GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE	LETO XXX. - ŠT. 8 - 30. APRIL 1981
Ob 40-letnici Osvobodilne
fronte
Na pobudo CK KPS je bil 27. aprila 1941 v Ljubljani ustanovni sestanek OF, ki so se ga poleg zastopnikov CK KPS udeležili tudi zastopniki krščanskih socialistov, demokratičnih sokolov in napredne slovenske kulture, zastopniki vseh slovenskih naprednih in demokratičnih sil, več raznih slovenskih organizacij, društev in gibanj. Tedaj je bila sprejeta temeljna odločitev o ciljih in sredstvih OF.
To je bila politična in borbena organizacija, v kateri je bilo prostora za slehernega Slovenca, ki se je hotel boriti in je obsojal izdajalsko početje slovenske buržuazije.
Mnogo, premnogo je bilo tistih, ki so žrtvovali svoje življenje za lepšo bodočnost. Ta bodočnost je zahtevala veliko viharnih bojev, ki so bili vse bolj uspešni po ustanovitvi Osvobodilne fronte.
Spoznanja, da smo zmagali v NOB in v socialistični revoluciji ter dosegli tako veličastne povojne rezultate, zahvaljujoč množičnosti in aktivnosti OF na terenu, nas vodijo tudi v sedanjih bitkah in v prizadevanjih za uresničevanje Ustave in Zakona o združenem delu.
Ob proslavljanju dneva OF se v polni meri zavedamo Kidričeve u-gotovitve, da OF ni bila le nova taktika, temveč nova višja oblika boja delavskega gibanja.
PO TITOVI POTI NAPREJ
vijamo samoupravno socialistično družbo v neodvisni in enotni Jugoslaviji, kot skupnosti svobodnih in enakopravnih narodov in narodnosti. Befren »Druže Tito mi ti se kunemo, da
sa tvoga puta ne skrenemo« ne smejo biti samo besede. To je obljuba, ki smo jo TITU obljubili in jo moramo izpolniti.
Krepiti moramo samoupravljanje. Gre za to, da bo delavec v združenem delu povsod in v celoti razpolagal s pogoji in plodovi svojega dela ter da bodo delo in rezultati dela e-dina podlaga človekovega gmotnega in družbenega položaja. S krepitvijo samoupravljanja pa moramo okrepiti prizadevanje za povečanje gospodarske u-činkovitosti naše družbe. Zdaj so najpomembnejša prizadevanja za gospodarsko stabilizacijo, za vskla-jevanje vseh vrst potrošnje z razpoložljivimi sredstvi, za večjo družbeno produktivnost dela in smotrnost gospodarjenje z družbenimi sredstvi, za večje vključevanje našega gospodarstva v mednarodno delitev dela. Na vse to nas je tovariš TITO vedno opozarjal in povdarjal, da je dobro gospodarjenje odločilen pogoj za krepitev samoupravnega položaja delavca, kakor tudi za trajno rast njegovega gmotnega in kulturnega blagostanja.
4.	maja mineva leto dni, odkar smo se za vedno poslovili od našega dragega predsednika Josipa Bro-za-TITA. Poslovili smo se od velikega revolucionarja, ki je ustvarjl to kar da-
nes imamo. Končalo se je njegovo ustvarjalno življenje, ostaja pa nam njegova misel, delo ter naša obveza, da nadaljujemo njegovo delo. To pomeni, da varujemo in še nadalje raz-
I VSEM ČLANOM KOLEKTIVA,
I	UPOKOJENCEM IN POSLOVNIM	|
1	PARTNERJEM	g
ČESTITAMO ZA
27. april, dan ustanovitve OF šn 1. maj
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE SAMOUPRAVNI ORGANI IN VODSTVO DELOVNE ORGANIZACIJE EMO -CELJE

Vse to bomo uresničili, če bomo ohranili svobodo, neodvisnost in celovitost naše samoupravne socialistične neuvrščene Jugoslavije, torej vse tisto, kar imenuje svet in mi Titova Jugoslavija. . Zaradi tega mora vsak od nas prispevati svoj delež h krepitvi obrambne sposobnosti naše države, tako z izvrševanjem svojih obveznosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, kakor tudi z vsakodnevnim uresničevanjem številnih gospodarskih in družbenih nalog, torej vsega tistega, kar krepi družbeno ekonomski položaj delavcev ter njihovo odgovornost za napredek celotne družbe.
Veseli smo, da smo živeli s Titom, veseli, da lahko nadaljujemo njegovo zamisel in delo, veseli da lahko hodimo po njegovi poti in da smo Jugoslovani v TITOVI JUGOSLAVIJI.

Maj y Titovi Jugoslaviji
Pot naše, jugoslovanske revolucije je znana. Iz roda v rod prenašamo zgodbo o tej težki, krvavi poti, o tem kako je priborjena svoboda, kako smo na tej poti ostali prekaljeni s TITOVO revolucionarno mislijo in akcijo, na poti, po kateri smo stopali varno in samozavestno.
Maj v Titovi svobodni in neodvisni Jugoslaviji zrcali svojevrsten, slikovit, lep tok našega življenja, izpolnjen z bogato vsebino naporov in odrekanj.
Nova bratska skupnost narodov in narodnosti se je z nezadržno močjo rojevala in zrasla v brhko, vendar močno in odločno mladenko.
Naša revolucionarna pot je nenavaden živi mozaik, ki govori o velikih korakih brez primerjave na kateremkoli področju, to je izgradnja vsega novega. Od tovarn, cest, železniških prog in šol do novih družbenih odnosov, ki temeljijo na samoupravljanju.
Vsesplošno pomanjkanje sta zasenčila svetel žar in zanos naših ljudi, ki so delali podnevi in ponoči. V prvem letu svobode so mladi delali kar 16 milijonov prostovoljnih delovnih dni. To leto je bilo v KPJ sprejeto tudi 48.000 novih članov.
Že skoraj legendarna je železniška proga BRČKO —BANOVIČI, ki so jo delovni ljudje v prvem letu svobode podarili našemu dragemu TITU. Takrat ni bilo ničesar, pomanjkanje je bilo čutiti na vsakem koraku. Kljub temu pa je bilo vendarle nečesa dovolj — pridnih in zvestih rok ter vere v boljšo prihodnost.
den človek, gospodar svoje sedanjosti in prihodnosti.
Ponosni smo na bratstvo in enotnost narodov in narodnosti, ponosni na samoupravljanje, na neodvisno in neuvrščeno zunanjo politiko, ponosni smo na TITA, da živimo v TITOVI JUGOSLAVIJI. Ne bojimo se prihodnosti, ker se bomo ravnali po idejah svojega velikega učitelja. Naprej bomo šli po poti bratstva in enotnosti, samoupravljanja, svobode in neuvrščenosti.
TITO nas je s svojo genialno miselnostjo in s svojim delom napravil takšne kot smo sedaj. Kajti v naši domovini je danes vsakdo bogatejši od včeraj, toda siromašne j ši od jutri.
France Popit odlikovan z redom junaka socialističnega dela
Predsedstvo SFRJ je odlikovalo tovariša Franceta Popita, predsednika CK ZKS za njegovo revolucionarno delo z redom junaka socialističnega dela.
Odlikovanje mu je izročil na slovesnosti 13. aprila predsednik predsedstva SR Slovenije tovariš Viktor Avbelj.
Čestitkam ob odlikovanju tov. Franceta Popita, katerega življenje in delo sta tesno povezana z bojem delavskega razreda, se je pridružila tudi naša delovna organizacija, ki mu je poslala telegram z naslednjo vsebino:
ISKRENE ČESTITKE OB VISOKEM PRIZNANJU ZA VASE REVOLUCIONARNO DELO
KOLEKTIV DELOVNE ORGANIZACIJE
EMO — CELJE
Obiskal nas je Franc Šetinc
Komisije za inovacije so se sestale samo v TOZD POSODA in TOZD OD-PRESKI. Obravnavano je bilo 15 predlogov, od teh pa je bilo zaključenih 8.
Nadomestilo za inovacijo v TOZD ODPRESKI je prejel tov. KOROŠAK Zvonko, ki je izboljšal vlečno blazino na 320 t stiskalnici. Z njegovim predlogom in posegom so se remont in zastoji bistveno zmanjšali, s tem pa izpad proizvodnje. Točne gospodarske koristi ni bilo možno izračunati, zato je komisija podelila ocenitveno nagrado za koristen predlog, saj spadajo po pravilniku o inovacijah predlogi, ki se nanašajo na vzdrževanje, dopolnjevanje in varovanje osnovnih sredstev med koristne. V
V TOZD POSODA je bil zaključen predlog številka 935	— avtorjev: Mikola
Stanka in Lempe Franc, ki sta s konstrukcijsko rešitvijo odpravila stalne probleme pri vijakih za sitotisk stroj. Za pridoblje-
no gospodarsko korist 16.965,-— din sta dobila nadomestilo v znesku 1.349,27 din vsak.
Predlog tov. Leben Ivana je bil okvalificiran kot koristen in je odpravil zastoj pri svetličenju ekonom loncev, prejel pa je ocenitveno nagrado.
Pomembno izboljšavo je prispeval tov. Horvat Leopold, ki je še kot vzdrževalec izboljšal vklop na stiskalnici »Ivo Lola Ribar«, tako, da je originalni elektromagnet, ki je zgorel in bil pogosto v okvari, zamenjal s Herion ventilom in pnevmatskim cilindrom. Odpravil je del ropota in tresenja pri stiskalnici, zastoje (vsak mesec), rezervni deli pa so na zalogi. Stiskalnica deluje brezhibno že 7 mesecev. Ocenjena gospodarska korist znaša letno 34.827,00 din, tov. Horvat pa bo dobil ca 14 % enoletnega prihranka za TOZD POSODA, vsled omenjene izboljšave.
Zavrnjeni so bili predlogi:
1.	Številka 989 (vlečenje male posode na VS — ročaji)
2.	Številka 983 (varčevanje z energijo — raba bojlerjev)
V prvih treh mesecih je bilo prijavljenih 25 novih inventivnih predlogov:
Posoda —	18 predlogov
Kontejner — 2 predloga Radiator —	2 predloga
Odpreski —	2 predloga
ERC	— 1 predlog
Predvidena gospodarska korist znaša 5.000.000,00
ca 170.000 din na-
Franc Šetinc se je skupaj s svojimi spremljevalci iz Celja zanimal za delo in rezultate v naši delovni organizaciji
din ob grade.
Upam, da bodo ti podatki velika vzpodbuda za vse delavce, da bodo še aktivneje sodelovali v inovacijskem procesu, predvsem pa v tistih TOZD, kjer je ta dejavnost nekako v senci.
Ne samo ideja, tudi realizacija se stimulira, če je ugotovljeno, da je bil za končni efekt predloga zaslužen posameznik ali družba.
A. Ž.
tromesečju
marksizmu in njegovem odnosu do religije.
Okrog polenajste ure je obiskal tudi našo delovno organizacijo, kjer se je z vodstvom DO in predstavniki DPO pogovarjal o vprašanjih aktualnega obvladovanja gospodarjenja, srednjeročni usmeritvi naše delovne organizacije, ter o vključevanju članov zveze komunistov in ostalih
dejavnikov v vsakdanje samoupravne in proizvodne naloge.
Ob posredovani informaciji o odcepitvi TOZD TOB Iiz DO EMO je tov. Šetinc še posebej povda-ril, da ne more in ne sme biti nobena Zveza komunistov v nobeni občini a-sistent lokalnih interesov, če ti niso v skladu s splošnimi družbenimi interesi.
Prvi svobodni maj smo praznovali 1946. leta, v času velikih naporov za obnovo porušene domovine.
Vsa domovina se je spremenila v veliko gradbišče. Uresničene so bile sanje mnogih, obnovljena mesta in vasi ter nove šole so bile prve delovne zmage še od vojne utrujenih ljudi.
Če se danes ozremo nazaj po prehojeni poti, vidimo, da smo enotnejši, bogatejši in močnejši kot kdajkoli prej. Skoraj šest milijonov zaposlenih, nova mesta, nove proge, ceste, elektrarne in še marsikaj. Naj dragocenejše pa je novo življenje in nov, svobo-
V	torek 31. marca se je mudil na krajšem delovnem obisku v Celju sekretar CKZKS tov. Franc Šetinc.
V	dopoldanskem času se je udeležil posveta o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo položaj verskih skupnosti v naši družbi, kjer je udeležencem predaval o
Inovacije v prvem

Interno tekmovanje v DO EMO
Kot vsako leto smo tudi letos pristopili k intenzivnim pripravam za čim boljše organiziranje proizvodno delovnih tekmovanj kovinarjev v naši delovni organizaciji. Sindikat kot glavni nosilec te akcije je pristopil k organizaciji zelo resno in odgovorno. Predsedstvo konference OOS je na svoji drugi redni seji imenovalo iniciativni odbor za izvedbo internega tekmovanja. Iniciativni odbor je na svoji prvi seji pripravil program izvedbe internih tekmovanj po TOZD in na nivoju delovne organizacije.
Dogovorjeno je naslednje:
L Interno tekmovanje naj bo organizirano v posameznih TOZD, v tistih panogah, v katerih je to možno oziroma obstajajo pogoji. Zato predlagamo naslednje:
TOZD RADIATORJI — organizira interno tekmovanje v plamenskem vare-nju. Odgovorna oseba za izvedbo tekmovanja v TOZD je direktor TOZD
tov. HEMPT in predsednik IO OOS TOZD.
TOZD KOTLI — organizira interno tekmovanje v obločnem varenju. Odgovoren direktor temeljne organizacije tov. DVORŠAK in predsednik IO OOS.
TOZD ODPRESKI — organizira obločno varenje in varenje v CO2 tehniki. Odgovoren direktor TOZD tov. POZNIČ in predsednik IO OOS.
TOZD EMOKONTEJNER
—	organizira tekmovanje v CO2 tehniki. Odgovoren direktor TOZD tov. Krebs in predsednik IO OOS TOZD.
TOZD VZDRŽEVANJE
—	organizira skupaj s TOZD ORODJARNA in TOZD POSODA tekmovanje v varilni tehniki. Odgovoren direktor TOZD tov. Vrabič, tov. Pristov-šek ter predsedniki IO OOS omenjenih TOZD.
TOZD ORODJARNA —
organizira skupaj s TOZD VZDRŽEVANJE tekmovanje v orodnih poklicih, in sicer:
—	orodjar
—	strugar
—	rezkalec — brusilec
Za izvedbo tekmovanja
se zadolžuje direktor tozd ORODJARNA tov. Krese ter direktor TOZD VZDRŽEVANJE tov. Vrabič in predsednika IO OOS tozd.
V vseh TOZD so odgovorni za izvedbo akcije predsednik izvršnih odborov OOS, ker je osnovna organizacija sindikata nosilec akcije proizvodno-de-lovnih tekmovanj kovinarjev. Izbirno tekmovanje se mora izvršiti po temeljnih organizacijah v mesecu a-prilu.
Tekmovanje naj se organizira v rednem delovnem času. Vaje za posamezna
PROGRAM AKTIVNOSTI
OSNOVNE ORGANIZACIJE ZSMS V DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB DO EMO CELJE ZA OBDOBJE 1981-1982
I.	SAMOUPRAVNI ODNOSI
1.	Spremljanje dela in ocena delovanja delegatov, delegacij OOZSMS DSSS. Spremljanje dela in ocena delovanja mladih, ki so vključeni v samoupravne organe in DPO v DSSS in na nivoju DO.
Nosilec: sekretar OOZSMS in komisija za IPD
Rok: najmanj dvakrat letno (oziroma po potrebi)
2.	Iniciativa za sprejemanje in spreminjanje že sprejetih samoupravnih splošnih aktov, organizacija razprave in oblikovanje stališč.
Nosilec: Predsednik OOZSMS, komisija za IPD v povezavi z ostalimi DPO v DSSS
Rok: Stalna naloga — spremljanje
3.	Spremljanje dela in ocena delovanja samoupravnih organov v DSSS, DO
Nosilec: predsednik OOZSMS in komisija za IPD
Rok: stalna naloga — spremljanje
4.	Sodelovanje OOZSMS DSSS v pripravi za izvajanje referendumov, volitev in drugih akcij
Nosilec: predsednik in sekretar OOZSMS v sodelovanju z ostalimi DPO
Rok: ob izvajanju omenjenih aktivnosti
5.	Organizirati problemske konference mladih z določeno problematiko, ki se pojavlja pri delu mladih v OOZSMS, v DSSS, v TOZD oziroma v celotni delovni organizaciji.
Organizacija in izvedba problemske konference naj bi potekala skupaj za vse mlade v naši delovni organizaciji.
Predvideva se v prihodnjem obdobju pet problemskih konferenc z naslednjimi temami:
I.	TEMA: Uresničevanje delitve OD po rezultatih dela
Rok izvedbe — april 1981
Zadolžen za izvedbo: predsedstvo OOZSMS v sodelovanju s sektorjem za kadrovske in samoupravne odnose.	.
II.	TEMA: Kadrovska in štipendijska politika v DO
EMO
Rok izvedbe: junij 1981
Zadolžen za izvedbo: komisija za IPD, sekretar OOZSMS
III.	TEMA: Stanovanjska problematika mladih v EMO
Rok izvedbe: september 1981
Zadolžen za izvedbo: Komisija za IPD, sekretar OOZSMS
IV.	TEMA: Inventivna dejavnost mladih v DO EMO
Rok izvedbe: sredina decembra 1981
Zadolženi za izvedbo: predsedstvo OOZSMS v sodelovanju z DIATI in sektorjem razvojne in investicijske dejavnosti.
V.	TEMA: mladi in prosti čas
Rok izvedbe: marec 1982
Ostale teme pa se bodo določile oziroma oblikovale sproti, glede na aktualnost določene problematike.
II.	EKONOMSKI ODNOSI
1.	Organizacija in izvedba razprave ter sprejemanje stališč o osnovah letnega plana TOZD, DSSS, DO
Nosilec: predsedstvo OOZSMS DSSS v sodelovanju z ustreznimi strokovnimi službami Rok: stalna naloga
2.	Mesečno spremljanje izvajanja planov TOZD, DSSS in DO kot celote, razprave o zaključnem računu.
Nosilec: predsedstvo OOZSMS v sodelovanju z u-streznimi strokovnimi službami.
Rok: ob mesečnih in periodičnih obračunih
3.	Svobodna menjava dela med TOZD in DSSS — obravnava poročil
Nosilec: predsedstvo OOZSMS Rok: stalna naloga
III.	IZOBRAŽEVANJE
1.	Sodelovanje pri vključevanju naše delovne organizacije v sistemu usmerjenega izobraževanja
Zadolženi: predsedstvo OOZSMS v sodelovanju s sektorjem za kadrovske in samoupravne odnose
2.	Sodelovanje pri pripravi programa izobraževanja mladih delavcev za delo v samoupravnih organih in drugih družbenopolitičnih organizacijah v TOZD, DSSS, oziroma DO kot celoti.
Nosilec: Komisija za IPD, sekretar OOZSMS v povezavi s sektorjem za kadrovske in samoupravne odnose (oddelek izobraževanja).
Rok: 1/4-1981 — priprava programa
3.	Vključevanje delegatov v izobraževalne akcije, ki so v DO ali izven nje
Nosilec: komisija za IPD, sekretar OOZSMS, sektor za kadrovske in samoupravne odnose (oddelek izobraževanja)
IV.	DELO KOMISIJE — poteka v skladu z njihovimi programi dela.
Komisija za IPD — odgovoren za delo tov. ČOKL Brigita — predsednik komisije
Komisija za šport in rekreacijo — odgovoren za delo tov. BRATUŠEK Majda — predsednik komisije Komisija za kulturo — odgovoren za delo komisije tov. SEMOLIČ Andreja — predsednik
Komisija za SLO in DS — odgovoren za delo komisije tov. FEDERNZBERG Ivan — predsednik
Komisija za informiranje — odgovoren za delo komisije tov. VRABIČ Vlasta — predsednik
V.	MLADINSKE DELOVNE AKCIJE
Vključevanje mladih iz OOZSMS DSSS v mladinske delovne akcije organizirane na občinskem, republiškem in zveznem nivoju.
Zadolženi: predsedstvo OOZSMS v sodelovanju z ostalimi DPO v DO in organi OKZSMS Rok: konec aprila 1981
VI.	VKLJUČEVANJE MLADIH V ZK Zadolženi: predsedstvo OOZSMS, komisija za IPD Rok: stalna naloga
tekmovanja morajo biti e-notne za vse TOZD. Vaje bo vsem TOZD posredovala komisija na nivoju delovne organizacije. Za vse podrobnosti naj se organizatorji po TOZD obračajo na iniciativni odbor tov. Adamiču, tov. Drofeniku.
Komisija za ocenjevanje izdelkov na nivoju TOZD in delovne organizacije za varilno tehniko je v sestavi: tov. Drofenik ter tov. Podjavoršek ter predstavniki iz TOZD, iz katerega je tekmovalec.
Komisija za področja o-rodnih poklicev je v sestavi: tov. Jeršič in tov. Seleš ter tov. Hren in predstavnik TOZD, iz katerega je tekmovalec. Informacije s tega področja vam posreduje tov. Jeršič Ferdo — TOZD ORODJARNA.
Predlagamo, da se tekmovanje v TIG in plamen-ski tehniki vrši v učni delavnici, v dogovoru TOZD in tov. Drofenik.
Tekmovanje na nivoju delovne organizacije se organizira konec meseca maja. TOZD morajo do konca meseca aprila prijaviti prve tri uvrščene v vsaki panogi iniciativnemu odboru na nivoju delovne organizacije, da bo lahko iniciativni odbor pripravil vse potrebno za tekmovanje na nivoju DO.
Materiali za izvedbo tekmovanja na nivoju delovne organizacije se pripravijo v organizaciji LT EMO. Zadolženi: tov. Jeršič in tov. Oštir.
Komisija za ocenjevanje tekmovalcev na nivoju delovne organizacije je v i-sti sestavi, kot za tekmovanje v TOZD.
Nagrade za najbolje u-vrščene pripravi pokrovitelj tekmovanja v DO EMO — vodstvo delovne organizacije in Konference OOS DO EMO.
Za izvedbo tekmovanja je po tehnični plati in za koordinacijo	zadolžen
predsednik iniciativnega odbora tov. Slavko Adamič int. telefon 413.
Komisija sprejme sklep, da organizira za DAN KOVINARJEV 10. oktobra sprejem za vse tekmovalce, ki bodo tekmovali na vseh nivojih v DO, pri vodstvu delovne organizacije in družbenopolitičnih organizacijah DO. Zadolžen: pokrovitelj tekmovanja, predsednik iniciativnega odbora in predsednik KOOS DO EMO.
Po sklepu iniciativnega odbora in sklepu predsedstva KOOS je pokrovitelj tekmovanja glavni direktor delovne organizacije EMO tov. Franci Gazvoda, dipl. oec.
Rok tekmovanja po tozdih je od 21. do 10. 5. 1981.
Tekmovanje na nivoju delovne organizacije predvidevamo v času od 15. 5. do 30. 5. 1981.
S. A.

7. seja
delavskega sveta
7. redne seje delavskega sveta delovne organizacije EMO — Celje, ki je bila v torek, dne 17. 03. 1981 ob 17,00 uri v dvorani DS.
Prisotni člani: 33
Opr. odsotni: 12
Neopr. odsotni: 9
Šibanc Ferdo, Videc Terezija, Klenovšek Miloš, Jeki Aleksander, Krašek Stanko, Dimeč Jožica, Grašič Antonija, Gluvič Marija, Petek Viktorija
Vabljeni: Gregorčič Emil, Krebs Anton, Strašek Franc, Korpnik Stanko, Bratina Vlado, Vrabič Franc, Jurše Alojz, Pristovšek Janko, Ahačič In-geborg, Mravljak Drago, Grdina Ladislav, Petelinšek Marjan
Sejo vodi predsednik DS DO tov. Tomaž Milač, ki predlaga naslednji
Dnevni red:
1.	Pregled sklepov
2.	Potrditev sklepov IO DS DO
3.	Poslovno poročilo za leto 1980
4.	Predlog razporeditve čistega dohodka po zaključnem računu za leto 1980
5.	Predlog plana sklada skupne porabe za leto 1981
6.	Poročilo o opravljenih inventurah v letu 1980
7.	Tekoče zadeve
Dnevni red je bil soglasno sprejet.
Po predhodni razpravi so bili sprejeti naslednji sklepi:
Po točki 1: 1. DS DO ugotavlja, da so izvršeni vsi sklepi 6. redne seje DS DO.
Po točki 2: 2. DS DO potrjuje sklepe 9. redne seje IO DS DO.
Po točki 3: 3. DS DO ugotavlja, da so vse TOZD in DSSS obravnavale Poslovna poročila za leto
1980	in jih na DS potrdile.
DS DO sprejme Poslovno poročilo za leto 1980.
Po točki 4: 4. DS DO ugotavlja, da so vse TOZD in DSSS obravnavale in sprejele Predlog razporeditve čistega dohodka po zaključnem računu za leto 1980. DS DO potrdi razporeditev čistega dohodka po zaključnem računu za leto 1980.
5. Glede na to, da je DO EMO po Zaključnem računu za leto 1980 izkazala pozitivni poslovni rezultat, DS DO ugotavlja, da je 4. sklep 4. redne seje izvršen.
Po točki 5: 6. DS DO ugotavlja, da so vse TOZD in DSSS obravnavale in sprejele predlog plana sklada skupne porabe za leto 1981.
DS OD potrdi Plan sklada skupne porabe za leto 1981.
Po točki 6: 7. DS DO sprejema na znanje informacijo o opravljenih inventurah v TOZD in DSSS za leto 1980.
Potrjuje predlagane ukrepe centralne koordinacijske inventurne komisije DO, ter zadolžuje za izvedbo teh vodstvo DO.
Po točki 7: 8. DS DO ugotavlja, da so vsi delavski sveti TOZD obravnavali in sprejeli povišanje zneska za kilometrine.
DS DO potrdi povišanje zneska na din 5,20 za prevoženi kilometer.
Zvišanje zneska za kilometrino velja od 17. 03.
1981	dalje.
9. Tov Hostnik Viktor je postavil delegatsko vprašanje:
»Zakaj TOZD Radiatorji še ni dobil odgovora na predlagano delitev sredstev za SLO in sicer v razmerju 50 : 50 za potrebe TOZD : DO?«
DS DO zadolži referat za SLO in DS, da do naslednje seje pripravi odgovor na vprašanje delegata TOZD Radiatorji.
Seja je bila zaključena ob 18,30 uri.
Zapisnikar Sonja Gerželj
Predsednik DS DO EMO Tomaž Milač
V bodoče večja aktivnost
Delovanje občinskega odbora sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin.
Občinski odbor je dne
14.	4. 1981 na svoji letni seji ocenil enoletno delo in sprejel smernice za nadaljnje delo.
V uvodnem poročilu je bilo ugotovljeno, da je odbor v času od zadnje letne seje deloval v skladu s sklepi 9. kongresa ZSS in izvajal naloge, ki so bile zastavljene v programu dela odbora, sprejetega na zadnji letni seji.
Za to obdobje je značilno, da so bila vsa prizadevanja odbora usmerjena predvsem v izvajanje stabilizacije, priprave in sprejemanje samoupravnih sporazumov o srednjeročnih planih, družbenih dogovorov, obravnavanju nalog sindikata pri uveljavljanju načel delitve po delu in rezultatih dela ter priprave in sodelovanje na tekmovanjih kovinarjev. V tem obdobju smo delovali v zelo zaostrenih pogojih gospodarjenja, težavah z o-skrbo z repromaterialom, energijo ter hitro rastjo cen, kar pa nas je še bolj obvezovalo, da smo vse težave pravočasno zaznali in jih s povečano angažiranostjo poskušali odpraviti — je med drugim rečeno v uvodnem poročilu.
Samoupravna organiziranost, samoupravni odnosi, uveljavljanje delegatskega sistema — ob tej problematiki odbor ugotavlja, da je bila aktivnost v posameznih sredinah različna.
Ko ocenjujemo našo aktivnost pri izgradnji delegatskega sistema, moramo ugotoviti, da z delovanjem istega ne moremo biti zadovoljni. Čeprav se je o-snova za delovanje delegatskega sistema izboljšala, pa je bila stopnja aktivnosti delegacij in odgovornost delegatov v minulem letu nižja, kot v preteklosti. Tem problemom bo odbor moral v prihodnje nameniti več pozornosti.
Družbenoekonomski odnosi — samoupravno družbeno planiranje. Enako kot stabilizacijskim prizadevanjem je odbor v preteklem letu posvetil velik del aktivnosti samoupravnemu družbenemu planiranju. Storjen je bil kvaliteten premik in lahko ugotovimo, da se delavci zavedajo pomembnosti planiranja, ker jim zagotavlja u-sklajen razvoj. Planiranje mora postati stvarni regulator za usmerjanje celotne družbene reprodukcije.
Pri obravnavai dohodkovnih odnosov je ugotovljeno, da še vedno ostajajo osnovne oblike pridobivanja dohodka, kupoprodajni odnosi pri blagu in storitvah ter kreditni odnosi.
Da bi se dosegli premiki tudi na tem področju, so bili vloženi znatni napori, vendar je bila cela vrsta vzrokov, ki so ovirali in zavirali uspešnejše uveljavljanje dohodkovnih odnosov.
Mnogo je bilo rečenega tudi o delitvi sredstev za osebne dohodke — inven-
tivni dejavnosti — izobraževanju — ljudskem odporu in družbeni samozaščiti — delovnih tekmovanjih, misel je enotna — več aktivnosti na vseh področjih in v vseh sredinah.
Program dela občinskega odbora za leto 1981 je zelo zahteven in terja od vseh maksimalno aktivnost. Prednostne naloge na tem področju so:
—	uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov
—	uresničevanje načela delitve po delu in rezultatih dela
—	stalnem spremljanju rezultatov gospodarjenja, posebno še ob periodičnih in zaključnih računih
—	družbeno planiranje
—	življenjske razmere delavcev — socialna varnost, prosti čas, rekreacija, kultura
—	posebno pozornost pa bo odbor posvetil akciji — interno tekmovanje kovinarjev
Pri občinskem odboru je v ta namen imenovana komisija z namenom, da spremlja aktivnosti na tem področju in da pomaga in svetuje pri izvedbi tekmovanj povsod tam, kjer jih je mogoče izvesti.
Na koncu je odbor ugotovil tudi prisotnost na sejah odbora. Ugotovljeno je, da nekateri delegati neresno izpolnjujejo zaupano nalogo. Doseči moramo, da se bo vsak posameznik zavedal odgovornosti in nalog, katere so mu bile zaupane ob izvolitvi.
Slavko Adamič
Organizirano k delu
Mladi v našem največjem TOZD POSODA so se že nekaj časa ukvarjali s problemom aktivnega delovanja OOZSMS v svoji sredini. Ti problemi so bili tako kadrovskega, kakor organizacijskega značaja.
Kljub temu, da je v tem TOZD zaposlenih največ mladih, pa je bil položaj najmanj ugoden. Velik problem je bil poleg nekaterih ne dovolj aktivnih mladincev izmensko dele, prisotna pa je bila tudi velika fluktuacija. Vse to je imelo v preteklosti za posledice številne kadrovske spremembe v vodstvu OOZSMS. Ostalo je kup nerešenih problemov in neizpeljanih akcij, posledica vsega tega pa je, da je delo mladih malodane v celoti zamrlo.
Zaradi tega je bil nujno potreben organiziran pristop pri razreševanju te problematike, tako da bo-
do mladi prisotni na slehernem mestu, pri razreševanju vseh pomembnih vprašanj in pomembnih odločitev. Zato je bil v torek, dne 31. marca ob 13.30 uri organiziran v dvorani delavskega sveta skupen sestanek za vse mladince in mladinke, na katerem so izvolili novo vodstvo OOZSMS TOZD oziroma vodstva aktivov osnovnih organizacij.
Za predsednika celotne OOZSMS TOZD Posode je bil izvoljen VANOVSEK MATJAŽ, za sekretarja pa BEJKOV VESNA.
Za predsednika aktiva OOZSMS obrata kovinske predelave je bil izvoljen LEBIČ Roman, za sekretarja pa KLJAJIČ Kata.
Za predsednika aktiva OOZSMS obrata emajlir-nica je bil izvoljen JAZ-BINŠEK, za sekretarja pa AMIDIČ Rajna.
Za predsednika aktiva OOZSMS v zavijalnici in skladišču gotove posode je bila izvoljena OKROŽNIK Bogdana in za sekretarja KOTNIK Marjan.
Izvolili so tudi predstavnike svoje OO ZSMS v komisije, formirane pri koordinacijskem svetu ZSMS DO EMO. V komisijo za idejno politično delo so izvolili Bojana LEDNIKA, v kulturno komisijo Igorja JAŽBINŠKA, v komisijo za šport in rekreacijo je bila izvoljena Margareta KOŠTOMAJ, v komisijo za SLO in DS so izvolili Štefko KRAJNC in Heleno UŽMAH, v komisiji za informiranje pa bo Žika MILENKOVIČ. Za stalnega zapisnikarja pa so izvolili Cvetko UŽMAH.
Da bo delo mladih v tozdu POSODA potekalo v prihodnje bolj organizirano, so sprejeli tudi program aktivnosti za obdobje 1981—1982.

Z občnega zbora društva LT EMO Celje
Občni zbor članov društva LT - EMO Celje
27. marca 1981 so se zbrali na svojem rednem letnem občnem zboru člani krožkov društva LT EMO Celje.
Spregovorili so o svojem delu v preteklem letu, s'e dotaknili problemov s katerimi so se srečevali krožki, ter se dotaknili tudi nekaterih uspešnih rezultatov posameznikov, kakor tudi uspehov posameznih dejavnosti, oziroma krožkov kot celote.
Spregovorili so tudi o nadaljnji programski usmeritvi, na koncu pa so nekaterim najaktivnejšim članom društva podelili nagrade in priznanja. PRIZNANJA IN NAGRADE
1. Modelarski klub:
—- Leskošek Branko prejme priznanje in kristalno vazo za športne uspehe v letu 1980
—	1. mesto na evropskem prvenstvu v kategoriji jadralnih modelov FIA
—	2. mesto na zveznem tekmovanju za Pokal Bratstva v kategoriji FIA
—	2. mesto na republiškem prvenstvu v kategoriji FIA
—	2. mesto na državnem prvenstvu FIA
—	1. mesto na zveznem tekmovanju za Kurentov pokal v kategoriji tim recing
—	4. mesto na državnem prvenstvu v kategoriji tim recing
Predsednik društva LT EMO Celje Jože Oštir predaja priznanje in kristalno vazo za dosežene uspehe v pretekli sezoni evropskemu prvaku Branku Leskovšku
Letna konferenca
V četrtek, dne 16. aprila 1981 je bila letna seja konference OOZS DO EMO. Delegati so razpravljali o_ nekaterih perečih vprašanjih, ki v tem času posebno izstopajo. V razpravi so se zavzemali za konkretnejše in učinkovitejše pristope v prizadevanjih stabilizacije gospodarstva. Dejstvo, da bomo tako uspešneje razreševali tudi druga vzporedna vprašanja je bilo v ospredju v večjem delu razprave. Konferenca je kritično ocenila, delo sindikata v preteklem letu, in ugotovila, da program dela za leto 1980 ni bil v celoti izvršen. V nadaljevanju je konferenca sprejela program dela za leto
1981, ki v bistvu pomeni dela.
Glavne usmeritve nadaljnjega uresničevanja nalog iz preteklega obdobja:
1.	Uresničevanje in uveljavljale temeljnih usmeritev in nalog organizacij Zveze sindikatov v naši občini in DO EMO.
2.	Nadaljnja prizadevanja na področju preobrazbe družbeno-ekonomskih odnosov, ter učinkovitejše uveljavljanje gospodarske stabilizacije.
3.	Nadaljnja krepitev političnega sistema socialističnega samoupravljanja, ter hitrejše uveljavljanje položaja delavca v združenem delu.
4.	Nadaljna prizadevanja za večjo idejno-politično o-sveščenost in mobilizacijsko aktivnost delovnih ljudi.
5.	Prizadevanja sindikatov za uveljavljanje nalog na področju socialne politike in krepitve socialne varnosti delavcev (vsebina
III.	konference ZSS).
Iz zgoraj navedenih strateških področij naše aktivnosti predvidevamo naslednje prednostne naloge:
1.	Uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov.
2.	Uveljavljanje družbenega planiranja in uresničevanja stališč in sklepov
II.	konference ZSS pri sprejemanju srednjeročnega plana za obdobje 1981— 1985.
3.	Uveljavljanje načela delitve po delu in njegovih rezultatih. (Samoupravno in dohodkovno povezovanje, svobodna menjava dela itd.).
4.	Spremljanje rezultatov gospodajenja in smotrne delitve dohodka ter dosledno uveljavljanje določil družbenih dogovorov:
—	o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za OD in skupno porabo,
—	o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri o-pravljanju določenih del in nalog,
—	dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981.
nadaljevanje dosedanjega
5.	Prizadevanja za uresničevanje ciljev gospodarske stabilizacije, tekoče spremljanje rezultatov gospodarjenja, še posebej ob periodičnih obračunih in zaključnih računih.
6.	Zaposlovanje delavcev in smotrna izraba delovnega časa. Uresničevanje že sprejetih stališč politike zaposlovanja, zlasti pri planiranju zaposlovanja in pogojih v zvezi z zaposlovanjem.
7.	Uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu.
8.	Zdravstveno varstvo, varni in humani delovni odnosi in življenjske razmere delavcev.
9.	Vzgoja in izobraževanje delavcev ter naloge na področju usmerjenega izobraževanja in družbenopolitičnega usposabljanja.
10.	Raziskovalna dejavnost in množična inventivna dejavnost.
11.	Pospeševanje kulturnega življenja delavcev.
12.	Letni oddih, prosti čas in športno rekreativna dej avnost.
13.	Organizacijska in kadrovska krepitev Zveze sindikatov ter oblikovanje kadrovske politike. Uveljavljanje stališč I. kongresa ZSS o razvijanju demokratizacije in krepitve kolektivnega dela ter odgovornosti. Uresničevanje vloge Zveze sindikatov pri oblikovanju kadrovske politike.
14.	Samoupravno obveščanje delavcev v združenem delu.
15.	Splošna ljudska o-bramba in družbena samozaščita.
16.	Aktivnosti na področju priprav na III. kongres samoupravljalcev.
17.	Spodbujanje, krepitev in ohranjanje tradicij delavskega gibanja.
18.	Priprave na volitve v letu 1982.
Komisije konference OO ZS morajo pripraviti po teh izhodiščih akcijske programe za posamezna področja z navedbo nosilcev nalog in določitvijo roka za izvršitev.
sindikata
Komisijam naj bodo v pomoč pri izdelavi akcijskega programa teze za delo komisij, ki smo jih sprejeli na občnem zboru leta 1980.
Komisije morajo pristopiti k izdelavi akcijskih programov takoj, izdelani morajo biti do 15. 5. 1981.
Programe bomo objavili v EMAJLIRCU.
OO SINDIKATA EMO - Celje Komisija za kulturno dejavnost
PRIREDITVE
1.	Proslava za 8. marec
—	moški zbor
—	pogostitev šole »Velko Vlahovič«
—faktura za nastop dramske skupine
—	nagrade za ročne izdelke
—	avtobus za prevoz dramske skupine
2.	Koncert za praznik dela v jedilnici
3.	Prireditev — koncert za dan republike
4.	Nabava vstopnic za klasične koncerte s 50 % soudeležbo
5.	Jubilanti EMO-81
—	prireditev in pogostitev (v znesku niso upoštevane nagrade)
6.	Upokojenci EMO-81
—	prireditev in pogostitev (v znesku je zajet samo kulturni program)
7.	Likovne razstave v jedilnici (domači likovni amaterji)
8.	Obisk celjskih muzejev po delovnih skupinah oz. službah (muzej Revolucije, pokrajinski muzej)
9.	Gledališki abonmaji 30% soudeležbo
10.	TDF-81 50 % soudeležbo
11.	Seminar ČDK 2 osebi (sredstva iz sklada za izobraževanje)
a)	sredstva sindikata
b)	sredstva iz sklada za izobraževanje
Rafko Gregorc
e

»Usmerjeno izobraževanje je izobraževanje za delo in samoupravljanje ter izhaja iz potreb združenega dela, družbenega razvoja in vsestranskega razvoja osebnosti v socialistični samoupravni družbi. Uresničuje se kot vzgoja in izobraževanje na posameznem področju združenega dela, tako da se prepletata in povezujeta izobraževanje in delo v permanentni proces in omogoča delavcem, drugim delovnim ljudem in občanom ustvarjalno delo in življenje ter trajen oseben in strokovni razvoj«. (Čl. 2 Zakona o u-smerjenem izobraževanju)
Usmerjeno izobraževanje obsega vse načrtno izobraževanje mladine in odraslih po osnovni šoli: izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje, ki poteka vso delovno dobo, do konca človekovega	življenja.
Vzgoja in izobraževanje sta nenehen, neprekinjen proces, v katerega smo vključeni vse življenje. Ob tem pa je izobraževanje pred zaposlitvijo popolnoma enakovredno izobraževanju ob delu in iz dela.
Zakon o usmerjenem izobraževanju opredeljuje u-smeritev, program in smer izobraževanja. Vzgojnoiz-obraževalni programi pa se oblikujejo v okviru posameznih usmeritev, ki so največkrat enake stroki ali panogi. Znotraj vsake u-smeritve se oblikuje več vzgojnoizobraževalnih programov.
Programi srednjega izobraževanja pripravljajo učence za dela in naloge srednje zahtevnosti, ki nekako ustrezajo sedanjim poklicem širokega profila, pri katerih je poleg praktičnih sposobnosti potrebna tudi širša, teoretična izobrazba. V posameznih smereh pa pripravljajo tudi učence za zahtevnejše poklice kot so tehniki različnih strok. Izobraževanje po teh programih traja različno dolgo, od dveh pa do štirih let. Skrajšani programi srednjega izobraževanja so uvedeni predvsem zato, da bi čim večjemu številu neposrednih proizvajalcev odprli pot do nadaljnjega izobraževanja ob delu in iz dela, saj prav skrajšani programi omogočajo hkrati končanje o-snovne šole in pridobitev strokovne kvalifikacije za določena dela in naloge. Skrajšani programi srednjega izobraževanja pripravljajo za manj zahtevne poklice, dela in naloge kot so viličaristi, žerjavisti, žagarji, parketarji, pomožne delavce različnih strok. Ti programi obsegajo izbrane vsebine skupne vzgojnoiz-
obraževalne osnove ter izbrana temeljna in posebna strokovno teoretična in praktična znanja iz ustreznih programov srednjega izobraževanja. Učenci, ki niso uspešno končali o-snovne šole, pridobivajo manjkajoče znanje iz o-snovnošolskih programov, ki je potrebno za obvladanje skrajšanih programov srednjega izobraževanja.
Nadaljevalni programi srednjega izobraževanja pripravljajo, podobno kot dosedaj programi delovod-skih in poslovodskih šol, za operativno strokovno vodenje delovnih procesov in druga podobna dela na področju priprave in organiziranja delovnega procesa.
Posamezni program za pridobitev izobrazbe praviloma omogoča izobraževanje za več sorodnih poklicev, del in nalog ter obsega skupni del, ki določa vsebine znanj skupnih za vse poklice, za katere je predvideno izobraževanje po tem programu in izbirne dele. Izbirni deli določajo vsebine znanj potrebnih za določeno skupino poklicev ali za posamezne poklice, dela in naloge, za katera je izobraževanje po tem programu predvideno. Enoten vzgojnoizobraževal-
ni program se oblikuje takrat, ko za sorodne poklice, dela in naloge ni mogoče zagotavljati razlik z izbirnimi deli. Vsak vzgoj-noizobraževalni program vključuje tudi usposabljanje, ki se lahko izvaja kot proizvodno delo oziroma delovna praksa.
Skupni del programa z enim izbirnim delom istega programa tvori smer izobraževanja. Enoten vzgoj-noizobraževalni program je ena smer izobraževanja, ki vodi v bodoči poklic. Vzgojnoizobraževalni program ima ponavadi več smeri različnih skupin poklicev ali posameznih poklicev različnih zahtevnosti. Srednje šole ne bodo izobraževale učencev za posamezne poklice, dela in naloge, ampak za več sorodnih poklicev nekega delovnega področja. Vzgojnoizobraževalni programi zato temeljijo na posameznih profilih poklicev. Ožjemu konkretnemu poklicnemu usposabljanju bo namenjen predvsem čas po šoli, v temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti, ko se bo absolvent šole usposabljal kot delavec pripravnik.
Marko Gorjan
Peter Videnšek predaja tečajniško potrdilo za uspešno opravljen tečaj enemu od udeležencev
Udeleženci tečaja med delom
Tečaj za nižje vodilne kadre v emajlirnici IS
Na pobudo vodstva TOZD Posoda je naš izobraževalni center organiziral v času od 23. 3.-3. 4. 1981 tečaj z namenom, da se poglobi potrebno strokovno znanje, znanje s področja vodenja in samoupravljanja in spoznavanja dogajanj v delovni skupini.
V prvi skupini je tečaj obiskovalo 34 slušateljev. Na tečaju, ki je trajal 74 šolskih ur, je tečajnikom predavalo 8 domačih predavateljev, strokovnjakov za posamezna področja iz predvidenega učnega programa.
Neposredno po končanih predavanjih so tečajniki polagali izpite, katere je zadovoljivo opravilo vseh 34 tečajnikov, katerim je tov. Videnšek Peter, v imenu vodstva TOZD Posoda, na zaključnem sestanku vseh predavateljev, tečajnikov in vodstva TOZD čestital za resen odnos in uspeh na tečaju, ter jim osebno izročil potrdila o uspešno opravljenem tečaju.
Te dni pa še teče enak tečaj za drugo skupino vodilnih delavcev iz emajlirnice.
Tovrstno izobraževanje delavcev se bo med letom še nadaljevalo, tako, da bodo lahko svoje znanje obnavljali, oziroma ustrezno dopolnjevali.
J. V.
Dopisujte v naše glasilo
Udeleženci tečaja za nižje vodilne kadre v emajlirnici na zaključnem sestanku, ki so se ga poleg vseh tečajnikov udeležili še vsi predavatelji in vodstvo TOZD Posoda
Izpitna komisija na zaključnem tečaju za nižje vodilne kadre v emajlirnici
Usmerjeno izobraževanje (2)

Izobraževanje ob delu in iz dela
Usmerjeno izobraževanje izhaja iz	zahtev dela in samoupravljanja ter iz potreb	vse-	niku o strokovnem izobra-	se delavci izobražujejo	iz-
stranskega razvoja človekove osebnosti. V skladu z marksističnim načelom o pove-	ževanju, usposabljanju in	ven potreb TOZD ali	de-
zovanju izobraževanja in dela in	s sodobnimi potrebami se izobraževanje in	delo	pripravništvu, sprejetem	lovne organizacije in	je
v življenju vzajemno dopolnjujeta	in prepletata.	1978, zapisali, da se ima-	njihovo izobraževanje	še
'	mo pravico šolati ob delu	vedno v skladu s potreba-
_Posamezniku je prepu-	paj z delovnimi izkušnjami	valne organizacije. Delav-	na poklicnih, srednjih, viš-	mi združenega dela, imajo
ščena možnost, da se izo-	podlaga za naslednjo. Tako	cu naj bi delovno razmer-	jih in visokih šolah j£r	pravico do enega dneva do-
bražuje pred vstopom v	zamišljeno usmerjeno izo-	je v času izobraževanja	fakultetah. Zaposleni lahko	pusta za vsak uspešno o-
delo, ob delu ali pa iz de-	braževanje daje vsakomur	mirovalo, prejemal pa naj	koristimo ugodnosti, ki jih	pravljeni izpit. Pregled pola, kjer se menjavajo ob-	temeljno poklicno izobraz-	bi povprečni mesečni oseb-	delovna organizacija ozi-	treb združenega dela pa
dobja izobraževanja in de-	bo ,nato pa mu odpira pot	n; dohodek, ugotovljen za	roma TOZD zagotovi v ob-	ima strokovna služba skup-
la-	navzgor vse do akadem-	pretebio leto v republiki	liki plačila šolnine in štu-	nosti za zaposlovanje. V
T .	.	.	,	,	skega naslova, če ima za to	dijskega dopusta, če je na-	takšnih primerih odobrava
Izobraževanje pred vsto-	potrebne sposobnosti, last-	Slovemjl'	še izobraževanje tudi v in-	študijski dopust oddelek
pom v iteio je namenjeno	nosti in voljo. Izobraževa-	Delavci delovne organi-	teresu TOZD oziroma de-	izobraževanja na podlagi
™ »Ji11. po Koncaai osnov-	nje na višjih ravneh posta-	zacije EMO smo v Pravil-	lovne organizacije. Če pa	(Nadaljevanje na 10. strj
m soli in osnovnošolski ob-	ne pravica, ki pa si jo je
veznosti. Omeniti moramo, ^reba pridobiti z uspešnim da je se nedolgo tega le delom ¡n odgovornostjo do polovica mladih po kon- tistih, ki omogočajo delav-cani osnovnošolski obvez- cu nadaljnje izobraževanje, nosti nadaljevala šolanje izobraževanje pred vsto-v srednjih šolah. Kadrov- pom v delo, ob delu in iz ska struktura v naših to- dela so torej enakovredne varnah nam kaze, da je p0ti do strokovne izobraz-
Višje štipendije v EMO
Zadnja valorizacija ka- samoupravnega sporazuma ■ bi jim pripadala za dose-
____ drovskih štipendij, ki jih o štipendiranju, saj je va- žen uspeh v tistem četrt-
še sedaj polovica takšnih, be, enakovredni načini izo- podeljujejo delovne in lorizirana štipendija višja letju. Poleg tega prejema-
ki nimajo strokovne izo- braževanja. brazbe in so se usposobili
druge organizacije, je bila	kot pa je bila štipendija v	jo učenci 2. letnika 15%
izvedena 1. januarja lani,	lanskem letu. Naši štipen-	dodatek, učenci 3. letnika
za delo na samem delu. V	In kako je izobraževanje	ko so se povečale štipen-	disti so prejeli valorizira-	pa 30 % dodatek na šti—
prihodnjih letih želimo po-	iz dela in ob delu orga-	dije za 25,1 odstotka, kar	no štipendijo v maju 1981.	pendijo, ki jo prejemajo
sodobiti, mehanizirati in	nizirano v naši delovni or-	je bilo tudi v skladu s po-	Štipendije štipendistov z	učenci prvega letnika. Na-
tudi prestrukturirati celot- ganizaciji EMO?	rastom osebnih dohodkov dodatkom za hitrost študi- ši učenci dobijo na praksi
no naše gospodarstvo. Um-	,	v letu 1979. Naša delovna ja pa so v maju nekoliko tudi delovno obleko in za-
sko delo bo vse bolj pre-	V preteklih letih smo v	organizacija je svojim sti-	nižje, ker smo upoštevali,	ščitna sredstva prav tako
vladovalo nad fizičnim, vse	naši delovni organizaciji ze	pendistom začela izplače-	da so le-ti dobili valorizi-	pa tudi regres za letni do-
večji poudarek je na	pri-	imeli	primere, da so se de-	ya^.j valorizirane štipendije	rano štipendijo že prej.	pust. Učencem, ki bivajo v
pravi proizvodnje,	torej	lavci	po končanem šolanju	maja	1980 skupaj z razliko	Povprečna štipendija	je	domu, krije naša delovna
lahko sklepamo, da bo v	zaposlili, po določenem ca-	za nazaj	bila pred povišanjem za	organizacija stroške biva-
prihodnje srednje strokov-	su pa prekinili delovno	g spre;jemom n0Vega sa-	višje in visoke šole 2.300	nja, plačuje celotno oskr-
no izobraževanje pred vsto-	razmerje in sklenili sti-	moupravnega sporazuma o	dinarjev, za srednje šole	bo, malico v šoli. Ne do-
pom v delo postalo pravi-	pendijsko pogodbo z delov-	štipendiranju v občini Ce-	pa 1.446 dinarjev. V juni-	bijo pa ti učenci štipen-
lo-	no organizacijo ter .studi-	^ pa ge .g čag vaiorizacije	ju 1981 pa bo višina pov-	dije, ampak le mesečno
„ . . .	-	.	, , rap .aa. višji stopnji kot gtipencjii pomaknil na za- prečno izplačane šlipendi- žepnino.
Pn izobraževanju ob de- redni štipendisti, po zaklju- ^ “¿skega leta Samo- je na višjih in visokih šo- Z uvedbo usmerjenega lu delavci redno opravljajo cenem šolanju pa so se po- Lel,e ubs	", laVl oboa dir.nrW na «red- i7nhraževania v šolskem
(, celoti .h ve* delno, „ovne »posuli ». EMO.	ul	ES »3 p. b«toS
težšfe študija efie	nai-	hf le	lahko°členu	določa, da se uskladi	jev. Višina štipendije je	po	el, ki se izobražujejo v u-
tezisce študija pa je	naj	bi ze	lahko imeli za pred- .v.	kadrovske štiDendi-	določilih Samoupravnega	smeritvi za kovinarja
večkrat v prostem času. hodmeo sedanjega izobra- Ylsina JsaarovsKe siipenai	5+mpndiraniu strninika za noklic orod-
Izobraževanje in delo po-	i, rid» Vi M nr«i- J e z gibanji osebnih do- sporazuma o _štipendiranju strojnika za poklic orod-
ževanja iz dela, ki §a pred- ^dkov* zaposlenih'na zl- odvisna seveda od uspeha, jarja, strugarja, rezkalca, ,	v	., i .	, čotku vsakega šolskega le- ki ga doseže učenec ali štu- ključavničarja ipd., nagra«
poredno Tud! izobrazeva-	nem izobraževanju. Kot	catku pravf v septembru	dent pri študiju (glej ta-	jevani in štipendirani tako
nje ob delu postaja stalna	primer izobraževanja iz	r1» se pra'* y	h	•,	v	k	t	v	^rod-
potreba na vseh področjih	dela bi lahko navedel tudi	***** osebnih dohodkov	belo)	kot ostali ucenci v	sred
dela, saj se znanost, tehni- tečaj za nižji vodilni kader	l^	J*
ka in vsa družba nepre- v TOZD Posoda, obrat e- Y	odstoten, zato je
stano in pospešeno razvi-	majlirnica. Delavci so že	skupna komisija podpisnic
jajo in si v mladosti ne	dalj časa ugotavljali, da	sar?,ciupra,vneYa sporazuma
moremo pridobiti dovolj	jim določena strokovna	° s*lp®?1d^anju 24. marca
znanja az vse življenje,	znanja pri delu manjkajo	J981 sklenila, aa se pove-
Izobrazba se vse hitreje	in da bi bilo potrebno prak-	^a vrednost točke od 3,26
stara in jo moramo vedno	tična izkustva, znanja, tu-	dinarjev na 3,86 dinarjev,
znova dopolnjevati in iz- di teoretično nagraditi. Za- lnft1sicer s lanuarlem polnjevati. Izobraževanje vestno so se odločili za
ob delu omogoča pridobi- tako obliko, ki je v danih Naša delovna^ organiza-vanje izobrazbe tudi ti- razmerah najbolj sprejem- cija je v letošnjem letu stim delavcem, ki v mlado- ljiva, pa tudi uspešna. začela izplačevati štipendisti niso imeli možnosti za	„	.	je po novem samouprav-
izobraževanje.	Izobraževanje iz dela v nem sporazumu o štipendi-
naši delovni organizaciji ranju takoj, ko je bila ob-Pri izobraževanju iz dela	normativno še ni urejeno	veščena, da je ta sprejet,
udeleženci za določen čas	in bomo ob spremembah	p0 novem sporazumu smo
prekinejo delo in se vra-	in dopolnitvah Pravilnika	obračunavali aprilske šti-
čajo iz dela v redno izo- upoštevali tudi to področje, pendije in razliko od 1. braževanje. Po tej zamisli Predvidevamo, da bo de- januarja do aprila. Pri tem naj bi izobraževanje v lavcu omogočeno izobraže- smo zasledovali načelo, da mladosti ne trajalo pre- vanje iz dela v primerih, naj bi noben štipendist ne dolgo, ampak naj bi raje ko gre za izobraževanje v prejemal manj kot je pre-potekalo v več zaporednih posebno zahtevni smeri, jemal lansko leto, ko je stopnjah. Pri izobraževa- kjer se nikakor ni mogoče veljal star sporazum o nju iz dela gre za menja-	izobraževati ob delu, ko	štipendiranju. Štipendi-
vanje obdobij izobrazeva—	pa za izobraževani e izven	stom na višjih m visokih
nja in dela Po pridobitvi	šolah, ki šo prejemali do-
temeljne splosne in stro-	’	“--•»**-
Učenci poklicnih šol so njem usmerjenem izobra-bili nagrajevani nekoliko ževanju. Učencem v dru~
Uspeh	Število točk po samoupravnem sporazumu	Višina štipendije din
SREDNJE SOLE		
zadosten (2)	400	1.540
dober (3)	480	1.850
prav dober (4)	590	2.280
odličen (5)	720	2.780
VISOKE IN VIŠJE SOLE		
6,0— 6,5	600	2.320
6,6— 7,2	650	2.510
7,3— 7,9	720	2.780
8.0— 8,6	800	3,090
8,7— 9,3	900	3.470
9,4—10,0	1.080	4.170
«3mp7np i7nhr9 7pupiiip uk— dutek za hitrost študija,	_	....
kovne izobrazbe naj bi se	, izoorazevame as 826 dinarjeV) gmo ta do. drugače (bolj stimulativ- gem in tretjem letmku/po-
mladi zaposlili, se ustvar-	«vnosti izvajajo med. red-	datek priznavali do prve	no). Učenci prejemajo o-	klicnih šol se bodo	šiipen-
jalno uveljavili v delu in	nim delovnim časom in tu-	valorizacije v letu 1981. Ta	snovo vsak mesec, po vsa-	dije izplačevale po	istih
samoupravljanju ter se e-	di v primerih, ko je tako	je bila izvedena 24. marca	ki redovalni konferenci,	merilih' kot doslej,
konomsko osamosvojili,	izobraževanje določeno s	in torej ni več osnove za	četrtletju, pa preostali del
Vsaka stopnja pa je sku- statutom vzgojnoizobraže- kakršenkoli dodatek izven štipendije kot razliko, ki	Marko Gorjan

Preprečevanje bolezni je boljše kot zdravljenje
Najmlajši so se nam predstavili
Te dni ste si lahko v vitrinah v avli obrata družbene prehrane ogledali zanimivo razstavo risb in ročnih del otrok, vzgojno varstvene ustanove Tončke Čečeve, enota na Mariborski cesti 43 in enote Hudinje.
Razstavo sta pripravili vzgojiteljici Koprivec Nada in Tkalčič Majda.
5-letni otroci so nam predstavili izvirne in domiselne voščilnice staršem za Novo leto, čestitke s katerimi so razveselili svoje mamice ob 8. marcu, razne izdelke iz praznih škatlic, slikarije na krožnikih.
Nadalje so nam predstavili otroci še z risbami na katerih so upodobili svoje mamice, pa motive iz narave.
Skratka imeli smo priložnost videti del tistega, kaj delajo in kako preživljajo čas v vzgojno varstvenih ustanovah otroci in moramo priznati, da so nekateri med njimi že pravi mali umetniki.
V razpravo se je vključil tudi predsednik koordinacijskega odbora sindikata EMO tov. Ervin Belak, ki nam je dal tudi nekaj vzpodbudnih napotkov, ter obljubil pomoč vseh DPO v naši delovni organizaciji.
Spregovorili smo tudi o programu naših aktivnosti v prihodnjem obdobju, med katere sodi tudi pomoč pri akciji zasaditve 88 dreves ob obletnici smrti našega dragega tov. TITA.
Marija Ademi
Žal, da znana resnica o-staja prepogosto. le parola. Zdravstveni delavci se »utapljamo« v zdravljenju obolelih in ostaja nam premalo časa za preventivne ukrepe v smislu preprečevanja bolezni, še slabše pa je pri pacientih.
Zato je pohvale vreden sklep v tozdu ERC, da bodo med delovnim časom u-vedli obvezne razgibalne ,yaje. . Delavci, zaposleni V računsko-elektronslfem centru imajo razen operaterjev, izključno sedeče delo, kar predstavlja pravi problem za mišičje ob celi hrbtenici, zlasti še, ker stoli in mize niso prilagojeni fiziološkim potrebam organizma. Poseben problem pa je delo luknjačic, ker se pridruži še nekaj škodljivih faktorjev, in sicer u-pognjena in zavita hrbtenica ter stegnjene roke, s katerimi opravljajo vedno iste ponavljajoče gibe, preveliko naprezanje vida in monotono delo. Vse to vodi do utrujenosti določenih skupin mišic, po daljšem času v kronično obolenje in celo invalidnost.
Skupini luknjačic so posvetili potrebno skrb. Pri tem delu je vsako uro predpisano 5 minut odmora, ki pa se je vse pogosteje spreminjal v odmor ra klepet. Delavke so ostajale v istem prostoru, sedele dalje, ali pa celo odmora niso koristile. Tak odmor je sicer delno zadostil težnji za psihično relaksacijo, nikakor pa ne za sprostitev utrujenih in obremenjenih mišic. Telovadba, sprostitev mišic in ■izbrane vaje za jačanje mišičnih skupin in sklepov, seveda niso nič novega in to ne samo v šolah in pri športu, ampak so v razvitih industrijskih državah že davno le del predpisanih preventivnih ukrepov.
V EMO pa je to novost, ki Smo jo zdravstveni delavci v ambulanti veselo pozdravili in se dogovorili za skupni program in kolektivno izvajanje. Fizioterapevtka je vsem zbranim demonstrirala ustrezne vaje, ki so jih vsi ponovili, tako da bi jih čimprej o-svojili. Ponavljam, da vsi, ker so sklenili, da bodo vaje opravljali vsi zaposleni, Iuknjačice pa pod nadzorom 2-krat v eni delovni izmeni.
Kot zdravnik me zlasti veseli, da ni bilo med delavci niti enega, ki bi sprejete ukrepe zavračal. Vsi so mnenja, da jim bo telovadba zelo koristila.
Doslej ni ostalo pri besedah, sklenjene ukrepe tudi izvajajo in upam, da bo ostalo tako tudi v bodoče.
V tovarni pa je še dosti tak}h del, kjer so obremenitve še večje in bi bilo še bolj potrebno razmisliti, če bi se dalo kaj ukreniti, da se te obremenitve zmanjšajo in da se prepreči obolevnost delavcev.
Odločitev delavcev TOZD ERC naj bo izziv za vse, ki smo dolžni bdeti nad zdravjem delavcev, teh pa nas je veliko in to nismo le zdravstveni delavci.
dr. Anka Resinovič
Problematika brunaric na Golteh
Ob ponovni otvoritvi zimsko-športnega rekreacijskega centra na Golteh, se je pri naših delavcih pojavilo zanimanje o možnostih koriščenja brunaric, ki jih ima naša DO na Golteh. Kljub prizadevanju nam niti za šolske zimske počitnice ni uspelo urediti nekaterih okoliščin, ki so odločilno vplivale na možnost koriščenja brunaric, o čemer dajemo v nadaljevanju obrazložitev.
Na Golteh ima naša DO dve brunarici, od katerih je bila »Jelka« v najemu najprej pri »Izletniku« in nato še pri Rdeči dvorani Velenje do septembra 1980, ko smo brunarico ponovno prevzeli v upravljanje.
Zaradi nesreče gondole februarja 1979 brunarici od takrat še nista bili koriščeni.
Pri obeh bi bilo potrebno opraviti nekaj nujnih vzdrževalnih del in temeljito čiščenje, od katerih so bila izvršena samo manjša notranja popravila ter popravilo radiatorjev v »Jelki«. Čiščenje so s prostovoljnim delom izvršili Člani kluba zdravljenih alkoholikov, delavci TOZD Posode in družbenega standarda. Večja vzdrževalna dela kot zunanji premaz brunaric, ki bi ga bilo nujno potrebno popraviti, idr. niso bila opravljena, ker v letu 1979 ni bilo planiranih sredstev za vzdrževanje brunaric.
Za objekte skupnega pomena, ki obsegajo: ogrevanje, vodovodno napeljavo, elektriko, kanalizacijo in odvoz smeti bi morali rdeči dvorani Velenje prispevati za obe brunarici 120.000,— din. Po sklepu DS DO bi se naj ena brunarica prodala, o čemer že potekajo razgovori s Telesno kulturno skupnostjo Laško in Predstavništvom »Plave lagune« v Ljubljani. Zadnji so zainteresirani za nakup ali kompenzacijo z njihovimi počitniškimi kapacitetami na severnem Jadranu. Ker gre torej samo za eno brunarico smo Rdeči dvorani plačali polovičen znesek.
Ob večkratnem preizkusu funkcioniranja centralne kurjave nam je Rdeča dvorana ogrevala brunarico samo za kratek čas (nekaj dni). Medtem so se ugotovile okvare na vodovodnem omrežju, katere je popravila »Obnova« Celje v soglasju z Rdečo dvorano Velenje.
Na dan, ko je »Obnova« Celje zaključila in predala svoja dela, je Rdeča dvorana prenehala z ogrevanjem, ker je bilo v času šolskih zimskih počitnic, torej v najhladnejših dneh. Posledice so nam lahko jasne, saj je celotno omrežje centralne kurjave in vodovoda zmrznilo.
Od Rdeče dvorane smo zahtevali vrnitev vplačanega zneska (60.000,:—din) za objekte skupnega pomena.
D. M.
TABORNIKI ODREDA DVEH LEVOV —
V PRIHODNJE VEČJA AKTIVNOST
V sredo 18. marca so se zbrali na svojem rednem letnem občnem zboru taborniki odreda DVEH LEVOV.
Kljub temu, da šteje odred veliko članov, pa udeležba na zboru ni bila kdo ve kako velika. To ni nič presenetljivega, saj se je že med letom izkazala aktivnost, oziroma neaktivnost nekaterih članov, kar pa nam vsekakor ne more biti v ponos. Zato bomo morali v prihodnje zbrati vse sile, da vzpostavimo normalne aktivnosti vseh članov odreda.
Kritično smo pregledali naše delo v preteklem letu in se dotaknili nekaterih bistvenih vprašanj.

Plan dela rekreativnega športnega društva EMO Celje v letu 1981
I.	PODROČJE DELA
1.	Množična rekreacija
2.	Tekmovalni program
3.	Organizirana rekreativna vadba
4.	Izobraževanje in u-sposabljanje kadrov
5.	Usposabljanje posameznih sekcij za samostojno delo
6.	Organiziranje tečajev
7.	Sodelovanje s pripadniki JLA ter z DO v občini Celje in izven.
1.	Množična rekreacija
Delo na množični rekreaciji bi se pretežno izvajalo posamezno znotraj TOZD. Nosilci del bi bile komisije za rekreacijo pri OOS TOZD. Množična rekreacija v TOZD bi zajemala naslednja področja:
—	organiziranje trim dneva v naravi z organizirano rekreacijo,
—	organiziranje raznih ekskurzij in izletov,
—	razna množična tekmovanja,
—	sodelovanje na trim akcijah, ki jih organizira TKS občine Celja, kot so: kolesarjenje, hoja, tek na smučeh, plavanje itd. in manifestativnih pohodih.
Na nivoju DO se organizira prvi trim teden delovne organizacije Emo.
2.	Tekmovalni program
Izvedejo se prvenstva v DO v panogah:
—	Moški: nogomet —veliki, nogomet — mali, košarka, rokomet, odbojka, kegljanje (ekipno, posamezno), šah (ekipno, posamezno), smučanje (ekipno, posamezno), namizni tenis (ekipno, posamezno), streljanje (ekipno, posamezno), igre spretnosti;
Ženske: odbojka, streljanje (posamezno), smučanje (posamezno), kegljanje (posamezno), namizni tenis (e-kipno, posamezno), igre spretnosti.
V okviru trim tedna DO se izvede prvenstvo DO v vlečenju vrvi in ribolovu. Trim teden bi se lahko financiral iz sredstev tozdov.
—	sodelovanje v vseh tekmovalnih panogah v o-kviru trim iger občine C.e-lje in občinskih lig,
—	organiziranje turnirjev v raznih športnih panogah,
—	sodelovanje na turnirjih, ki nas vabijo delovne organizacije,
—	sodelovanje na tekaških maratonih v smučanju, kolesarjenju.
3.	Organizirana vadba
Za organizirano vadbo je potrebno zagotoviti rekreacijske površine in to pretežno v zaprtih prostorih (hala Golovec, telovadnica Hudinja, kegljišče Ingrad, Golovec, Šentjur, ba-
zen Golovec, strelišče Tempo), in to:
—	120 ur hala Golovec,
—	72 ur telovadnica OŠ Hudinja,
—	104 ure kegljišče Ingrad,
—	104 ure kegljišče Šentjur,
—	72 ur kegljišče Golovec,
—	36 ur bazen Golovec,
—	240 ur strelišče Tempo.
4.	Izobraževanje in usposabljanje kadrov
V	letu 1981 mora društvo dati poseben poudarek na izobraževanju in usposabljanju kadrov za delo v društvu in samo rekreaciji v DO. Skupno z občinsko TKS je potrebno prek seminarjev in tečajev usposobiti naslednje število kadrov:
—	2 na področju organizatorja rekreacije,
—	5 za vodenje sekcij oz. rekreativnih skupin,
—	2 učitelja plavanja in smučanja,
—	9 za inštruktorje (vodje) posameznih ekip.
5.	Usposabljanje posameznih sekcij za samostojno delo
V	okviru društva trenutno bolj ali manj delujejo samostojno naslednje sekcije:
—	kegljaška sekcija,
—	sekcija Strelske družine Tempo,
—	sekcija NK Olimp,
—	sekcija tabornikov Dveh levov,
—	sekcija Planinska skupina EMO.
Ker lahko ugotovimo, da se v letu 1981 ni uredilo ničesar za organiziranje o-stalih sekcij, zato pa so obstajali objektivni razlogi, je potrebno pridobiti kadre, ki so pripravljeni na zainteresiranih področjih delovati. Istočasno pa je potrebno te kadre usposobiti za delo prek raznih tečajev in seminarjev. Samo na ta način lahko pričakujemo aktivno delo društva na vseh področjih dela, ki si ga zastavimo.
6.	Organiziranje tečajev
V	okviru društva bi se za člane kolektiva in ožje svojce organizirala tečaja v smučanju in plavanju.
7.	Sodelovanje s pripadniki JLA in delovnimi organizacijami
V	letu 1981 moramo dati poudarek na delu s pripadniki JLA, ki je bilo v letih nazaj zelo tesno. Zato bi se ob raznih praznikih, povezanih z datumi naše revolucije, organizirala razna športna srečanja. Istočasno pa je potrebno navezati tesnejše stike z ostalimi delovnimi
organizacijami v občini Celje in izven nje.
II.	PROGRAM DELA PO SEKCIJAH IN PANOGAH Kegljaška sekcija
—	prvenstvo DO (ekipno in posamezno 100 lučajev in borbene partije),
—	obč. sind. tekmovanje posameznikov in ekipno,
—	tekmovanje za trim i-gre,
—	turnir za 29. november,
—	novoletni turnir,
—	sodelovanje na turnirjih, na katere nas vabijo druge DO
Sekcija SD Tempo
1.	občinsko tekmovanje po koledarju občinske strelske zveze Celje,
a)	liga tekmovanja,
b)	obč. tekmovanje za zlato puščico,
c)	republiško tekmovanje za zlato puščico,
2.	Prvenstvo DO — e-kipno, posamezno,
3.	trim tekmovanje,
4.	udeležba na vseh razpisanih tekmovanjih in v občini in izven,
5.	strelsko tekmovanje za dan republike in dan JLA,
6.	organizirani treningi ob torkih in četrtkih v tednu.
Sekcija Planinske skupine EMO
1.	Izvedba petih pohodov in to:
—	Karavanke — Stol,
—	Karavanke — Kofce,
—	Julijske Alpe — Krn,
—	v neznano,
—	Kamniške Alpe, Savinjska planjava,
2.	Izvedba turnega smuka na Pohorju,
3.	Udeležba na spominskih pohodih:
—	po poteh I. celjske čete,
—	po poteh XIV. divizije,
Sekcija tabornikov Dveh levov
1.	Šola v naravi (postavljanje šotorov, prva pomoč, topografija in signalizacija),
2.	Usposabljanje članov za pomoč ob raznih akcijah (elementarne nesreče)
3.	Tečaji in izpiti o varstvu okolja,
4.	Pohod po poteh XIV. divizije in poteh I. celjske čete,
5.	Udeležba na orientacijskih pohodih,
6.	Pohod po poteh ob žici okupirane Ljubljane,
7.	Izleti,
8.	10-dnevno letovanje na morju
Panoga košarka
1.	Prvenstvo DO med TOZD,
2.	Trim igre (košarka, basket),
3.	Kvalitetna občinska liga,
4.	Turnir ob dnevu mladosti,
5.	Udeležba na ostalih tekmovanjih, katere prirejajo druge DO.
Panoga smučanje
1.	Prvenstvo DO — veleslalom in tek,
2.	Trim igre — veleslalom in tek,
3.	Sodelovanje ekipe EMO na tekaških maratonih,
4.	Smučarski tečaj za začetnike.
Panoga šah
1.	Prvenstvo DO ekipno,
2.	Prvenstvo DO, posamezno,
3.	Organiziranje tradicionalnega prvomajskega turnirja,
4.	Šahovska olimpiada DO Jugoslavije,
5.	Delavsko prvenstvo republike — posamezno,
6.	Sodelovanje na turnirjih ob raznih praznikih. Panoga odbojka
1.	Prvenstvo DO med TOZD,
2.	Trim igre,
3.	Turnir ob dnevu žena,
4.	Turnir ob dnevu republike,
5.	Sodelovanje na ostalih priložnostnih turnirjih, Panoga nogomet
1.	Prvenstvo DO (veliki in mali nogomet)
2.	Trim igre (mali nogomet člani, starejši člani),
3.	Kvalitetna liga (veliki in mali nogomet),
4.	Turnir v malem nogometu ob dnevu mladosti,
5.	Sodelovanje na turnirjih, katere prirejajo druge DO,
Panoga namizni tenis
1.	Prvenstvo DO (ekipno, posamezno)
2.	Ligaško tekmovanje — starejši člani, ženske Panoga hokej na ledu
1.	Tekmovanje v kvalitetni občinski ligi,
2.	memorialni turnir,
3.	prijateljsko srečanje Panoga rokomet
1.	Prvenstvo DO med TOZD
2.	Ligaško tekmovanje
3.	Sodelovanje na turnirjih, ki jih prirejajo druge DO
Trim akcije
— Kolesarjenje — ob akciji »Vsi na kolo za
zdravo telo«, 25 km,
—	Smučanje — tek na smučeh ca. 4 km,
—	Hoja — prehoditi progo v 1.30 ure in premagati višinsko razliko 400 m,
—	Streljanje,
—	Plavanje,
Program trim tedna DO (okvirni)
—	panoge od ponedeljka do petka
—	mali nogomet, odbojka, namizni tenis streljanje, košarka, šah
—	sobota: vlečenje vrvi (ribolov)
Objekti: igrišča na prostem, prostori v DO EMO, rekreativni center Griček oz, Šmartinsko jezero.
Plan stroškov
S planom stroškov je bilo predvidenih sredstev v višini 1,870.000.— din s čimer bi pokrili vsa področja dela množične rekreacije in tekmovanj. Po prvem usklajevanju na nivoju strokovnih služb je celotni program finančno zmanjšal na 615.000.— din s tem, da smo izključili med ostalim vse vire dohodkov in izdatkov za množično rekreacijo znotraj TOZD. Po sprejetju razdelitve sklada skupne porabe je dotacija RŠD Emo 297.000.— din. Dodatni vir sredstev v višini 50.000.— din je možen v primeru sklenitve pogodbe v Zavarivač Vranje o vključitvi njihovih delavcev v naš sistem tekmovanj in množične rekreacije.
Zaradi zmanjšanih virov sredstev RŠD se je pristopilo istočasno zmanjšanje sredstev, ki so na razpolago za izvršitev plana dela posameznih sekcij, panog in celotnega društva. Vodje sekcij in njihovi odbori morajo odobreno sredstvo racionalno uporabljati s tem, da so zastavljeni program izvrši po možnosti v celoti. Sredstva lastne u-deležbe in OOS TOZD so za izvedbo množične rekreacije v TOZD, s katerimi razpolaga odbor za rekreacijo TOZD potrjenem programu dela s strani OOS TOZD
OBVESTILO
Rekreativno športno društvo EMO Celje priredi 2. redni letni občni zbor članov v nedeljo 10. maja 1981 na Celjski koči.
Da bo občni zbor izzvenel v rekreativnem duhu, se udeleženci zberejo ob 7.00. uri pri gasilskem domu Pečovnik (bivši apnenik), odhod bo skupen za vse udeležence.
Zaključek zbora bo popestrilo rekreativno srečanje.
Vljudno vabljeni!
V primeru slabega vremena se občni zbor izvede v soboto 16. maja ob isti uri.
io

Šahisti Ema drugi
Te dni se je končalo ekipno sindikalno prvenstvo v šahu. Sodelovalo je 26 ekip iz celjske občine.
Tekmovanje je bilo to pot razdeljeno po nekaj letnem premoru po skupinah, to se pravi, da so bile ekipe uvrščene po kvaliteti po posameznih ligah.
Šahisti EMA so tekmovali v 1. kakovostni ligi in proti pričakovanju Zasedli odlično II. mesto. Uvrstili so se za ekipo Ingrada, katera ima v svojih vrstah najboljše sindikalne šahiste v občini.
Naši šahisti so premagali vse ekipe v svoji ligi, razen ekipe Ingrada s katero se je dvoboj končal neodločeno (2 : 2)
Vrstni red: Ingrad 21,5, EMO 21, Kovinotehna 18, PTT 15,5 Zlatarna 12, Žična in PK MS Štore 11,5, LB 1
Zadnji dve uvrščeni ekipi bosta morali v prihodnjem letu igrati v II. ligi.
Za EMO so nastopali: Franci Gazvoda, Šalih Burdevič, Srečko Oprešnik, Ilija Ivančič in Stane Pertinač.
Prve 4 ekipe so se plasirale na republiško tekmovanje, ki bo junija na Bledu. Stane Pertinač
IZOBRAŽEVANJE OB DELU IN IZ DELA
(Nadaljevanje s 7. strani)
pismenega izkaza delavca o uspešno opravljenem izpitu in izkaza strokovne službe skupnosti za zaposlovanje občine Celje, da je delavčevo izobraževanje v skladu s potrebami združenega dela.
V	začetku leta razpiše Koordinacijski odbor za štipendiranje redne kadrovske štipendije ob delu. Delavec, ki se želi izobraževati ob delu, vloži pismeno vlogo v skladu z razpisom, priložiti pa mora tudi priporočilo TOZD, da je njegovo izobraževanje v skladu s planom in potrebami TOZD. Delavec, ki so mu bile odobrene ugodnosti za izobraževanje ob delu, sklene preko oddelka izobraževanja ustrezno pogodbo, v kateri se zaveže, da bo po končanem izobraževanju delal v TOZD 'oziroma v delovni organizaciji najmanj toliko časa, kolikor je užival ugodnosti, v nobenem primeru pa ne manj kot dve leti. V primeru, da štipendist šolanje ne zaključi v predvidenem času, je dolžan povrniti stroške izobraževanja.
Delavci EMO, ki se izobražujejo ob delu, imajo pravico do študijskega dopusta z nadomestilom o-sebnega dohodka zaradi priprave in opravljanja izpitov, pravico do povrnitve potnih stroškov in dnevnic, če to zahteva oblika izobraževanja (ne velja pa to za šole, ki imajo šolanje urejeno v kraju bivanja delavca oziroma, kjer je sedež TOZD) in pravico do plačila šolnine v celoti.
V	zadnjih desetih letih opažamo postopno rast števila štipendistov ob delu. V lanskem letu jih je bilo 112, kar predstavlja slabe 3 odstotke vseh zaposlenih. To ni veliko, saj vemo, da precej delavcev opravlja dela in naloge, za katere se zahteva višja izobrazba kot pa jo ti imajo. Ne moremo biti zadovoljni z odzivom na razpise za izobraževanje ob delu na poklicnih šolah (v letu 1980 se niti en kandidat ni prijavil na 23 razpisanih štipendij za poklicne šole!). Upamo lahko, da bo letos zanimanje za te smeri in poklice večje, saj je prav z uvedbo usmerjenega i-zobraževanja omogočena večja prehodnost v okviru usmeritve in možnost kasnejšega vključevanja v zahtevnejše izobraževanje.
Marko Gorjan

Objekt v Šentjurju raste
Ni še dolgo, ko smo obiskali gradnjo naše nove tovarne v Šentjurju. Takrat smo lahko posneli le dela na površini zemlje. Bila so to zemeljska dela. Tokrat so naši fotografi društva LT obiskali Šentjur 7. aprila in že zabeležili mnogo bolj spodbudno foto serijo posnetkov, na katerih je viden napredek pri gradnji. Več o tem v eni od prihodnjih številk našega glasila.
ZAHVALA
V TOZD vzdrževanje — energetika se je 20. marca letos poslovil od svojih sodelavcev Alojz Zimšek, ki je odšel v zaslužen pokoj. Od njega so se poslovili njegovi najbližji sodelavci.
ZAHVALA
Prav prisrčno se zahvaljujem svojim sodelavcem iz TOZD energetika za da* rilo, ki ste mi ga podarili ob odhodu v pokoj, Ta mi bo drag spomin na sodelavce v EMO.
Celotnemu kolektivu EMA pa želim mnogo e-lana in uspeha v nadaljnjem vodenju kolektiva.
Alojz Zimšek
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam TOZD POSODA — montaža, za izkazano pozornost in darilo, ki mi bo drag spomin.
V naprej pa jim želim vsem v DO EMO še veliko zdravja in zadovoljstva pri delu in mnogo delovnih uspehov v letu 1981.
Karl Majcenič
naših
Spoštovani varilec - varilka
Kot vsako leto, tudi letos prirejamo delovno — proizvodno srečanje v naši delovni organizaciji. Varilci vseh tehnik naj bi se srečali na nivoju TOZD v mesecu aprilu, na nivoju DO pa v mesecu maju tega leta.
Tekmovalci se bodo pomerili samo v praktičnem delu. Za tekmovalce, ki bodo zastopali EMO na višjih nivojih tekmovanja pa bodo pripravljene primerne testne naloge
Vsak udeleženec bo prejel pismeno priznanje. Prvi trije uvrščeni v vsaki panogi bodo prejeli praktična darila. Vsi izdelki so last tekmovalca.
Prijavnice oddajte vašemu predsedniku IO OOZS in pri njih zahtevajte tudi podrobnejše informacije.
Iniciativni odbor za proizvodno-delovno tekmovanje
Kadrovske vesti
Od 1. 3. 1981 do 31. 3. 1981
Sprejeti na delo
Čuden Alojzija, Nikolič Dragica, Ristova Katarina, Starki Nada, Zdolšek Marij a* Lesičar Edvard, Markovič Radisav, Jazbinšek Igor, vsi TOZD Posoda; Stoklas Jožica, Skupne službe; Kropeč Marjan, Vzdrževanje; Rejc Marjan, Rener Darko, Grasselli Milan, vsi TOZD Kotli; Jakovljevič Ivo, Frite.
Iz DO so odšli:
Kunštek Jožica, Osek Brigita, Radivojac Mira, Rojc Rajko, Mogu Janko, Peček Roman, Colnarič Avguštin, Zelen Novo, Dizdarevič Adem, vsi TOZD Posoda; Tisanič Marica, Kanjir Stjepan, Vzdrževanje; Brina Vera, Pernic Stjepan, Djulabič Stjepan, Kolačko Vlado, Senica Vid, Sevšek Vlado, vsi TOZD Kontejner; Vedlin Bojan, Kotli; Fučkar Boris, Kotli servis; Mitrovič Boro, Maksutaj Ramiz, Alagič Mirsad, Esih Janko, vsi TOZD Odpreski; Rihter Vinko, Gaber Milan, Škorjanc Anton, vsi TOZD Radiatorji.
Upokojil se je:
Gobec Jože, TOZD Posoda.
Poročili so se:
Mitrovič Borka — Drljič, Hrženjak Marica — Bednjički, Božič Mirjana — Josipovič, vse TOZD Posoda; Pestivšek Stanka — Žaberl, skupne službe.
Prestavitev iz TOZD v TOZD
Selič Marija iz posode v skupne sl. — kontrola, Petrič Martin iz posode v skupne, sl. — kontrola, Roc Štefan iz Kontejner v kotle.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi mojega dragega očeta ZIDAR MIHAELA, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili venec, ter izrekli sožalje.
Žalujoči sin Vinko Zidar
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage mame Lucije Ferme se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Emokontejner-ki so jo spremljali na njeni zadnji poti kakor tudi za podarjeno cvetje.
Zahvala tudi OO sindikata in godbi na pihala DO EMO — Celje.
Žalujoči sin Friderik z družino
Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor.
Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje.
&Mú\PáH&0>
Naš humor
Petra so poslali y bolnišnico.
Sestra mu pokaže sobo in pomaga pri slačenju. »Imate pižamo?« ga vpraša
»Mislim, da ne. Zdravnik je rekel, da imam vnetje slepiča.«
— 0 —
»Poročen sem petnajst let in imam petnajst otrok. Ali naj o tem napišem knjigo?«
»Ne, ne, raje zvečer kdaj v postelji kakšno preberi-
Spretni prodajalec časopisov je hotel povečati svoj zaslužek, zato je stal na železniški postaji in se drl na ves glas:
»Velika goljufija! Že 47 žrtev!«
Časopisi so mu kar kopneli izpod rok.
Jože ga je tudi pravkar kupil, že čez nekaj časa pa je opazil, da je časopis štirinajst dni star. Že se je hotel pritožiti pri prodajalcu, a je ta že vpil:
»Velika goljufija! Zdaj že 48 žrtev!«
— 0 —
»Tovarišica, vaš sin me je obmetaval s kamenjem«. »Pa vas je zadel?«
»Ne, malo je manjkalo«.
»Oprostite, potem pa to ni bil moj sin«.
—	Ali že veš, da je Tone v bolnici?
—	Nemogoče! Še včeraj sem ga videl v kavarni s tisto njegovo tajnico.
—	No, saj ... videla ga je tudi njegova žena.
— 0 —
—	Uh, kakšno slabo vreme, lije kot iz škafa.
Moja žena pa je nalašč pustila dežnik doma.
—	Ne skrbi, to pa res ni tako hudo, se bo že znašla, saj lahko stopi v kakšno trgovino...
—	Saj to me ravno skrbi!...
— 0 —
Zakonca sta se sprla in že nekaj dni ne govorita. Zvečer dobi žena na nočni omarici listek z napisom: Prebudi me zjutraj ob pol sedmih!
Naslednje jutro se mož zbudi ob devetih.
Na svoji omarici pa najde na listku pripis:
Vstani, ura je že dvajset do osmih.

PREDLOG -LIKALNIK
PRIDNI ZH KAZL/KZ
MUMIJE NA POTI v
službo!
STARIH
OBLJUB
PRIČAKOVATI JE
[ DR N liti BODO VROČEKRVNI OGRELI SM
OZRAČJE... PR ŠE )/ TOPLE
* BESEDE IN
t VROČE ŽELJE...
J (TOPLINE BO DOVOLJ)
immMM
REKLAMACIJA
ñEKLñnn
NfíSR
siR/re svoje: obzorje kljub
60STEHU p/nu,,,
cUrtofi /icU, da (n /a plačilni
RANG vtfmmtnd aj lekoaJioki RING
zn PHD) PROSTORSKE STISKE SR MO S KRAT Tq
POMANJŠANO ...(BELEŽKE).. . fnn4 o—O—O---------------------------------------
Popisujte
v nase glasilo in ga (berite)
TE OGROMNE RfíZUKE MED ZnPOSLENIMI ... ZAKAJ IMAJO DELAVCI TRKO RAZLIČNE...
ODPRAVITI
MORAMO
IMAMO VSE
VEČJO ENERGETSKO STISKO. SAJ TROŠIMO A MNOGO ENERGIJE V“| 27?
POGREVANJE /J»,
PRVA TRZA
STABILIZACIJA JE DOLGOROČNA NALOGA - NADLOGA
BREZ BESED /*/ A¿¿sev/c
Modre in manj modre
Vedrost in veselost sta sonce pod katerim vse uspeva. — 0 —
Bodite med ljudmi, samo ne iščite skupine.
— 0 —
Zvezde se ne sramujejo, da se zdijo kresnice — 0 —
Prepuščene same sebi, se stvari vedno poslabšajo — 0 —
Bolje dobro obešen, kot slabo oženjen
Pismeni učijo nepismene,
»Zakaj si dva dni izostal z dela, Joža?«
»Včeraj nam je pogorel skedenj.«
»In kaj je bilo predvčerajšnjim?«
»Ja, tedaj smo pa morali še vse znositi iz njega...«
— 0 —
Delovodja opazuje svojega delavca, ki se nikakor ne more vživeti v delo.
»Opazujem vas že dalj č.asa itn mislim, da ste zgrešili poklic. Po mojem bi bili odličen tajni agent.«
»Ja, kako pa ste prišli do tega?« vpraša delavec.
»Ker ,ni sledu, da ste kaj naredili.«
— 0 —
Zdomec pride na obisk iz Nemčije k svojemu bivšemu sodelavcu, strugarju.
»Kako ti kaj gre nemščina?« ga vpraša ta radovedno.
»Ja, še kar dobro.«
»Na primer, kako pokličeš delavca, ki dela pri drugem stroju?«
»Komm her!«
»In kako mu potem rečeš naj gre nazaj?«
»Stopim k njegovemu stroju in rečem: Komm her!«
polpismeni pa oboje
»Mi daš eno cigareto?« »Nimam, me kupujem jih več.«
»Kako pa to?«
»Sklenil sem, da te odvadim kajenja.«
SREZ Besed /W /sjsEt'/c-'