st. i? mani x«iMfi«»imttiBi cura« «inp«w
V Vrstu, v soboto 19. Januarja 1924.
Posamezna številka 20 cent.
Letnik XLIX
Trhaja, izvzemSi paadeijtk, Asiškoga 5l I. rudstropj fcusma se ne sprefemtJOk r
Aflioii Gtfbcc. — Lasti zaaSi a mesce L 7.—, 3 Zi Inozemstvo mesečno 4 Ure
UredniStvo: ulica sy. Frin2i£k* pobijajo uredntStviL Ne>»»»1titsđs Jo. Izdajatelj f-	-
ttiisictfc* u s y C ' ». L 32. * uredništva in •J*- --
tDINOST
Posamezne Številke v Trsta la okolici po 20 cent — Oglas! se račtuiajo v žirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L I.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglati, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka AsUkega štev. 20« L nadstropje. — Telefon uredništva in narave 11-57.
Cavour-Mazzinl-Tommaseo
Camillo Bensi di CaJvour (1810-1861) je [fesi najslavnejši, najmodrejši in najzaslužnejši državnik v Še razkosani Italiji. Smo-treno in vztrajna s* je boril za priključitev južne in srednje Italije k Sardiniji: za ujedinjenje italijanskega nareda v narodni državi, Postojno in z dosledno borbo je dosegel priključitev pokrajin Parma, To-skana in Romagna k Sardiniji. Z vso Evojo avtoriteto je podpiral tudi Garibaldi-jevo podjetje v Siciliji in sledila je priključitev ostalih delov južne Italije, V letu 1851 — tik pre^ svojo smrtjo — je ovenčal svoje življensko delo: v prvem parlamentu nove Italije je bil kralj Viktor Emanuel proglašen za kralja Italije. Izven tedanje tialije sta ostala ie še Rim in Benetke,
Giuseppe Mazzini (1805-1872) je bil neustrašen borec za svobodo svojega naroda, veliki njegov mislec, svetovnoslaven borec Garibaldijev za ujedinjenje italijanskega ?iaroda. Nekaj časa se Je tudi boril v Gartbaiuijevi legiji. Radi svoje neustiraše-nosti v borbi za svoje ideale je moral pretrpeli mnoga preganjanja od strani mogotcev tedanje ^razkosane Italije, Po smrti njegovi je ves narod slavil Mazzinija in se je z globoko hvaležnostjo spominjal občudovanja vrednega samozatajevanja v naporih za veliki ideal svobode naroda,
Nikolaj Tommaseo (1802-1874) pa je bil velik in slaven italijanski in hrvatski pisec. Rodom je bil iz Šibenika v Dalmaciji- Slovan in Italijan oben<^n. Ponašajo se ž njim Hrvatje in Italijani. Kolik sloves je užival Tommaseo v Italiji, govori dejstvo, da je bil v letu 1848 celo naučni minister v začasni Maninovi vladi v Benetkah, dokler ni moral bežati pred prihodom Avstrijcev. Kar pa smo hoteli posebno naglasiti: Tommaseo je bil tesen prijatelj Mazzinija, njegov tslotako tesen somišljenik in Dorec za iste ideale. Ta dva slavna moža sta bila v neprestanem medsebojnem stiku kot znanstvenika, kot misleca in kot politika.
Tri blesteče zvezde na obzorju devetnajstega stoletja — trije sodobniki. Prvi dve sta blesteli na obzorju italijanskega naroda, druga pa na dveh obzorjih obenem: na italijanskem in slovanskem?-
Zakaj se ravno v današnjih dneh spominjamo te trojice velikih mož? Ker je bila v njihovih idealih in stremljenjih simbolizirana in konkretizirana ena in ista velika misel: prijateljstva in sodelovanja med latinskih in slovanskim svetom!! Ideja, ki so jo — četudi morda še bolj pod zavestno — začeli razumevati na obeh straneh. So to še le prvi znaki začetka razumevanja te ideje. Polno in splošno razumevanje še ni tu. Vse preveč so — v nesrečo za latinski in slovanski svet — zgodovinski dogodki nakupičili navlake predsodkov in nezaupanja. Vse kaže pa, da se je velika ideja Cavourja, Mazzinija in Tommasea vsaj začela izoblikovati v dušah in glavah, da se začenja uveljavljati spoznanje, da sta latinski in slovanski svet poklicana za prijateljstvo in složno sodelovanje za skupno gospodarstvo — eni na eni, drugi na drugi strani Jadrana.
Se je gotovo skeptikov in dvomlji/cev na obeh straneh. Naravno je to. Pravo "udo bi bilo, če bi bilo drugače. Kajti — kakor rečeno — zgodovinski dogodki so izkopali med obema svetoma propad, ki se je zdel in se tudi danes še zdi marsikomu nepremostljiv. Opravičena pa^ je nada, da bodočnost skoro izbriše Tudi te žalostne spomine, ker verujemo neomajno v veliko moč ideje, za katere udejstvitev so živeli in delovali Cavour, Mazzini in Tommaseo!
Cavour je v raznih pismih — od katerih tmo mi nekatere objavili svoječasno — ne-prestano izražal toplo željo, da bi prišlo do sporazuma in pobratenja med obema aarodoma, ker je videl v tem jamstvo za veličino in varnost svojega naroda, Isto-tako je Giuseppe Mazzini neprestano priporočal svojim s^plemenjakom prijateljstvo s dovanskim svetom, posebej še jugoslovanskim, da si p oda s ta roko preko Jadrana! Njegova želja je bila, da naj se razmerje med jugoslovenskim in italijanskim svetom ne razvija v znamenju boja med vzhodno in zapadno obalo Jadrana, marveč v skupnem sodelovanju v korist in varnost obeh strani,
Tema prosvitljenima duhovoma italijan. naroda je stal zvesto in s polnim razumevanjem ob strani slovanski prosvetljeni duh — Nikolaj Tommaseo, ki je bila v njem poosebljena duševna vez med italijanskim in slovanskim i. ,etom.
Prava nesreča pa je bila, da so Italijani sicer poslušali nauke Cavourja in Mazzinija, c&a so ju tudi slavili, se ponašali ter se Še ponašajo z njima pred svetom, da pa niso hoteli slediti njunim naukom, ker so bili preveč zamreženi v stare predsodke, ker niso mogli prav razumeti velike ideje in pa neizmerne pomembnosti za položaj italijanskega naroda v svetu, če bi se ta ideja uresničila.
Od tod toliko usodnih pogreškov in zmit v dobi, ki je sledila po smrti Cavourja in M azzinija. Zmot, ki so razdvajale vedno bolj, kar naj bi se združevalo!
Znamenja pa kažejo, da je slednjič začelo svitati tudi v italijanskih glavah. Posebno pa v glavah tistih, ki jim je poverjeno državno in politično vodstvo naroda. Kakor da jim je duh Cavourja in Mazzinija razsvetlil glave!!
Eno pa moramo tu posebno podčrtati: kffkor nismo bili nikdar šoveni ali sanjači v borbah za pravice svojega naroda, ne pod prejšnjo in ne pod sedanjo vladavino,!
kakor smo vsikdar znali računati z resničnostmi, tako ne smemo biti šoveni tudi sedaj v svojih pričakovanjih. Zavedamo se prav dobro, da se velikega ideja Cavourja in Mazzinija ne more uresničiti v svoji polni čistosti« dokler se ne izčisti povsem atmosfera, zastrupljena in okužena od dolge minulosti. Posebno pa, dokler se ne iffibli^dtočilno spoznanje, ki sta mu bila Cavour in Mazani že tedaj glasnika, spoznanje namreč, da so minuli tisti časi tajne kabinetne diplomacije, ko so se mogle državne pogodbe sklepati brez vsakega ozira na mišljenje, čuvstvovanje in hotenje narodov! Tisti časi so definitivno za nami, Danes morajo biti državne pogodbe postavljene na take podlage, da jim morejo pritrditi tudi državljani? Morajo odgovarjati čuvstvovanju naroda! Pa tudi to ne zadošča, da državne pogodbe na papirju odgovarjajo tej zahtevi. Slediti mora tudi lojalno praktično izvajanje
sklenjenih dogovorov T smeri, da jim bo narod mogel pritrditi!
Vabljivo bi bilo, da bi se tu spustili v razpletanje te misli z ozirom na obupni položaj našega ljudstva v Julijski Krajini, na vse kričeče krivice, ki so se mu dogodile. Le na dvojino Hočemo tu opozoriti italijansko javnost m državnike Italije. Prvič, da smo mi tu seslaieu del jugoslo-venske etične vkupnosti ter da se tej pripadnosti ne odrečemo nikdar; in drugič, da jugoslovenska javnost onkraj meje v smislu nacionalne ideje sočustvuje z nami — kakor sočustvuje ves italijanski narod s svojimi sople men jaki v Jugoslaviji! Vsak udarec, ki je zadel nas tu, občutijo bolno tudi naši soplemenjaki onkraj državne meje!!
Do spoznanja tega dejstva moraj'o priti Italijani in temu primerno uredit^vse svoje postopanje napram slcuranski narodni manjšini! Potem, še le porSm se bodo mogle uresničiti plemenite sanje Cavourja, Mazzinija in Tommasea. Velika želja naša je, da pride do tega čim prej!!
Sporazom z Italiji in položaj v narediti Mm
Interpelacija na vlado — Zopetni napori za ustvaritev opozicijonalnega bloka — Dr. Korošec v Beogradu
BEOGRAD, 18. S sklicanjem finančnega odbora in narodne skupščine se je začelo v poslanskih klubih živahno gibanje, posebno v demokratskem. V Beograd je dospel tajnik jugoslovenskega kluba dr. Kukovec, davi pa poslanec Ptašenjak, ki se najbrže v kratkem sestaneta s predsednikom demokratskega kluba Ljubo Davidovićem, da se pogovore o političnem položaju. Gosp, Davidović je včeraj dopoldne delj časa kon^, feriral z zemljoradnikom Joco Jovanovi-
Stalltte ministra zunanjih del dr, Minilča
omajano
BEOGRAD, 16, Po informacijah ie krogov, ki stoje zelo blizu ministrskega predsednika Pašiča, je smatrati stališče ministra zunanjih del dr. Ninčića za omajano. Ninčič bo izvedel samo Še sporazum z Italijo; na kar bo podal svojo demisijo. To se zgodi v prvi polovici meseca februarja. Kot njegovi nasledniki se imenujejo razni kandidati. Se pred mcseci jc bil najre snejfi kandidat za to mesto dr/Laza Mar-
čem o taktiki na prihodnjih sejah narodne ković. Njegova kandidatura ne prihaja več v
-- -	' '	t- —	----------T— - poslarvccm
in navodila za nadaljevanje razgovorov z demokrati.
Včeraj dopoldne je zaradi seje finančnega odbora narodna skupščina malo oživela.
V	Beogradu se je zbralo že precejšnje število poslancev. V klubih v manjših skupinah živahno razpravljajo o političnem položaju in posebno o sporazumu z Italijo. Sotrudnik »Beograjskih Novosti* se je raz-govarjal s poslanci federalističnega bloka (SLS in muslimani} o vtisih, ki so jih na nje napravile vesti, da je dosežen sporazum z Italijo. Ti vtisi so prav mučni. Federalisti so nad sporazumom z Italijo silno ogorčeni, ker po njihovem mnenju sporazum zanemarja interese na severu in jugu. SLS in muslimani pripravljajo glede tega sporazuma ostro interpelacijo na vlado. Mnenja so, da je vsa opozicija, vštevši demokrate, cnodušno tega naziranja in čakajo samo, da se načelniki opozicijonal-mh skupin zbero v Beogradu in potem sklenejo, kaj bi bilo podvzeti proti vladi.
V	muslimanskih krogih se je včeraj govorilo, da pride dr. Spaho še isti aan v Beograd. Njegov prihod se spravlja v zvezo s prihodom dr. Korošca in z napori, da se ustvari opozicijonalni blok.
Čim bolj se približuje sestanek narodne skupščine, tem bolj se v parlamentarnih krogih opaža vznemirjenje in nervoznost. Posebno velika pažnja se posveča kretanju opozicije, ki zaradi najnovejših dogodkov zavzema čim dalje odločnejše stališče proti vladi. Najbolj gledajo na Ljubo Davidovima, ki se najbolj trudi za opozicijonalni blok. Njegov poset na dvoru je zelo simptoma-tičen. Verjetno je, da je Davidović prepričeval krono, da je opozicijonalni blok narodna potreba. Namen poseta Davidoviče-vega na dvoru je bil prejkone tudi ta, da pojasni kroni, da opozic. blok ni naperjen proti pravicam krone. Po tem pose tu je Ljuba Davidović poročal članom svojega kluba. Demokrati menijo, da je bil rezultat tega poseta zanje prav povoljen. Davidović se je včeraj sestal z voditelji zemljo -radniške stranke in se z njimi vnovič raz-govarjal o možnosti, da se ustvari opozicijonalni blok, v katerega bi vstopile vse opozicijonalne stranke,	I
Včeraj z jutranjim brzovlakotn je dospel v Beograd tudi dr, Korošec. Njegov nenadni prihod se spravlja v zvezo z namero jugoslovenskega kluba, da pride čimprej v stik z drugimi zastopniki opozicije in ž njimi začne zaradi rešitve reškega vprašanja skupno akcijo proti vladi. Dr. Korošec je posetif ministra za zunanje zadeve dr. Ninčića in se pri njem informiral o zvezi z Italijo,
BEOGRAD, 18. j ed federalisti se opaža veliko nezadovoljsvj*. proti Radičevi akciji v inozemstvu. Glecte na intervjuv, ki ga je Radić dal dopisniku «Secola» in v katerem se je izjavil za revolucijo, se je neki poslanec SLS izjavil, da te Radićeve izjave ni vzeti resno, ker prihaja od neuravnovešenega človeka, ki lahko danes dementira to, kar je trdil včeraj, Radićevi zavezniki čimdalje bolj uvidevajo, da je Radič čim-darfje večja ovira za vodstvo kake trezne politike.
BEOGRAD, 18. Po poročilih iz Ljubljane se pričakuje, da se SLS in Raoičevci odločijo ustanoviti opozicijonalni blok na omejenem temelju, ki bi vseboval program zakonov in uprave za tri do Stari leta. Tem skupinam je sedaj mnogo bolj kot kedaj preje ležeče na tem, da vržejo današnjo vlado.
Razmeji tv med Italijo In Jugoslavijo
BEOGRAD, 18, Definitivna razmejitev med Italijo in Jugoslavijo na črti Rateče-Reka se bo izvršila dne 20. t. m. Tega dne se sestaneta na Sušaku italijanska, in jugoslo venska razmejitvena komisija na zadnjo konferenco. Na tej seji se definitivno . določi meja na zapadu med Italijo m Jugoslavijo. V koliko bo že preje ugotovljena mejna črta iepremenjeoa, ni mogoče izvedeti,'ker čuvajo marodajni krogi v tem oziru najstrožjo tajnost.
Mm vtis S90f32ii»a na Bolgarskem
SOFIJA, 18, Vesti o sporazumu in zvezi z Italijo so izzvale v vladnih krogih in med makedonstvujuščimi veliko nerazpoloženje in strah. Vse do zadnjega časa niso hoteli verjeti, da bo spor z Italijo tako hitro in povoljno likvidiran. Se manj so mislili na kako zvezo z Italijo.
Osrednji odbor makedonske revolucionarne organizacije je sklenil., da skliče na 18. in 19. t- m, v Sofiji veliko zborovanje. Nia to zborovanje so pozvana vsa bratstva, MakedonstvujuŠči so izdali naslednji proglas: Bratje Makedonci! Zaradi zrverstev in okovov, ki davijo naše brate, je treba, da se sliši glas vseh Makedoncev v Bolgariji. Iz tega glasu naj vsi slišijo, da spada Makedonija Makedoncem in da v njej žive samo Makedonci, ki ne morejo več prenašati tujčevega jarma. Efelje se v proglasu pozivajo' vsa bratstva, da so udeleže zborovanja, na katerem naj pokažejo svojo moč,-ki bo osvobodila njihove brate. Minister za notranja dela je navzlic temu, da so Makedonci izdali ta proglas, dovolil zborovanje. _________
poslanik v Beo-
Polncflrt Hrani svojo vnonjo politiko v zbornici
Radikalni sMfalbtl proti Polnraržju — Polntart odgovarfa tudi Llovd Georgeu
PARIZ, 18. V imenu radikalnih socijali- {loma med Francijo in Anglijo, je kriva v stov je govoril v poslanski zbornici posla-j prvi vrsti Anglija sama. Henriotova očita-nec Henriot, ki je napadal Poincarejevo i nja, da je bil roincarć napram Streseman-politiko v odškodninskem vprašanju. Poin- novi vladi prestrog, so popolnoma brez
t*a nu.	'mj ----i t____ 1 _ J^t ^________1_____II , V	f________I____I" i * I__
care mu je odgovoril v zelo dolgem odgovoru. Ugotovil je predvsem, da se strinja popolnoma z izjavo poslanca Henriota, da se nemški dolg ne sme znižati. Nikakor pa se ne strinja s poslancem glede očitanja, da so konference v Londonu in Parizu bile le nekak pesek v oči. Kajti Francija je storila vse, da bi prišlo med zavezniki do pravega sporazuma. Nato je Poincare, na podlagi rumene knjige, dokazal, da je skušal pregovoriti Bonar Lav/a, naj se tudi Anglija udeleži zasedbe Porurja, prednos je francoska vlada odredila zasedbo. Sele potem, ko je odškodninska komisija odločila z večino, naj se Porurje zasede, je Francija zasedla te kraje. V ostalem pa so radikalni socijalisti v senatu že ponovno odobrili Poincarejevo politiko v odškodninskem vprašanju in isto so storili tudi nekateri radikalni poslanci v zbornici.
Nato je Poincarć prečital govor radikalnega socijalista Boumergue, predsednika senata, v katerem Boumergue popolnoma odobrava Poincarejevo politiko. Radi tega smatra Poincare Henriotove obtožbe za neresne. Da je prišlo do skorajšnjega pre-
■'C
Za sklenite« trgovinske pogodbe
med Italijo in Čehoslovaško RIM, 18. Sinoči se je v uradnik krogih zatrjevalo, da so se pogajanja med Italijo in Čehoslovaško, katera so bila pretrgana o priliki božičnih praznikov, zopet pričela že pred kakimi desetimi dnevi.
Z ozirom na ta pogajanja se poroča uradno to-Ie: Znak dobrega poteka pogajanj med Italijo in Čehoslovaško sta brzojavki, ki sta si jih izmenjala 4. in 14. januarja zunanji minister Beneš in italijanski ministrski predsednik in kjer je prišla do izraza prisrčnost, v kateri se nadaljuje delo obeh delegacij. Tu se
vsake podlage. Kajti francoska politika v Porurju je btia dovolj zmerna; o tem govori dovolj jasno dejstvo, da je bilo 60 tisoč rudarjev zopet sprejetih na delo in da je general Degoutte oprostil neštevila kaznjencev- Glede francoske politike v Pa1a« tinatu, je Poancare izjavil, da ostane neiz-premenjena, naj govori Lloyd George kar sibodi, (LIoyd George je v angleški zbornici minuli pondeljek ostro kritiziral stro.jo postopanje francoske vlade v Palatinatn.) Poincare je nadalje hvali! takt in previdn°st generala De Metza,
Glede zadnjih pogajanj med Francijo in Nemčijo je Poincare izjavit, da so to le poluradna pogajanja. Von Hoesch hoče le izvedeti kaj misli Francija, Toda Francija se ne bo dosti spuščala v ta poluradna pogajanja, ampak bo čakala na direktna pogajanja med vladama. Edino potom boljšega izkoriščanja Porurja bomo lahko prišli v okom diplomatskim manevrom in tudi manevrom proti franku. Glede franka dela Nemčija prav gotovo krive račune, kajti Francija bo vztrajala še nadalje v svoji dosedanji politiki.
sreči pa je samokres odpovedal; profesor je skočil proti dečku ter ga razorožil.
Dečkov čin je povzročil med gojenci velikansko zmedo. Profesor Vannutelli se je tako prestrašil, da ni mogel nadaljevati pouka; moral se je podati domov.
Pokvarjeni študent je bil izročen sodišču.
Kofisenratlma vlada pade v
Laburisti dovolili Še par dni življenja sedanji angleški vladi - Liberalna stranka odločno na strani laburistov
LONDON, 18. V pondeljek je vodja Ia-T1 se nadaljuje buristov Macdonald med razpravo o pre-
. - . - , , ,e tudl lzr...? stolnem govoru napovedal, da bo laburi-skupno prepričanje, da bo na teh pogajanjih stična straiika predlagala v četrtek potom dosežen uspeh, ki bo omogočil obema j poslarica Clynes-a nezaupnico sedanji vla-državama koristno sodelovanje na gospo- ker bi zbornica brezdvomno odobrila darskem polju ter okrepil že obstoječe pri- nezaupnico, bi vlada morala podati ostav-jateljske odnosa je.»__ico fe včeraj. Toda ob priliki razprave o
Va,.8	w stavi	presiolnem govoru bi rado govorilo tudi
DIU ^ Odpotoval w Bari | o liber«!nih poslanceV( ti bi ne mogli
RIM, 18 Danes zveccr ob 21. ur, ,e Nj. V- rifJ Ra vrst ako b{ biJa v,ada ž včeraj kratj odpotoval v tfari, kjer bo prisostvoval	„„„ ' -	_ _ t/di i t-* nli ir a
Zakaj je odpoklican
gradaT
BEOGRAD, 18. Dosedanji francoski poslanik v Beogradu Clemeat Simons je bil odpoklican, na njegovo mesto je imenovan za poslanika Debuis. Sprememba j* prišla nepričakovano in je v zvezi z dogodki ob zadnji konferenci male eatente v Beogradu. Pričakovalo se je, da bo konferenca podčrtala v prvi vrsti ozko prijateljstvo s Francijo, a medtem s« je z ita-]ijansko-jugosloven. sporazumom Mala enten-ta približala Italiji. Cettfdi francoska vlada odobrava ta sporazum, |e bil«, vendar neljubo presenečena vsled razvoja teh dogodkov ob priliki beograjske konference. Francoski poslanik je hotel sicer zbrisati slab u tis in je zadnji dan povabil vse udeleience na obed v sedaj francoskem poslaništvu* vendar je padel sedaj kot žrtev teh dogodkov*
Mala enteata ia posojilo Madžarski.
LONDON, 18. Đr. Bene J je predložil odseku Društva narodov poročilo o sklepih male an-tante glede pogojev, ki jih »tavlja v zadevi mednarodnega posojila Madžarski, Odsek je vzel poročilo aa znanje.
Nada Madžarsko aa Anglijo.
BUDIMPEŠTA, 18. V kuloarjih narodne skupščine je bila danes rastirjena vest, da je aagleika delavska stranka naslovil« na madžarsko' sodjalaodmookratično stranko povabilo, da odpoilje svojega zastopnika na konferenco delavskih strank, ki se ima vršiti pod predsedstvom Macdonaida. Kot zastopnik Madžarske soe^alnedemokratične stranke je bil delegiran vodja madžarskega socialističnega delavstva JaHj Raidt.
PrtotaMi ar
ladij
MOSKVA« 18. * Ker je francoska vlada odredila, da smejo ladae Zveze sovjetskih držav pristajati le v kikah Ha vre, Dunker-que in MarsefOet je sovjetska vlada zaprla francoskim ladjam vse luke, razen Novoro-siska, Bat uma hi O^
odkritju spomenika padlih v vojni. Kralja spremljajo minister kr. Kišc grof sen. Mattioli Pasqualini, prvi vojni pobočnik gen, Cittadini in vofni pobočnik polk. Marzano. Z istim vlakom sta odpotovala podtajnik vojnega ministrstva on. Bonardi in podtajnik ministrstva za pošto on. Caradonna.
PRODAJA KOLKOV
RIM, 18. V kratkem bo objavljen odlok finančnega ministrstva od iS. januarja 1924, Št 40363, v smislu katerega bodo kolke s stalno pristojbino in v razmerju z obsegom papirja kolke za vladne koncesije in upravne listine ter kolke za potne liste in končno kolke za legitimacijo listin, ako so pod zneskom ene Ure, registrski uradi prodajali od 1. februarja 1924. dalje po cenah, ki so natiskane, torej brez vsakih doklad. Tudi kolki, kupljeni pred 1. febru-ja 1924., bodo od tega dneva daije vračunjeni na podlagi natiskanih cen m finančno oblastvo ni dctlžno povrniti zneska, ki ga je stranka plačala kot doklado za kolke, ki so1 jih registrski uradi prodali do 31. januarja 1924. Kdor ima kolke jih bi lahko zamenjal pri registrskih uradih za druge kolkovane vrednote, ki bodo lišče bodo zavzeli liberalci napram predlo-odgovarjale novim zahtevam, pod naslednjimi' gu laburistov — saj se je Asquith ob raznih pogoji: 1) ako gre za kolke ne nižjega zneska ^^ {t^ že dovolj jasno izjayil _ kakor ena Ura; 2) ako dosezevsota med pri- a k bolj h spoštovanja do „vrstnega stoibino m doklado najmanj 500.— lir 3) ako K	'	... . ' , . . . ..5
bo tozadevna prošnja predložena registrskemu parlamentarca. Asquith ,e tako, izjavil, da
uradu do 31, januarja 1924 in ako bodo kolki bo glasoval za predlog laburistov, in jc istočasno položeni pri tem uradu. KoUel izpod obenem pozval liberalce, naj storijo isto, 1 lire se bodo še nadalje podajali z doklado1]SJa*~	o,,«;^
dobila nezaupnico. Zato so se vsi tri velike stranke domenile, da pustijo vlado živeti še do pondeljka in sicer do 23, ure.
Na včerajšnji seji je prvi govoril laburistični poslanec Clynes, ki je razvijal pred-* log laburistične stranke: «Toda dolžnost nam veleva, da obvestimo vaše veličanstvo, da vaši svetovalci ne uživajo zaupanja pri zbornici.* (Predlog je že formuliral Macdonald na pondeljkovi seji.) Clynes je v glavnem očital konservativni vladi iste napake kakor Macdonald, t. j. kritiziral je predvsem njeno vnanjo politiko, češ da nima nikake določne smeri. Zakaj Anglija ne prizna Rusije? Morda radi tega, ker ni plačala dolgov? Ali jih je morda plačila Francija? Clynes je dalje poudarjal, da niso predlogi vlade glede zmanjšanja brezposelnosti dovolj izdatni.
Asquith za liberalce Ko se je dvignil vodja liberalne stranka Asquith, je nastala v zbornici popolna tišina ne morda iz radovednosti, kakšno sta-
20%,
Znaki <asa
Dijak hotel umoriti svojega profesorja, ki mu je dal slabe rede
RIM, 18. V tukajšnjim konviktu «Naza-reno» se je včeraj prij>etil nenavaden do-godek, ki je napravil na tukajšnje dijaške kroge zelo mučen vtis.
V omenjenem konviktu študira kakih 150 rednih in večje število izvanrednih (zunanjih) gojencev; med temi je bil tudi 15-letni Anastazij Calabresi, ki biva v tem mestu pri stricu, ki je notar. Deček se je letos vpisal v licej. Zdi se, da ni študiral marljivo, kajti na koncu trimestra je dobil v latinščini in grščini zelo slabe rede. To je dečka zelo ujezilo; zdelo se mu je namreč, da je bil profesor Vannutelli, ki je poučeval omenjena predmeta, prestrog ter da mu je neupravičeno dal slabe rede.
Pred tremi dnevi, ko je deček zvedel za nepovoljni izid trtmestraine klasifikacije, je med poukom na ves glas nahrulil profesorja ter nato zapustil vidno razburjen šolsko sobo. Ravnatelj konvikta je dečka ostro pokaral radi njegovega vedenja ter ga pozval, naj se zopet poprime učenja. Deček se je navidezno skesan vrnil v šolo.
Včeraj je ravnatelj razdeljeval po razredih izkaze redov prvega trimestra. Ko je Calabresi dobil v roke izkaz, ki bi ga moral pokazati stricu, ga je popadla huda jeza. Komaj je ravnatelj odšel, je deček stopil izza klopi ter šel z naglimi koraki proti katedru, kjer je sedel profesor Van-nutelli, Izvlekel iz žepa samokres, ga nameril na profesorja in sprožil p&tenna. K
stična stranka po ustavi vso pravico, da pride na vlado. Z vsemi sredstvi, z obljubami in tudi grožnjami so me skuhali pregovoriti — je rekel, da bi prepreč?!, da bi prevzeli laburisti vlado. Saj vendar ne bo solnce zašlo za vselej nad mogočnostjo in procvitom Velike Britanije onega večera, ko bo moj prijatelj Macdonald prevzel vladno krmilo. Vsak dober državljan mirj podpirala laburiste. Seji sta prisostvovala med strankami v zbornici takšno, da bodo laburisti vedno pod strogim nadzorstvom.
Predsednik Zveze angleških industrijalcev Henrik Geddes je izjavil, da bo zve7a podpirala socijaliste. Seji sta prisostvovala prestolonaslednik in vojvoda Yorški.
Zasedbe na oblast v a proti reviziji diisseldorfskega procesa
BERLIN, 18. Wolfova agencija poroča iz Mainza, da so zasedbena oblastva zavrnila priziv za revizijo procesa v Dussedlorfu proti agentom nemške policije, katerim jd irancosko-belgijsko vojno sodišče naložilo stroge kazni, ker so hoteli vzpostaviti red tekom krvarvih demonstracij, uprizorjenih 30. septembra 1923 v Diisseldorfu od tolp separatistov. _
Seipel pojde v Bukarešt
DUNAJ, 18. Kancler Seipel se bo podal v spremstvu zunanjega ministra Griinber* gerja 2. februarja v BukareŠt, kjer se bo mudil nekoliko dni. Zagotavlja se, da predstavlja to potovanje le čin vljudnosti.
Prve dni februarja bo prišel na Dunaj zunanji minister Poljske Zamowski, ki bo konferiral z glavnimi političnimi oseb" nostmi.
tanana pričale od odbora izvedeatev
ugodno rcKtcv reparscijskega vprašanja
HAMBURG, 18. Mfnistc? Strescraann
^e je udeležil velike skupščine nemške ljudske stranke povodom obletnice ustanovitve nemške države ter ime] pri tej priliki g**or, kjer je med drugim rekel, da je -borba za Porurje dokazala, da obstoja tudi za pemško ^udstvo meja potrpežljivosti in sa-teozatajevanja. Dogodki v Palatinatu predstavljajo nesramno zaničevanje civiliziranega sveta, pred katerim bi morala vsa Evropa zarudeti. Interesi zaveznikov samih zahtevajo, da se ne gre preko pogojev ver-sailleske pogodbe. Z ozirom na sestanek mednarodne komisije v Parizu je minister izrazil nado, da se bo končno prišlo do jasnega pregleda svetovnega gospodarskega pcioiaja. Kar se pa tiče notranjega po-jožaja Nemčije, je Stresemann prepričan, da se nemška valuta ne bo več poslabšala; minister je izjavil, da se bo v kratkem ustanovila nemška banka za emisijo bankovcev v zlatu.
RtszpraM za ogrsko posolilo
Nasprotovanje Male entente
LONDON. 18. Včeraj zjutraj se je sestala podkomisija sveta Društva narodov. Popoldne se je vršila druga seja. Pesimizem, pod katerim je bilo otvorjeno to zasedanje, sc je zvečer nekoliko polegel. Obeh sej so se udeležili lord Cecil za Anglijo. Bonin Longare za Italijo, Clausel za Francijo, Bencš za Ćehoslovaško, Dronić za Jugoslavijo in Titulescu za Romunijo.
Stališče Ogrske je pojasnil ministrski predsednik grof Bethlen. Predlagano poso-plo znaša približno 10 milijonov šterhn-gov. Mala ententa zahteva, da plača Ogrska po prejetem posojilu 14 tisoč šterhn-gov na leto na račun reparacij; dovoljuje le kratek moratorij 2'u let. Za amortizacijo posojila je bil predlagan rok 20 let, a
Mala ententa ga hoče skrčiti na 15 let.	QV frankov
Francoski delegat se je v obeh vprašanjih dobil 93 Irankov,
pridružil stališču Male entente, medtem ko se Anglija in Italija trudite za dosego milejših pogojev za posojilo Ogrsiti Ii dve državi nasprotujeta tudi vojaški kontroli na Ogrskem. _____
Položaj v Mehiki povzroča vznemirjenje v Washžngtonu
PARIZ, 18. V političnih krogih washing-tonskih — poroča «Matin» — se izraža nekako vznemirjenje radi dogodkov zadnjih dni v Mehiki ter se utrjuje mnenje, da bo oboroženo posredovanje potrebno, ako se bo položaj v Mehiki poslabšal.
Kri žarka «Takoma» je odplula v Vera Cruz, da Ščiti ameriške interese- Kakor pa poroča oddelek za mornarico, je ta kriiar-ka nasedla na pečine Blomqtiillif oddaljenih 16 milj od Vera Cruza. Na pomoč so bile odposlane križarka «Richmond» in nekatere vojne ladje Zedinjenih držav.
Francoska zbornica odobrila vladne ukrepe za ustalitev franka
PARIZ, 18. Po govoru ministrskega predsednika Poincareja, se je vnela v zbornici živahna razprava. Opozicija je zahtevala, naj se takoj prične razprava o interpelaciji glede načrta za povišek pokojnin, ki ga je zbornica že odobrila, a senat nekoliko popravil. Poincare je energično nastopil proti teinu predlogu, ki je bil v bistvu naperjen proti načrtu vlade, da se ne smejo državni izdatki na
nikak način povečati. Poincare je ugovarjal, češ da bi zvišanje državnih izdatkov povzročilo zopetno padanje franka. Nato je bila seja za nekaj minut prekinjena. Takoj po nadaljevanju seje je razprava postala zopet precej burna. Toda Poincare je z enegičnim nastopom dosegel, da je zbornica s 394 proti 180 glasovom zavrmla predlog opozicije, naj zbornica takoj določi, kdaj se bo vršila razprava o interpelaciji glede poviška pokojnin. S tem je vlada tudi dobila zaupnico glede njenih ukrepov za ustalitev franka.
Valovanje franka je bilo tudi včeraj precej občutno. Fund šterling, ki je zjutraj padel na 8950 (1 šterling stane 89 50 frankov), je zvečer spet poskočil na 91 40. čaj lire je bil dokaj stalen; za 100 lir si
kabini zavžfJa. večjo količino neke tfimpene zmesi za miši; nato ji je s Škarjami porezala na zapestju m pod komolcem leve roke. Ker pa kljub temu ni Še hotela priti bela, koščena tena, se je Godinova le obesila na T-r>Ur> kljuko pri oknu. V istem hipo pa so v&l? v kabino nekatere uslužbenke pri kopališču, ki se jim je čudno zdelo, da ni deklice toliko Časa na spregled; rešile so nesrečnico z nevarnega položaja. O dogodku je bila nemudoma obveščena rešilna postaja. Na lice mesta prihiteli zdravnik je podal nesrečni deklici prvo pomoč, nato jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so jo prejeli v nevarnem stanju.
Vzroki, ki so Godinovo pritirali do obupnega koraka, niso znani, ker deklica ne more govoriti. Zdi se pa, da gre za nesrečno ljubezen. Nesrečnica je v blagoslovljenem stanu.
Vest! z Goriikega
Kanal. V sredo 17. t. m. prcdpoldne se je dogodila v Bodrežu pri Kanalu težka nesreča. 25-letni A. Škodnik je prebiral železje na polju ter pri tem udaril na irapnel, ki se je razpo-čil. Odneslo mu je nogo in več prstov na roki. Tudi po obrazu je močno poškodovan. Zgubil je mnogo krvi. Telefoniralo se je v Gorico po zeleni križ, kateri je hitro prišel na Iicc mesta. Odpeljali so ga v bolnišnico v Gorico.
Morilci ministra Dato pomiloščeni
MADRID, 18. Matcn in Nicolan, ki sta bila obsojena na smrt radi umora ministra X>atoš, sta bila pomiložčena, ______
VNE VESTI
. i	f Za imetnike poštnih predalov. Poštna uprava
Vnrašanie rabe jezikov prosi imetnike poštnih predalov, da opozorijo
vpsdsasif^	J	.svoj« dopisovalce, naj označijo nasvojih pi«:
V uradih m pri javnih napisih ;mih tudi število dotičnoga predala. To radi
Nemški poslanci Poatfiž^ so predložili svo-Uega, da se omogoči lažje, hitrejše in popol-ječasno osrednji vladi vlogo z zahtevo, naj se j nege urejevanj P^ja.ev^ februaria razveljavita dekreta prefekta, ki določata rabo! Plačevanje nakaznic. Od 1. lebraarja oa^e fezTkov v javnih uradih in napisih. Poslanci »o se bodo plačevale vse postne nakazmce m vs, aatflaftali da je dekret glede uradov nezakonit, nalogi na tekoče račune samo na poštrnh nra-
zakona, ki ureja dih, kakor se dela v starih P^^^z-jezikovno vprašanje in ker je kršena z njim oke iz starih pokra^n do ^«aka 25 hr bodo Lnaiooravnosl državljanov, da-si je la zajam- : plačevali vsi postni uradi, tudi podružnice, a "7	24 da vnega temeljnega zakona, i naložb na tekoče račune bodo izplačevali trsti
£3J tiL taoiso, nad obrati, c dotični de- : poštni uradi, ki jih označi nalagatelj, kn:t tudi nez^onit, ker je raba'tujih jezikov j Druitvo dr^h ^oko^ceT ™ja ^
pri napisih dovoljena v vsej državi.	mm	fSŽrfSČd otroVkije
Ministrski svet je odgovoril na prvo utemeljevanje, da sla si v protislovju lrdilc\, da je dekret prefekta proti zakonu, in trditev, da nt nobenega zakona, ki bi urejal rabo jezikov pri uradih. Dalje naglaša ministrsko predsedstvo,
da pomanjkanje takega zakona ne more biti v	SfUŠtVMd VtStS
podlago, da bi se upravne naredbe, ki urejajo	. društvo «Ilirija* priredi jutri v ne-
rabo jezikov, smatrale kol protizakonite Italija I	društvo	£	i	^
je država na bistveno nacionalni podlagi, a i	Odhodod
bisntveni element narodnosti ,e enotnost ,ezi- L^X ob l 40 popoldne, mešani počaka. Načelo določbe narodnega jezika ,e pred- S*	l^k^skega tramvaji «ai
porticb. Izlet odpade le v slučaju slabega vre-
DAROVI
Gdčna Jelica Čok-ova učiteljica je nabrala med Herpelci in Koaiftci 300 Lir za »Našo de-co-> in sicer so darovali: Fran Kosec L 50, Jerica Inglič 2, Ferdo Žagar 10, Popikvar Marija 5, Benčič 3, Benčič Anton 2, Fran Sturm 10, T. Rapotec 10, F. Dobrila 5, Mar. Omihen 2, Samsa 2, Rapotec R. 5, F. Brnčič 2, Sosič 2, Kovačič J. 10, Fr. Počkaj 5, Ostrouška 1, Šiš-kovič D. 20, Stojmišek J. 5, Cebohin Martin 10, Mlač I. 1, Dobrila I. 2, Čehovin R. 3, Mar-gon Mar. 5, Stančić 1. 5, Resinovič 1. 5, Benčič A. 5, Jelušič Ant. 5, družina Rase 5, Prelc Ant.
1,	Mikolič Milka 5, Benčič M. 2, Benčič Alb.
2,	Tul Marjeta 10, Baša 2, Družica 1, Jelica Čok 5, Anica Čok 5, Benčič Emil 5, Sosič F. .5, Rebula Jos. 5, Križman J. 1, Dobrila 2, Ben čič I, Resinovič 2, Benčič A. 1, Benčič Fran 2, Dobrila Iv. 1, Babuder Fr. 2. Godina Jos. 1, Obersnel 1, Jurčič 1, Resinovič Gašper 5, Sosič M. 2, Cergonja 5f Resinovič Jos. 5, Benčič Gašper 3, Dobrila Ant. 2, Benčič Anton '2, Družina Čok-ova Katmara 15, N. N. Herpe-Ije 5. Skupaj L 300.— Vrlim Kozincem, pri katerih kKc «Našc dece* najde vedno odmeva iskrena hvala, kakor tudi požrtvovalni nabi-ralki.
Darovalce, katerih zneski niso bili še priobčeni, prosimo, naj blagovolijo potrpeti, ker se moramo ozirati na omejeni prostor v listu. Pride pa vse na vrsto, prosimo le nadaljnega in neutrudljivega dela!
ure.
PREDNO PRODATE zlato in srebro, vprašajte cene veliko zlatarno — urarno via Gia-eiito Galima 2 {nasproti hotela Moncenisio). Velika »bera w. Popravila. Cene nizke.
13/2
KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zla lama Povh Albert, Trst, via Mazzini 46.	25
KRONE, goldinarje, plačujem vedno 5 stotink več kot drugi. Edini grosist, via Pondares 6-1. 20
IZREDNA PRILIKA. Hiša v Gorici, z dvema nadstropjema, se proda. V hiši, 2 prodajalni, 2 kleti, dvorišče in majhen vrt. Informacije daje oglasni zavod Vittorio Molesini, Gorica.
15/2
TRGOVSKI pomočnik, mešane stroke, išče službe v mestu ali na deželi. Naslov pri upravništvu.	55
V RODIKU 12 se proda lepa hiši z 8 prostori. Pripravna za letoviščarje. Informacije isto-tam.	58
ZDRAVLJA, zagotovljena, prvovrstna, za ljudi in živino. Lekarna — Sežana.	49
V CELJU* v sredini mesta sc proda, radi družinskih razmer hiša za dinarjev 375.000. Cestno pročelje ima osem oksn. Isiotam se proda tudi lep automobil «De Dion Bouton za dinarjev 90.000. Pontidbe pod ^Ugodna prilika» na upravništvo.	62
BABICA, avtorhtfraiia, sprejema noseče. Nizke ceTie. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec, via Giulia 29.	26
FRANC, oglasi se! Zadeva poravnana, kar.
64
PES, volčje pasme, dve leti star, se proda. Via Commerciale 16.	51
Bonna poročila«
Valuta na trtaft«« trg«.
ogrske krone	0.7.—
avstrijske krone -	.0.0317
češkoslovaške krone	66.40
dfnarjl • •	2G.15
leji	IU.75
marke	• • • • • • —*— dolarji ••••••••••••• 22.90
francoski franki	101.—
švicarski franki •••••• ••• 995.—
• •
angleški fanti papirnati
S7.26
0*8 0.0322 66 80 26 40
11.25
23i05 105.60
393. -97.50
-1 Od&or delavslesa koss. drama v Podoori
pri Gorici
vabi vse svoje člane na
izredni občni zbor
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 20. t. m., ob 3 pop., v prostorih g. Štefana Breganta
s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo o konkordatih za premičnine in stanovanja.
2.	Kako in kaj ukreniti s konsumom,
3.	Pregled računov.
4.	Slučajnosti. 116 ODBOR.
Brez poifla u olajšave piatevam 1
Suknje, izdelane iz najfinejšega sukti*. moderni kroji.
Izdelane obleke, k bera blaga 2a obleke po meri. — Srajce, kolesaisk^ srajce, nogavice.
Ugodnost. Izdelane obleke, iz dobrega blaga po L100.—- Elegantne, trpežne hlače od L 20.— naprej.
AL BUON NERCATO
Trst — Via Ghega 7, II. (30
Zobozdravniški ambulatorij
Stanko Perhavec :
sprejema	10^
v Al isiki đi izven Inka ii petka
i oBentie 50B
vsake vrste in v vsakem slogu
v veliki izberi
Hali oglasi
LES. Kupim velike rocožme suhih bukovih desk 55—60 mm. debelih in več, samo po ugodnih cenah, proti takojtafemu plačilu. De Luigi C. Milan, Viale Umbria 45. (65)
OKNA, vrttta, ogradje, peči i. t. d., vse rabljeno, se proda. Via Cassa JRisparmio 13. (56)
AfflDena flfigfalli Preziosi
družba z cm. j.
tel - Via Artisti 9 - Trst
Kupuje zlato, srebio, platin v vsaki obliki in srebra denar. — Prodaja dragocene kovine izdelane in v kosih in kemične sestavine. — Glajenje, ploščenje in nit-kanje. — Kemična delavnica za vsakovrstno preizkušanje.	(29)
LAKIRANE KUHINJE
po izredno nizkih cenah
VIA RETTORI 1
VIA MALCANTON 7-13
Tvrdka obstoječa od 1874 n
Najvišje cene plačujem
v
za
kun9 zlatic, lisic,
dihurjev, vider, jazbece v,saačkv veveric, krtov, cBIvilH fin domaćin zajcev*
D. WINDS?JICH
Trst, Via Cesare ižatlisti i;. 10 ii. nadst.f vrsta 16	r;
Sprejemajo se pošiljatve po pošt?.
postava ilalijairsltega prava m ital^anske za-FODodaje. To je vzrok, da ni to načelo izrecno rankcijoairano v nt>b«nein posvbuera zakonu.
Glede drugega utemeljevanja pravi odgovor ministrskega svetu, da je povsem neopravičeno. ker se dekret pretekla ne bavi z rabo jezika v čisto privatnih stvareh. Vsakdo moče rabiti jezik, lo mu je prav. Tu pa je odgovor hitro zašel v hudo protislovje, ko pravi, da sc raba jezikov ne more odtcgsii avtoriteti države ter da sc morajo pravice in opravičenosti zasebnikov umakniti pred višjimi državnimi interesi.
»Landsmann si pridriujc odgovor na ta odgovor, pripominja pa takoj, da lo nikakor ne gre, da bi se tako važno vprašanje, kakor jc Jezikovno, reševalo upravnim potom, ker to sc more zgoditi edino-Ie ita podlagi zakona, kar so prejšnje vlade vsekdar priznale kol s*-moobsebi umevno in načeloma pravilno!!
Mi pa bi pripomnili, da se izgovor z nacionalno državo ne da vzdržati, kajti, čim si je država prikijučHa drugorodne manjšine, ni več čisto nacionalna država, marveč gredo tem manjšinam neoporečno vse državljanske pravi-cc( Posebno še, če fih nob«n državni zakon ne izključuje. Stališče ministrskega sveta jc pa »evzdržljivo tudi zato, ker je v najstrožjem navskrižju z načelom zaščite narodnih manjšin — io je: vseh njih pravic v vsakem pogledu -«i mu jc tudi Italija p»itrdUa že s tem, da je članica Druživa narodov, ki mu je ravno ta zaščita glavna naloga!
Zanimivo je vprašanje, ali je bil la odgovor ministrskega sveta sestavljen pred sklepom beograjskega sporazuma, ali potem?! V tem poslednjem slučaju nastaja drugo vprašanje: ali hoče ministrski svet staliiče, ki ga zastopa \ odgovoru nemškim poslancem, izvajati šc nadalje proti slovanski manjšini v Julijski Krajini?! To bi bil čuden preludij izvajanja spora-toma z Jugoslavijo!_
Razpust občinskega zastopa v Sv. Križa. Z
j»ztxom na dopis o razpustu občinskega zastopa y Sv. Krržu na Vipavskem in imenovanju vlad-jega komisarja nam je doposlal g, Peter Mc-Ivešček, tamošnji nadučfteJi, popravek, v katerem izjavlja, da nI res, da b> bO on pomaga! feaati ta težki križ, marveč je res, da jc županstvo samo stesalo ta križ za občino Sv. Kril!
Izpolnitev naslovov n& postnih pošilja Ivah.
y s vrh o olajšanja deJa poštnih uradov in v Jzogib zamud pri dostavljanju poštnih pošilja-ter, naslovljenih v manjše kraje, priporoča mfnistrstvo za pošto in brzojav javnosti, da bi se spopolnili naslovi takih pošiljatev^ z označbo pokrajine, v katero ti kraji spadajo. Pri pošitjatvah, naslovljenih v vas občine, naj se označi tudi občina, v katere okraju leži dolična vas. Pri tej priliki se tudi pripominja, da *ft treba izpolniti naslove na poštnih poiiljat-vah z največjo točnostjo. Na poiiljatvah, naslovljenih v velika mesta, naj se navede tudi itevilka poštnega okraja.
mena.
.Kolc». V&led soglasnega sklepa navzočnjb pevccv pri zadnji pev. vaji so odslei določene vaic za vsako nedeljo ob 2. popoldne, Jntri torej vaja ob 2 in ne «b 10. Vaje naj se udeleže vsi pevci! ... .	, ..
Dijaški srednješolci slovenske narodnosti, In obisltujcjo tukajMc ttaUjnaake srednje šole, tehnična šola, tehnični zavod znanstveni lxcc|f navtična akademija, trgovska akademij m trgovska šola) so vabljeni na sestanek, ki se vrši danes ob 16. uri v prostorih Del, kons, društva Campo S. Giacomo itev. 5. Ker «re sa materialne in moralne interese ^jjaštva, ^d-pisani odbor prosi tovariše za veliko udeležbo. __ Odbor srednješolske skupine S.A..K.V. U.
Akad. ier. dr. «Balknn». Šahovski klub fflaa danes, 19. t. m. ob 19. uri sestanek. — Na-
^Šentjakobska čitalmca^ ima danes točno cfc 20.30 redno sejo. Opozarjalo ae odborniki, da
se jc polnoštevilno udeleže, ker ie predmet seje zelo važen.______
Iz tržaškega iivllenia
Nevaren padec. Snoči okoli 18. ure je 16-letna Norma Bencich, stanujoča v ulici Oelsi fit. 3, idoč s akalooa vode na glavi po J^p?'-cah, padla ter se hudo pobila po hrbtu. Na bce mesta poklicani zdravnik reiilne postaje je dognal, da kna deklica najbrž zlomljeno hrbtenico, zato jo je dal prepeljati v mestno bolmš-
en padec. Kleparski vajenec Bruno De-grassl star 17 let, stanujoč v ulici Guardia 29, ie včeraj zjutraj skočil na nek tovorni vro. da bi prej prišel n» dalo. Toda nenadoma je mladenič iagubll ravnotežje ter padel z voza tako nesrečno, da si je zlomil levo aogo v členku. Prepeljan je bil v mestno bolnišnico.
Zlikovald obisk pri iranooskaai konzidu. Predpreteklo noč so neznani zlikovci «obiskali» francoskega konzula R. BaUot, oziroma njegovo stanovanje, ki se nahaja v neki viH v ulici Pasquale Besenghi. Sprva so zlikovci skušali vlomiti vhodna vrata; ker se jim pa to ni posrečilo, so skozi steklena vrata, pri katerih so vdrli šipo. splazili v sosednje stanovanje zemljemerca Leonarda Allazio in od tam pa skozi druga vrata v konzulovo stanovanje. Tu so ukradli zlato uro z verižico, mal znesek denarja in več kosov linega perila; poleg tega so odnesli s seboj Se kolo. Odšli so nemoteno, kakor so prišli.
Konzul, ki trpi vsled neprijetnega obiska 2500 lir škode, je naznanil tatvino na policijskem komisarijatu v ulici A. Vespucci,	^
Za vsako ccao je botela umretL Šivilja Josi-pina Godina, stara 20 let, stanujoča t uKci Rossetti IL 15« sc fc bila brezdvomno trdno odločila, da konča z življenjem. S lem sklepom se je včeraj okoli 13. ure podala v javno kopališče «Centrala* v uHci GelsL kier
□ □□□□□oaooDDnnoDD □□□□□ □□□□ □ o □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□
a □
a
□
□
o a a
D-i
O □
□
ca □
o o a
a
a
a
□
a a o
BANCA
Ustanovljena leta 1905. glavnica Lit. 1S^0(M>00-— popolnoma vp!ara^a. t ttst, Vla S. Nkol6 9 (Ustna palača). Podružnic!: nBBAZIA, £ARfl.
Olajšuje vsako trgovsl z Jugoslavijo In i ^
deželami
*
Dalo subvencije na blago, efe
O
!n ! □
lo
i: i-
a □
□ □ □ p □ □ □ □ □ □
•taktov in raCunov. Informacij«. — Kupuje (n prodaja ■ tup oparaclfn po najugodnejših pogojih.
vlog« v Mmrflh tor Uh obrestuje najbolje po dogovoru.
□ D □ D D O O □ a D D □ □□□□ □□□□□ □□□□□□□□□□□□□
P oro LIS TEI
Paul Bourget:
JEČA
(U Ge6lc)
Poslovenil F* P.
(«0)
— «Da, res ste mi rekli to,* je povzela gospa Vialis. «A predvsem pa ste mi rekli, da je treba prizanašati raadraf^ivosti Ivuna-Ma-rije. Spominjam se — lepo vas prosim — vsake vaše besede m tudi ftevil, ki ste mi jih navajali, ko ste mi pravili, da med petdesetimi samomori petnajst ph ima svoj vzrok v neljub ezni, To
srečni
To m nikako očitanje, spoštovani prijatelj Zdravnik lai j« moral govoriti tako, kakor de mi govorili vi, a jaz sem morala postopati, kakor s«m postopala. Ko sem začela hranu-Mariji malo ugovarjati, me je pogledal. Njegov pogled Je bil Uko popolnoma pogled njegovoga očeta!.,..*
— *Nič naj vam ne bo SaK, je odvrnil Vernat. «Oba sta bogata. Dve lepa tn zdravi bitji. Malo preveč zahsjata v družbo. Mlada sta. Ivan-Ma-rija morda zueaujs zgodovinske študije, ki Jih Je začel, ko pe tastopal iz atarinoslovake ftole? Svetoval sam vam, da ga napotite v to .smer, da ga odvrnete od kake častilhlepne t svtai službe m od mcsebitnlh nev—nostL ki so zdru-
žene s takimi službami. Te nevarnosti so sedaj odvrnjene. Sedaj pa je treba še vedeti, ali ne morda bolj prija njegovemu zdravju njegovo sedanje zabavno V 'jenje nego prenapeto
delo v pisalni sobi moram priznati -se tiče tega, da je čen s svojim znaČa — «In vi mi take prekinila mati. Pri te
-o me je — to vam 'znemirjalo. Kar pa * pač tako, da srčne bo...» , menil....» ga je gledala svojega so-očmi, a njene ustnice
P"-------- . „
besednika z izbuljenim --- _ ---—
in trepalnice so ji močno drgetale. <rVi!..,--> je ponovila. «Ce še vi niste odkritosrčni z menoj, vi, na koga naj torej računam? Niti svojemu izpovedniku nisem nikdar povedala, da je moj mož izvršil samomor. Ne morem ga vprašati za svet. Samo z vami lahko govorim o tej grozni stvari,.s
—	«Pomirite se, gospa, pomirite se,» je rekel zdravnik. «2elite, da vam dam kak svet?.« Pripravljen sem vam ga dati. >
—	«Torej dobro!« je zopet povzela ona. »Predvsem vas moram nekaj vpraša t i,»
—	«Vprašajte, odgovorim vam*.
—	«Vi zahajate mnogo v družbo, gospod doktor. Vi vidite mnogo ljudi. Vi slišite mnogo stvari. Ko s« govori v družbi o moji snahi, kaj se pravi o njej?*
—	«Da je zelo lepa venska n da Je dražest-
—	«Ah!» ie dhrie fteriknila mati. »Zooet laž.
zakaj lo jc laž!.,. Povejte odkrilo, ali te res ali ne, *?a smatrajo mojo snaho za Uokctko?..,. Nočete odgovoriti... \oda vedilc pa, da vam teh vprašanj nikakor ne slavim zase. Mojc osebno prepričanje jc že gotovo, Sabina ni poštena žena. Kar mi morate storiti, jc to, da mi pomagate braniti mojega sina, zakaj,Pri tem je pokazala na pisalno mizo, na kateri ji je bil napisal njen soprog onu kratko poslovilno pismo, preden sc je uslrclii. Zdravnik pa ^e napravil pokret, ki je pomenil: *Kaj pa morem jaz za to?», nakar jc ona nadaljevala: Že nekoliko tednov sem je strašno žalosten.. .Ie loi ena izmed onih potrtosti, kakršnih sem žc toliko videla na njem. ko jc bil še majhen, n. pr, na dan pred izpovedjo, pred izpitom in sploh vsak krat, kadar je našel priliko, da sc vda tistemu bolestnemu duhu, ki sem ga vj njem tako uporno pobijaia. Ravno vsled tega sem hotela, da mora dobiti vso s^'ojo vzgojo lu»; kaj, doma. V tem	preživlja kriao. Mora;
biti reana, kajti pisal mi je v vznemirljivih i>e». gcdfth, da me obišče danes predpoVdnc ter m a je prosil, naj bom sama. Dragi prijatelj, zakaj vi ste moj prijatelj, moj najbolji in najzaftes*. ljivejši prijatelj ki ve vse, še enkrat vas pron si m, pomagajte zopet tudi ob tej prilik.!,..*
— «Torej vi mktite, da namerava govoriti z vami o svoji ženi?-. Da je mo«U ljuix.su-men?,..», je vpraAal Vernat. bi ni hotel odgo» v oriti naravnost.