri po en četrt ure. V dobi pa, kadar nimate napadov se držite tega jedilnega lista: Zajtrk: skodelico temno-belo kave, košček starega belega kruha. Predjužnik: nemastna, zakuhana juha ali surovo sadje (pomaranče, jabolka, hruške, grozdje, breskve, banane; drugo sadje ni priporočljivo). Kosilo: nemastna zakuhana juha z rižem, z drobom ali rezanci; postne iuhe, zeienjav-na juha, košček teletine, mehke go"edine ali ku-retine; sočivje (zelje, repa, buče, zelen grah, koleraba, mlado korenje, pesa, špinača); krompir v vseh oblikah; kompat z svežega ali posušenega sadja (sliv ne priporočam). Južina: mleko, prepe-čencc, keksi. Večerja: mlečne jedi. Mesa, tudi dovoljenega, vživajte prav malo. Vse jedi morajo biti pripravljene s surovim maslom ali oljem. Ogibljite se svinjskega mesa, klobas, ovčjega mesa, ocvrtih jedi, toplega kruha, toplih kvašenih močnatih jedi, alkohola in mrzlih pijač. Redno se iztrebljajte. Zaradi nog vam pa svetujem, da se držite navodil operaterja, ki vam je naročil, da pridete čez 5 mescev na pregled. Podrobno na vprašanje ne inorcm adgovoriti, ker primera ne poznam. Pravni nasveti ^ Varnost za posojilo. »Nečakinja«. Nečakinji hočete za v gotovini dano posojilo prepustiti vso stanovanjsko opremo. Za to zadostuje, da ji to opremo izročite. Če pa nameravate lo opremo še nadalje sami uporabljali, jo vam pa mora nečakinja kot svojo last izročiti v nadaljnjo hrambo. Ni sicer potrebno, vendar se nam zdi priporočljivo, da napravite o tem notarski zapis. Ta notarski zapis boste potem v bodoče lahko pokazali upnikom, ki bi hoteli rubiti »vašo« stanovanjsko opremo. Preživnina nezakonskega otroka. M. D. T. * Nezakonski oče je dolžan, da vzdržuje svojega otroka svoji imovini primemo. Če nima nezakonski očo nobenih dohodkov, je dolžna nezakonska mati, da otroka sama vzdržuje. Čim se premoženjske razmere nezakonskega očeta /boljšajo, ali pa če se otrokove potrebo zaradi obiskovanja šole ali bolezni itd. povečajo, ima varuhinja pravico predlagati pri sodišču, da se že določena preživnina spremeni in poviša. To povišanje preživnine velja le od dneva stavljenega predloga naprej, ne pa tudi za nazaj. — Terjatev na plačilo preživnine zastara v Ireh letih. Izvršilni stroški. P. F. M. - Pojasnilo vam bo mogel dati le izvršilni sodnik po vpogledu predmetnega spisa. Velja pa določba, da pravica do povračila izvršilnih stroškov, ki niso že pravnomočno prisojeni, preneha, če se ni zahtevala odmera teh stroškov pri sodišču najkasneje v enem mesecu, odkar je bila izvršba opravljena ali ustavljena. Najbrž niste navedli specificirano svojih izdatkov, zato jih izvršilni organ iz spisa ni mogel točno izračunati. Ovadba zoper sina. L, M. Že pred več meseci ste poslali sodišču ovadbo zoper nasilnega sina, pa sodišče do sedaj še ni ničesar ukrenilo. Radi bi šli sami k sodišču, pa ne veste na koga bi se obrnili, ker je tam več sodnikov. Zato vprašate, kaj bi storili. — Če ne veste, na katerega 6odnika bi se obrnili v tej stvari, stopite k sodnemu starešini, ki vam bo dal potrebna pojasnila. Sicer pa visi v veži vsakega sodišča razpredelnica poslov, na kateri je napisano ime sodnika in kakšne posle on opravlja. Spor trgovca z dolžnikom. L C VaS spor z dolžnikom ni tako enostaven, da bi vam mogli samo na podlagi vašega vprašanja povedati, kako bo razsodili sodišče. Sami pišete, da sta bili že dve razpravi in kako se dolžnik brani. Sodišče bo morali pač izvesti dokaze o obojestranskih trditvah, nakar bo moglo razsoditi. Mi ne moremo vedeti, katero trditev bo sodišče smatralo za dokazano in katero ne, zato je nemogoče povedati, kakšen bo izid pravde. Kar se tiče vprašanja zastaranja, je res, da terjatve trgovcev, ki jih imajo proti odjemalcem, zastarajo v treh letih. Toda zastaranje se prekine in začne zastaralna doba iz-nova teči, če je dolžnik pred potekom zastaralne dobe svoj dolg priznal. Obrekovanja. V. V. Za obrekovanje »1 morete poiskati zadoščenje tako, da obrekovalca tožite. Postava ne predpisuje, kakšnim pričam mora sodišče verjeti in katerim zopet ne sme verjeti. O vprašanju, ali naj se smatra ali ne smatra kakšna trditev za dokazano, odloči sodišče po svobodnem prepričanju, ki ga je dobilo na podlagi vestnega pretresa in ocene vseh dokazov, j>odanih na glavni razpravi. Zato so*' dišče lahko verjame tudi zakonskemu drugu tožitelja ali tudi otrokom. Ne svetujemo vam, da sami stav-Ijate obrekovalce na odgovor in jim očitate, da lažejo. V tem primeru vas oni lahko tožijo in se izpostavljate nevarnosti, da boste obsojeni. Tudi vprašanje, če je nerodno sestavljeno, lahko vsebuje žalitev. Nesrečna žena. R. S. Lj. Žena ni dolžna nuditi svojemu možu stanovanja, zlasti še, če vzdržuje pri-ležnico, kar je vsej okolici v pohujšanje. Zena lahko naznani priležnico orožnikom, morda bodo ti nadalje poskrbeli, da se izžene iz občine. Če bi pa to ne imelo uspeha, naj se pa žena loči od takega moža. Da pa ženi ne bo treba še tekom ločitvene pravde prestajati surovosti od moža, naj takoj zaprosi pri sodišču, da naj izda začasno odredijo, s katero se ji dovoli ločeno bivališče. Potem se bo lahko znebila moža iz lastnega stanovanja z intervencijo sodišča. Invalid. L. A. R. Napravite na občini prijavo za zopetno priznanje invalidnine bratu. Občina bo odstopila vlogo pristojnemu invalidskemu sodišču, ki bo odredilo ponoven pregled in potem določilo invalidnino po sedanjem stanju invalidnosti. Zavarovanje služkinje na deželi. P. J. V. Služkinje, ki so zaposlene v poljedelskem delu, niso zavezane obveznemu bolniškemu zavarovanju. Vaš primer pa je dvomljiv, zato zahtevajte odlok od Okrožnega urada, da se vam priznajo bolniške dajatve. Proti odklonitvi se pa pritožite na sodišče delavskega zavarovanja, ki bo odločilo, ali vam gre zavarovanje ali ne. — Pritožbe so kolka proste in vam jih brezplačno napišejo ob uradnih urah na Delavski zbornici. Življenjsko zavarovanje. M. P. T. Ko ste se dali zavarovati, vam je agent predložil v podpis zavarovalno ponudbo, ki ste jo morali sami podpisati. Poleg te ponudbe so bili natiskani tudi splošni zavarovalni pogoji, ki vežejo vas in zavarovalnico. Kar agent ustno obljubuje in obeta, ne velja nič. Šeie po preteku prvega leta lahko zavarovalno pogodbo glede življenjskega zavarovanja odpoveste. Plačati pa morate vse v tem prvem letu zapadle premije. Po plačevanju premij skozi 3 leta lahko vsak čas zahtevate, da se zavarovanje spremeni v zavarovanje brez plačevanja premij z zmanjšano zavarovalno vsoto. Pokojnina strojnika. R D. Ž. Po vašem sedanjem zaposlenju kot strojnik in delovodja bi morali biti zavarovani pri Pokojninskem zavodu. Pokojninski zavod vas lahko zavaruje le za zadnja tri leta nazaj in izterja za ta čas odpadajoče prispevke od delodajalca. Za ostala leta nazaj pa imate možnost, da sami doplačate pokritno glavnico, ki jo morebiti lahko še iztožite od svojega službodajalca, če ni morda ta zahteveh že zastaran. Zastaran pa je v tem primeru, če so že tri leta pretekle, odkar ste zvedeli, da morate biti zavarovani pri Pokojninskem zavodu in da niste bili k zavarovanju od delodajalca prijavljeni. Štetje delavskih let za pokojnino. V. A. — Tudi letošnji finančni zakon nima predpisa, da bi se vam, ki ste bili postavljeni za zvaničnika pri železnici po 1. septembru 1923 leta, stalna delavska služba vštela za pokojnino. Spor z društvom zaradi gostilničarske obrti. B. F. — Na vsa vprašanja, ki ste nam jih poslali glede vašega spora zaradi gostilničarske obrti, o kateri ste mislili, da jo imate vi, pa jo je dobil v resnici le vaš najemodajalec — društvo — morete dobiti točen odgovor pri obrtnem referentu vašega okrajnega glavarstva. Tam so vsi akti, iz katerih bo razvidno, kako se je postopalo in zakaj se je tako postopalo. Na podlagi dotičnih aktov bo tudi mogoče ugotoviti, če vam je ros društvo povzročilo s svojim postopanjem kakšno škodo in v koliko vam pripada odškodnina. Odvetnikova terjatev. M. Š. — Ker ste odvetniku iz lela 1925 ves dolg plačali, ne da bi uveljavljali pravico do zaščite po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, bo sedaj prepozno zahtevati zaščito in povrnitev obrokov, ki bi jih še ne bili dolžni plačati, če bi se vam bila priznala zaščita. Presežek verjetno zahteva odvetnik za stroške opominov, če ste opomine povzročili, ste mu pač dolžni stroške poravnati. Zastopanje po odvetniku. A. K. — Ne poznamo vaše pravde, zato ne vemo, ali vam je odvetnik potreben. Če ga pa mislite vzeti, ga vzemite čimprej, da ne boste sami stvari zavozili. Kmetijski nasveti Podgromaste kokoši, K. A. S. — Vaše kokoši so že delj časa bolne na nogah, da težko hodijo. Imajo na njih nekake bele kraste, ki jih gotovo srbe, ker se pogosto po njih kljujejo. Radi bi vedeli, kakšna bolezen je to, kako se zdravi. — Vaše kokoši imajo podgromaste noge, katera bolezen pa ni notranja, ampak kožna bolezen, ki jo povzroča mala pršica, podobna tisti, ki je vzrok garjavosti pri ljudeh in živalih, imenovana kurji srbeč. Ker so pri tej bolezni privzdignjene luske kožice, izgleda noga, kakor da je poapnena, zato ji pravijo tudi apnetie noge. Kokoši dobijo otekle, bele noge, nastale zaradi debelih krast, podobnim ribjim luskinam. Takim kokošim se noge šibijo, da ne morejo hoditi, in marsikatera na tej bolezni pogine.. Pršica kurji srbeč se na goleni noge zarije pod kožo in kokoš neznosno nadleguje. Te postajajo nemirne se slabo rede, slabo nesejo jajca ter se kljujejo po nogah, kjer se delajo vedno večje garje in se tvorijo veliki izrastki. Pri klju-vanju lahko pride pršica tudi na glavo in vrat, kjer se razvijejo ravno take kraste. — Zdravljenje pogro-mastih kokoši ni sicer težavno, vendar pa traja več časa. Bolezen je nalezljiva, kajti pršice so prav lahko zanesejo iz bolnih živali na zdrave, zato treba najprej bolnike ločiti od drugih. Garjave noge je mazati z mazavim milom in jih šele čez 24 ur umiti s toplo vodo ter jih previdno odrgniti stran. Toda pri tem noga ne sme krvaveli. Nato jih dobro namažemo z bencinom ali z 10% kreolinovim mazilom Ta razkužila zajdejo pod kožo in pomore zajedalke. To se ponavlja tolikokrat, dokler se delajo nove kraste in so živali nemirne. Ko postanejo noge čiste in se živali pomirijo, jc znamenje, da so vse pršice pomor-jene. — Ker prihajajo kurji srbeč od kokoši na kokoši, moramo prostor, kjer se nahajajo bolne živali z apnom, da se v njih uniči ta golazen. Samo z največjo čistoto boste odstranili to bolezen iz svojih kurnikov. Pikapolonca je koristen hrošček. I, N. R. — V vašem stanovanju leze sedaj spomladi, ko sonce pri-sije, iz špranj pri oknih polno pikapolonc na dan. Želite vedeti, če je ta živalca res tako koristna, kakor jo opisujejo. — Res jel Pikapolonca je res tako koristna živalica, da ji v kraljestvu hroščev ne poznamo para. To je prava prijateljica človeštva, ki mu zlasti v sadjarstvu in hmeljarevu zelo pomaga v borbi proti listnim ušem. Ze lansko leto je nekdo poročal v »Sadjarju in vrtnarju«, kako je opazil drevo polno listnih uši. Otroci so na njivi nabrali kakih deset pikapolonc in on jih je postavil na tisto ušivo drevo. Cez nekaj dni so vse uši izginile. — Še drugih, naravnost čudovitih dogodkov pripoveduje zgodovina te nežne živalice. Kalifornija v Ameriki je znana sadjarska pokrajina, ki slovi po vsem svetu zaradi svo)ega izvrstnega sadja. In to znamenito sadjastvo je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, torej pred kakimi petdesetimi leti grozila uničiti neka listna uš, ki je bila vpeljana iz Avstralije. Zlasti oranže in ci-troo®.®° °d.n.>« tako 'rpele, da so jih nameravali že opustiti, leda) so strokovnjaki prinesli od tam tudi sovražnika te uši _ pikapolonco, ki se ie kmalu razmnozila m očistila sadovnjake te golazni. — Slično je bilo na otoku Havaj v Tihem oceanu, kjer so se listne usi tako razmnožile, da so grozile uničiti vse rastlinstvo na njem. Vsi nasadi kave, citron in ananas so bih goli. Tedaj so se strokovnjaki spomnili na pikapolonco ter jo vpeljali na ta otok. Kmalu se je ta hrosček znašel tukaj doma, kjer je imel na razpolago obilo hrane v obliki uši. V nekaj letih se je tako razmnožil, da je otok očistil teh škodljivcev. — temeljito razkužiti. Ves gnoj, ostanke krme in smeti Tudi našemu sadjarstvu in hmeljarstvu pikapolonca iz kumjakov ,e treba sežgali, tla, vrata, korita, sc- mnogo koristi, žal da jo človek sam uničuje s stru- deze popariti z vročim lugom m potem pobeliti z penimi škropivi, s katerimi škropi sadno drevje v a po enim beležem, Dobro |e zamazati vse špranje I varstvo proti drugim škodljivcem. Vrtnarski nasveti A. Č. Č. — Vaše vprašanje ni popolnoma jasno. Mislim, da imate kostanjevo poseko in vam sedaj poganjajo iz štorov mladike, ki bi jih radi razmnožili. Vedeti pa hočete primeren način razmnoževanja, čas in gojenje kostanjevih nasadov. Kostanj odganja svoje mladike nad zemljo, zato nimajo korenin in jih kot take ne morete razmnožiti. Na vsakem štoru pustite 2—3 najmočnejše, ne preblizu skupaj stoječe mladike, druge pa skrbno trebite. Tako boste kmalu imeM lep kostanjev gozd. Za razmnoževanje pa je najbolje, da sadite kostanjevo seme žc na določen prostor, ker se pozneje pri presajanju nerad vkorenini. Še mlado dveletno drevesce precepimo s kako dobro domačo sorto, ki iina debele sadove in jc zgodnj a. Najbolj se obnese cepljenje ia lub ali pa z doklado. Cepljena drevesca rastejo močno in hitro prva leta, potem pa malo popuste v rasti. Presajamo kostanj v jeseni ali zgodaj spomladi. Rastejo sprva počasi, pozneje pa pobite. Maroni se pri nas ni povsem ob-nesel, ker ne dozori. F. A. K. — Vedeti hočete, kako se vzgoji breskev iz semena in kdaj naj se okulira, kdaj cepljenec cvete in rodi. Vprašate, kako je z necepljenimi breskvami. Oktobra ali novembra vsadimo zdravo breskvino koščico v zemljo, ki spomladi vzka-li ter napravi v dobri zemlji že za prst debelo debelce, ki ga lahko že prihodnje leto cepimo. Okuliramo breskve v avgustu in sicer nekaj centimetrov nad zemljo. Drugo leto požene iz očesa steblo, ki se zelo naglo razvija in navadno cvete že v tretjem letu, ako pa je zgodnejše vrste, napravi že nekaj sadov. Seveda je veliko odvisno od vremena in nege. Danes se cepijo breskve z nekaj izjemami po vseh drevesnicah, ker iz koščic vzrejene breskve niso popolnoma zanesljive, čeprav je seme vzeto od plemenitega drevesa. Ista. — Zvedeti hočete, kako se vzgajajo sobne fuksije, da bi vam cvetele in kako se razni nožu jejo. Fuksije razmnožujemo navadno s potaknjenci in semenom. Potaknjence režemo od mladih poganjkov in jih vtikamo v rečni pesek, da se zakoreninijo. Pozneje jih presadimo o močno črnico, ki ji dodamo malo težke zemlje in mivke. Poleti jih imamo na vrtu ali na oknu, ki ima pol dneva sonce. Pozimi jih hranimo na prostoru, kjer ne zmrzuje. Potaknjence režemo skozi vse leto, a v aprilu in maju na-sc.jeni cveto navadno še isto leto. Tudi seme sejemo v marcu. Davčna posvetovalnica B. K. v D. — Tz vašega dopisa izhaja, da so bile vase pritožbe proti odmeri pridobnine za predirloea davčna leta zavrnjene. Po vsej priliki je tudi rok za vložitev tožbe na upravno sodišče v Celju že davno potekel. Zato je smatrati odmero pridobnine za predidoča davčna leta za pravomočno. Prošnja za znižanje davka potom milosti ne bi imela smisla, ker take prošnje nimajo podlage v zakonu. Edino, kar bi lahko dosegli je to, da se vam dovoli plačilo davka v več mesečnih obrokih. Vložite takoj zadevno prošnjo. Vložiti jo je pri vaši davčni upravi. Prošnjo dobro utemeljite! Hip. C. — Zadolžnice in taksna prostost nri zadrugah. — Zadolžnice, ki jih uporabljajo kreditne zadruge pri dovoljevanju kreditov svojim članom, so bile vedno proste taks. Zadnje čase pa zahteva sodišče orl vaše zadruge, da morajo biti te zadolžnice taksirane, baje po nekem novem določilu. Vprašujete, kaj je na tem? Finančni minister je na osnovi člena 5., točke 5. zakona o taksah in na osnovi § 19., točka 1. finančnega zakona za leto 1938-59 s svojo odločbo z dne 4. aprila 1938 št. 23.049-111. (»Službene Novine« z dne 9. aprila 1938. štev. 80-XXVII-201, »Službeni list kr. banske uprave v Ljubljani« z dne 18. VI. 1938, kos 49) oprostil gospodarske zadruge plačevanja taks za nekatere zadružne posle, ki so v tej odločbi točno navedeni. Ta odločba pa velja le za one zadruge, ki so svoja pravila prikrojile novemu zakonu o gospodarskih zadrugah z dne 11. sep-tembra^ 1937. Med drugim določa ta odločba pod točko 24, da se zadruge oproščajo plačevanja taks za potrjevanje obligacij zadružnikov, čc vzamejo denar na posodo od svojih zadrug. To velja torej prvenstveno za kreditne zadruge. Isto besedilo je imela tudi prejšnja na-redba finančnega ministra o oprostitvi kmetijskih in obrtnih zadrug od plačevanja taks z dne 13. VIII. 1931, št. 4608, ki še sedaj velja za one zadruge, ki svojih pravil še niso prikrojile novemu zadružnemu zakonu. To taksno oprostitev je bivša generalna direkcija davkov v svojem razpisu z dne 16. okt. 1928, št. 129.234 široko tolmačila in oprostila zadruge plačevanja taks tako za potrjevanje obligacij oziroma zadolžnic v smislu tarifne postavke 43 zakona o taksah in taks za obligacije oziroma zadolžnic same v smislu tarifne postavke 18. citiranega zakona. Tako se je zgodilo, da od leta 1938 dalje nobena kreditna zadruga v državi ni kolkovala zadolžnic, na katere je svojim članom posojala denar. V najnovejšem času pa je finančno ministrstvo s svojim razpisom z dne 6. decembra 1938, št. 81.003-111. (glej strokovni organ finančnega ministrstva: »1'inančni zbornik« z dne 22. dec. 1938, št. 51) pojasnilo, da so zadruge oproščene le takse za potrjevanje oziroma overavljanje zadolžnic v smislu tarifne postavke 43. zakona o taksah, ne pa tudi takse za zadolžnice same v smislu tarifne postavke 18. navedenega zakona. Ker je ta razpis v smislu čl. 43. zakona o taksah obvezen za vsa oblastva in vso državo, boste morali za naprej vi in vse naše kreditne zadruge zadolžnice, na katere dajete posojiia svojim članom, kolkovati po tarifni postavki 18. navedenega zakona o taksah s 'A%-no takso od posojene vsote, ker se boste sicer izpostavljali občutnim kazenskim sankcijam iz čl. 51. citiranega zakona. Če torej posodite svojemu članu n. pr. 10.000 din na' zadolžnico, morate to zadolžnico taksirati s 50 din. Nsu^drua s4o£cca upliva na ves organizem. Dobro sredsfvo za odvajali, ki zanesljivo deluj« in ima prijeten okus, ja •»"■lj. 1.v.27ni/m 755 km na uro! Hitrost letal se pri tekmah meri do 1 tiso-činke sekunde natančno Pred nekaj tedni je nemški letalec Dieterle na lovskem letalu vrste »Ileinkel« dosegel hitrost 746.66 km na uro. To je bil tedaj svetovni rekord v hitrosti letal. V četrtek, 27. aprila pa je letalec Fritz Wendel posekal ta rekord s poletom na lovskem letalu vrste >Messerschmitt«, v katerem je dosegel hitrost 755,11 km na uro. To je sedaj svetovni rekord v hitrosti letal. Njegovo letalo ima 1175 konjskih sil, motor pa Mercedes-Benz. Letalec je star šele 24 let. Njegov polet s tem uspehom je v Nemčiji vzbudil veliko veselje in letalcu z vseh strani prihajajo čestitke, od vojaških oblasti pa je bil v znak priznanja imenovan za letalskega kapitana. S tehničnega stališča je zanimivo, kakor se meri hitrost letal, ki drve skozi zrak kot da so izstreljena iz topa in ne poznajo ne ceste ne trdnih mejnikov. Že pri tekmah kolesarjev, avtomobili-stov ali čolnov večkrat nastanejo veliki spori, ker ni mogoče dovolj točno ugotoviti, kakšno jiitrost je eden ali drugi dosegel, dasi se vsaj razdalja more povsem točno izmeriti na trdnih tleh. Spori nastajajo glede časa, za kako stotinko sekunde ali še manj. Kako težko je to ugotoviti šele pri letalih, ki nimajo nobene začrtane poti in ne puste za seboj nobene sledi in jim ni mogoče meriti hitrosti od blizu. Pa je tehnika tudi te težave premagala in danes z najtočnejšimi aparati tudi letalo ujame v merilne naprave. Mednarodni tekmovalni red za letala priznava samo tiste rekorde, pri katerih je čas hitrosti izmerjen vsaj na stotinke sekunde natančno. Navadno pa se danes pri tekmah že poslužujejo naprave, ki gre še čez to zahtevo in zabeleži celo 1 tisnčinko sekunde. — Najprej je letalu treba določiti pot, letalno progo. Na tleh se izmeri razdalja 3000 m, to je proga. Na začetek in konec postavijo dva visoka betonska stebra, ki stojita toliko daleč vsaksebi, da letalo more brez skrbi leteti skozi tako očrtano 3000 m dolgo korito. Glavno pa sta dve filmski kameri, ki jih postavijo vsako na en konec tekmovalne proge. Kamere postavijo tako, da stojita vzporedno z obema drogovoma, da torej vsaka kamera vidi prav za prav samo en drog, ker se drugi skriva za prvim. Črta med obema drogovoma na začetku in koncu proge je tista meja, po kateri se računa hitrost letala. V filmsko kamero je le treba ujeti trenutek, ko je letalo na začetku smuknilo skozi stebra in na koncu spet ušlo iz zadnjih dveh strebrov. Kamera dela film poleta, obenem pa posebna naprava ob filmu ves čas dela goste in majhne zareze, 500 zarez pomeni 1 sekundo. Po končanem poletu je treba le primerjati zareze na filmu ob začetku in ob koncu proge, te dajo čas, razdalja pa je pre-merjena po razdalji med stebri na tleh. Tako se potem do 1 tisočinke natančno ugotovi, v kolikšnem času je letalo preletelo razdaljo 3000 m in Stroj za iztreznjenje pijancev Prireditelji svetovne razstave v New Yorku vedo, da bo ta ali oni obiskovalec morda pregloboko pogledal v kozarec. Zato bo poleg gostiln, pivnic in zabavišč, kjer bodo postregli z najbolj prebrisanimi pijačami, razstavljen tudi stroj za iztreznjenje pijancev. Vsa iznajdba ima obliko majhne celice in dokler je »vinski bratec« še toliko pri moči, da se še drži na nogah, je vse dobro. Ne bo mu treba drugega kot poiskati to celico in v avtomat spustiti določen novec. V naslednjem hipu bodo že z vseh strani iz posebnih cevi puhnili vanj neki plini, ki mu bodo takoj pregnali iz glave vinske duhove. Iznajditelji pravijo, da bo ta stroj v dobri minuti ozdravil tudi že zelo »težkega«. Iznajdbo priporočajo vsi, ki na razstavi prodajajo alkoholne pijače. Ne zaman, saj vedo, da bo v celici vsak prijatelj vinske kapljice našel svoje ravnotežje in — novo žejo. Nič ni novega na svetul Zgražamo se nad Rimljani, ki so tako ljubili dobre pojedine, da so se — ko so se preobjedli že vseh dobrot — z gosjimi peresi ščegetali po grlu, da jim je želodec vrnil komaj povžite dobrote. Nato so »z novimi močmi« sedli k mizam in začeli znova. Na nekaterih srednjeveških gradovih 6e še danes vidijo korita, ki so bila postavljena v posebni sobici poleg obednice. Korito je vodilo skozi zid ven, na strmino, med grmovje. Sem so hodili gostje vitezov — in klativitezov — in si na podoben način izpraznjevali prepolne želodce, da so mogli potem znova nadaljevati v obednici. Enakega značaja je zgoraj opisana iznajdba. Le da se tu moderni civiliziranec namesto gosjih peres poslužuje plinov, kar je vsekakor bolj — sodobno. Ako se iznajdba obnese, bo najbrž vsaka gostilna kmalu imela tako celico kakor dane« — 00. kakšno razdaljo bi preletelo v 1 uri — izračuna se hitrost letala na uro. Po mednarodnih predpisih morajo letala pri takih tekmah leteti največ 75 m visoko, da se ne oddaljijo previsoko od začetka in konca proge, ki jo označujejo drogovi. Da pa se kolikor mogoče točno ugotovi hitrost stroja brez ozira na veter, mora vsako letalo tako nadzorovano progo preleteti štirikrat, z vsake strani dvakrat. Povprečna hitrost je potem hitrost stroja. • Hitrost 755.11 km na uro se že nevarno približuje tisti bajni hitrosti 1000 km na uro, po kateri hrepene inženirji. To je 200 m na sekundo, hitreje kot puščica s tetive 1 Tekmovalni avtomobili so sicer že dosegli hitrost 400 km na uro, na cestah pa jih redkokdaj vidimo v hitrosti kaj nad 100 km, pri nas pa je praktična meja okrog 80 km. Najhitrejši brzovlaki vozijo s hitrostjo 125 km na uro, najhitrejši pamiki po oceanih pa s 45 km! Seveda bodo letalci drugih narodov in njihove letalske tovarne poskusili vse, da posekajo tudi ta rekord in da bo ta ali oni o bobnečem letalu švignil skozi zrak s hitrostjo kakih 770 km na uro! In samo še 245 km na uro je do sanj 1000 km na ujo. V prejšnji dobi so najhitrejša opazovalna letala dosegla hitrost okrog 80 km na uro. Umetni človek »robot« gre na {sprehod. Iznašel ga je J. M. Barnett v Pittsburgu v Pensilvaniji Goloba pismonoša so pokopali z vojaškimi častmi V Fort Monmouth (država New Jersey v Ameriki) so z vojaškimi častmi pokopali 21 let starega goloba pismonoša, ki je imel ime »Old Anchor« (staro sidro). Bil je prav za prav nemški golob pismonoša, ki je leta 1918 popolnoma izčrpan pristal v Severnem morju na nekem amerikanskem rušilcu. Od tedaj naprej je služil v amerikanski vojski v oddelku poročevalske služba Ne pride vsako telato na Južni tečaj Ko začne iti za življenje, marsikdo obrne Pozimi 1. 1935 sta dva ameriška letalca, Lincoln Ellswort in Herbert lloilick-Kenyon, z letalom »Tečajna zvezda« • preletela Antartiko, ozemlje ob Južnem tečaju. Le za las je manjkalo, da ju na povratku ni z letalom vred zamedel sneg, k;nr bi obtičala za vedno. Ellsworth je po povr:itku med ljudi izdal knjigo »Vabljiva obzorja«, ! jor tudi opisuje ta zadnji beg iz objemov sneženega zameta. Zadnje ure njihovega bivanja v Antarktiki opisuje takole: Naslednji dan sva z gotovostjo pričakovala, da bova prišla na Južni tečaj. Toda ko sva se prebudila, je močen veter sunil v šotor in zunaj je divjal hud snežni metež. Ves dan sva se ukvarjala samo s tem, da sva sproti odmetavala sneg z letala, pa metežu nisva bila kos. Slednjič je letalo čepelo v več metrov globokem zametu. Mraz pa je bil vedno hujši in ozebline na nogi so me vedno bolj l>olele. Dokler sem tičal v spalni vreči, je že še bilo, zares boleti je začela šele, če sem obul kožukovinaste čevlje. Polagoma pa sem začel sploh izgubljati občutek, da nogo še imam. Kako se doma človek prestraši, če spozna, da mu je ta ali oni ud zmrznil. V takem položaju, kot sva bila midva, pa si za tako stvar popolnoma ravnodušen. Niti nogavic nisem sezul, da bi pogledal, kaj je z nogo! V teh težkih dneh švA imela samo dve svetli t|>čki: gprek prigrizek zjutraj in zvečer in stekle- Morja so vedno globlja Atlantski ocean se je poglobil za 100 m Vedmo križarijo po morjih posebne ladje, ki nimajo druge naloge kot da merijo morske globine. Pri tem se dogaja, da najdejo vedno globlja dna in globina, ki je prej veljala za največjo, se mora umakniti novi. Tako so doslej smatrali, da znaša največja globina Atlantskega oceana 8526 m. Amerikanska raziskovalna ladja »Milwaukee« pa je našla novo dno, ki leži 9560 m pod površino, S tem se je Atlantski ocean poglobil za 1000 m. t. j. izvedeli smo, da prejšnja največja globina še daleč ni bila največja. Tudi danes še nihče ne more reči, da Atlantski ocean ne skriva kje kakih še globljih korit ali dolin. Raziskavanje morskega dna nam kaže, kako so se morja poglabljala. Kakor se je človek vzdigoval vedno višje v ozračje, tako je prodiral tudi vedno globlje v morje. Še pred kakimi sto leti nobena morska globina ni bila izmerjena. Na splošno so mislili, da morje nikjer ni globlje kot kakih 2000 m- Pred 80 leti pa so med Brazilijo in po Napoleonu slavnim otokom Sv. Helene našli globino 8000 m. To je bilo prvo presenečenje in prva slutnja, da je morje na svojem dnu morda prav tako členovito kot suha zemlja, kjer so nad 8000 m visoke gore. Še pred desetimi leti je bila največja globina Atlantskega oceana severno od Sv. Tomaža in sicer 8381 m. Nato se je poglobil na 8526 m, ladja »Milwaukee« pa ga je poglobila še za 1000 m, na 9560 m. In kdo ve, če je tu že najgloblje dno te velike luže, ki loči Evropo in Afriko od Amerike Pogum divjaka ali norost civiliziranca? Krotiteli levov Terrel Jacobs je v Madison Square Garden v Newyorku šel s svojima šest tednov JuttLI dvoičknma v levio kletko, da bi hh, kakor ie dejal, zgoda) navadil na leve in jih seznanil j ožetovim poklicem. Otroka pa *ta tudi med tem pametno spala naprej S temi globinami je Atlantski ocean postal nekako konkurent Tihemu morju, ki je doslej še najgloblji. Dve leti pred vojno je nemška merilna ladja »Planet« pri otoku Celebes ob Aziji našla globino 9788 m. Kmalu pa se je izkazalo, da so v Tihem morju še mnogo globlja brezna. Križarka »Emden« jc 1. 1927 izmerila tako imenovani »filipinski jarek«, ki je globok 10.430 m. Drugi najgloblji jarek, ki se vleče po morskem dnu, pa je tako imenovani »Guam«-jarek, ki je globok 9635 m. Merjenja morskih globin so dane« že veliko bolj enostavna in tudi točna kot so bila nekdaj. Prve ladje, ki so hotele spoznati kako globoko pod njimi je dno, so merile na ta način, da so — če je bilo morje lepo mimo — s krova spustile na dolgi žici pritrjeno utež, ki je šla vedno globlje, dokler ni nekje obstala na dnu. Kakor je to merjenje na videz preprosto, je obenem združeno tudi z velikimi pomanjkljivostmi. Za velike globine bi bilo treba silno dolge žice, n. pr. 10 km, kar je velika teža, poleg tega jo je treba močno obtežiti, da morski tok uteži ne zanese postrani. Na globino kakih 10.000 m se v žico zaletavajo lahko tudi morske živali in neredko se je že zgodilo, da se je ta žica na lepem pretrgala in utež je šla sama merit dno. Zato danes merijo s pomočjo zvoka Ladja ima ob trupu neposredno pod morsko površino »Behmov aparat«, ki ob kakršnikoli vožnji in ob vsakem morju ustreli proti dnu. Zvok prodira skozi morje proti dnu, naslednji trenutek se vrača nazaj proti površju odmev, ki ga ujamejo aparati ob ladji. Iz te časovne razlike med strelom in odmevom, ki je prišel nazaj v aparat, se preračuna oddaljenost tiste ovire, ob katero je zvok strela odmeval, t. j. morsko dno. Seveda je poleg že znane splošne hitrosti zvoka treba upoštevati čimdalje večjo gostoto morske vode, temperaturo, sol in druge rudninske sestavine morja. Ta merjenja so se izkazala za najbolj točna in zanesljiva, ker ne zahtevajo veliko časa in jih je mogoče izvajati neodvisno od vremena. Knjižnica kuharskih knjig V Newyorku je eno izmed največjih ženskih društev položilo temeljni kamen za — knjižnico kuharskih knjig. V tej knjižnici bodo zbrane samo kuharske knjige z vsega sveta. Doslej so članice nabrale že 9000 različnih »kuharic« v raznih jezikih. To so prvi začetki muzeja za kuharske knjige. Knjižnica pa bo imela tudi veliko zbirko ostalih knjig, ki govore o jedi in pijači. Njena največja zanimivost pa bo — vsaj tako pravijo gospodinje — zbirka 20.000 jedilmh listov. 936 umorov ima na vesti Policija v Barceloni je prijela nekega Mauel Suareza, ki je v dobi rdeče strahovlade nad Španijo na Balearih dal umoriti admirala in vse častnike, ki so bili na Francovi strani. V dobrih dveh letih državljanske vojne je dal skupno pomoriti 986 ljudi. Ob koncu državljanske vojne je zbežal v Francijo, pa se je kmalu pod tujim fmenom vrnil v Barcelono. Policija pa ga je kljub temu izsledila. Postavila ga bo pred sodišče in ni iežko uganiti, kakšen konec ga čaka. nico žganja iz žita, ki jo je Kenyon na otoku Dundee vtihotapil med najino prtljago. Vsak večer sva pred jedjo potegnila požirek iz te dragocene posode. Vedno holj naju je prevzemala misel, da bi se rešila iz te zagvozde in ušla nekam naprej. Zvečer sva sklenila, da naslednje jutro odletiva. Ko sva pa zjutraj pogledala iz šotora, je šo vedno krepko snežilo. l'a sva se kljub temu lotila in začela odkopavati letalo. Opoldne je bila »Tečajna zvezda« že brez belega bremena. l)a bi se mogla dvigniti iz snežene luknje, vsa morala vse prtljago preložiti. Ko sva ogrela motor, je brezhibno prijel in potegnil letalo iz jame. Tekom dopoldneva je bilo nebo bolj in bolj temačno; ko sva zlagala šotor, ni napovedovalo nič dobrega. Kljub temu sva ostala pri najinem sklepu in sva pospravljala naprej. Ko pa sva stlačila šotor v letalo, je pritisnil strašen veter od jugovzhoda in snežinke so tako na gosto zaplesale nad ravno pokrajino, da ni bilo mogoče več gledati. Ni nama ostalo drugega kot pokriti stroj in znova razpeti šotor. Tako je minil šesti dan ujetništva v najinem tretjem taborišču. To so bile najbolj potrte ure pri vsem najinem poletu. Vsa obupana sva izpraznila steklenico ognjene pijače in pripravila večerjo. Zunaj pa je žvižgal in tulil vihar. Kenyon je bil veliko bolj miren in molčeč. Ob njegovi molčečnosti bi bili celo Norvežani zgovorni. Pet tednov sva bila skupaj — sama v celem delu zemlje — pa je samo dvakrat izprego-voril besedo, ki ni bila v neposredni zvezi z delom, ki sva ga opravljala. Preden sva se tisti večer splazila vsak v svojo spalno vrečo, sem ne-voljen zapisal v dnevnik: »Vrag naj vzame vsn to letalstvo!« Saj je pa tudi najino življenje viselo že na prav tenki niti. Naj jutri odpove tisti zapleteni mehanizem, ki sedaj leži zunaj ves za-jedenel in zasnežen — kakšno upanje bi potom še mogla imeti, da sploh kdaj prideva iz bele samote? Naslednje jutro, kakor v nadaljnih poglavjih opisuje, »zapleteni mehanizem« ni odpovedal: ko sta letalo odmetala in segrela motor, je prijel in potegnil. Ušla sta in pustila prtljago kjer je bila. Treba si je bilo rešiti življenje. Obisk na Južni tečaj so ni posrečil. Papež Pij X. bo proglašen blaženim Iz Rima poročajo, da je sv. oče imenoval kardinala Salottija, predstojnika kongregacije svetih obredov, za predlagatelja (»ponens«) v zadevi papeža Pija X., ki naj bi bil — ako se proces povoljno izteče — proglašen blaženim. Znano je, da je papež Pij X., živel in umrl v duhu svetosti. Takoj po smrti je imel veliko častilcev in I. 1923 se je začel proces za proglasitev blaženim. Njegov grob v baziliki sv. Petra v Rimu ima vedno veliko obiskovalcev. »IRA« ie deluje v Londonu. Pred kratkim Je eksplodirala bomba v predmestja Cadby Hali O0la$i V malih oglatih valja vsaka batada 1 din; tanltovanjskl oglasi 2 din. Dabalo tiskan« naslovna batada ta računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglati ta plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglatih reklamnega značaja ta računa enokolonska, 3 mm visoka patltna vrttlca po 3 din. — Za pismena odgovora gleda malih oglatov treba priložiti znamko. Gostilničar, pomočnica pridna, poštena, Išče mesto. Nastopi takoj. Lon-dero, Rudnik. (a) Mlinar in Žagar lsvežban na boljšem kmečkem mlinu, na žagi venecijankl ln polnojar-mentku, išče zaposlitve. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 6884. (a) Mlad zakonski par lSče mesto majerja. Zmožen vseh panog gospodarstva. Službo nastopi lahko takoj. - Plača po dogovoru. Naslov v upr. »Slovenca« v Celju pod št. «536. (a) Pošteno delci« zdrava, Išče službo kamorkoli. Naelov v upravi »Slov.« pod it. «77t. (a) Službo inkasanta ali sluge iščem. Vložim manjšo kavcijo. Naslov v upravi »Slovenca« pod 61. 6676. (a) Dober zaslužek nudimo prodajalcem ln nabiralcem naročil pri privatnih strankah po vsej Sloveniji. »Procvtt«, Ljubljana, Tovarniška 17 Mesto oskrbnika na večji ekonomiji Išče absolvent kmetijske šole s prakso. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Maj 6878«. (a) Kolarski pomočnik star 27 let Išče službo v delavnici avto - karoserij aH športni delavnici. — Ponudbo na podružnico »Slovenca« Novo mesto, pod št. 6834. (a) Priporoča se šivilja za krpanje perila, nogavic ln oblek za domačo rabo. dre tudt na deželo. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Zanesljiva« 6749. mm\ Modistovsko vajenko so sprejme takoj. Salon »Mla«, Kranj. (v) Krojaškega vajenca sprejmem (brez stanovanja). Bele, Vlžmarje 131, St. Vid nad Ljubljano. OBLEKE štandart.....od 260'— športne...... 320'— kamgarn la . . . „ 420"— modre birmanske „ 240'— Velika zaloga balon, plašče v in veter, j opice v 01 gg K) JOŠKO - MLAJŠI Is® r LJUBLJANA, STARI TRG 1 Dekle Išče službo kot pomoč gospodinji aH k otrokom. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Najraje v Mariboru« št. 6735. (a) Kuharica vajena vsakega dela, ki je služIta že več let v župntšču, Išče službo v župnlšče. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6728. (a) Mlada natakarica poštena, Išče službo. — Vzame gostilno tudt na račun. Kovač Rozallja, Maribor, Zrlnjskega trg št. 9. (a) Izvrstna strojepiska in stenografka, vešča tudi v drugih trgovskih poslih, išče mesto v pisarni ali kot blagajnt-Carka. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6745. (a) Blagajničarka prodajalka, 22 letna, poštena, prlkupljlva. Išče službo kjerkoli v LJubljani. Stanuje prt materi. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6673. (a) Mlinar in Žagar Izvežban na boljšem kmečkem mlinu, na venecijankl In polnojarme-ntku, išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6578. (a) Najnovejši blagovi za damske in moške obleke, izredno velika izbiral R. »PRI ŠKOFU« UDBUlim Lingarjeva ulica 3 Pred škofijo 3 70 letnica obstoja zato reklamne cene! Pletilja za vse vrste pletenin Išče službo za takojšnji nastop. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6549. Trgovska pomočnica pridna, poštena, vajena gostilne, Išče službo. Nastopi takoj. - Lendero, Rudnik. (a) Kovaški pomočnik z 2 leti pomočniške dobe, vajen vseh del, Išče službo. Ponudbe na podružnico »Slovenca«, Novo mesto pod št. 6833. (a) Mesto hišnika Išče zakonski par brez otrok. - Mož Je državni služltelj ter vsak dan po 14. url prost, - Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Pošten« 6599. (a) Vsaki osebi, družini nudimo stalni zaslužek doma. Pišite: Anos, Maribor. (r) Lep zaslužek nudimo potnikom, potnicam in upokojencem v vseh krajih Jugoslavije. Dopise upravi »Slovenca« pod »Zbiratelj« 6C63. (z) Po vseh banovinah in okrajih vpostavljamo svoja prodajna skladišča za naš edinstven, epoha-len izdelek. - Monopolska prodaja: predmet Izven vsake konkurence. Zahteva po nJem v milijonih. Naš Izdelek Je odlikovan z najvišjo nagrado, odobren, ln odlično priporočen po ministrstvu ter odobren, priporočen ln predpisan za promet. Kupci so: industrije, trgovine, obrti vseh vrst ln strok, državna in zasebna podjetja, šole, bolnišnice, uradi, železnice, tramvaji, ladje, avtomobili, električne centrale, rudniki ln vsak poedlnec v gospodinjstvu Itd. Za prevzem banovin, zastopstva Je potreben kapital 6—10.000 din. - Svojim sotrudnlkom nudimo čisto lahek, brezbrižen ln dolgoleten hiter zaslužek po 2—3000 din dnevno pri banovinskih zastopstvih ter 6000—10.000 din pri okrajnih zastopstvih. Ne spustite te Izredno prilike in pošljite obširne ponudbe z navedbo razpo ložljivega kapitala in 7. oznako delokroga, ki vas zanima na Publlcltas, Zagreb, pod oznako »Svet-ska industrija«. (z) jši fant bt se rad izučil trgovske obrti. Star 16 let. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6793. (v) Mesarskega vajenca takoj sprejme Ambrož Maks, mesar, Komenda. Prednost lant z dežele, ki Ima nekaj učne dobe. 16 letno dekle s 4 razr. mešč. šolo, se želi Izučiti v trgovini, z vso oskrbo v hiši. Valen-člč Marija, Rakek 40. v Vajenca sprejmem v trgovino z mešanim blagom na deželi. Naslov v upr. »SI.« pod št. 6727. (v) Vajenca sprejme takoj slikarski mojster Pezdiček, žolgar-jeva 8 (prt novi magda-lenskt šoli), Maribor. Vajenca za špecerijsko trgovino takoj sprejmem. Ponudbe na podružnico »Slovenca« Kranj, pod »Pošten« št. 6836. (v) Cenjenemu občinstvu se priporočam za spomladansko sezono. — MIha Erjave, krojač, LJubljana, Igriška 6. iluzbodobe Pekovskega pomočnika rabim takoj. Franc Ore-hek, 6t. Vid nad Ljublj. Mizarski pomočnik mlad, dobi takoj službo. Zdravko Cestnik, mizar, Trbovlje. (b) Trgovska moč z denarno udeležbo, dobi službo. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Takoj stalno« št. 6730. (b) Samostojno služkinjo ki zna dobro kuhati — sprejmem k boljši družini. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 6696. Pomočnico za obleke, pridno ln zanesljivo, sprejme modni salon. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6772. (b) Postavljač za kegljišče in za gostilniška hišna dela, kateri Je trezen ln vojaščine prost, se sprejme takoj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6787. (b) Uslužbenko z dobrimi spričevali, kt se razume pri kuhi ln domačih delih, sprejmem, Ljubljana, Karlovška c. št. 4. (b) Kovaškega pomočnika za vozovsko ln podkovsko obrt, vajenega samostojnega dela, sprejmem takoj. Kobal Jernej, SI. Javornlk. (b) Samostojen krojač za fine ženske obleke -se takoj sprejme. - Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Stalno 130-39 kr«. (b) Krojaškega pomočnika I Pekovskega pomočnika za velike kose sprejmem takoj v trajno delo. Ba> Ion, Gosposvetska 1». Hlapca sprejmem. Prodam 6000 kg krompirja. Tomačevo št. 25 pri LJubljani, (b) Krojaškega pomočnika takoj sprejmem za male kose. Eržen Franc, Srednje Bitnje 35, Stražišče, Mlad vrtnar se takoj sprejme. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vrtnar« 6589. (b) Krojači! Dobrim, zanesljivim krojačem da na dom trajno delo proti dobremu plačilu Stermeekt, Celje. ' Služkinjo izvežbano v gospodlnj-skem delu ln ki zna tudi nekoliko kuhati, sprejme takoj Franlca Ahačlč, Ljubljana, Prlvoz 16. (b) Prodajalko Izurjeno v prodaji želez-nlne, galanterije, porcelana, sprejmem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Stalno mesto« 6600. (b) Perfektno pletiljo za vsa dela - sprejmem. Hrana in Btanovanje v hiši. — Zadnek Božena, strojno pletlijstvo, Trata 14, St. Vid nad Ljublj. Nakupovalce žive perutnine, proti proviziji, Iščem v raznih krajih. Ponudbe na »Ni-ko«, St. Vid nad Ljubljano. (b) Vezilja popolnoma vešča strojnega vezanja noa spec. stroju, dobi takoj stalno službo z dobro plačo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Kranj« št. 6722. (b) Sprejmemo dobro ln samostojno sezonsko kuharico ln natakarico za letovišče. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb poslati upravi Slovenca« pod št. Korespondent samostojen, vešč knjigovodstva ln urejevanja strok, lista, se sprejme. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Nastop v Ljubljani« št. 6569. (b) Dekle sposobna vsega hišnega dela ln v pomoč v kuhinji - sprejme krščanska mestna družina. - Plača 200—300 din. Naslov v upravi »Slov.« pod 6791. Prodajalko Čipkaste obleke in letne plašče, svilene obleke in bluzce vedno v veliki izbiri Vam nudi »GRETA« MARIBOR Grajski trg, kino V zalogi tudi vse za kopalno sezono! Franc Jager tapetništvo Ljubljana, Sv. Petra c. 17 telefon 20-42 Velika zaloga vseh vrst žlmnlc, otoman, najmodernejših couch-zof. - V zalogi vedno vseh vrst žima, gradi za modroce, blago za prevleko pohištva Itd. - Solidno delo! Točna postrežba 1 Konkurenčne cenel pridno ln pošteno, samostojno za trgovino s papirjem, sprejmem takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Pomoč v gospodinjstvu« pod številko 6842. (b) Perfektno kuharico In natakarico servirko, ki bo obenem tudi plačilna, sprejmemo za sezono. Res dobre moči naj pošljejo ponudbe na : Upravo kopališča Medijske Toplice, p. Medlja-Izlake. (b) Trgovski pomočnik ali pomočnica se sprejme za samostojno vodstvo manjše podružnice v kraju brez konkurence. Biti mora trezen In agl-len. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »Kavcijo zmožen« 6538. Potnika za nezgodna, vlomska in Jamstvena zavarovanja sprejme najmočnejša, v Sloveniji zelo priznana ln uvedena zavarovalnica. Novinci niso Izključeni. Ponudbe z navedbo referenc naj se pošljejo upravi »Slovenca« pod »Dober zasiužek« št. ebSe do 10. maja t. 1. (b) Farmacevtka dobi' službo v trgovini z zdravilnimi zelišči. Prednost brezposelne. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Strokovnjakinja« št. (1608. (b) Kuhinjsko blagajničarko kt bi vršila tudi posle gospodinje, ■ znanjem strojepisja ln nekoliko knjigovodstva, Iščem za takojšen nastop. Gostilna »Flgovec«. (b) Dekle k enemu otroku ln v pomoč gospodinji, staro od 14 do 20 let, sprejmem takoj v službo. Vrhovnlk Franc, Brod 14, St. Vid nad LJubljano. (b) Kovaški pomočnik zmožen vseh kovaških del, se sprejme za trajno na deželi. Vsa oskrba v hiši. Plača po dogovoru. Topoloveo Vinko, Pod-lehnik pri Ptuju. (b) Ključavničar, pomočnika zmožnega tudi železo-strugarstva — sprejmem takoj. Ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve v upravo »SI.« pod »Ključavničar« št. 6725. (b) Kuharico srednjih let, z lepimi spričevali, sprejmem takoj v stalno In dobro službo. Ponudbe v upr. »Slov.« v Mariboru pod »Samo Iz ugledne hiše« št. 698-6754. (b) Mehanika ki se razume na ročne pletllno ln motorne stroje in Ima večletno prakso — sprejme tovarna pletenin. Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Na deželi« 6703. (b) Dekle staro do 30 let, zdravo, snažno, zmožno zlasti kuhanja ln drugih gospodinjskih del - sprejme. Javiti se- od ponedeljka dalje od 11—12 pri naslovu, ki ga pove uprava »Slovenca« pod št. 6664. (b) Vešča preddelavka ki se razume v vodstvu pletene ln tkane robe, z dobrim okusom v tej stroki, se sprejme. Ponudbe z označbo plače poslati na T. Pavlovič, strojna pietilna, uobova št. 17. (b) mladega, sprejme pekarna Logar, Golnik. (b) Potnike sprejmem za avto-vožnjo. Ivano, St. Jernej, Dol. Šiviljsko pomočnico tn vajenko sprejmem. Gorjane, Nunska ul. 3-1., druga veža. (b) Pomočnika sprejmem takoj. Ivan Homar, slikar ln pleskar, Kamnik. (b) Prikupno kmečko dekle dobi službo natakarice v podeželski gostilni na Gorenjskem. — Naslov v upravi pod št. 6860. (b) Šiviljo, pomočnico sprejmem takoj. PleSko Jože, Cankarjevo nabrežje ». (b) Krojaškega pomočnika prvovrstnega, sprejmem takoj za stalno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6876. (b) Pečarske pomočnike sprejme takoj za stalno delo Ivan Zaplotnlk, pe-čarski mojster, Radovljica. (b) Hišnico samsko, pošteno, vajeno vrtnarskih del, sprejmem Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6639. (b) Delavke sprejmemo. — Prednost imajo one, kt so vešče dela pri roletah. — Ivan Bernik, tovarna rolet, Linhartova 8, LJubljana. Fanta pridnega, poštenega za mesarsko obrt, sprejmem takoj. Hrana ln stanovanje v hiši. — Vergles Ivan ml„ mesar, Jesenice, Obrtniška 20. Mladeniča za zelenjadnl vrt sprejmem takoj za sezono. — Ponudbe z rojstnimi podatki, zahtevo plače na: Vrtljarija povrča, Sušak, Trsat, Strmlčki put 1. Spretnega mehanika za opravljanje ekscentr. stiskalnic In drugih strojev, sprejmemo takoj. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mehanik št. 3« —• 6873 (b) Žagarja na venecljanko, samo stojnega, se takoj sprejme v Btalno službo. Teran Anton, Bistrica p. Naklu. Kmečko dekle pridno ln marljivo, dobi službo takoj pri vrtnariji blizu Maribora. Naslov v upravi »Slovenca« 700-6896. (b) liroffirei Parcelo v Št. Vidu koneo Poljan, pri Križu, prodam za 14.000 din. • Blažlr, Ob Zeleni Jami.17 Parcelo na Cesti na Brdo, prodam. Naslov v upr. »SI.« pod št. 6792. (p) Stavbne parcele pri Novi vasi, naprodaj. Spodnje Radvanje St. 36, Maribor. (p) Lepo arondirano posestvo 3 km od Sevnice, prodam. Informacije se dobijo v gostilni Plauštajner, Sevnica. (p) Vinogradno posestvo krasno, na Dolenjskem, poceni naprodaj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod št. 6632. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6, telefon 37-33, ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš ln vil. - Pooblaščeni graditelj in sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. Vse vrste svile v krasnih, pestrih modoih barvah najnovejši vzorci za obleke in bluze, velika izbira RJI »PRI ŠKOFU« L3UBL3AH9 Lingarjeva ulica Pred škofijo 8 Krasne stavbne parcele v sončni, brezprašni ln mirni legi, blizu kolodvora, elektrika, priključek na mestni vodovod zagotovljen, lahek dohod tn dovoz - proda po zmerni ceni B. Mejovšek, Tatten-bachova ulica št. 13, Maribor. (p) Kupimo z gotovino dve eno- ali dvostano^ vanjski novejši hiši ali vlit 3—4 prostornih sob s pritiklinami, na periferiji aH okolici Ljubljane. Ponudbe v uprava »Slov.« pod »70—120«. Hotel gostilno in trgovino, dobro obiskano letovišče, v kraju lesna industrija, tovarne - naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6700. OBVESTILO Svoje cenj. goste vljudno obveščam, da bo od danes naprej moja RESTAVRACIJA v HOTELU »BELLEVUE« zopet redno vsak dan odprta. Naša priznano dobra kuhinja ter iz-borna pijača bo cenj. gostom vedno v lepi in okusni izbiri na razpolago. Z veseljem pričakujeva obilnega poseta in se toplo priporočava K. in P. sterk Kmečkega fanta vajenega konj, sprejme takoj Vižlntin, Močniko-va 13, Ljubljana. (b) Hišo Postrežnico mlado punco, sprejmem za takoj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6780. (b) Mlinarski pomočnik samski, pošten, star do 30 let, dobi službo prt K. Goldschnlg, umetni mlin, Fram pri Mariboru. Plača po dogovoru. (b) Pomočnika kleparskega ln instalacijskega s kavcijo, ki je zmožen voditi samostojno obrt, katero bt mu prepustil zaradi svoje starosti, takoj sprejmem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pošten Instalater 6849«. (b) Kuharico vajeno dobre meščanske kuhe in dela na vrtu, zdravo, snažno, pošteno, krščansko, vseskozi zanesljivo, sprejme večja trgovska hiša v majhnem podeželskem mestu. Starost 30—36 let. Naslov v upravt »Slovenca« pod št. 6891. (b) kupim v bližini centra za ca. 750.000 din. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Gotovina takoj« 6766. Parcele na prodaj po nizki cent. V bližini kolodvora St. Vid-Vlžniarje. Vodovod ln elektrika ob parcelah. Pojasnila: Vižmarje 78, nasproti Mizarske zadruge.) (p) vlia nad 4 leta davka prosta, 4 sobe, kuhinja, kopalnica, veranda, terasa, kleti, sadni vrt Itd., naprodaj za 240.000 din. Maribor, Meteljkova št. 23. Natančnejša pojasnila v Mariboru, Pregljeva 4. Industrijsko podjetje eno v državi vodeče, konfekcijske stroke v dravski banovini, po vsej državi dobro vpeljano ln opremljeno z najmodernejšimi stroji ter velike kapacitete, s samo la la odjemalci, se zelo ugodno zaradi gotovih okoliščin takoj proda. Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod »Redka priložnost, št. 6892«. (p) Nova hiša enonadstropna, tristano-vanjska, pet minut od tramvaja, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6610, (p) Posestvo z gostilno in trgovin« ca 62 oralov, tik farne cerkve v Rakitni, prodam. Kržlč, Ljubljana 7, Gubčeva 23. (p) Izredna prilika za varno naložitev de-* narja Je, ako kupite parcelo na prometnem kraju v izmeri 2000—6000 m*< ob državni cesti, z vodovodom ln elektriko, p® ugodni ceni tn ugodnimi plačilnimi pogoji. - Vižmarje 69. (p)! Enonadstropna hiša v lepem izletniškem kraju na Dolenjskem, z nekaj zemlje ln gozda, pripravna za vsako obrt, zlasti za trgovino z mešanim blagom, se zaradi smrtnega primera poceni proda. Hiša stoji tik ob državni cesti, blizu železniške postaje, pošte in cerkve ter šole. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 6741. (p), i Dvostanovanjsko hišo na alineah, Cesta V. št. 18 — prodam. (p) II i Parcele prodam v lepi confint legi tudi na obroke, Franc Dolenc, Vič-Brdo 123, (p) Srednje veliko posestvo Četrt uro od glavne ceste, v bližini trga Vransko, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 6888. i Stavbno parcelo na Goreljeku prodam. Ponudbe do IS. maja na naslov: Podjelje it. 24, Bohinjska Srednja vas. l Hiša e lepim sadnim vrtom, poleg tekoče vode, takoj naprodaj, Zgor. Hruilca St. 28 pri Ljubljani, (p) i Enonadstropna hiša 0 vrtom sredi Višnje gore, pripravna za vsakega obrtnika, naprodaj. IVeč se Izve v gradu Ko-flellt v Višnji gori. (p) I Parcelo Bo 800 kv. metrov v Ste-panjl vasi ali okolici JjjublJane, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Parcela 800« — 6877 I Enonadstropna hiša Irlstanovanjska, ki Je visoko rentabilna, na lepem ln mirnem kraju velike Ljubljane, naprodaj. Na-Blov v upravi »Slovenca« pod it. 6736. (p) i Krasna stavbišča »00 m od kolodvora Vlžmarje - St. Vid, poljubna tzmera, elektrika, vodovod na parceli; na obroke, knjižice od 9 din naprej naprodaj. Pojasnila: Vlžmarje 31. (p) H«*-' Zidana hiša ■ gostilno ln trafiko, hlevom, njivo, vrtom, sa-donosnlkom, v bližini Rogaške Slatine, se proda »11 odda v najem. Ponudbe v upravo »Slov.« Ht Mariboru pod »75.000 din« št. 6763. (p) r ■"■ .......... ■ M* Posestvo tla vlSlni, obdano ofl go-•da, s prekrasnim velikim sadovnjakom ln velikim vrtom, priporočljivo za boljšega gospoda Ba letovanje, naprodaj. Robnik Ivan, Razvanje 107, Maribor. (p) > » Vila enonadstropna, n gospodarskim poslopjem, lepim Vrtom, v najlepšem kralju Gorenjske, ugodno na prodaj. Tramvajska, že-lezn, in avtobusna zveza E LJubljano. Sijajna po-uest za zdravnike, trgovce. Posredovalci lzklju Senl. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Hipoteka« (t. 6823. (p) Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«!! Vnajem A IŠČEJO; ^ ipi Loka| za trg. s meš. blagom vzamem v najem. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »2e vpeljan« 6566, & ODDAJO; w Lokal za trgovino ali obrt, se odda • 1. julijem. Vprašati: Igriška ul. 14-11. Krasen lokal sedal Milo! Karničnlk, Stari trg, odda v najem Petan, Zagreb, Gajeva 1. Trgovski lokal na Domobranski cesti se odda, Polzve se v upravi »Slovenca« pod 6824. Mesnico oddam v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6820. (n) Pekarijo dam v najem s 15. majem. Naslov v upr. »SI.« pod it. 6680. (n) Kolarsko delavnico z vsem opremljeno, na zelo prometnem kraju, oddam v najem. — Baloh Genove-fa, Sv, Jurij ob Taboru. Kovačnico ob veliki cesti z vsem orodjem na prometnem kraju oddam V najem za več let. Nasiov v upravi »Slovenca« pod št. 6844. Trgovski lokal na prometnem kraju, poleg farne cerkve, oddam v najem s 1. junijem. Vprašati je na naslov: Kobal Jožefa, Gorje pri Bledu, (n) Manjši lokal se odda na Jesenicah". — Pripraven za trgovino s čevlji, za mlekarno ali kaj sllčnega. Naslov v poslovalnici »Slovenca« na Jesenicah, pod št. 6787 Frizerski salon 15 let obstoječ, na naj-prometnejšl točki Maribora, se proda ali odda v najem. Potreben kapital 20.000 din. Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Vdova« 683. Lokal stanovanje in skladišče, tik farne cerkve, elektrika,; najprometnejša točka, ee odda v najem po zelo nizki ceni, maja ali Junija. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6601 Njivo ob MarmontovI ulld oddam takoj v najem. — Groharjeva 8. (n) Trgovski lokal v prometnem -Industrijskem kraju oddam v najem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 6602. Trgovino z melan. blagom v LJubljani takoj ugodno oddam. • Ponudbe upravi Slovenca« pod »Zlata jama« 6814. (n) Tovarniške prostore v LJubljani, primerne za vsako Industrijo, oddamo s 1. junijem t. 1. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6456. .(n) Stanovanja IŠČEJO: Enosobno stanovanje s kabinetom ali brez, za junij ali pozneje. Ponudbe pod »Točen plačnik« na upravo »Slovenca« pod St. 6808. (č) Državni uradnik brez otrok Išče enosobno stanovanje s kabinetom ali brez. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Čimprej« St. 6830. Dvosobno stanovanje v sredini mesta lSče mirna stranka dveh oseb z junijem ali pozneje. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Mirna« št. 6770. (č) Enosobno stanovanje s kopalnico, ali dvosobno s pritlkllnaml, pod enim ključem, Išče dvočlanska družina z avgustom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6726. (č) Višji državni uradnik išče za avgust 2—3 sobno sončno stanovanje, po možnosti v I. nadstropju, v okolišu justične palače ali Ajdovščine. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Avgust 1939« št. 5392. ODDAJO: * Enosobno stanovanje oddam. Dobrunje 43. (6) Trisobno stanovanje oddam z majem. Janševa ulica 6, Šiška. (č) Dvosobno stanovanje oddam Junija ali Julija. •Večna pot 31. (č) Enodružinsko vilo' z vsem komfortom ln velikim vrtom — oddamo takoj. — Istotako oddamo takoj dvosobno stanovanje z vsem komfortom (centralno kurjavo, plinskim Štedilnikom, dvigalom Itd.) - v centru mesta. Vsa pojasnila daje! Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani vsak delavnik med uradnimi urami od 8 do 14. Telefon 25-21 ln 25-22. Dvosobno stanovanje na Sv. Petra cesti 30, v I. nadstr. se odda za junij. Ogled od 9 do 12. (č) B Pohištvo i Mreže za postelje Izdeluje ln sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovlc, Gregorčičeva ulica St. 5 (pri Gradišču). (D Trisobno stanovanje s kopalnico in pritlkllnaml, vse pod enim ključem, oddam mirni stranki s 1. julijem. Oblrslca ulica 24, Šiška. (č) Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, dlvane ln tapotnlške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnik - Mestni trg 12 Ugoden nakup morske trave, žime ln cvllha za modroce ter blaga za prevleke pohištva. Komfortno stanovanje treh Bob, s kopalnico, v bližini bežigrajske gimnazije, v novi hiši, oddam s 1. junijem za 550 din. Naslov v upr. »SI.« pod St. 6738. .(č) POHIŠTVO Moderno in kvalitetno kuhinje, spalnice, Jedilnice ln drugo, zajamčeno po konkurenčnih cenah. Rabljene spalnice ln Jedilnice, orehov les, že od 1500 din naprej. Sprejemamo naročila po lastnih ln danih načrtih, »OPRAVA* Ljubljana, Celovška c. 50 MODROCE otomane, kauče itd. dobite poceni in solidno pri Ivan HabIC-u tapetnik Kopitarjeva ulica 1 nasproti »Nlčmana« Modroce vrhne ln spodnjo, mreže, posteljne odeje ln perje puh najceneje V veliki Izbiri prodaja SEVER, Marijin trg 2 nasproti frančiškanske cerkve. Moderne spalnice in kuhinje ter drugo pohištvo po nizkih cenah priporoča mizarstvo Vel-kavrh, Krakovska ul. 7. Naročila in popravila. Zastonj ne - ampak po zelo nizki ceni vam nudi rabljeno ln več drugih orehovih polltlranlh spalnlo mizarstvo Stigl Milan, Poljane št. 51, — St. Vid nad LJubljano. Mreže za poetelje najceneje pri Andlovic, zaloga pohištva, Kometiakega ulica 34. (1) Modroce dlvane, kavče ln vsa tapetniška dela dobite najceneje pri Iskra, tapetnik, LJubljana-Vlč. ,(i) Prodamo Za majnikt Marijine pesmi domačih skladateljev. Zelo poceni. Pišite po seznam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6612. (1) Bivalni stroj) ivf Otroški vozički naj« Dvokolesa, ____ novel šili modelov motorji, trlclkUl pogrezal" Po zelo nitki osni I Ceniki frankol »TRIBUNA" r. BATJEL. LJUBLJANA, Kartovika 4 Podružnica: Maribor. Aleksandrova cesta 21 Gospodinje in neveste! Tvrdfta F.l. Gorit ar, Ljubljana nudi ▼ svojem ipecijalnem oddelka, Sv. Petra cesta 30 veliko izbiro perila in blaga za sta* novanjske opreme tako na primer t Tekače od ■•»•■«» Din 15*- napi Predposteljnike od « , Dia 30*-. i*. Odmerjene preproge 130X200 od Din ieo>-s n Zavese šir. 70 cm od Din io-— it Zavese šir. 150 cm od Din 22"—< »i Zavese £,r. 300 cm od Dia 60*-. K Svilene odeje s fino vato od t ..... . Din 220'—! H Klot odeje s fino vato Din 110'-. M Blago za rjuhe Širina 150 cm od..... Dia 12"—* H Blago za kapne Širina 180 cm od..... Din 20*— m Inleti za blazine od . Din 12"-i ii Gradi za madrace od . Din 12— n Gradi za madrace prvovrsten od „ > . Din 19— M Belo platno od , , . . Din S— n Sifon od •«...... Din 7— n Morska trava fina od Din 3*29 ii Žima od Din 24*- ii Perje od , ......„ Din 14"-. ii Predno kupite kolo oglejte si zalogo prvovrstnih tovarniških znamk Viktor Bohinec, LJubljana, TyrSeva o. 12, dvorišča. (1) KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIHI 104 din 1 m' žaganih, Edravlh In suhih bukovih drv, fran-ko hlia; trboveljski premog najceneje. RUDOLF VELEFIO, Ljubljana VII, Jernejeva cesta. Telefon 27-08. .(1) SOBE IŠČEJOi Opremljeno sobo »ončno, zračno, oddam 1 osebi. Celje, Prešernova ulica 22. (s) čisto sobo opremljeno s oddam solidni gospodični, fttrubelj, Vodnikov trg 4-1. (s) SOBE ODDAJOl Opremljeno sobo Iščem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Akademik« it. 6771. (s) Denar Za gradnjo skupne hiše iščemo interesente z vlogo po 500.000 din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Gotovina 6857«. (d) Prazno sobo s posebnim vhodom, uporabno za pisarno, v centru, Iščemo. — Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Pisarna« St. 6747. ,(s) I Automofor i DKW motorno kolo zelo dobro, zelo poceni naprodaj. — Rožna ulica št. 19, dvorišče. (f) B m o namizni prti, servieti, izgotovljeno posteljno perilo, moško in damsko perilo, blago za prevleke pohištva, dobite vse po izvanredno nizkih cenah. Vsakovrstno posteljno in osebno perilo izdelujemo tudi po naročilu 1 Mizico s foteljeki ali stolčki, ln lestenec '-kupim. Ponudbe v upr. »Slovenca« pod »Najraje črno« St. 6763. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana ,Wolfova ulica it. 8 Motorno kolo 175 ccm se dobi v dobrem stanju ln po ugodni ceni pri »Krmelj«, mehanik,. Celovška cesta 141. (f) »Tatra« šport cabriolet eleganten, malo rabljen, se ugodno proda aH namenja za nov avto z malim doplačilom, m Klrblš, Cel J«; (f) Tovorni avto »Ford« amerlkanskl sistem, osem cyl„ tri ln poltonBkl, generalno popravljen, z novo karoserijo, prodam. Jenič, Ljubljana, Poljanska 69. (f) Kupim voz za. prevoz bolnikov, lahko že nekoliko rabljen. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6674. (k) Staro zlato, zlalo zobovte In srebrne Krone kupujem po najvišjih eenab A.KAJFEŽ trgovina z arami ln zlatnino preolzna delavnica za popravila vsakovrstnih ur Ljubljana, Miklošičeva 14 Cunje krojaške odrozke,- star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbelter, Maribor, Dravska 15. (k) Kotel dobro ohranjen za manjšo centralno toplovodno napravo, kupimo. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kotel« 6610. (k) Železno blagajno ognja varno, večjo, rabljeno, vendar v dobrem stanju se kupi takoj. — Ponudbe z navedbo velikosti ln cone pod šifro »Železna blagajna« na upravo »Slovenca« pod St. 6788. (k) Denarne vloge na knjižice ln tekočo račune • sprejemamo na ugodno obrestovanje. Vrednostne papirje kupujemo - prodajamo ■ lombardlramo, posojamo. Hranilnica dravske banovine LJubljana, Maribor, Celje, Kočevje. Hranilne knjižica 3% obveznice ^ ln druge vrednostna papirje kupuje ln plača najbolje BANČNO KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 Iščem posojilo 85.000 proti lntabulacljl.' Visoke obresti. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Takoj 123/39 kr. 6588. (d) Iščem posojilo 55.000 din proti vknjižbi: Visoke obresti. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Takoj« 6821. (d)| Diesel tovorni avto originalno 4 tonske čiste nosilnosti, motor 100 ks, rabljen, vendar v stanju kakor nov, z novimi gumami, proda Avtomonta-ža d. d., Ljubljana. (f) Žen itbe * Dekle *»* z neka j gotovine, srednje starosti — želi poročiti krščanskega človeka. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Dober« 6666. (ž) Iščem posojilo 200.000 din na novo hISo v Ljubljani. Vknjižba na. prvo mesto. Dvakratna vrednost. Ponudbe pod »Sigurnost« na upravo »Slovenca« pod 6804. 20 letna hči posestnika skrbna, delavna, želi poročiti malega posestnika. Ponudbe upravi »Slov.« Maribor pod »Zakon« 591 št. 6651. (ž) Želim poročiti gospodično iz boljših krogov do 22 let. Dota zaželjena zaradi povečanja obrata. Cenjene ponudbe s sliko na upravo »Slovenca« pod »Bodočnost 6880«, (ž) Uradnik veleindustrije, star 30 let, simpatičen, z mesečnim dohodkom 3000 din, išče tem potom poznanstvo z ravno-tako simpatično gospodično do 28 let zaradi ženitve. Samo resne in neanonimne odgovore prosim z eventu-elno priloženo sliko pod šifro 6893 na upravo »Slovenca«. (ž) Posojila različna, preskrbim hitro ln bres kakega predplačila Hranilne knjižica vnovčujem proti takojšnji gotovini. Oblast dovoljena pisarn« Rudolf Zore i LJubljana, Gledališka II Znamka S din Ureditev premoženja Poravnave, konkurzne zadeve, odkup in inkaso terjatev, (tudi kmetskih!) nabavo posojil in družbenikov, dobičkanosno in varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, — sploh vse trgovsko-obrtniške zadeve poverite zaupno strokovni pisarni ZAJC LOJZE Ljubljana, Gledališka ul.? Prazno sobo veliko, zračno, s posebnim vhodom, v centru,; Išče uradnica. - Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »1. maj« št. 6258. (s)i 'Aleksij Pelipenko: , 13 Ukrajina joka . • • Brezboiniška. procesija v Volovodivki. Komunistični boj proti zunanjemu sovražniku je bil končan. Stotisoči raztrganih beračev, ki so se imenovali rdeča armada, naj bi sedaj opustili vojaško službo in se vrnili domov: Toda niti najmanj jih ni to mikalo. Pri vojakih se jim je godilo dobro, kaj pa naj počno doma? Delati? Da jim naj menda zato vzame djžava njihov zaslužek? Sicer pa niso bili več vajeni dela, bolj so se navadili ropati sadove tujega dela. Ostali so še v naprej v službi. Ker ni bilo več zunanjega sovražnika, so začeli napadati lastno ljudstvo. Napovedali so Vojno kmetom in jih s silo priganjali v kolektivna gospodarstva. Obkolili so vas, bombardirali jo z granatami in s tem izsilili od kmetov zadnje žitne zaloge. Tako so bili vedno siti. Ta vojna tudi ni bila prenevarna, ker kmetje niso imeli orožja. Vendar ni bilo treba vsem vojakom v boj proti kmetom. Zato je napovedal del rdeče armade boj ljubemu Bogu. Začeli so z velikim brezbožnimi procesijami. Župnik Nikander je zvedel, da so se take procesije vršile že v več vaseh in povzročile pri kmetih pohujšanje in zmedo. Z grozo je zaznal, da dobiva brezbožniško gibanje že med vaško mladino mnogo pristašev, da se je v mnogih hišah začel prepir in nezadovoljstvo, če so starši branili odstranitev svetili podob. V nekaterih vaseh je mladina sama napravila brez-božniške procesije. Ta vest je v srce spekla župnika Nikandra. Odločil se je na vsak način preprečiti v Volovodivki tako procesijo. Agitacija proti brezhožnikom je bila postavno prepovedana. Zato je župnik Nikander povabil posamezne družinske očete in se je z njimi dolgo razgovarjal o veri in cerkvi. Uspeh ni izostal. Ko je nekoč poskušal korakati skozi .Volovodivko brezbož- niški agitacijski sprevod, so kot na povelje planili kmetje iz svojih hiš in oboroženi s palicami prisilili brezbožnike, da so se v velikem loku izognili vasi. Se istega dne so sporočili svoj poraz okrožnemu mestu. Tam so sklenili, da bodo kmetom v Volovodivki še posvetili in prav v njihovi vasi priredili veliko in svečano brezbožniško demonstracijo. Določili so dan. V vas so prikorakali najprej močni oddelki rdeče armade s strojnicami. Razdelili so se po cestah in trgih. Na koncih vasi so postavili celo topove. Po teh predpripravah je sporočil vaški sovjet, da bo skozi Volovodivko korakala popoldne velika brezbožniška procesija. V vasi je nastala zmešnjava. Kmetje so se ustrašili. Kaj naj store proti strojnicam in topovom? Kaj, če bodo brezbož-niki njiliovo cerkev in oropali cerkvene zaklade? Nekaj kmetov je hitelo k župniku Nikandru po svet. Župnik je sedel v naslanjaču, podpiral si je glavo in premišljeval. Potem je rekel: >I'rocesije niso nič drugega kot hudičevo delo. Bojevati se moremo proti, celo moramo se bojevati, toda različni so načini bojevanja. Poiskali bomo najboljši in najvarnejši izhod. Predvsem je nesmiselno, da bi brezbožnike dejansko izzivali. Ce bi se spopadli, bi brezbožniki razdejali pol vasi, zato bi rdeči vojaki že poskrbeli. In mi nimamo orožja. Ne preostane nič drugega, kakor da so oborožimo z božjim orožjem, da bi hudiče odgnali. Božje orožje je molitev. To se pravi: ko bo procesija korakala skozi vas, naj stoji sleherni hišni gospodar s svojo družino pred svetimi podobami in naj moli k Bogu, da bi obranil vas pred hudičevimi skušnjavami, ki jih povzročajo take procesije. To vam svetujem, ljubi prijatelji, povejte vsem vernikom, da naj ne gre med procesijo nihče na cesto, nihče naj ne gleda skozi okno in hišne duri naj bodo zaprte. To je najboljši sprejem, ki ga more pravoverni kristjan pripraviti taki procesiji in bo brezbožnikom mnogo bolj neprijeten, kakor odprt boj. Tako ludi ne bodo našli povoda obdolžili .Volovodivčanov sovraž- nosti. Tako ne bo tudi nihče prisiljen, da bi jih prijazno sprejel in sodeloval pri njihovem hudičevem rajanju. Pojdite z Bogom in storite, kar sem rekel. Vsemogočni vam bo pomagal in sveta Marija vas bo pred vsem hudim obvarovala.« Kmetje so odšli iz župnišča, skrivno obiskovali drug drugega in sporočali župnikovo željo po vasi naprej. Župnik sam je šel v cerkev, ne da bi o tem komu povedal. Zapahnil je za seboj duri in pokleknil je pred Odrešenikovo sliko in molil: »Moj Bog, vse življenje ti že služim in tudi vnaprej bi ti rad ostal zvest, ko se očitno z orožjem v roki vzdigujejo hudičevi hlapci proti Tebi, da bi napadali Tvoje zvesto služabnike ln Tvoje vernike. Oskrunitve Tvojega templja ne bom dopustil. Dokler bom dihal, ne bo stopila v ta kraj sovražnikova noga. Pomagaj mi o Bog, daj mi moči, da bi mogel pretrpeti tudi smrt v obrambo Tvojega svetega Imena in Tvoje hiše.« Tako je klečal in molil pred Odrešenikovo sliko do večera. Med tem se jc procesija razvila. V prvih popoldanskih urah so se pojavili na Obidenski cesti prvi oddelki. Korakali so kot izvidna čela pred osrednjo silo. Z ukanjem, žvižganjem in kričanjem so naznanjali, kako zanimiv prizor bo sledil. Kmalu nato so se pojavili poveljniki z godbo in za njimi je drvela z zastavami in posmehljivimi napisi proti Bogu, cerkvi, veri in duhovščini drhal divjakov, kakor da bi pravkar ušli iz kaznilnice. Med njimi jo bilo videti karikature na Boga, škofe in duhovnike, in kmete, ki kleče pred duhovniki. Njim je sledila kolona mladostnikov, ki so nosili na dolgih palicah lepake z napisi: Ni Bogat Proč z vero I Vera je opij za ljudstvo! Duhovniki so pajki, ki sesajo ljudsko kri! — in podobno. Za njimi je šlo nekaj fantov, ki so bili našemljeni kot duhovniki. Vihteli so kadilnice, iz katerih so se valili oblaki smrdečega dima. Strašno so tulili in bevskali. Za njimi je korakalo šest rdečih vojakov, ki so nosili veliko krsto, preko katere je bil velik rdeč napis: Mi pokopavamo Bogal Otrotki koltlek. 32 Konti Ahafl?: Nosan in Zalika Prodamo Erfortska semena pri Plntarju. aoepo«vet-ska 14. (1> Bolniški voziček dobro ohranjen, prodam po zelo usodni ceni. -Tadlna, Laško. (1) Javna dražba najdenih predmetov bo 3. maja ob 9 na ljubljanski postaji. (r) Parketne odpadke lepe, suhe, poceni dobite pri Vertačnlk F„ Jenkova ulica 7. (1) Ze se vrti v sobi vse, kar ima noge. Tedaj tudi Krasan in Zalika vstaneta s prestola, se objameta in zaplešeta. Prav blizu je srček ob srčku. Tednj pošepeta Zalikin srček: >Tik-tik-tik-tak, ljub si mi in dragic In Kra-sanov srček mu odgovarja: >Tika-tika-taka, ostani vedno taka! Hudo te rad imam in za ves svet te ne dam!« Medtem sta dva palčka-delavea prinesla ogromno zlato posodo, Čudovito opojno se je kadilo iz nje, tako, da so bili vsi plesalci omamljeni in so sedli. Tudi Krasan in Zalika sta zopet kraljevala na svojem prestolu. Pre-denj sta palčka postavila posodo-čudotvorno. Pomladanski otroški plašči •d 100 dinarjev naprej se dobijo samo pri 1 TRPINU, MARIBOR, Vetrinjska oHca 15. Krasna stavbna parcela ograjena, zasajena* pri Stadionu, po 90 din naprodaj. Vprašati: Sv. Petra cesta 62, X. nadstr. Enostanovanjsko hišo z vrtom, blizu Ljubljane, kupim za 60.000—60.000 din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Hiša« št. 6676. (p) KAPPEL odlični nemški pisalni ■troji, najmodernejše konstrukcije. - Razni modeli, tudi na obroke pri Kleindienst & Posch Maribor, Aleksandrova 44 Poročne prstane ure, verižice, uhane, kakor tudi očala - kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, fiutna, nasproti tarna cerkve. Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8. Kino projekcijski aparat za 16 mm ozek tlim »Ko-daseope«, model »EE«, mrežna napetost, lsto-smernl ali izmenični tok, žarnica za 600 kw, prodam za 3500 din. Vprašati v upravi »Slovenca« v Celju pod St. 6646. (1) Lepe obhajilne sveče, led za birmo, med in vosek dobite najbolje in najceneje pri »SVEČA« Ljubljana, Stritarjeva nL 6. Haiglas Kostna podjetja v Mariboru razpisujejo za pošiljke svojih podjettlj izvrševanje carinsko ■ posredniških in špedicij, poslov Podrobne informacije dajo Mestna podjetja v Mariboru, Orožnova ul. 9L 2, I. nadstr., kjer naj se oddajo tudi ponudbe do 8. maja 19S9. MESTNA PODJETJA V MARIBORU. Vsem tovarišem in znancem našega dragega Lenka fci «o naSega ljubljenca spremili na poslednji poti in mu v slorvo dali cvetja in sočutnih besed, se zahvaljujemo, LJubljana, dne 29. aprila 1939. Rodbina Oblak i. -v : »VJ1. Mizarji! Okovje za pohištvo in vse vrste orodje izberete pri »Jeklo« - Stari trg 6 železnih sodov prodam. Senlčlca it 17, p. Medvode. (1) Vrtnega sena en voz naprodaj. Strma pot 1. (l) Gugalnico dobro ohranjeno prodam. Poizve se Glincet Cesta I, štev. 6. Visoki oleandri , ln lep fllodendron - poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod 6723. Lepa orehova jedrca ln cvetlični med dobite najceneje v »Medarnl«, LJubljana, židovska ul. 6 Globok voziček malo rabljen, prodam. -Bleiweisova 13, pritličje, levo. (1) Prodam posteljo,, ročni voziček, atole, trg. omaro ln razno drugo. B. Grah, Kolodvorska ulica 11. (1) Ljubljanska trgovina dvokoles naprodaj. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Proti gotovini« št. 6662. (1) Rastline za skalnate nasade ln vrtove nudi: Vrtnarstvo Vatovac - pri šempetr-skem mostu. (1) Triglav kolesa prvovrstna kvaliteta in tudi druge znamke prodaja najcenejše Trlr glav, Resljeva 1«. Kupim posestvo kjer se redi 16—20 glav živine. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Posestvo« St. «669. (p) ZAHVALA. Vsem, ki so sočustvovali ob smrti naše ljubljene tete in sestrične, gospodične Fanči Poklukar posestnire na Dobravi in Brcioviet ter jo spremili na njeni poalednji poti. Pred vsem t» zahvaljujemo g. p. dr. Gvidu Rantu za tolažilne obiske, g. iupiniku J. Klopčiču za poslednjo duhovno tolažbo in g. dr. F. Pucu za požrtvovalno skrb v dneh njene bolezni. Iskrena hvala gasilski četi iz Dobrave, darovalcem cvetja, ter vsem, ki so jo v času njene bolezni tolažili in jo spremili na njeni zadnji poti. — Vsem najiskrenejša hvala! Dobrava, dne 30. aprila 1939. Žalujoči ostali. Izplača se vam kupiti kolo, novo aH r»P-ljeno, samo^J>W" »Prbolet«1, nasproti krlžanske cerkve. d) Več otroških vozičkov novih modelor, poceni naprodaj prt »Promet«, nasproti krlžanske cerkve. O) Pisalni stroj Undervvood prav dobro ohranjen —• poceni prodamo. Radlo-val,, LJubljana, Dalmatinova 13. (1) Več voz zapravljtvcev, dire Aa gumi kolesa ln mlekarskih vozičkov — proda Iskra, Ljubljana-Vlč. (1) Srajce moške, otroške, sp. hlače, kravate, nogavice ln drugo manufakturno blago še vedno najceneje pri X. Tomšič, Sv. Petra c. 38. Pfaff, Singer ln razni drugi šivalni stroji - prav poceni naprodaj pri »Promet«, nasproti krlžanske ceir-kve. (t) Manufakturna trgovin^ z Inventarjem ln zalogi), naprodaj za 140.000 din Ponudbe na Aloma Com-pany d. z o. z., LJubljana, Aleksandrova c. 2-1 pod »Center Ljubljtne«. Redka prilika 1 Brezkonkurenčno delavnico prodam zaradi bolezni. Lep, trajen zaslužek. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Znanje nepotrebno« St. 6731. <1) Prodam poceni dobro ohranjeno: tricikjl, železostružnico, centrifugalno pumpo, feldšmido, brusilni in pilarni stroj, bicikelj, Gosposvelska 16, skladišče, telefon 3288. Prizrenske tkanine svilene, v najmodernejših vzorcih, po najnižjih opnah. Na zahtevo pošljem vzorce. Iščem marljivo zastopnike, kateri obiskujejo privatne stranke Domača tkalnica svilenih tkanin Ljubice Gazlkalo-Yič, Pr!*ren, nrisltljevu 13 KOLESA kupite dobro in poceni tudi na obroke pri H. SUTTNER LJubljana Brezobvezen ogledi Aleksandrova 6. Sladko seno proda Pogačar, Vodnikova 106, Ljubljana VII. Trgovski pult proda N. Vesel, Ljubljana, Livarska ul. 8. (š) Lepo sladko seno prosto ln prešano imam Se za oddati. Grad Tolsti vrh, p. St. Jernej. (1) Sladko seno prvovrstno, se proda tudi v manjših množinah. — Celje, Jožefov hrib 1. Vrtne stole zložljive, nove, poceni proda Trlbuč, Tržaška c. 42, telefon 2606. (1) Naprodaj starinski cerkveni stekleni lestenec. Plrnat, pa-sar, Karlovska 11. (1) Damsko in moško kolo novo, Luxusckrom in dva rabljena, zelo poceni naprodaj. Rožna ulica 19, dvorišče. (1) Trgovski pulti stelaže, zrcala ln stojala takoj poceni naprodaj. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6839. (1) Kolesa: NSU Diamant Wanderer, Dur-kopp, Triumph itd. kupite 200 din ceneje ko drugje edino pri tvrdki Plevel v Preski, p. Medvode. (1) Plinski aparat dobro ohranjen za karbid-no razsvetljavo 20 do 30 luči, za restavracijo, večjo gostilno ali graščino, uporaben tudi kot varilni (Sva j s) aparat za večjo mehanično delavnico; poleg tega voz koleselj, tri gramofone in star Ford avtomobil ima naprodaj Kern Ivan, Cerklje pri Kranju. Svilo cefir, popeltn in krepe za poletne obleke dobite po nizkih cenah pri »Oblačil-nici za Slovenijo«, Ljubljana, Tyrševa cesta 29, (hiša Gospodarske zveze). Državnim in samoupravnim uradnikom nudimo blago tudi na ugodno mesečno odplačevanje. BW »Scharfmaschino« za kedre kupimo. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stroj« 6469. (k) Prodam popolno kompletno garnituro strojev ln Jermenlc za precej veliko tovarno usnja, na električni po gon, ter dva parna kotla z mnogim pripadajočim Inventarjem. Vse se lahko ogleda še do 10. maja montirano na licu mesta, ker je tov. obratovala Mariboru. Lastnik Justin Gustlnčlč, Maribor, Tat tenbachova ul. 14. Dva Multo-Presto stroja za sladoled po 4000 in 10.000 din proda Peter Angelo, d. z o. z., Ljubljana, Pražakova 8-1. Stroj za dvozarezno cementno opeko, model Lipssia s podlogami se ugodno proda pri M. Omahen, Višnja gora Šivalne stroje nove in rabljene, krojaške ln čevljarske od 300 dinarjev naprej prodaja Triglav, Resljeva 16. Več motorjev bencinskih, petroiejsklh, od 2 do 20 ks, 2 na sesalni plin 10—20 ks, cena od 1000 din napr, cirku-lar žago, mlatllnico ml., valčni vrtalni stroj, motorno kolo NSU 100 ccm, zaradi napeljave elektrike naprodaj. S. Skrbinšek, Sp. Hajdlna, p. Ptuj. ume Radio 4 + 1', univerzalni, ra vse toke, ugodno proda. Naprodaj tudi dobro ohranjeno kolo. Naslov pove uprava »Slov.« pod 6776. II Zivtili ii Papigice krasne mladiče, ugodno prodam. Krakovska 21. Pavi krotki, enoletni (1 par), naprodaj. Naslov r upr. »Slov.« pod št. 6740. (1) Dva konja ugodno prodam. Poizve se Kongresni trg 14, dvorišče. Razno Slava Grli knjige o kosmetiki. Križev-niška 5-n„ levo. (r) Že po 30. minutah lahko dobite legltlmaclj-ske slike na film: foto Pavlovčlč, Poljanska 12. Modna šivilja v eentru, Išče družabnlco. Denar nI pogoj. Pismene ponudbe v upravo »SI.« pod »Izurjena šivilja« št. 6739. (b) Avtomobilisti! Brezplačno Vas popeljem na izlete Itd. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6812. (r) Dosmrtno oskrbo zelo dobro, dobi oseba 25 do 30 let z 30.000 din gotovine. Ponudbe na podružnico »Slovenca« Maribor pod »Krščanska družina 702 — 6896«. (r) Ob birmi prvem svetem obhajilu ali kadar rabite res lepo fotografijo, se zglasite pri foto Pavlovčlč, Poljanska cesta 12. Ne bo Vam žal. (r) Zahvala. Podpisani Stopar Vinko, GuštanJ, Be tem potom Iskreno zahvaljujem g. dr. Boštjanu Eratu, ban. zdravniku v Guštanju, ker Jo uspešno ozdravil mojo ženo, ki je Imela hudo plučnlco. — Vinko Stopar, GuštanJ. (o) Preklic S Podpisana prekllcujem ln obžalujem svoje govorice na škodo dobrega glasu gospe Cecilije Sodja na Blejski Dobravi ln se Ji zahvaljujem, da ml Je odpustila ln odstopila od tožbe. Jesenice, 24. apr. 1939. Frančiška Jakopič, delavka, Blejska Dobrava. Glasba RprmAfTH *xrr f /s»wj» iAHTEVAlTf BStIPIMM MTMOM MEINEUHER0LD •«»•*•<« maribor* ioa Pianino krasen glas, železna koafl strukcjja, naprodaj. Spe? dlcija »Jugospedlt«, Al®3 ksandrova 61, Maribor. Tega n« mora nlkdo Poljubne najnovejše plošče samo po Din 30'—. Bazen tega vzamemo tudi stare v račun. Zahtevajte seznam. Klavir zelo dober, dunaj. mara? ke, prodam zaradi p»3 manjkanja prostora za 2500 din. Terstenjak, Ce-i lje, Aškerčeva ulica 9. Poizvedbe Izgubljeno 22. aprila sem zgubil na cesti med Sv. Pavlom in Črnučami rezervno kolo za tovorni avto »EngeH bert Tractor«. Poštenega najditelja prosim, da me o najdbi proti odškodnini obvesti. — Jage? Fran«< Zaleo. ,(©)] t V glotooM ifdontf narnan jamo vsem •oročinski upravi Bizeljsko, šolskim vodstvom Stara vas in Bizeljsko, ravnateljstvu in uradništvu Trboveljske premogokopme družbe, ter vsem ostalim, ki so nam ob slovesu od nepozabnega pokojnika olajšali naše gorje. Bizeljsko, dne 29. aprila 1939. Globoko žalnjoči ostalL V NAJNOVEJŠIH VZOR Cm V NADVEC3I IZBIRI V NAJBOLJŠI KAKOVOSftJ IN BO NA3NI21IH CENATfl STALNO NA3VEČ3A DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI! TZ10RCI IN CENIK ZASTONJ Glasba I Gramofon Columbta, kovCeg, ■ 40 Izbranimi ploščami, prodam prav poceni. Naslov: Ljubljana, Blčevje St. 18 !(L,angusova ulica). (1) Lepo darilo je nova gramofonska plošča, stane samo Din 15-— |dokler traja zaloga R. VelepIC , Ljubljana VII (Sv. Jerneja cesta štev. 25 Novi modeli čelo-flauta-bandonion register Oglejte si brezobvezno pri R. W«rI>Iriek Ljubljana, Miklošičeva e.4 Najcenejša v njeni kvaliteti Čudovita narava! Hotel »Madeira«, Vrboska (na otoku Hvaru), je zgrajen na kraju, ki nudi ob največji pripeki udobno svežost zaradi vetriča in nenadkriljivi užitek. — Peščenih plaž in borovih gozdov je v izobilju. — Cene pensionu od 48—53 din dnevno, s kopališko, banovinsko in občinsko takso vred. Dne 15. septembra bo vpričo gostov žrebanje za 15 dnevno brezplačno bivanje v hotelu za sezono v letu 1940. (Velja samo za tosezonske goste.) Gnojniine Črpalke /> a i« ■ brzoparllnlkl U|fl štedilniki i i.....11« novi modeli, višek dovrSenosti, odlični v rabi, 10-letna garancija, najnižjt cene, izdeluje Podržaj Ciril, Ig 147 pri Ljubljani Žveplo za vinogradnike, sicilj. najboljše najceneje dostavlja kamorkoli Import - Sušak Strossmajerova 5 t 1 111......- POHIŠTVO! E. ZELENICA Ob modernizaciji naSega podjetja Vam nudimo po izredno nizkih cenah najnovejše modale . spalnic,' jedilnic, kaučev, madracov, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obrok«! tovarna pohištva, tapetništvo in vse stanovanjske opreme MARIBOR, Ulica lO. okt. S Vzajemna posojilnica r. z. z o. t. ? SJuMfaii!, Miklošičevo cesto 1 poleg hotela Union nu3i za vse vloge popolno varnost in obrestuj* nove ▼loge po 4% do 3% po dogovoru. Nove vloge vsak čas razpoložljive. Poslužite se varčevalnega krožkal Zahtevajte prospekti Posojilnica daje kratkoročna posojila. SLABE VOLJE STE? Vedite, da britje lahko postane prijetno opravilo, če uporabljate WILLIAMS kremo za britje, a po tem osvežite kožo z nekaj kapljicami AQUA VELVA. Dobiva se v vseh boljših strokovnih trgovinah. Za britje Wl LLI AMS MLEČKI PROIZVODI SIR TRAPIST ČAJNO MASLO , SLADKI NAVADNI SIR Kvalitetno najcenejše pri Prvo zagrebačko higijensko centralno mlekarstvo IVAN HORVATIČ Zagreb, lllca 69 Teleion 22-332 USNJ E iz tovarne »IN DUJ« na veliko in malo po najnižjih tovarniških cenah 1 samo v UUBUANI FUsnerjeva ulica štev. 3 (prej Skofja ulica) HOTEL lička no obali morlo v omiSailshem zalivu. Hotel ima 30 lepo urejenih sob. Popolna oskrba s sobo dnevno din 60"— za osebo. 10 % popusta za pred in po sezoni. Za obilen obisk se priporočata lastnika hotela AmanCZC - AlltOIlttC JHIHIHNSHH PLOVIDBR D.0 -f SUSAll l Hitri parobrodskl prevoz lv Benetk ln Bnšaka t Datmaoljo. Odhod iz Sušaka vsak dan razen srede in petka ob 1«. nrl. Turistične proiro iz Sušaka in Benetk v Dalmacijo ter Iz B11- šaka in Trsta v Grčijo 7,a malo pavšalne cene. Dnevna večkratna zvo/.a z vsemi kopališči in letovišči JnffO- slovensKe obale. Prospekte In navodila daje Direkcija na Rnšakn ter vol nradl »Putnika« in društva «Wagons-Llts Cook«. 0Q2BSX3I Gumbnite, gumbe, entel, ažur, monograme izvrši ekspres Matek & Mikeš LJUBLJANA Frančiškanska ulica Slikarstvo - pleskarstvo V. 2vegelJ, Cojzova c. 1. Novi vzorci I Cene vsem dostopne. (t) ZAHVALA Ob bridki izgubi, ki nas je zadela ob prerani smrti predragega brata, strica in svaka, prečastitega gospoda JOSIPA ŠOLARJA župnika v Žalni izrekamo tem potom iskreno zahvalo vsem, ki so sočustvovali z nami. Posebno zahvalo smo dolžni preč. g. patru Gerardu Korparju, ki je blagega pokojnika za časa bolezni nadvse požrtvovalno nadomestoval, g. zdravniku dr. Josipu Prodanu za veliki trud in skrb in čč. sestram v Leonišču za ljubeznivo postrežbo, g. ravnatelju Karlu Ceču in njegovi gospe soprogi, preč. g. prof. dr. Francu Jeretu in cenjeni obitelji Javornikovi v Žalni za veliko pozornost za časa bolezni, preč. g. Janezu Kalanu za duhovno tolažbo, nadalje prevzvišenemu gospodu škofu dr. Gregorju Rožmanu in čč. duhovščini šentpe-terske župnije v Ljubljani za blagoslovitev, mil. g. stiškemu opatu dr. Avguštinu Kastelcu za vodstvo pogreba in prekrasni, globoko v srce segajoči govor, preč. g dekanu Janezu Hladniku za slovesno mašo zadušnico ob priliki pogreba in ob sedmini ter vsem drugim prečastitim gg. duhovnikom, ki so sodelovali pri opravljanju cerkvenih in pogrebnih svečanosti. Nadalje se zahvaljujemo g. županu Josipu Kastelicu in g. Jožetu Jančarju za ginljiva poslovilna govora, domačemu pevskemu zboru za ginljive žalostinke pired župniščem, v cerkvi in ob odprtem grobu, cenjenim ključarjem, ki so nosili krsto, spoštovanemu učiteljskemu zboru in šolski mladini, p. n. občini, gasilcem, tretjemu redu, fantovski in dekliški Marijini družbi, fantovskemu in dekliškemu krožku itd. Enako toplo zahvalo izrekamo darovalcem 38 prekrasnih vencev in lepega cvetja, s katerim so okrasili krsto blagopokojnega, kakor tudi vsem, ki so predragega pokojnika v tako lepem številu spremili na zadnji poti, se poslovili od njega in nam izrazili sočutje. — Iskrena hvala in Bog plačaj vsem! Žalna, Kropa, Ljubljana, Novo mesto. l i a • • » . . Globoko žalujoči ostali. Zahvala Ob prerani težki Izgubi našega nepozabnega soproga, očka, brata, strica in svaka dr. Mirka Potočnika sreskega načelnika v Črnomlju se tem potom najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ter dragemu pokojniku na kateri koli način lajšali trpljenje in mu izkazali čast in spoštovanje na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gg. zdravnikoma dr. Štefanu Šobru in dr. Borisu Malerlču za njun nesebičen, požrtvovalen trud, da bi mu rešila dragoceno življenje, in preč. g. dekanu Pavlinu Bitnerju za zadnja tolažila. Iskrena zahvala vsem zastopnikom kr. banske uprave, sreskih načelstev in občin črnomeljskega okraja in mesta Kamnika. Najtopleje se zahvaljujemo sreskemu šol. nadzorniku Dragu Vončini, g. županu Klemencu in g. sres. načelniku dr. Hraševcu za njihove tople in iskrene poslovilne besede, nato cenj. uradništvu sreske uprave, učileljstvu in šolski mladini, pevcem in godbenikom, gasilskim četam, Sokolstvu in vsem ostalim društvom in združenjem, ki so v tako častnem številu spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem darovalcem cvetja in vencev in vsemu belokranjskemu ljudstvu, ki se je na tako ganljiv način poslovilo od svoiega načelnika. Ohranite ga v blagem spominu! Črnomelj, Kamnik, dne 20. aprila 1939. Z a I n j o č i ostali. Hh V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, da nas je danes, 29. aprila, previdena s tolažili svete vere, za vedno zapustila in mirno v Gospodu zaspala naša ljubljena sestra, teta, oziroma svakinja Margareta Podkrajšek Pogreb predrage pokojnice bo v ponedeljek, 1. maja ob 4 popoldne iz hiše žalosti Stari trg 28 na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo jo v blag spomin in mollterf Svete maše zadušnice sc bodo brale v več cerkvah. Ljubljana, dne 29. aprila 1939. Žalujoče rodbine 'Alexandrovits, S m o 1 i č. / 84695-1139 Elegantni, WiW ln «in 25.-, 3985.15176 Udobnost v prvi vre«! Lahke In ndo-bne sandale iz finega usnja, moder, no izrezane. Za sončne dneve. 2967.42000 _ Lahke moške usnjene Sandale s crepp podplatom. Luknice na prednjem delu čevlja dajejo nosri dovolj zraka. 40891.7063 Otroške sandale te močnega platna prožnim podplatom in » zaponko. 3995-46121 Okorni ženski čevlji Iz boksa, za lepe pomladne dneve a usnjenim podplatom ta nizko peto 8767.04680 Zelo udobne moške npoglbljtve^ Sandale iz mehkega usnja, % usnjfuhn podplatom in peto. 5861-44864 Fina otroška upogrblJNm sandala s okraskom in zaponko. Pridnim otrokom za pomlad. iiiiiiiiTlMiStf^ 3039.24674 Moški lahki nizki čevlji * okvirom, Izdelani iz finega usnja, okrašeni z izrezi in z usnjenim nodplatom. jfriacesa — tanka a močna svilena nogavica. Zadostila bo okusu vsake dame. Prodamo Za vsako družino •blačlla — najboljše tn najcenejše — Fresk er, Sv. Petra o. 14, Ljubljana Dobava lesa Podpisani odbor sprejema ponudbe za dobavo smrekovega in jelovega lesa ITI. in IV. vrste — žagoodpadajoče brez gnilobe in loma — franko vagon nakladalna postaja. Ponudbo je staviti po kubičnem metru za vsako vrsto posebej; lahko tudi samo za eno vrsto in manjše količine. Rabili bomo: okroglega lesa od 15 do 19 cm premera, dolžine od 3 do 6 m okroglega lesa od 20 do 24 cm premera, dolžine od 3 do 6 m okroglega lesa od 25 do 35 cm premera, dolžine od 6 do 8 m okroglega lesa preko 35 cm premera, dolžine od 6 do 8 m tesane grede razne dolžine po specifikaciji 8—24 cm deske debljine 25 mm, dolžine od 2.50 do 3.75 m deske debljine 25 mm, dolžine od 4.00 m ploh! debljine 50 mm in 40 mm, dolžine 4 m okrajci deblji 5 100 m' 100 m' 350 ms 50 m» 300 m» 170 m" 100 m' 250 m» vagonov Dobava bi s« vrSila postopno v teku leta po naročilu. Odbor za gradnjo proge Črnomelj-Vrbovsko v Črnomlju. Kamen za slovenski prosvetni dom — izpričevalo naše požrtvovalnosti Ksilolitni tlak je najidealnejši in sodobni tlak za kuhinje, kopalnice, trgovske lokale, tovarne itd. — Izdeluje ga trg. dr. z o. z. MATERIAL Ljubljana, Tvrfcva c. 36 a Telefon 27-16 - Brzoiavis MATERIAL Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Kare! Češ Izdajatelj: inž. Jože Sodiš Urednik: Viktor Ccnžiž Prima kolesa tudi na obroke. - Dajem garancijo. Kmeti 8 Ciril, Dob pri Domžalah. (1) »Presto« kolesa •večletna tovarniška gn rancija. - Na ugodne ob roke. - Na zalogi tudi kolesa drugih znamk. Rabljena kolesa vzamem« v račun. Nova trgovina Tyr$eva cesta 36 (Nasproti Gospodarska zveze). Dvigalke (vinte) n vozova 2000, 6000 ln 10.000 kg - vedno v zalogi po nizkih cenah. — Fr. Stuplca, železnlna, Ljubljana, Gosposvetska cesta L (1) Pravi ribniški fižol za seme ln banaško lucerno dobite pri tvrdkl Fran Pogažnik d. z o. z. v Ljubljani, Tyrfleva (Dunajska) cesta 31. Fižol tudi zamenjamo. Dobro uvedena trgovina moSke konfekcije ugodno naprodaj v trgovskem mestu, zaradi drugega zamenja. Ponudbe upravi »Slovenca« pod 2452. Najboljša kolesa Jsblra velika, cene nlske, na ugodna odplačila. — Remec Oskar, Ljubljana, Dolenjska cesta 5. (1) MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI -Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. čebulcek italije, gladijole, begonije ln drugI gomolji po zntžanl ceni pri Sever & Komp. Ljubljana VINA H vse prilike naročite pri Centralni vinarnl v Ljubljani. TELEFON STEV. 25-73 Najceneje Ikupite prvovrstno kolo ali šivalni sir©! v trgovini SploSna trgovska družba v St Vidu nad Ljnblja- no {v hiši g. Peršina) Istotam najcenejša popravila rabljenih koles. Dajemo na ugodne mesečne obroke. Predno se odločiš za nakup motornega kolesa ali dvo-ne zamudi prilike in si oglej lalogo motornih koles znamke ARDIE in HOREX najnovejših tip od 108 do 350 «m pri tvrdki J. PRAPROTNIK Domžale, Ljubljanska cesta 108 istotam imaš veliko izbiro najrazličnejših damskih in moških dvokoles, šivalnih strojev in dobro ohranjenih rabljenih motorjev. Najnllje cenel Oddaja sa tndl na obratna odplačila! Continental mesečno po Din 200-—; za državne uslužbence po Din 100-— Ivan Legat L.uhljana, Prešernova 44 Maribor. Vetrinjska 30