NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Urednica NT Milena Bretko Poklic
ŠT. 10 - LETO 54 - CELJE, 11. 3.1999 - CENA 280 SIT
Mar ni čas pričakovanja lepši od lepote same? Marec je
e takšen. Po dolgi, sivi zimi bo zdaj. zdaj izbruhnila
lomiad. To je čas, ko se spomnimo žensk in se zahvalimo
nateram. Je pa tudi čas drugačnih pričakovanj. Delavci v
urizmu so v pričakovanju poletne sezone. Ta teden so
l^činoma zbrani na sejmu Alpe Adria v Ljubljani, veliko
Je tudi s celjskega območja (o tem na strani 15 v
irispevku Celjski turisti na ljubljanskem sejmu). Se bodo
ijihova pričakovanja uresničila? Da bi se jih le čimvečl
felikih in malih, njihovih, vaših in naših.
KOVINOTEHNO
LAHKO REŠI LE
KOVINOTEHNA
Leto 1999 bo odločilno. Bo nujna kadrovska okrepitev prišla iz
Kovintradea? intervju s predsednikom uprave Kovinotehne Sašo Geržino na strani 7.
Elita v ritmu
valčka l
izdajaika
na zapestju
Ure govorijo o tem, kdo smo, kaj smo in kam hočemo. Reportaža na strani 17.
Goljufije s kroglico
Primitivna igra je na sejmu rabljenih vozil privabila številne igralce. Stran 30.
valčkov večer v Celjski
kroniki na strani 48.
Dva konca za eno pot
Rokometašem Celja Pivovarne Laško
ni uspel preboj v finale Lige prvakov.
Kako naprej? Stran 19.
2
DOGODKI
Solze za žalskim
Kmetijstvom
Letošnjo sezono hmelja bo v Spodnji Savinjski dolini reševala Perutnina Ptuj
če je še v petek, na zboru
delavcev v Arji vasi kazalo,
da je za žalsko Kmetijstvo
vendarle še nekaj upanja, je
od začetka tedna jasno, da
bo podjetje zagotovo šlo v
stečaj. Glede na razplet do-
godkov in odločitve kmetij-
skega ministrstva so v Žalcu
sedaj še bolj trdno prepriča-
ni, da gre v primeru Kme-
tijstva za politično likvida-
cijo.
Predstavniki ministrstva za
kmetijstvo so se namreč v po-
nedeljek sestali na Ptuju s
stečajnim upraviteljem Zlat-
kom Hohnjecem, ki naj bi
vodil stečajni postopek v
Kmetijstvu, in vodstvom ptuj-
ske Perutnine ter sklenili, da
bo Perutnina Ptuj kot najem-
nik v času stečaja organizira-
la letošnjo pridelavo hmelja
in jo tudi plačala. To pomeni,
da je uvedba stečaja le še
vprašanje dni, pomeni pa tu-
di, kot trdi vodja pitališč v
Kmetijstvu in predsednik re-
publiškega sindikata kmetij-
ske in živilske industrije
Srečko Čater, da je bil stečaj
podjetja načrtovan, da je mi-
nistrstvo za kmetijstvo na-
merno zavlačevalo z iska-
njem načina, kako rešiti le-
tošnji pridelek hmelja v doli-
ni, in da je bil celotni scenarij
izdelan tako, da si hmeljišča
razdelijo savinjski kmeti. Po
Čatrovih informacijah naj bi
se namreč na Ptuju tudi dogo-
vorili, da bodo hmeljišča še
letos razdelili, v Kmetijstvu
pa naj bi ukinili tudi živinore-
jo.
Prepričanje, da je stečaj
Kmetijstva posledica politič-
nih spletk, se je kot rdeča nit
vleklo tudi na petkovem zbo-
ru delavcev v Arji vasi, na
katerem je predsednik uprave
družbe Rudi Janežič ob že
znanih dejstvih nekajkrat
poudaril, da bi lahko sami
reših letošnjo sezono hmelja,
če bi jim Banka Celje takoj
sprostila blokado žiro raču-
na. Delavci, ki so večinoma
nemo zrli v tla, le tu in tam si
je kateri skrivaj obrisal solzo,
so kljub vsemu skleniU, da
bodo takoj pričeli s priprava-
mi na sajenje hmelja, kar so v
ponedeljek tudi naredili.
Sklenili so tudi, da bodo od
ponedeljka varovali hmeljiš-
ča, da jih ne bi prevzeli veliki
savinjski kmeti, vendar se je v
preteklih dneh pokazalo, da
so varovanja bolj potrebni ži-
vina in stroji, saj so ponoči s
posestva začele izginjati naj-
različnejše stvari. Delavci so
zato uvedli tudi nočno de-
žurstvo, rajonski policisti pa
so okrepili patrulje.
JANJA INTIHAR
Foto: SHERPA
Tik pred zaključkom re-
dakcije smo izvedeli, da je
Slovenska zadružna kmetij-
ska banka, ki je ena od up-
nic Kmetijstva Žalec, že
predlagala uvedbo stečaja.
Po zboru je kakšnih trideset delavcev žalskega Kmetijstva
demonstriralo pred upravno stavbo Banke Celje na Vodnikovi
ulici, saj so bili prepričani, daje celjska banka edini krivec za
propad njihovega podjetja. Le kakšen bi bil napis na transpa-
rentu, če bi protestirali danes?
Oživljen 8. marei
če je zadnjih nekaj let v
Sloveniji že kazalo, da med-
narodni dan žensk 8. marec
počasi odmira, da ga Sloven-
ke pač ne potrebujejo več (?)
in ga zato tudi ne praznuje-
jo, je bilo letos drugače.
Če na našem območju po-
gledamo samo v dve občini, v
Celje in Žalec, sta dvorani,
kjer so pripravili osmomar-
čevski prireditvi, dobesedno
pokali po šivih. Zlasti zanimi-
vo je bilo v Celju, kjer so prire-
ditev v veliki dvorani Narod-
nega doma, pripravile 4 mest-
ne svetnice. Janja Romih,
Mojca Jereb Kosi, Vladimira
Skale in Beata Kanduti Šu-
mej so večer zasnovale kot
praznično družabno delovni
preplet razmišljanj o ženski.
In v želji, da bi se v Celju
sčasoma oblikovala nekakšna
fronta ženske solidarnosti, ki
bo strpno in premišljeno, a
hkrati neprestano in neutrud-
no reševala drobne, za vsak-
danje življenje pa zelo velike
stvari, strahoma pričakovale
odziv. In ta je bil resnično
odmeven! Do zadnjega kotič-
ka napolnjena velika dvorana,
skupaj z balkonom, je ponudi-
la prostor vsaj tristotim, ki so
z veseljem prisluhnili malč-
kom iz celjskih vrtcev Tončke
Čečeve in Anice Černejeve,
Mateji Žvižej iz KUD Alme
Karlin in Hajdi ter pozdravili
Ignovo plesalko. Nad priredi-
tvijo, dopolnjeno z atraktivni-
mi svetlobnimi efekti in glas-
benimi vložki, je režijsko bde-
la Vladimira Skale.
Ženske (in nekaj moških) so
prireditev zvečine pozdravile
in pobudo svetnic, da bi se
dobivale večkrat, v manjših
skupinah, zbranih okoli posa-
meznih aktualnih vprašanj,
potrdile tudi s tem, da se je v
skrinjici ob izhodu iz dvg
nabralo kar precej listjf
njihovimi naslovi.
Prihodnjič torej v ^
skupini - brez mize z bc
pogostitvijo, ki so jo svei
tokrat lahko ponudile zg
radodarno naklonjen,
sponzorjev - a z zavzeto 1
do o malih težavah ve
razsežnosti našega vsakd
ka. »Ne samo ženskega,]
kor! Našega skupnega,« c
varjajo svetnice tistim s^
kolegom, ki so v torek zv
kar malce zaskrbljeno sp
vali, kako, za božjo voljo
se pa zdaj v Celju organiz
moški.
- I. STAME
Epidemija se umirja
v celjskem zavodu za zdravstveno varstvo ugotavlj;
da val epidemije prehladnih obolenj nekoliko pojenji
vendar je še vedno bolnih kar precej ljudi.
Zato opozarjajo, da se je treba še naprej držati ukrepov
preprečevanje prehladnih obolenj. Samo februarja je
Celjskem zbolelo več kot pet tisoč ljudi, kar je več ko
preteklih letih, poleg tega pa je letos pri mnogih prišlo
zapletov, zlasti na spodnjih dihalnih poteh.
Zaradi umirjanja epidemije prehladnih obolenj so od po
deljka, 8. marca, spet dovoljeni obiski v celjski bolnišnici.
Denar za stranke, liste in
svetniške skupine
Financiranje političnih
strank in list volivcev ter
svetniških skupin Mestnega
sveta Mestne občine Celje bo
občinsko blagajno letos olaj-
šalo za 26,5 milijona tolar-
jev. Koliko bodo za svoje de-
lo v mestnem svetu plačani
svetniki in kolikšne bodo
plače podžupanov v Celju,
pa bo znano konec meseca.
Iz občinske blagajne so poli-
tične stranke in liste voUvcev
financirane na osnovi prejetih
volilnih glasov, to pa pomeni.
da bo LDS mesečno prejemala
384 tisoč, SLS 382 tisoč, SDS
145 tisoč, ZLSD 115 tisoč in
SKD 76 tisoč tolarjev, zneski
za Nestrankarsko listo Celja,
Zelene Slovenije, Celjsko
neodvisno listo. Neodvisno li-
sto Mladi za mlade in DeSUS
pa se bodo vrteli med 13 in 38
tisoč tolarji.
Skupine svetnikov bodo za
vsakega člana mestnega sveta
prejemale po 30 tisoč tolarjev,
kar mesečno znaša 990 tisoča-
kov. Preračunano po strankah
oziroma listah volivcev pa to
pomeni za svetniško skupino
LDS 300 tisoč, za SDS 180
tisoč, za ZLSD in SLS po
tisoč, za DeSUS, SKD inN
visno listo Mladi za mlad
60 tisoč in za Nestranka
Usto Celja, Zelene Sloveni
Celjsko neodvisno listo p
tisoč tolarjev mesečno.
Plača župana je zakoi
določena in skupaj s stiH
cijo za celjskega znaša t
580 tisoč tolarjev brutc
višini plač za podžupani
ne sme presegati 80 od:
kov županove plače, in p
lu svetnikov za delo v n
nem svetu, pa bodo ce
svetniki razpravljali ^
meseca.
Letica med Velenjčani
v velenjski glasbeni šoU so bila konec minulega tedna pomen-
kovanja z dr. Slavenom Letico, nekdanjim osebnim svetovalcem
dr. Pranja Tudmana. Z Letico se je pogovarjal dr. Ciril Ribičič,
konstruktivno duhovičenje pa je dalo slutiti, da je hrvaška
zasebna javnost precej drugače orientirana kot njihova hadeze-
jevska politična elita glede vprašanj odnosov s sosedi, še zlasti
glede odnosov s Slovenijo. Letica je menil, da so pereča vprašanja
bolj sredstvo za politične medigre ter predvolilni material, kot pa
resna vprašanja za sožitje med sosedama. (J.M.)
Tik pred podpisom moratorij
Ustavno sodišče RS je februarja spre-
jelo sklep o zadržanju treh členov no-
vele zakona o lokalni samoupravi, s
tem pa so občine, ki še nimajo podpisa-
nih sporazumov o delitvi premoženja
nekdanje skupne občine, spet brez za-
konskih osnov, na katerih bi temeljili
njihovi sporazumi.
Mednje sodi tudi nekdanja celjska obči-
na oziroma njene tri pravne naslednice;
Mestna občina Celje ter občini Štore in
Vojnik. Po besedah načelnice premoženj-
sko pravne službe Mestne občine Celje
Darje Pavlina so vsi trije župani svoja
stališča glede delitve premoženja že skoraj
v celoti uskladili in bili tik pred podpisom
sporazuma, zdaj pa je zadeva spet v mr-
tvem teku. Za razdelitev nekdanjega skup-
nega celjskega premoženja sta sicer prak-
tično pripravljena dva sporazuma. Prvi, ki
so se ga lotili takoj po reformi lokalne
samouprave pred petimi leti, je sicer manj
usklajen kot zdajšnji, ki je temeljil na
določilih novele zakona o lokalni samou-
pravi. Vsi trije župani se bodo ponovno
sestali po 15. marcu, najverjetneje pa bo-
do z delitvijo premoženja počakali do
končne odločitve ustavnega sodišča oziro-
ma dotlej, da bodo spet znane jasne osno-
ve za sklenitev sporazuma.
Zanimivo je še to, da morajo sporazum
o delitvi nekdaj skupnega celjskega pre-
moženja najprej skleniti trije partnerji;
celjska, štorska in vojniška občina, ki so
nastale leta 1994, šele kasneje pa bo Obči-
na Vojnik lahko urejala delitev premože-
nja z novonastalo Občino Dobrna, ki se je
izločila oziroma osamosvojila lani. IS
Če pustimo ob strani vse neprijetnosti,
ki jih občinam prinaša nesklenjen spo-
razum o delitvi premoženja, je za obča-
ne najhujše morda prav dejstvo, da mo-
rajo za vsak promet z nepremičninami
oziroma že uskladitev stanja dobiti so-
glasje vseh treh županov. V Celju imajo,
konkretno samo za stolpnico v Kraig-
herjevi ulici 6, kjer želijo lastniki stano-
vanj vpisati svojo etažno lastnino, pri-
pravljeno kakšnih 15 centimetrov debe-
lo mapo vlog. Vsako podpisano vlogo
mora občan overoviti še pri notarju,
trenutno namesto ene seveda kar tri!
Zalitevajo regres
in priliranke
v torek, 9. marca, so se na
Vrhniki sestali sindikalni
zaupniki Industrije usnja
Vrhnika s predstavniki
branžnega sindikata tekstil-
no predelovalne usnjarske
industrije in regijskimi sin-
dikalnimi sekretarji. Delavci
želijo izterjati neizplačan re-
gres, ki znaša 56.400 tolarjev
na posameznika.
Industrija usnja Vrhnika
zaposluje 1840 delavcev, od
tega so razvrstili na čakanje
330 delavcev v šoštanjski
enoti. Po besedah Rezke Ra-
dovan, sindikalne zaupnice
delavcev šoštanjske tovarne
usnja, bo 29. marca potekel
rok za priglasitev terjatev, za-
to morajo kot upniki pohiteti.
»Ker smo imeli v šoštanjski
enoti za 10 odstotkov nižje
plače kot v enoti na Vrhniki,
smo od vodstva zahtevali'
dokazila o tem, ali so
sploh plačevali po kolek''
pogodbi,« je še dejala
vanova. Številni šoštafl
usnjarji so varčevali v in"
banki Industrije usnja if
hovi prihranki, gre za pri|
no 5 milijonov tolarjeV'
zdaj pristali pod prisilno"!
vo na Vrhniki. Ta denarji'
ci hočejo izterjati. Direl^'
Industrije usnja Vrhnika''
Izidorja Derganca pričal^^
v Šoštanju prihodnji
»Od 1. marca je na
vseh 330 zaposlenih
štanjske enote, približno H
vico so poklicali nazaj na"
Ta čas dela 166 delavcev,
dar se njihovo število vsal^^
zmanjšuje, ker so dol",
dela že zaključena,« j^
dala Radovanova.
DOGODKI
3
Sošlanjska šola poka,
svetniki še ne vedo
Bi gradili manjšo nadomestno šolo ali večjo šolo, ki bi lahko sprejela
šolarje iz vse občine?
Osnovna šola Bibe Roec-
j njen najstarejši del je
jf 112 let, poka in se
ffeza zaradi posledic ru-
'fjenja in starosti. Poš-
jjbe so tako hude, da ji je
radbeni inštitut pripisal
porabno dovoljenje le še
P leta 2001, potem pa bo
jrnost otrok in učiteljev
' prašljiva. Šoštanjski ob-
juski svetniki za zdaj še
fvedo, ali bi bila bolj smi-
jliia gradnja manjše na-
omestne šole ali pa bi se
itiii dražjega projekta -
adnje šole, ki bi bila do-
,lj velika za vse šoštanj-
lešolarje in bi nadomesti-
obe matični šoli.
Osnovno šolo Bibe Roecka
biskuje 409 učencev, Os-
lovno šolo Karla Destovni-
laKajuha 513 učencev, obe
)a imata še po dve podruž-
niJtiišoli. Občinski svet je v
prejšnji zasedbi, bilo je av-
gusta lani, sklenil, da bodo
pričeli z aktivnostmi za iz-
gradnjo nove šole, ki naj bi
že v šolskem letu 2001-2
sprejela vse otroke iz obči-
ne, razen tistih, ki bodo v
prvi triadi devetletke obi-
skovali pouk v podružnič-
nih šolah. Po izračunih stro-
kovnjakov iz gradbenega in-
štituta sanacija OŠ Bibe
Roecka sploh ne bi bila ra-
cionalna, saj bi stala prib-
ližno toliko kot novograd-
nja. In ker bi tudi v OŠ Karla
Destovnika Kajuha potrebo-
vali dodatne prostore za de-
vetletno šolanje, je prejšnji
občinski svet zagovarjal
gradnjo večje šole, ki bi
vsem otrokom ponudila
enake pogoje izobraževa-
nja.
Občinski svet v novi sestavi
se je minuli teden seznanil z
informacijo o načrtovanem
šolskem projektu, vendar
dokončne odločitve o eni ali
dveh šolah, ni sprejel. Poča-
kali bodo na strokovna mne-
nja, predvsem na mnenje mi-
nistrstva za šolstvo. Izračuni
o vrednosti naložbe še niso
izdelani.
Kaj menita o eni šoli za ves
Šoštanj ravnatelja obeh os-
novnih šol? Darko Menih,
ravnatelj OŠ Karla Destovni-
ka Kajuha, je poudaril, da
tudi njihovo šolo, stara je 95
let, razjeda zob časa, ob
uvedbi devetletnega progra-
ma pa bi potrebovali ne le
dodatne prostore, temveč tu-
di specializirane učilnice:
»Šoštanj si zasluži novo so-
dobno šolo, hkrati pa vemo,-
da so velike šole, ki imajo
nad 30 oddelkov, težje ob-
vladljive.« Ravnateljica OŠ
Bibe Roecka Vida Rudnik
gradnji velike šole ne nas-
protuje, vendar je poudarila,
da bi morali razredno in
predmetno stopnjo nujno lo-
čiti zaradi varnosti manjših
otrok, lažje obvladljivosti
šolskega prostora in dela.
Ministrstvo za šolstvo in
šport bo javni razpis za pri-
dobitev denarja za sofinanci-
ranje naložbe v novo šolo
objavilo predvidoma že ta
mesec in občina ga ne sme
zamuditi, ker bi naslednji
vlak ujela šele čez pet let.
Občina se bo prijavila na raz-
pis, o velikosti šole pa se
bodo svetniki odločili kasne-
je. Tudi sicer so občinski
svetniki z delom v veliki za-
mudi. Na prvi redni seji so se
namreč sestali šele v začetku
marca, imenovali podžupa-
ne in občinske komisije,
medtem ko so svetniki pone-
kod sprejeli že občinske pro-
račune.
mmmmmm ksenua lekič
Sporni podžupani
I Tudi po drugem poskusu v
jicu še vedno nimajo urad-
I imenovanih podžupa-
>v, Potem, ko na eni prejš-
ih sej niso sprejeli statu-
mega sklepa, je v četrtek
nanjkal en glas za sprejem
atuta.
Že takoj na začetku razpra-
ve namreč Jurij Blatnik v
tienu SDS in SKD vložil
landma, po katerem naj bi
'čina namesto treh imela le
»fga podžupana. Amandma
'utemeljevali s tem, da je
1 tudi v bivši, večji žalski
'čini samo en podžupan, da
J z manjšim številom po-
^upanov manjša obremeni-
proračuna, in da so trije
"džupani samo izpolnitev
^Panove koalicijske pogod-
da torej ne gre za realne
otrebe, temveč za političen
redlog.
^^Pan Lojze Posedel je ta-
°o amandmaju kot o statutu
^^dlagal tajno glasovanje, s
"^^r se opozicijski social-
demokrati in krščanski de-
mokrati najprej niso strinja-
li. Po odmoru so se odločili,
da bodo vseeno sodelovali v
glasovanju. Po izvedenem
glasovanju se je izkazalo, da
je bilo za predlagani amand-
ma o enem podžupanu 10
svetnikov, torej amandma ni
bil sprejet. Kljub opozorilom
župana, da je statut pomem-
ben za normalno delo občine
in kljub prošnjam, naj svetni-
ki preudarno odločajo pri ob-
krožanju predloga, je za spre-
jem statuta glasovalo 18 svet-
nikov, 9 jih je bilo proti, ena
glasovnica pa je bila neveljav-
na. S tem statut ni dobil po-
trebne dvotretjinske večine
in ni bil sprejet. Kljub temu
pa je župan Posedel že minuU
četrtek napovedal, da bo v
začetku tedna sklical vodje
poslanskih skupin in pred-
stavnike strank, da bodo obli-
kovali odbore, ki so potrebni
za normalno delo občine.
US
Sprefem statuta,
poslovnika, komisij
Na tretji seji občinskega
sveta občine Prebold so
svetniki obravnavali in
sprejeli statut občine. Prav
tako so potrdili poslovnik
občinskega sveta, nato pa
imenovali več odborov,
med njimi tudi odbor za 9-
letno osnovno šolo in od-
bor za kulturni dom.
Poleg odborov so'svetniki
imenovali še komisijo za
oceno škode po elementar-
nih nesrečah in komisijo za
grb, zastavo in občinski
praznik. Sprejeti statut med
drugim določa, da lahko
ima občina več podžupanov
in da občina Prebold ne bo
imela krajevnih skupnosti.
temveč devetčlanske krajev-
ne odbore v devetih nase-
ljih. Krajevni odbori so pos-
vetovalna telesa občinskega
sveta, zato jih na predlog
občanov, političnih strank
in drugih imenuje občinski
svet. Predsednik KO Kaplja
vas je Anton Toman, KO
Matke Vili Tominšek, KO
Šešče Franc Uranjek, KO
Prebold-Na Zelenici Milan
Radelič, KO Prebold-Center
Leon Brodar, KO Dolenja vas
Tine Vošnjak, KO Latkova
vas Janez Jager, KO Marija
Reka Andrej Zagožen in
predsednik KO Sveti Lo-
vrenc Bogdan Kočevar.
T. TAVČAR
Obljubljena pomoč občinam
Prejšnji teden je Vlada RS sprejela sklep, po katerem bo za
delo občin, ki s svojimi sredstvi ne pokrivajo tri četrtine
primerne porabe občin, letos zagotovila 1,4 milijarde tolar-
jev pomoči.
V Sloveniji je" do državne pomoči upravičenih 41 občin, med
njimi pa jih je tudi 8 s širšega celjskega območja. Do denarja, ki
bo pokril razliko med v občinah zagotovljenimi prihodki in
100-odstotnim deležem primerne porabe občin, so upravičeni v
občinah Dobrna, Vitanje, Dobje, Kozje, Bistrica ob Sotli,
Ljubno, Luče in Solčava.	. ,	""
posvetu
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
Monica bogata in
slavna
Monica Lewinsky, glavna
akterka t.i. afere Sexgate, je
v televizijskem intervjuju,
ki ga je gledalo od 40 do 70
milijonov ljudi, prvič javno
spregovorila o svojem raz-
merju z ameriškim predsed-
nikom Clintonom. O nju-
nem odnosu sicer ni poveda-
la nič kaj bolj pikantnega,
kar ne bi vsa svetovna jav-
nost že vedela, je pa zato
razkrila še nekaj podrobno-
sti iz svoje zasebnosti.
Tako je izdala skrivnost, da
je v času, ko se je dobivala s
Clintonom, imela še enega
moškega, s katerim je celo
zanosila in potem naredila
splav. Poleg tega je pred »igri-
cami« s predsednikom, že
imela razmerje s poročenim
moškim. Razkrila pa je tudi,
da je med procesom večkrat
pomislila na samomor. Kar
Clintona tiče, je povedala, da
je bila zaljubljena vanj in da je
jokal, ko sta se razšla. Najbolj
znana pripravnica na svetu je
za intervju dobila 600 tisoč
dolarjev, skoraj sočasno z
njim pa je izšla tudi (njena)
knjiga z naslovom Monicina
zgodba. Napisati ji jo je poma-
gal Andrew Morton, avtor bio-
grafije o princesi Diani. Knjigo
po 25 dolarjev so natisnili v
450 tisoč izvodih, menda pa je
zanimanje zanjo takšno, da en
ponatis zagotovo ne bo dovolj.
Za umor V plinsko
celico
Ameriško in svetovno,
predvsem pa nemško jav-
nost, je razburila novica o
usmrtitvi 37-letnega Nemca
Walterja LaGranda. Usmrti-
tev se je zgodila v ameriški
zvezni državi Arizona in to
na enega najbolj krutih na-
činov: obsojeni se je namreč
kar 18 minut dušil v plinski
celici, preden je umrl.
Usmrčeni se je za ta način
smrti odločil, ker je menil, da
se bo zaradi krutosti metode
izognil usmrtitvi. Pomagali ni-
so niti pozivi Mednarodnega
kazenskega sodišča v Haagu, pa
pozivi nemške vlade in številne
peticije. Walter LaGranda je
leta 82 skupaj z bratom Karlom
izvedel rop banke in pri tem je
bil do smrti zaboden njen di-
rektor. Hudo poškodovana je
bila še ena uslužbenka, ki pa je
preživela. Walterjevega leto
dni mlajšega brata Karla so z
injekcijo usmrtili teden dni
prej. Nemčija je zaradi barbar-
ske usmrtitve močno kritizira-
la ZDA in jo obtožila, da krši
mednarodne sporazume. Poleg
tega sta brata LaGranda, ki sta v
ZDA prišla kot otroka, zadržala
nemško državljanstvo. In kljub
temu, da je tožilec iz Arizone
ob njuni aretaciji leta 82 vedel
za to, oblasti vse do leta 92 niso
obvestile lokalnega nemškega
konzulata o njuni aretaciji in
obsodbi.
Zacetekprocesa
proK Šakicu
v Zagrebu se je začelo so-
jenje Dinku Šakiču, nekda-
njemu poveljniku koncen-
tracijskega sodišča Jaseno-
vac, a so ga zaradi njegove-
ga slabega zdravstvenega
stanja prekinili. 77-letnega
Šakiča, ki je obtožen vojnih
zločinov proti civilnemu
prebivalstvu, so iz zagrebš-
kega okrožnega zapora pre-
peljali v bolnišnico Rebro.
Da se je prvi tovrstni proces
v samostojni Hrvaški lahko za-
čel, je tožilstvo 35 strani dolgo
obtožnico sestavljalo kar pet
mesecev. Pri tem je zaslišalo
46 prič; mnogi od njih so pre-
živeli morije v Jasenovcu. Ob-
jektivnost procesa bo resen
preizkus za hrvaško državo,
znano po njeni fašistoidni vlo-
gi med drugo svetovno vojno.
Predstavniki židovskih organi-
zacij, ki se udeležujejo proce-
sa, svarijo pred morebitnimi
večkratnimi preložitvami so-
jenja, ki bi pomenile, da Hr-
vaška še ni zrela za fair proces.
Dvom v poštenost jim vzbuja
tudi odločitev o izpustitvi Ša-
kičeve žene Nade, paznice v
taborišču Jasenovac, zaradi
pomanjkanja dokazov. Šaki-
čeva sta se kot mnogi nacisti
po vojni preselila v Argentino,
kjer sta mirno živela vse do
lanskega junija, ko je Dinko v
nekem intervjuju, »pomoto-
ma« razkril svojo preteklost.
Jorg Haider deželni
glavar?
Na avstrijskih Koroškem,
Salzburškem in Tirolskem
so bile deželnozborske voli-
tve. Največ sprememb bo na
Koroškem, kjer so socialde-
mokrati izgubili vodilno
mesto, ki so ga zasedali kar
57 let. Tako ima vodja desni-
čarske svobodnjaške stran-
ke Jorg Haider velike mož-
nosti, da spet postane koroš-
ki deželni glavar.
To delo je že opravljal od
leta 89 do 91. Tudi Slovencem
dobro znani svobodnjak Hai-
der bo torej po osmih letih
premora najverjetneje spet se-
del na glavarski stolček v Ce-
lovcu. Izidi volitev kažejo, da
so svobodnjaki na Koroškem
dobili dobrih 42 odstotkov
glasov, kar je skoraj devet od-
stotkov več kot na volitvah
pred petimi leti. Socialdemo-
krati so zbrali 33 odstotkov
glasov - štiri odstotke manj kot
ob prejšnjih volitvah in naj-
manj po drugi svetovni vojni.
Njihova koalicijska partneri-
ca, Ljudska stranka je dobila
20 odstotkov glasov. Koalicija
Demokracija 99, v kateri je
tudi slovenska Enotna lista, se
ne bo prebila v deželni zbor,
saj je zbrala le dobre tri od-
stotke glasov. Jorg Haider je
volilni uspeh svoje stranke na
Koroškem utemeljil z beseda-
mi: »Rdeči in črni na Koroš-
kem po moji odstavitvi leta
1991 niso dovolj dobro pazi-
li«. Haider v deželnem zboru
ne bo imel absolutne večine
in bo moral poiskati koalicij-
skega partnerja, kar bo vpli-
valo tudi na odnose v zvezni
vladi na Dunaju.
Kakšne so potrebe po stanovanjih?
svet Občine Bistrica ob
je na petkovi seji dal soglasje k
^3tutu OKP Rogaška Slatina, se uk-
z osnutkom občinskega statu-
jj' določil nove cene pokopaliških
I ^itev ter del seje namenil tudi sta-
fp^^i^jski problematiki.
L^ hitrem postopku je svet sprejel
[ o spremembi in dopolnitvi odlo-
L ° ustanovitvi OKP Javnega podjetja
[JJ^^unalne storitve Rogaška Slatine,
^ soglasju k statutu OKP Rogaš-
kot P^ je imel enake pripombe
Upi	občinski sveti z območja
igj^^^nje občine Šmarje pri Jelšah, to-
Igj^ ^ 43. in 45. člen. Na dnevnem redu
bila tudi osnutek občinskega
statuta in osnutek poslovnika občinske-
ga sveta Občine Bistrica ob Sotli. Ob
nekaterih manjših pripombah na statut
so bili svetniki tudi mnenja, da naj bi
župan sklical sejo sveta najmanj osem
krat letno in ne najmanj štiri krat, kot je
zapisano v osnutku.
Celjski Izletnik namerava propadajoči
Motel Trebče v kratkem prodati, zato
ima interes, da kupi tudi pripadajoče
funkcionalno zemljišče, ki je v lasti
Občine Bistrica ob Sotli. V zvezi s proda-
jo te zemlje je svet pooblastil župana
Jožefa Pregrada, da se z Izletnikom do-
govori o ceni in ostalih pogojih prodaje.
Občinski svet je v petek določil nove
cene pokopališkim storitvam. Cene
vseh teh storitev so po novem višje,
spremembo pa je narekovala ekonom-
ska nuja, saj se te cene že nekaj let niso
spremenile.
V kratkem bo Občina Bistrica ob
Sotli v sredstvih javnega obveščanja
pozvala vse tiste občane, ki jih tare
stanovanjska problematika, naj te po-
trebe predstavijo. Na tak način bodo v
občini lažje reševali stanovanjske
probleme, ker bodo imeli na voljo tudi
podatke o tem, koliko je potreb po
neprofitnih in koliko po socialnih sta-
novanjih. Gre zgolj za informativno
zbiranje potreb za kasnejše načrtova-
nje in javni razpis.
M. AGREŽ
□
POOOPKI
Želeni proti Zelenim
Bodo celjskemu notarju Marku Finku odvzeli licenco?
Politična stranka Zeleni
Slovenije, ki jo vodi Miha
Jazbinšek, je ministru za
pravosodje Tomažu Maruši-
ču poslala zahtevo po uvedbi
diciplinskega postopka zo-
per celjskega notarja Marka
Finka in po odvzemu notar-
ske licence. Finku očitajo
kaznivo dejanje ponareditve
uradne listine, s tem ko je
potrdil avtentičnost kongre-
sa stranke Zelenih Slovenije
decembra lani v Laškem.
Kongres je bil po mnenju
Jazbinškovih Zelenih nelega-
len. V Laškem naj bi ga na-
mreč sklicala skupina bivših
članov stranke in njihovih
simpatizerjev, ki naj ne bi
imeli glasovalne pravice, po-
leg tega pa naj bi bil kongres
voden tudi v nasprotju s statu-
tom stranke. V Sloveniji tre-
nutno delujeta dve stranki Ze-
lenih Slovenije, ki druga dru-
ge ne priznavata, vsaka zase
pa trdi, da je legitimna. Zelene
Slovenije navzven zastopa in
predstavlja dvojno vodstvo,
vsako zase pa je prepričano,
da je legitimno.
Kot kaže, se je celjski notar
Marko Fink po naključju ozi-
roma po svoji dolžnosti znašel
med dvema mlinskima kam-
noma le kot sodelujoči na
kongresu Zelenih Slovenije v
Laškem. Predsednica Zelenih
Slovenije, izvoljena na kon-
gresu v Laškem, Franja Šilih
zavrača vse očitke o neligitim-
nosti in neveljavnosti tega ta-
koimenovanega »kvazi« kon-
gresa, ki so ga Jazbinškovi Ze-
leni poimenovali tudi srečanje
»mrtvih duš«. »8. kongres v
Laškem je bil sklican povsem
legalno, za kar imamo vse po-
trebne dokumente. Notar Fink
je zgolj na naše povabilo pri-
sostvoval kongresu in zapiso-
val ugotovitve kongresa, na
katerem sem bila legitimno iz-
voljena za predsednico stran-
ke,« je še dodala ŠiHhova.
Generalni sekretar Zelenih
Slovenije, ki jih vodi Miha Jaz-
binšek, Božo Dukič kongres v
Laškem označuje za shod nek-
danjih funkcionarjev stranke,
avtentičnost kongresa pa je z
overovitvijo potrdil notar Fink.
S tem je po Dukičevem mnenju
storil več nepravilnosti. Med
drugim mu očitajo, da je overo-
vil kongres, ki je bil izpeljan v
nasprotju s statutom stranke,
kar po Dukičevem mnenju po-
meni. da je bil notar Fink »za-
veden in je malomarno opravil
svoje delo, če pa je vedel za
dejansko stanje skupa in je
kljub temu opravil overovitev,
pa je sodeloval pri zavajanju
javnosti in državnih organov o
pristnosti kongresa.«
Kdo ima prav in katera poli-
tična stranka Zelenih Sloveni-
je je legalna, bo moralo odlo-
čiti sodišče, razsoditi bo treba
tudi o tem ali je celjski notar
Marko Fink, ki je zgolj oprav-
ljal svojo dolžnost, storil na-
pako. Ker z očitki ni bil oseb-
no seznanjen, zadeve ni želel
komentirati. Pojasnil je, da
notar le ugotavlja in zapisuje
ugotovitve predsedujočega
skupščini, v tem primeru kon-
gresu, tako glede sklepčnosti
kot glede sprejetja oziroma
zavrnitve sklepov. Dodal je še,
da je notar na zahtevo stranke
dolžan prisostvovati kongre-
su, zato meni, da v tem prime-
ru ni storil ničesar, kar ga ob-
tožujejo in kar ne bi bilo v
njegovi pristojnosti.
fwiii?«iiiaiiiimwi SM
Avto-remontna
stroka in motoristi
Na 13 tisoč kvadratnih me-
trih razstavišč Celjskega sejma
je minister za promet in zveze
mag. Anton Bergauer včeraj, v
sredo, odprl 10. sejem Avto in
vzdrževanje in 2. sejem Moto
boom. Sejma, na katerih sode-
luje 316 razstavljavcev, bosta
na ogled do nedelje.
Sejem Avto in vzdrževanje je
edini specializirani sejem s po-
dročja avto-remontne stroke v
Sloveniji, na njem pa se pred-
stavlja celotna ponudba avto-
servisne stroke. Obiskovalci si
lahko ogledajo in preizkusijo
opremo za avtomehanična de-
la, vulkanizerstvo, avtoklepars-
tvo, avtoličarstvo, avtoelektri-
ko, geometrijo koles, program
za vzdrževanje in nego motor-
nih vozil, opremo za tehnične
preglede, rezervne dele za
osebna in tovorna vozila, olja,
maziva ter dodatno opremo za
vozila. Pomemben segment sej-
ma je tudi razstavni program
tovornih in drugih gospodar-
skih vozil. Ob stroki, ki jo orga-
nizatorji postavljajo na prvo
mesto, pa je sejem zanimiv tudi
za širok krog obiskovalcev.
Izjemno lepo je bil lani spre-
jet sejem Moto boom, saj se ga
letos ponovno udeležujejo vsi
lanski razstavljavci, specializi-
ran sejem za motocikle, kolesa
z motorji in spremljajočo Jndu-
strijo pa je približno za tretjino
večji od lanskega.
V okviru obsejemskih stro-
kovnih srečanj pripravlja
UNZ Celje danes, v četrtek do-
poldne, posvetovanje o pred-
nostih krožnih križišč. Glede
na to, da so v zadnjem času v
Celju uredili kar nekaj kro-
žišč, precejšen del voznikov
pa ima z vožnjo oziroma pro-
metnimi predpisi, ki veljajo
za krožna križišča še vedno
veliko težav, je posvet zani-
miv tudi za obiskovalce.
Rdeča nit sejma sta varnost in
ekologija, ki ju organizatorji iz-
postavljajo tako v sejemskem
razstavnem programu kot tudi v
okviru obsejemskih prireditev.
Prvič bo izvedeno tekmovanje
za vulkanizerja Slovenije leta
1999, sejma bo spremljala vrsta
strokovnih posvetovanj in sre-
čanj, podeljena pa bodo tudi
priznanja za ekološko neoporeč-
no avtokleparsko delavnico. In
še zanimivost - na sejmu Moto
boom bo sobota namenjena mo-
toristom, gosta pa bosta tudi
naša najbolj znana tekmovalca
Igor Jerman in Sašo Kragelj. IS
Sodelovanje mladih
s posveta mladinskih organizacij in predstavnikov 17 občin
celjskega območja
Minuli petek in soboto je
bil v okviru programa razvo-
ja lokalnih mladinskih
struktur v Šentjurju posvet
za predstavnike in predstav-
nice mladinskih organizacij
in občinskih struktur. Pro-
gram razvoja lokalnih mla-
dinskih struktur je skupen
program Urada RS za mladi-
no in Mladinskega sveta Slo-
venije.
■J
Posvet v Šentjurju je bil na-
menjen predstavnikom mla-
dinskih organizacij in občin-
skih struktur občin Bistrica ob
Sotli, Celje, Dobrna, Dobje,
Kozje, Laško, Podčetrtek, Ra-
deče, Rogaška Slatina, Roga-
tec, Slovenske Konjice, Šent-
jur pri Celju, Šmarje pri Jel-
šah, Štore, Vitanje, Vojnik in
Zreče.
Dela posveta, ki je bil name-
njen predstavnikom in pred-
stavnicam občinskih struktur
in organizacijam v občinah, ki
se ukvarjajo z delom z mladi-
mi in za mlade, so se udeležili
samo predstavniki občin Dob-
je, Rogaška Slatina in Šentjur
pri Celju ter predstavnika Mla-
dinskega centra Celje.
Pridružili so se jim pred-
stavniki mladinskih in ostalih
organizacij, ki vključujejo
mlade. Glavni cilj skupnega
dela posveta je bila seznanitev
s programi oziroma projekti
za mlade ter možnostmi in
oblikami sodelovanja med
mladinskimi organizacijami
in občinami.
Udeleženci posveta so bili
enotnega mnenja, da je sode-
lovanje med mladinskimi or-
ganizacijami nujno, saj bodo
le na takšen način v bodoče
uspešno nastopali kot partner
občini, si izboljšali svoj polo-
žaj in vplivali na oblikovanje
mladinske politike v občini.
Predstavile so se naslednje
mladinske organizacije: Druš-
tvo prijateljev mladine Rogaš-
ka Slatina, Društvo prijateljev
mladine in kulturno društvo
Dobje, Društvo mladih pred
razvojem iz Rogatca, Študent-
ski klub mladih Šentjur, IZVIR
- društvo za aktivno in zdravo
življenje. Turistično društvo
Vitanje, Mladinski odsek pla-
ninskega društvo Vitanje, Kul-
turno društvo Lesično, Mladi
forum ZLSD Celje, Šentjur, Ro-
gatec, Mladi forum Kristalčki,
Jurjevi skavti iz Šentjurja,
Klub študentov celjske regije.
Gasilska zveza in Prostovoljno
gasilsko društvo Šentjur, Lista
mladih Slovenije, Taborniki -
Rod zelene Rogle iz Zreč, Klub
Študentov Dravinjske doline,
Združenje slovenskih katoliš-
kih skavtinj in skavtov - steg
Celje 1, Gasilska zveza Zreče-
Vitanje, Društvo podeželske
mladine Šentjur in Dijaški
klub Celje.
Predstavniki mladinskih or-
ganizacij so se dogovorili, da
se bodo medsebojno obvešča-
li o projektih in aktivnostih, ki
jih pripravljajo. Aktivnosti bo-
do izkoristili tudi kot nadalj-
nja srečanja med mladinskimi
organizacijami in za vzposta-
vitev sodelovanja med njimi
tako na občinskem kot na šir-
šem regijskem nivoju.
AB
Za boljše reševanje problemov
Pred kratkim je načelnik Upravne enote Žalec Marjan
Žohar sklical župane občin na območju UE ter predstavnike
izpostav inšpektoratov.
Na sestanku so sodelujoči sprejeli stališča, da so inšpektorji
samostojni pri uvedbi postopkov in odločanju, od predstavni-
kov lokalnih skupnosti pa pričakujejo informacije o posamez-
nih problemih. Pri razreševanju teh problemov v posamezni
občini bi bilo priporočljivo, da bi sklicali vse inšpektorje, ki
lahko pripomorejo k razrešitvi, ter predstavnike UE. Inšpektorji
naj bi delavce UE seznanih z vsemi predpisi, ki urejajo posamič-
na področja, sodnikom za prekrške in pravosodnim organom
pa bodo priporočili, da vložene predloge proti posameznim
kršiteljem prioritetno obravnavajo.	US
Delegacija iz Splita je po delovnem sestanku z gospodarstveniki obiskala podjetji Gorenje in
M Club.
Mesta iščejo nove vezi
V Velenju se je konec minulega tedna mudila delegacija iz Splita, ki jo je vodil načelnik
mesta prof. Ivan Škarič, spremljali pa so ga njegova namestnica, vodja družbenih dejavnosti
in predstavnik gospodarstva.
Goste je sprejel velenjski župan Srečko Meh s sodelavci, pogovoru o razvitosti obeh mest in
možnem povezovanju na kulturnem in športnem področju pa je sledil delovni sestanek v Območni
savinjsko-šaleški gospodarski zbornici. Načelnik Škarič je opisal težak položaj splitskega gospo-
darstva, še posebej ladjedelništva in trgovanja, precej zaslužka pa si obetajo od turizma. Pogovora
so se udeležili gospodarstveniki iz Savinjske in Šaleške doline, med njimi predstavniki podjetij Era,
Esotech in Epsi, ki vidijo v Splitu priložnosti gospodarskega sodelovanja. Delegacija si je ogledala še
proizvodnjo v Gorenju in podjetje M Club.	K.L., Foto: L. OJSTERŠEK
po drža^
Dragonja odstopj
LJUBUANA, 3. ma^
(Delo) - Minister za gosp;
darstvo Metod Dragonja j
predsedniku vlade Jane^
Drnovšku posredoval qj
stopno izjavo, ki jo je ta tii(
sprejel. Dragonja bo vodil^
nistrstvo s polnimi pooblastj
do razrešitve v državnej
zboru, potem pa z omejeni]^
do imenovanja novega rniij
stra. Dragonjo je nadzon
svet Leka že imenoval za ni
mestnika predsednika upR
ve dr. Andra Ocvirka.
Poraz poslancev
LJUBLJANA, 3. ma«
(Delo) - Generalni držain
tožilec ne bo vložil zahteve 2
varstvo zakonitosti zoper o(
ločbo ustavnega sodišča
uvedbi večinskega voliln^
sistema, ki je bila sprejo
oktobra lani. Poslanci še iini
jo možnost vložiti zahtevo p
oceni ustavnosti 6. člena s
kona o ustavnem sodišču.
niozofmed
policisti
UUBUANA, 4. mare
(Delo) - Premier Janez D
novšek je državnemu zbon
poslal predlog kandidata zi
novega notranjega ministra
Odločil se je za Boruta Šuk|
ta, zdajšnjega generalna
sekretarja vlade. Držasi
zbor bo o novem minista
najverjetneje odločal 23. ma
ca.
Presežek za
operacije
LJUBUANA, 4. marc
(Delo) - Zavod za zdravstvi
no zavarovanje Slovenije b
478 milijonov tolarjev pn
sežka iz prejšnjega leta n
področju obveznega zdravi
tvenega zavarovanja v pretei
ni meri namenil za srčne ope
racije. Nekaj denarja bo dJ
tudi za programe za promod
jo zdravja ib za paraplegike,
Napeto ozračje
UUBUANA, 5. mara
(Večer) - Po sestanku sloveli
skega in hrvaškega zunanje
ga ministra, ki sta govorit
predvsem o tem, kako se '
bodoče izogibati incidentnil
stanj v Piranskem zalivu, si
bosta 12. marca v Ljublja«
sestala še predsednika obel
vlad. Obisk nakazuje možnih
sti politične rešitve vsaj ^
katero od dvostranskih vpr^,
šanj.
Nekaj se dogaja
UUBUANA, 7. matd
(Delo) - Med parlamentarni
mi strankami odmeva no^
ca, češ da predsednik drža\'
Milan Kučan potihem
novega predsednika vladf
Po trditvah Janeza Janše je^
opravil pogovore z nekaterj
mi kandidati, v kabin^S
predsednika pa trdijo, da §
za intrigo.	■
Protesta ne bo
UUBUANA, 9. mai^
(Delo)-Odborzaprašičere)
je odložil napovedani protez
ni shod pred poslopjem Pi
lamenta. O shodu se bo zop
odločal po seji vlade, ki bo]
marca.
DOGODKI
5
Laško in Radeče končno ločena
občina Radeče bo morala v naslednjih treh letih plačati Radečam 30 milijonov tolarjev - Pogodba o delitveni
bilanci je dokončna
župana občin Laško in
I jg^e Jože Raj h in Ludvik
Lar sta minuli petek slo-
T.„o podpisala pogodbo o
^editvi premoženjskih raz-
i^rij med občinama in o de-
premoženja bivše skup-
; občine. Pogajanja so tra-
štiri leta in so bila zelo
rda- ............... mtmm
^rnen spotike sta bila ves
L zdravilišče Laško, v kate-
M so Radečani hoteli imeti
fstniški delež, in Zdravstveni
v Radečah, katerega
jjdnjo bi morala po mnenju
' iješkega občinskega vodstva
! oaiično podpreti tudi občina
'-51(0. Radečani so sicer od
\.ojih zahtev odstopili, ven-
^ JI ji bodo morali Laščani,
^ ot je zapisano v pogodbi, v
č.4ednjih treh letih plačati
) milijonov tolarjev. Vsako
topo deset milijonov. S pod-
!5om pogodbe je delitvena
itilanca med občina končna,
ipogodba pa bo, menijo v Laš-
kem, dobra osnova za solid-
nejše sodelovanje na tistih po-
dročjih, kjer imata občini še
vedno skupne interese.
Pogodbo, ki je bila priprav-
ljena že maja lani, vendar ta-
krat še brez klavzule o tridese-
tih milijonih, so prvi podprli
radeški svetniki, prejšnji te-
den pa jo je, ob sicer precejš-
njih zadržkih, sprejel tudi ob-
činski svet Laško. Svetniki iz
vrst SLS so celo predlagali, da
bi jo umaknili z dnevnega re-
da in pripravili novo, saj se
jim je zdelo bolj smotrno, da
občina 30 milijonov tolarjev
porabi za obnovo cest oziro-
ma jih nameni poplavljen-
cem, kot pa da jih podari Ra-
dečam. Prevladalo je mnenje,
da bi nova pogajanja gotovo
zopet dolgo trajala, in da 30
milijonov ni veliko v primer-
javi s ceno, ki jo je Laško, ker
še ni imelo urejene delitvene
bilance, moralo plačati v pre-
teklih letih.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Takšnega stiska rok laškega in radeškega župana so si mnogi
želeli že od konca leta 1994. Zadovoljstvo Jožeta Rajha
(levo) in Ludvika Sotlarja je zato še toliko večje.
z občinskih svetov
Sprejet zaključni račun
ŽALEC - Svetniki so sprejeli zaključni račun za lani, v
podobni obliki pa bodo o zaključnem računu razpravljali tudi v
ostalih petih spodnjesavinjskih občinah. Sprejet zaključni
račun je namreč eden od pogojev za uspešno zaključeno
delitveno bilanco. Sicer so imeli lani v še enotni žalski občini 2
milijardi 750 milijonov tolarjev odhodkov, povrnili so vse
kredite v višini 177 milijonov tolarjev, neporabljena sredstva v
višini 49 milijonov tolarjev pa bodo razdelili med novonastale
spodnjesavinjske občine.	(US)
Svetniki za bencinski servis
ŽALEC - Na zadnjem zasedanju občinskega sveta so svetniki s
sprejetjem odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih
sestavin omogočili Janezu Osetu, da bo gradil bencinski servis
vzhodno od Arnovskega gozda v bližini avtocestnega priključka
Arja vas.	(US)
Proračun v javni razpravi
POLZELA - V proračunu občine naj bi se letos nabralo 330
milijonov tolarjev. Svetniki so proračun prvič že obravnavali,
sedaj pa zbirajo pripombe in mnenja vseh proračunskih porab-
nikov. Sicer so na zadnjem zasedanju sveta župana Ljuba
Žnidarja imenovali v sosvet Upravne enote Žalec, svetnika
Janka Vašla v sosvet policije, v svet OŠ Polzela pa Stanka
Novaka, Marjeto Šmajs in Simona Ograjenška.	(TT)
Uspešna prva branja
DOBRNA - Svetniki so v četrtek v prvem branju sprejeli
besedili občinskega statuta in poslovnika, hkrati pa so se lotili
tudi obravnave letošnjega občinskega proračuna. Po besedah
župana Martina Breda si v Dobrni želijo uravnotežen prora-
čun, zaenkrat pa še iščejo poti, kako pokriti blizu 12 milijonov
primanjkljaja, kolikor manjka do slabih 150 milijonov tolarjev
v njihovi letošnji občinski blagajni.	(IS)
Če ji za šolo v Taboru
Taborska županja Vida Slakan o želji po popolni osnovni šoli
v občini Tabor so se odlo-
li, da bodo poskušali zgra-
li lastno popolno osnovno
io. Zato so na zadnjem
Kedanju svetniki poobla-
ili županjo Vido Slakan,
i se na vseh nivojih zavze-
la za gradnjo. Pred kratkim
|cse v Ljubljano v ministrs-
fO za šolstvo in šport napo-
! županja Slakanova,
iski župan Franc Sušnik
avnateljica OŠ Vransko
rija Pukl.
lismo pričakovali, da bo-
ministrstvu rekli, šola da
le. Toda marca bo objav-
razpis ministrstva za šols-
in takrat bo treba vedeti,
' se bomo prijavili na ta
is - ali sami ali skupaj z
no Vransko. Pogovor v
istrstvu ni bil dokončen,
-tno se bomo o šoli pogo-
di še večkrat, saj si nismo
li vseh vrat,« je o obisku v
'Ijani pripovedovala župa-
^ida Slakan. »Zelo dobro
"•am odlok o ustanavljanju
po tem odloku v Taboru
L -3010 pogojev za devetlet-
K • Toda podobno kot v dru-
["J. primerih je tudi pri naši
veliko čejev.«
j^N je glavni vzrok, da ste
. razmišljati o gradnji
Ne šole?
. ^^jansko bo prišlo do reor-
Jz^cije šol in dejansko je
investicija v šoli na
Lb l^jer pričakujejo,
L ^iTio podpisali obrazec o
L^^nciranju. To naj bi nare-
fab^^ naše otroke, zato bi v
b raje nekaj dodali in
h ^ šolo pri nas. Zaveda-
da verjetno ne bomo
kai^" Qveh paralelk, ki sta ne-
. pogoja za tretjo triado.
Hkrati pa se zavedamo, da
šola pomeni dušo in srce kra-
ja. Zato se bomo potegovali
zanjo do zadnjih možnosti.
Dejstvo pa je, da tudi če ne bo
novogradnje, bo treba širiti
sedanjo podružnično šolo.
Ena od ovir za soglasje je
premalo otrok v občini...
Dve triadi v Taboru nista
vprašljivi, tretja pa je. Stro-
kovnjaki zagovarjajo trditev,
da v eni paralelki pač ni mo-
žen nivojski pouk. Takšne tr-
ditve ne odtehtajo šole v do-
mačem kraju. Otroci, ki hodi-
jo na Vransko, izgubijo stik z
rojstnim krajem, poleg tega
pa prevoz dveh razredov otrok
na Vransko pomeni precejšen
strošek, ki ga mora kriti obči-
na. Problem je tudi čakanje na
avtobus - eni pač končajo s
poukom prej. drugi kasneje.
nekateri otroci se vključujejo
v izvenšolske dejavnosti, dru-
gi ne... Sicer si v vranski šoli
prizadevajo, da se otroci ne bi
potepali naokrog, vendar se.
Če bi bili ti otroci v Taboru, si
kar predstavljam, kako bi kraj
zaživel. Ne ugovarjam stro-
kovnjakom, vendar se mi zdi,
da je za otroke bistvenega po-
mena ravno domači kraj. V
Ljubljani so nas opozarjali, da
bodo težave s kadrom, vendar
sem prepričana, da se bodo
morali tudi učitelji prilagodi-
ti.
Verjetno veste, kako bo s
številom otrok v prihodnjih
letih?
Sedaj je nataliteta padla. Po
moje zato, ker se podeželje
zanemarja. Pri tem lahko svo-
jo vlogo odigra tudi občinska
politika - na naslednji seji ob-
činskega sveta bomo spreje-
mali odlok o zazidljivih ob-
močjih v občini, iščemo pa še
nova primerna območja. Po-
leg tega bomo spodbujali pro-
jekte usmerjenih kmetij ali
kmetije odprtih vrat kot obli-
ko dopolnilne dejavnosti. Za-
vedamo se, da slednje ne bo
pomenilo nekih bistvenih pre-
mikov, predvsem bi radi ohra-
nili družine in s tem obdržali
sedanje stanje.
Pri gradnji šole bo verjetno
do največjih težav prišlo za-
radi pomanjkanja denarja?
Popolne osnovne šole nam v
bistvu ne morejo prepovedati,
samo investicijo bi morali sa-
mi pokriti, pravijo. Ta trditev
težko vzdrži, saj bi moralo
biti v interesu države, da bi
šolo čim bolj približali otro-
kom. Drugo, na kar na? opo-
zarjajo, je, da ne bomo imeli
popolno zaposlenega ravnate-
lja in učiteljev. Pri njihovi pla-
či bi morali sami kriti razliko.
Menim, da če bi bila ta razlika
v okviru sedanjih stroškov
prevoza, bi pač plačali. Raje
damo učiteljem, kot pa da bi
otroci hodili na Vransko. Se-
veda pa je gradnja šole takšen
finančni zalogaj, ki ga občina
Tabor ne bi bila sposobna sa-
ma pokriti, zato bi morala
vmes poseči država, ki pa je
drugje to že storila.
Želje Taborčanov po novi
šoli se niso rodile z novo
občino...
Tudi v okviru bivše žalske
občine smo se borili za svojo
šolo. Že pred dvema letoma
nam je ministrstvo odobrilo
šestletno šolo, torej dve triadi.
V Taboru so popolno osnovno
šolo ukinili v letih 1965/66.
Takrat v resnici ni bilo potre-
be za ukinitev te šole, saj je
bila zasedena preko normati-
va, v razredih je bilo več kot
30 otrok. Žal mi je, da se
takrat ni našel kdo, ki bi gla-
sno protestiral proti ukinitvi.
Šola v kraju, kot je Tabor,
pomeni življenje...
Utrip bi v kraj vrnili otroci.
Hkrati bi lahko prostore v po-
poldanskem času izkoristili
za druge dejavnosti. Sicer
imamo dom krajanov, vendar
bomo morali poleg tega iskati
še drug večnamenski prostor,
kjer bi se lahko srečevali kra-
jani na raznih krožkih, prire-
ditvah, športnih dejavnostih...
Šola bi bila kot nalašč za to.
Razumem, da na Vranskem
želijo imeti kakovostno in do-
volj veliko šolo. Tudi njim
nekaj pomeni, če se v kraj
pripelje več kot sto otrok, da o
učiteljih in njihovem prispev-
ku niti ne govorim. To v bistvu
želimo tudi v Taboru.
Tudi v Taboru se vidi, da je
mlada občina zaživela svoje
življenje. Kakšni so odzivi
med ljudmi?
V bistvu samo nadaljuje-
mo, saj smo se že prej skuša-
li postaviti na lastne noge.
Menim, da so odzivi kar do-
bri. Na primer, na proslavi
ob kulturnem prazniku, ki
so jo naredili sami domači
ljudje, je bila nabito polna
dvorana, kar v marsikaterem
drugem kraju ni bilo. Kot da
ljudje čutijo, sedaj smo sa-
mostojni, tudi na proslavo je
treba...
Skupaj z drugimi spodnje-
savinjskimi župani se tre-
nutno ukvarjate z delitveno
bilanco, ki bi jo radi čimprej
zaključili. Kako jo ocenjuje-
te?
Na sedanji potek delitvene
bilance nimam posebnih pri-
pomb. Gre za delitev, in zave-
dam se, da vsi ne morejo biti
zadovoljni. Treba se je pač
dogovoriti, da bo vsaka obči-
na videla, kaj ima in na čem
lahko gradi. Prepričana sem,
da v naši občini, potem ko
bomo čisto samostojno zaži-
veli, v nekaterih primerih ne
bo boljše, v drugih pa. Dejstvo
je, da delitev ni le slaba in ni
samo dobra.
URŠKA SELIŠNIK
Vida Slakan: »V Taboru si
zelo želimo tudi zdravnika,
ki bi se odločil za zasebno
prakso. Če bi koga zanimalo,
bi vložili vse sile v zagotovi-
tev primernega prostora,
prepričana pa sem, da bi imel
dovolj pacientov.«
Pomoč po požaru
DOBRNA - Arličevim v Pri-
stavi pri Dobrni je pred krat-
kim pogorel hlev, občinski
svetniki pa so se na seji odloči-
li, da jim iz občinske blagajne
odobrijo 100 tisoč tolarjev po-
moči.	(IS)
Dva podžupanov
Šoštanju
ŠOŠTANJ - Občinski svetni-
ki so za podžupana imenovali
Marjana Jakoba (SLS), ki bo
zadolžen za področje kmetijs-
tva, in Milana Kopušarja za
področje komunalnih dejav-
nosti. Delo bosta opravljala ne-
profesionalno. Tretjega kandi-
data, predlaganega za mesto
podžupana, Francija Rogelška
(SDS), niso izvolili. (KL)
na kratko
Lista mladih Slovenije
SLOVENSKE KONJICE - V soboto je bila prva redna seja
sveta Liste mladih Slovenije. V izvršni odbor so poleg predsed-
nika Tadeja Slapnika, glavnega tajnika Antona Nonerja in
predsednika sveta Martina Povha, ki so člani po funkciji,
izvolili še Iris Padežnik, Matjaža Klenovška, Aleša Lamuta,
Igorja Gošnjaka, Francija Keka in Mihaela Kanglerja. Svet
stranke je kot prednostni nalogi izpostavil zastopanje interesov
mladih pri olDlikovanju pokojninske reforme in spodbudo
državnemu zboru, da bi čimprej obravnaval nacionalni pro-
gram za mlade.	(VM)
Priznanje zreškemu županu
ZREČE - V ponedeljek je bila ob spomeniku dvajsetim
padlim talcem v Zrečah žalna komemoracija. Slavnostni govor-
nik je bil zreški župan Jože Košir, ki mu je po slovesnosti "na
srečanju v Loški Gori predsednik glavnega odbora Zveze
društev NOB Slovenije Ivan Dolničar izročil srebrno plaketo za
njegov trud pri obnovi spomenikov NOB v občini in za
sodelovanje z območnim združenjem društev borcev NOB.
Zbranim je spregovoril tudi predsednik območnega združenja
Franjo Marovšek.	(A.Mr.)
□
GOSPODARSTVO
Duri ima novega lastnika
Delavci menijo, da stečajni postopek ni bil pravilno voden in da je treba počistiti še nekaj nepravilnosti iz preteklosti
stečajni upravitelj Zvoni-
mir Mirt je po neuspeli draž-
bi, ki je bila decembra lani,
pred kratkim le prodal podjet-
je Hmezad Duri iz Šempetra.
Podjetje je kupil Silvo Piki,
samostojni podjetnik iz Dra-
melj. Zaradi zapletov z last-
ništvom - v zemljiški knjigi je
polovica zemljišč in objektov
vpisana na ime občine Žalec,
je bil Duri prodan le kot prav-
na oseba.
V času stečajnega postopka je
Zvonimir Mirt kar nekajkrat po-
skušal z žalskim občinskim sve-
tom razplesti lastniški vozel,
vendar mu tega ni uspelo. Zato
se je odločil za prodajo pravne
osebe, oziroma naziva firme in
polovice nepremičnin, s tem da
je solastnik Durija še naprej osta-
la tudi občina Žalec. Za prvo
dražbo je bilo premoženje oce-
njeno na 71,5 milijona tolarjev,
novi lastnik pa ga je kupil za 36
milijonov tolarjev. Celotna kup-
nina naj bi bila poravnana do
sredine marca in s tem naj bi se
postopek prodaje podjetja kon-
čal. Če seveda nekdanji delavci
Durija in tisti, ki so bili v njem
zaposleni v času stečaja, ne bo-
do uresničili svojih groženj in
zaustavili postopek. Vzrok za
nezadovoljstvo je spoznanje, da
bodo iz stečaja iztržili le malo
svojih terjatev, poleg tega pa tudi
menijo, da je bilo pred stečajem
narejenih veliko nepravilnosti,
katerih posledice so in bodo ob-
čutili le oni. Za delavce, ki so
prijavili za 42 milijonov tolarjev
terjatev, od katerih jih je bilo kot
prednostnih priznanih le za 11
milijonov tolarjev, je najbolj
sporno priznanje hipoteke, ki jo
je imela Hmezad Banka. Menijo
namreč, da bi jo moral sindikat
kot njihov zastopnik na naroku
spodbijati, ker je bila vknjižena
šele štiri mesece pred stečajem.
Poleg tega tudi pravijo, da poso-
jila, zaradi katerih je bila izdana
hipoteka, nikoli niso prišla do
Durija.
V območni organizaciji svo-
bodnih sindikatov Celje pojas-
njujejo, da na naroku hipoteke
niso spodbijali zato, ker je bila
izdana za posojila, najeta v letih
1993 in 1994. Zaradi denaciona-
lizacijskega zahtevka, ki pa je
bil leta 1996 umaknjen, je bila
hipoteka lahko vknjižena šele v
začetku leta 1997. S priznanjem
hipoteke torej ni nič spornega,
saj bi v nasprotnem, menijo v
sindikatu, temu gotovo opore-
kal kdo od 91 upnikov Durija v
stečaju. Če pa držijo namigova-
nja o najemanju posojil, pravi-
jo, bi morali delavci že ta teden
postopek prodaje ustaviti in
svoje trditve tudi dokazati.
Delavci se razburjajo tudi za-
radi novega lastnika Durija. Pra-
vijo, da je v sorodu z zadnjim
direktorjem podjetja Brankom
Gorečanom, zato prodaja naj ne
bi bila v skladu z zakonodajo,
■■■■■■i JANJA INTIHAR
Pivovarni Laško odlicje
zvestobo
v torek je bilo v Cankarje-
vem domu v Ljubljani tradi-
cionalno srečanje z daroval-
ci in pokrovitelji, ki so v pre-
teklem letu gmotno podpira-
li program te največje slo-
venske kulturne ustanove.
Letos so prvič podelili tudi
posebno priznanje - odličje za
zvestobo, ki je namenjeno ti-
stim, s katerimi Cankarjev
dom trajneje sodeluje. Kot pr-
va ga je prejela Pivovarna Laš-
ko, ki sedem let občutno pod-
pira njihov kulturno-umetniš-
ki program.
Priznanje darovalec letj
prejel Britanski svet, prj^,
nje pokrovitelj leta 1998
podjetje Porsche Sloven
Lani so program Cankarjev^
doma z več kot 500.000 tol;
podprli Britanski svet, Fran,
ski inštitut Charles Nodier,,
strijsko veleposlaništvo in|
yer Pharma. Več kot 950.(i
tolarjev pa je prispevalo
demnajst podjetij, med kat(
mi sta tudi Pivovarna Laško
Gorenje Velenje.
Pet deselief
MercatorjI
Na j več j e slovensko j
govsko podjetje je 4. ml
ca pričelo praznovati ^
obletnico svojega del(^
nja, V tem času je Mard
tor zaznamoval slovensi
prostor z jasnim ciljem,!
je, postati evropsko pr
merljiva trgovska družb
z zadovoljnimi kupci, de
ničarji in zaposlenimi. J
Mercator vstopa v naslei
nje tisočle^e s posodobljl
no maloprodajno mrežt
predvsem pa s konkurenl
nimi cenami. Tržni delež'
slovenski trgovini so po^
čali na 20 odstotkov, njiho
va strategija pa je še nap^
združevati najboljše.
nutno gradijo hipermark^
v Novem mestu in Novi d
rici, - jeseni bo LjubljJ
obogatil nov Mercator cS
ter. Uvajajo tudi številne m
vosti na področju prodaje.-
Praznovanje petdesete^
rojstnega dneva Mercatoq
se bo zaključilo 9. oktobra
slovesnostjo v Cankarjf
vem domu. Do takrat IJ
družba še bolj kot sicer š
menjala posebno pozoi
nost svojim storitvam inii
ceršnjemu približevanju|
govine kupcem.
Za spremljanje satelitskega prenosa v hotelu Paka se je prijavilo 45 predstavnikov različnih
slovenskih podjetij.
Satelitski prenos dr. Goldratta
Gorenje Velenje in družba Scepter iz Vuzenice sta pripravila satelitski prenos znanja, s
katerim želita popularizirati pristop k poslovanju, ki ga je uvedel dr. Eli Goldratt, avtor večih
poslovnih knjig, za mnoge genij in guru v industriji.
Satelitska konferenca izobraževanja, ki jo spremljajo v triindvajsetih državah, se je pričela 3.
marca in bo potekala do 5. maja. V Sloveniji jo je mogoče spremljati v dvorani velenjskega hotela
Paka. Z neposredno vključitvijo v svetovno banko znanja bodo udeleženci pridobili želena
znanja o proizvodnji, financah, inženiringu, razvoju proizvodov in projektov, distribuciji,
marketingu, o doseganju nakupov in prodaje, upravljanju ljudi ter o strategiji in taktiki.
Projekt v Velenju so podprli ministrstvi za gospodarske dejavnosti in za znanost ter Slovenska
razvojna družba.	JI, Foto: GK
OBVESTILO:
registracija trošarinskih
zavezancev poteka do 31. 3. 1999
V skladu s 74. členom Zakona o trošarinah (Ur. 1. RS, št. 84/
98) in 52. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o trošarinah
(Ur. 1. RS, št. 6/99) morajo proizvajalci trošarinskih izdel-
kov in imetniki kotlov za kuhanje žganja pristojnemu
carinskemu organu predložiti izpolnjeno prijavo za vpis v
register (obrazec TRO-P) do 31. 3. 1999.
Obrazce TRO-P lahko dvignete na vaši najbližji carinarnici ali
carinski izpostavi od 8. 3. 1999 dalje. Izpolnjene obrazce
lahko dostavite osebno ali pošljete po pošti s povratnico
krajevno pristojnemu carinskemu organu. V primeru, da
obrazca ne morete prevzeti osebno, pokličite na pristojno
carinarnico ali carinsko izpostavo, od koder vam ga bodo
poslali po pošti.
Vse druge osebe, ki opravljajo dejavnost, zaradi katere so
zavezane obračunavanju in plačevanju trošarine, se morajo
pristojnemu carinskemu organu prijaviti do 30. junija 1999.
Vsaka oseba (pravna, fizična ali s.p.), ki začne s trošarinsko
dejavnostjo po preteku navedenih rokov, mora pri carinskem
organu vložiti prijavo za registracijo najmanj 15 dni pred
pričetkom opravljanja dejavnosti, zaradi katere postane tro-
šarinski zavezanec.
Trošarinski izdelki so: alkohol in alkoholne pijače, tobačni
izdelki ter mineralna olja in plin.
Trošarinski zavezanci so:
a)	proizvajalci trošarinskih izdelkov;
b)mali	proizvajalci:
-vina (fizične osebe, ki imajo v lasti oziroma v uporabi vsaj
0,05 hektara vinograda in opremo za proizvodnjo vina ter
pridelujejo vino iz lastnega grozdja);
-žganja (fizične osebe, ki imajo v lasti oziroma v uporabi
kotel za kuhanje žganja z zmogljivostjo vsaj 2 litra čistega
alkohola);
c)uvozniki	trošarinskih izdelkov.
Trošarinski zavezanci in druge osebe lahko dobijo informacije
v zvezi z registracijo in izpolnjevanjem obrazca TRO-P
na carinarnicah in carinskih izpostavah ter tudi:
-v INFO pisarni za DDV ( tel: 061-17-34-410 in 061-17-34-
412) vsak torek in četrtek od 10. do 12. ure;
-informacijski pisarni Carinske uprave RS (tel. 061/442-933
in 061/140-10-44, int. 26-96 ali 27-19),
-po elektronski pošti: ddv.info@gov.si
-po internetu: www.sigov.si/mf/slov/ddv/ddv.html
-ali po pošti na naslov: Projekt DDV, INFO pisarna. Železna
cesta 18, Ljubljana.
Uspešna SKB
banica
Mednarodna agencija
Moody's je pred kratkim iz-
dala bonitetno poročilo o
SKB banki. V njem je potrdi-
la ocene, ki jih je tej banki
podelila že aprila 1997. Tako
je med drugim finančno moč
banke ocenila z d-h, kar je
najvišja ocena, ki je bila po-
deljena katerikoli srednje in
vzhodnoevropski banki.
Sicer pa so v SKB uspešno
zaključili lansko poslovno le-
to. Bilančna vsota je konec
leta znašala 281,2 milijarde to-
larjev, kar predstavlja 11,5-od-
stotni tržni delež v sloven-
skem prostoru. Banka je lani
ustvarila preko 1,7 milijarde
tolarjev bruto dobička, dono-
snost kapitala pa je znašala
6,2 odstotka. Rentabilnost je
sicer nižja kot pri drugih ban-
kah, vendar predvsem zato,
pravijo v SKB, ker imajo kot
mlada banka razmeroma
skromne rezultate iz revalori-
zacije. Po drugi strani pa so po
operativnem dobičku med us-
pešnejšimi slovenskimi ban-
kami. Tolarska in devizna lik-
vidnost sta bili vse leto ugod-
ni.	JI
Prešernovo spet prenavljajo
Okoli poslovne stavbe Banke Celje na Prešernovi ulici so že nekaj časa postavljeni zidai^
odri. Ker mnogi menijo, da bo zgradba dobila novo fasado, naj napišemo, da odri slu^'
delavcem Remonta pri urejanju novih poslovnih prostorov na mansardi.
Novi prostori na podstrešju, ki doslej ni bilo izkoriščeno, bodo namenjeni predvs^
projektnemu delu za razvoj informacijske tehnologije. Banka Celje bo namreč letos dala pose^'
poudarek prenovi informacijske tehnologije, na osnovi katere bo lahko vpeljala najsodobn^'
storitve za komitente. V novih prostorih bodo strokovnjaki z vseh področij bančnega ^
pripravljali kar pet projektov, katerih skupni cilj je narediti banko še bolj konkurenčno in
prilagojeno zahtevam komitentov. Kot je povedala direktorica sektorja splošnih poslov I''^,
Mužič, naj bi bila prenova podstrešja, ki mu bodo dogradili še zunanje frčade, končana do-
aprila.	JI, Foto:
INTERVJU
□
Kovinotehno lahko
reši le Kovinotehna
Leto 1999 bo odločilno - Nujna kadrovska okrepitev - Bo prišla iz Kovintradea?
I^jska Kovinotehna je v
^četku marca objavila po-
javne rezultate za leto
ki so marsikoga prese-
letili. Presenečenje niso bile
^eče številke, ki jih je glede
^ ij lanske polletne rezultate
^ jfčina tudi pričakovala, am-
) ijk višina izgube. Nerevidi-
zaključni račun na-
i^jfeč izkazuje kar 1,9 mili-
j jrde tolarjev izgube, ki jo v
j ovinotehni pojasnjujejo s
■ jščenjem bilance. Večina
J opravkov vrednosti se na-
I asa na terjatve in finančne
laložbe iz prejšnjih let, saj
I e družba v drugem polletju
^ ekoče poslovala pozitivno
ioustvarila celo 9 milijonov
tolarjev dobička.
'' Na odgovor, ali bo zdaj, ko
.'ioiz bilance odpisane vse
prejSnje slabosti, družba lažje
in bolje poslovala, bo treba
j potikati vsaj do polletja. Ta-
.1 teni tudi predsednik upra-
E:i?i(ovinotehne Saša Gerži-
i.pa,ki ne skriva zadovoljstva,
i. erso se mediji in zlasti stro-
ovna javnost na objavljeno
J isoko izgubo odzvali z dokaj
jealnimi komentarji. »Zdaj je
5 as, da se vse skupaj umiri, v
.lovinotehni pa se moramo
; »svetiti tekočemu in bodoče-
. »u poslovanju,« pravi Gerži-
.la »Bilanca družbe je očišče-
.13, vrednost delnice bo po-
.'ovno zrasla. Osnovni prob-
ifm, ki ostaja, je vprašanje,
i^b bo Kovinotehna poslova-
3 v letu 1999. Od tega je v
'fetežni meri odvisna bodoč-
nost družbe kot samostojnega
''Jbjekta.«
to pomeni, da so bili vsi
"'^repi, ki ste jih doslej iz-
J^dli. le lažji del na poti iz
krize?
i Prepričan sem, da je osnov-
Nbitka za nami. Najbolj zah-
in najbolj težka naloga,
bo treba zdaj opraviti, je
^^^binska sprememba Kovi-
Iz mednarodne trgo-
se bomo še bolj usmeriti
slovenski trg, kar pomeni,
^ bomo morali urediti so-
obno prodajno organizacijo.
petih milijard tolarjev
°^atnega prometa, ki smo ga
ustvarjali na tujih trgih,
^omo zelo težko uspešni, ven-
Verno, da je na slovenskem
isču še vedno veliko praz-
prostora. Ocenili smo,
1 ^amo pri trgovini na de-
15-odstotni delež doma-
trga. To pomeni, da je
še precej trga, kjer je
povečati naš delež. Za-
. omo prodajo na domačem
l3 ^jer se nam je v zadnjih
delno zmanjšal tržni de-
biti povečali in si prido-
tf. ^ štiri ali pet odstotkov
• Na področju maloproda-
sor*^^ predvidevamo velikih
'^•^emb. Z lokacijami, ki
jih imamo po Sloveniji, smo
zadovoljni in za zdaj ne načr-
tujemo novih prodajnih povr-
šin.
Iz takšnih usmeritev ver-
jetno sledi, da se bo obseg
poslov na zunanjih trgih
zmanjšal.
Nerealno je pričakovati, da
bomo na tujih trgih, ki jih
trenutno imamo, ustvarjali 20
do 25 odstotkov našega plani-
ranega celotnega prometa. Po-
slovanje na teh trgih je zaradi
negotovih razmer in zmanjša-
ne plačilne sposobnosti zelo
rizično.
Po objavi računovodskih
izkazov za leto 1998 je enot-
ni tečaj Kovinotehnine del-
nice zdrsnil kar za 7,6 od-
stotka. Takšen odziv trga za
Kovinotehno gotovo ni bil
presenetljiv.
Padec delnice smo pričako-
vali, vendar menim, da se je
trg odzval zelo profesionalno.
Cena zopet raste, kar pa je
lahko dobro in tudi slabo. Do-
bro zato, ker so ljudje očitno
ocenili, da podjetje živi in
dela in da je nakup naših del-
nic še vedno dobra naložba.
Ob dobrem poslovanju se bo
cena delnic gotovo približala
vrednosti 1.000 tolarjev. Del-
nica pa lahko raste tudi zato,
ker jo nekdo kupuje. Kupuje
pa lahko zato, ker jo drugi
prodajajo. To je slabo. Menim
sicer, da je kupcev več, vendar
sta v ozadju gotovo dva ali
trije, ki delnice kupujejo zato,
da bi pridobili naš tržni delež.
Se morda za večjimi naku-
pi delnic skriva kranjski
Merkur? Ste razmišljali o
tem, kaj bi se zgodilo, če bi
vas prevzel vaš največji do-
mači konkurent?
Ne vem, ali delnice kupuje
Merkur, za to nimam doka-
zov. Lahko le odgovorim, kaj
bi verjetno naredila Kovino-
tehna, ^če bi bila situacija obr-
njena. Najprej bi temeljito
prerazporedili maloprodajno
mrežo obeh sistemov, nekaj
časa bi še uporabljali obe bla-
govni znamki, ki pa bi ju ver-
jetno poskušali združili v eno.
Nato bi racionalizirali logisti-
ko, poenotili prodajno orga-
nizacijo na domačem in tujem
trgu, poenotili bi nabavo, zni-
žali stroške in se lotili takšnih
naložb, ki bi bile najbolj do-
nosne.
Že lani ob koncu leta ste
poudarili, da je bodoči raz-
voj Kovinotehne odvisen od
ljudi, od zdravega jedra, ki
bo vodilo podjetje.
Čiščenje bilance, s katerim
smo zaustavili negativne tren-
de in preusmerili pozitivne, je
bilo lažji del posla. Dejstvo je,
da smo družbo stabilizirali na
prenizki ravni, ki še zahteva
veliko dela. V Kovinotehni bi
zato bila v tem trenutku do-
brodošla kadrovska okrepi-
tev, tako na vodilnih položajih
v Celju kot v hčerinskih fir-
mah v tujini. Z novimi neo-
bremenjenim kadri bi bilo
lažje spremeniti to hišo in jo
okrepiti tako miselno kot vse-
binsko in kakovostno. Seda-
nja ekipa - naj mi moški ne
zamerijo, vendar moram pou-
dariti, da me je ženski del
prijetno in pozitivno presene-
til glede strokovnosti za teh-
nično branžo, je veliko dose-
gla, vendar potrebuje nove iz-
zive. Lahko bi sicer pritisnili
na ljudi, vendar bi bilo to na
daljši rok neproduktivno. Za-
to je osvežitev nujna.
Ste prepričani, da je Kovi-
notehna zdaj, ko morda pre-
življa svoje najtežje obdob-
je, zadosti velik izziv za
strokovnjake, ki jih iščete?
Prepričan sem, da je Kovi-
notehna še vedno zelo zanimi-
va za vsakega poslovneža.
Imamo deset prodajnih cen-
trov, zelo močen logistični
center na Hudinji, tri tisoč
domačih in tujih dobaviteljev,
osem tisoč kupcev, 70 tisoč
zvestih imetnikov Kovinoteh-
nine kartice, povezave s celo
Slovenijo in precejšnjim de-
lom tujega trga. Vsak zadržek,
ali delati v Kovinotehni ali ne,
je torej povsem odveč.
Sveže moči bi lahko dobili
tudi s povezavo s Kovintra-
deom. So pogovori s to celj-
sko družbo zdaj bolj kon-
kretni?
Iskreno moram povedati, da
bi bil Kovintrade dobra rešitev
za Kovinotehno, Kovinotehna
pa je trenutno manj idealna za
Kovintrade. Kovintrade je da-
nes obvladljiva firma, z nor-
malnim donosom, s pregled-
nim poslovanjem, z vrsto stro-
kovno podkovanih ljudi, ka-
kršne bi potrebovalo naše
podjetje. Poleg tega dobro
poznajo problematiko našega
podjetja in kulturo našega po-
slovanja. Povezava podjetij bi
bila, gledano srednjeročno,
tudi za Kovintrade pravilna
razvojna odločitev. Vendar to
prepuščamo njim. Čeprav ra-
zumem dileme, ki jih imajo
vodilni v Kovintradeu, me-
nim, da je takšna sinergija v
Celju nujna in bi se morala
zelo hitro zgoditi. V korist-
nost in uspešnost takšnega
skupnega poslovanja bi bilo
treba čim prej prepričati tudi
lastnike obeh podjetij.
Kovinotehna in Kovintra-
de sta nekoč že bila skupaj
in še vedno pravzaprav dela-
ta pod isto streho. To pa goto-
vo še ne pomeni, da bi bilo
zaradi tega povezovanje laž-
je.
Vsekakor bo potrebno pre-
hodno obdobje. Določena po-
dročja se bodo podvajala,
morda bo v režiji preveč ljudi,
vendar menim, da je predno-
.sti zelo veliko. Mislim pred-
vsem na kadrovske potenciale
ter na dobre povezave z indu-
strijo, mrežo predstavništev
in podjetij v tujini in na moč
Kovinotehne za pridobivanje
finančnih sredstev, saj razpo-
laga s premoženjem, vrednim
osem milijard tolarjev. Razu-
mem zadržke Kovintradea, da
bi s povezavo s Kovinotehno
izgubil identiteto, ki jo je us-
pešno gradil vsa leta po odce-
pitvi. Vendar bodimo široki in
se zavedajmo, koliko svetov-
no znanih firm se je doslej že
združilo. Včasih je pač treba
iti korak nazaj, da lahko greš
tri korake naprej. S povezavo
bi gotovo nastalo močno celj-
sko podjetje, ki bi lahko uspe-
šno kljubovalo recesiji, v pri-
meru, da bi imela vpliv na
Slovenijo. Prav zaradi posle-
dic, ki naj bi jih povzročila
recesija, smo se v Kovinotehni
tudi odločili za temeljito čiš-
čenje bilance. Zdaj je naše
poslovanje bolj pregledno.
Kaj pa, če do povezave s
Kovintradeom ne bo prišlo?
V tem primeru bo Kovino-
tehna morala iskati nove moči
drugje.
Pred kratkim je prišlo do
zamenjave direktorja Kovi-
notehnine družbe v Oplotni-
ci. Ali to pomeni, da se po
čiščenju bilance obeta še čiš-
čenje kadrov?
Tudi Kovinotehna se mora
notranje očistiti in uskladiti
obseg poslovanja s številom
zaposlenih. Mislim, da se bo-
mo zelo kmalu začeli jasno,
vendar strpno, pogovarjati o
presežkih. O številkah za zdaj
še ne morem govoriti, povem
lahko le, da ne bomo uporab-
ljali trdih prijemov in da bo
pri ocenah zelo pomembna
uspešnost pri delu. Moramo
znižati zadolževanje in do-
končno sanirati hčerinske fir-
me, kjer smo sicer veliko sla-
bosti že odpravili, vendar bo
naša nova revizijska hiša, s
katero smo dosegli visoko
stopnjo usklajenosti, na tem
področju delala še do konca
maja. Nove ljudi, o katerih
sem govoril, ne potrebujemo
samo za Celje, ampak tudi za
marsikatero hčerinsko firmo.
Mnogi so se že lani spraše-
vali, ali je za razmere v Kovi-
notehni kriva njena prejšnja
uprava. Ob dejstvu, da izvi-
ra izguba iz prejšnjih let, je
takšno vprašanje zopet po-
stalo zelo aktualno.
Vzroki za čiščenje bilance
in za izgubo so vsekakor sub-
jektivne in objektivne narave.
Kriviti samo eno osebo, tu
mislim na Aleša lica, bi bilo
zelo nesmotrno. Odločitve je
namreč sprejemal zelo širok
krog ljudi. Ko mi je februarja
lani gospod lic ponudil vode-
nje Kovinotehne, mi je odkri-
to povedal, da razmere niso
rožnate in da je napravil napa-
ko, ker zadnja tri leta ni čvrsto
vodil firme. Usmeril se je zla-
sti na posebne, večje posle,
vodenje pa prepustil tudi dru-
gim. Dejal je še, da sam raz-
mer ne more radikalno poči-
stiti, zato je bolje, da to opravi
nekdo drug, ki ni obreme-
njen. Obljubil mi je vsestran-
sko pomoč in podporo, saj mu
je usoda Kovinotehne bolj po-
membna od njegovega ugleda
oziroma položaja. In res smo
vse, kar smo naredili od julija
do sedaj, delali skupaj s'člani
stare upravo. Po bitki je sicer
lahko biti pameten, vendar ra-
zumem, da je bila prejšnja
vodstvena ekipa preveč pove-
zana tudi prijateljsko, genera-
cijsko, nevede je prihajalo do
prevelike tolerantnosti, kar je
sicer človeško in dobro, ven-
dar so se razmere na trgu pre-
več drastično spremenile, da
bi lahko takšno stanje v Kovi-
notehni trajalo še naprej.
Upravo Kovinotehne sta
že pred časom zapustila dva
člana. Bo kmalu prišlo do
novih sprememb na vrhu?
Dosedanja uprava Kovino-
tehne je bila le začasna. Nad-
zorni svet je julija lani samo
mene imenoval za štiri leta, s
tem da pogodbe nisem pod-
pisal. Gremo se pač pošteno
igro, zato je bila dovolj le
moja obljuba, da bom v Ce-
lju ostal toliko časa, kolikor
bo potrebno. Danes sem sre-
di sanacijskega in razvojnega
ciklusa in glede na polletne
rezultate bo nadzorni svet
družbe ocenil, ali sem še po-
treben. Zato tudi ves čas
poudarjam, da potrebujemo
nove ljudi, s katerimi bi sku-
paj vodil to firmo oziroma bi
jim vodenje potem prepu-
stil. Sedanji upravi se bo sre-
di marca iztekel rok in do
konca meseca bom moral
predlagati novo. Upam, da
bo v njej tudi kdo iz Kovitra-
dea.
JANJA INTIHAR
Foto: Foto-arhiv
Kovinotehne
Pogodba za Euro-park
Kovinotehna Celje je v torek z gradbenim konzorcijem, v
katerem je šest gradbenih podjetij, podpisala pogodbo o
ekskluzivni dobavi gradbenega materiala v vrednosti 650
milijonov tolarjev za izgradnjo novega nakupovalnega centra
Euro-park v Mariboru. Gradnjo centra, ki bo meril blizu
95.000 kvadratnih metrov, bo investiralo mednarodno pod-
jetje Spar International.	JI
Završnik odhaja v NLB
Dolgoletni direktor Atomskih toplic Boris Završnik bo 1.
julija prevzel direktorsko mesto v celjski podružnici Nove
Ljubljanske banke.
Odhod Završnika med bančnike sicer ni presenečenje, vendar
so mnogi pričakovali, da bo šel v Banko Celje, kjer je zadnji dve
leti predsednik upravnega odbora.
Nadzorni svet zdravilišča Atomske toplice naj bi o novem
direktorju razpravljal konec aprila. Če do odhoda Borisa
Završnika še ne bo našel novega prvega moža zdravilišča, bo
Atomske toplice začasno vodil Aleksander Ranier, ki je sedaj
zadolžen za komercialno področje.
Kot smo neuradno izvedeli, naj bi šel sedanji direktor celjske
podružnice NLB Ernest Žvar za predstavnika te banke v
Moskvo.	JI
8
KUITURA
Temna stran meseca
Kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji v letih 1945-1990 na razstavi v Muzeju novejše zgodovine - Za
odpečatenje nelagodja pri ljudeh gre!
že dolgo se ob odprtju kakšne razstave ni zbralo toliko
ljudi, kot v sredo, 3. marca zvečer, ko so v Muzeju novejše
zgodovine Celje odgrnili gostujočo razstavo Temna stran
meseca. Kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji v letih
1945-1990, ki je vzburkala javnost ob postavitvi te razstave
konec minulega leta v Ljubljani, je delo širše avtorske
skupine, s pisateljem Dragom Jančarjem na čelu, zgodovi-
narjem prof.dr. Vaskom Simonitijem in arhitektom prof.
Janezom Suhadolcem. Med številnimi sodelavci najdemo
tudi celjskega zgodovinarja, mag. Milka Mikolo.
Razstava Temna stran meseca
je po pričakovanjih izjemno
dobro obiskana tudi v Celju.
Temelji na dokumentarnih tek-
stih, fotografijah in eksponatih,
kot je na primer mikrofon za
prisluškovanje, najden v stano-
vanju Edvarda Kocbeka. Razsta-
vo spremljata tudi katalog in
obsežna knjiga z istim naslo-
vom, ki jo je izdala Nova revija
in za katero je, kot pravijo, tudi
v Celju veliko zanimanje. V
Ljubljani je razstavo videlo 12
tisoč ljudi. V Celju jih še prešte-
vajo. Razstava, ki je prvič na
gostovanju, bo odprta do 12.
aprila. Potem se bo selila v
Kranj, drugam po Sloveniji in
morda tudi v tujino.
Kot je na predstavitvi dejal
dr. Vaško Simoniti, razstava
»pomaga odpečatiti nelagodje
med ljudmi, dogodki pa želijo
postati sestavni del zgodovi-
ne. Pri tem pa se avtorji zave-
dajo, da z gradivom niso mo-
gli zajeti vsega, kar bi sodilo
na panoje (po zamisli arhitek-
ta Suhadolca so postavljeni v
obliki vešal) in v vitrine raz-
stave. Na to je skupino avtor-
jev v Celju opozoril Janez
Črne j, opozoril pa je tudi na
tiste grobove, ki jih po njego-
vih besedah skrivajo grobišča
v dolini Cinkarne, v Medlogu,
Ložnici in še kje.
Pisatelj Drago Jančar je ute-
meljil, da je bil namen postavi-
tve te razstave pač osvetliti tisto
stran obdobja slovenske zgodo-
vine, ki je bilo odrinjeno in
pozabljeno, predvsem pa za-
molčano. »To je hkrati nek po-
skus pregleda različnih elemen-
tov totalitarizma, v katerem smo
živeli, pri čemer pa ne pomeni,
da smo živeli ves čas slabo in ves
čas ogroženo. Toda, mnogi ljud-
je so se znašli v zaporih, mnogi
brez služb. To obdobje je imelo
različne čase; trše in tudi milej-
še. Označujemo pa ga nekako tja
do prvih demokratičnih volitev.
Razstava pa obdeluje čas od 8.
maja 1945 do demokratičnih
volitev 1990.«
In kot je ob postavitvi razsta-
ve v Celju še dejal Drago Jančar,
bo imela Temna stran meseca v
Celju morda še večje odmeve
kot jih je doživela v Ljubljani,
in sicer zato: »...ker je Celje
znano po množičnih grobovih
okoli Celja, ki jih najdevajo
gradbinci, kjerkoli kaj koplje-
jo. Želim pa poudariti, da raz-
stava ne predstavlja samo po-
vojnih pobojev, ampak je to le
uvod v razstavo, ki se ukvarja
tudi z zelo življenjskimi, majh-
nimi stvarmi: s kulturo, šols-
tvom, kmetijstvom, s cerkvijo
in z različnimi načini preganja-
nja, o katerih mi, tedaj še otro-
ci, nismo nič vedeli.«
Razstavo, ki se deli na »čustve-
ni« in »znanstveni del«, so avtorji
posvetili »vsem žrtvam komuni-
stične diktature in njenega tota-
litarnega sistema v Sloveniji,
imenovanim in neimenovanim,
znanim in neznanim, v čast ži-
vim in v spomin mrtvih.« Ogle-
dovali in ocenjevali jo bodo
ljudje z »obeh strani meseca«.
V času postavitve v Celju bo-
do v Muzeju novejše zgodovine
predvidoma pripravili tudi po-
govor na to temo in k sodelova-
nju povabili avtorje in sodelav-
ce razstave.
■MMMMi MATEJA PODJED
zapisovanja
Brezplačna biblija
Piše: TADEJ ČATER
Nobena skrivnost ni, da
Ariel McDonald pred vsako
tekmo ostane kakšno minut-
ko dlje v slačilnici, kjer sebe in
ekipo priporoči nekomu tam
zgoraj visoko na nebu. O svo-
jih molitvah pred tekmami je
tudi že javno spregovoril. O
tem, kako pred tekmami mo-
lijo skorajda vsi ameriški ko-
šarkarji v NBA je pripovedo-
val tudi že Toni Kukoč. Najbrž
molijo prav vsi športniki tam
na oni strani Atlantika. Del
tradicije, pač. Toda nihče tam
v Ameriki, razen kakšnega
televizijskega pridigarja, ni
nikoli pomislil, da bi svoji
ovčici tam v Evropi, v tistem
prekletstvu polnem zlih du-
hov in črnih duš, poslal izvod
Svetega pisma, da ovčica ne bi
zablodila med lačne in pok-
varjene volkove. Prav, morda
je kdo o tem tudi že razmišljal,
morda celo na glas, toda niti
še tako nabrit pridigar s tele-
vizijskega ekrana si ne bi drz-
nil pozvati ameriško Mini-
strstvo za šport, da naj iz svo-
jih virov financira pošto, s ka-
tero bi vsi ameriški košarkarji
v Evropi brezplačno prejeli iz-
vod Svetega pisma. Ne, še vse-
ga vajeni televizijski pridigar-
ji bi s tem tvegali svoj ugled.
Pravzaprav bi se jim vsi sme-
jali. Dotično Ministrstvo pa bi
kakršnokoli vključenost v to-
vrstne projekte še v tisti se-
kundi demantiralo.
No, pa se je spet zgodil še
eden od govorov slovenskega
nadškofa dr. Franca Rodeta.
Ki seveda ne živi v Združenih
državah Amerike in se zato
zaveda, da ima celo večjo moč
kot pa tisti televizijski pridi-
garji v rdečih suknjičih in ru-
menih kravatah. In, da se mu
nihče ne bo smejal, če bo pred-
lagal, da naj slovenskim voja-
kom, ki bivajo na tistem pre-
grešnem Cipru, kjer pride na
osem ljudi ena prodajalka lju-
bezni, Ministrstvo za obram-
bo pošlje izvode Svetega pi-
sma. Hmm. Ne morem si kaj,
da ne bi v dveh ali treh stavkih
povedal zgodbice, ki se mi je
pripetila v Amsterdamu, ko
sem se naključno zaletel v
italijanskega turista, ki je pri-
hajal iz bordelčka in v eni ro
stiskal izvod Svetega pisji
(prisežem!), v drugi roki^
svoj mobilni telefonček. NH
li ne bom pozabil njegoi
besed: »Čao, mama!« Ja, n,
jer ne piše, da tako »italija
sko« ne bi na Cipru izgledt
tudi slovenski vojaki. Če \
mo, da je v Italiji sveti sedi
da velja Italija za eno najk
katoliških držav tega svet
Če vemo, da Italija ni _bbah
stičen otok sredi Evrope«.
Ja, Ministrstvo za obram
ni reagiralo. Še do danes
podalo nikakršne izjave za ja
nost, v kateri bi se distancira
od nadškofovih besed. Še i
danes ni javnosti obvestib, (
deluje ločeno od cerkve. Tal
kot tega še do danes ni stori
Ministrstvo za notranje zach
kije od nadškofa dobilo prek
sno košarico, v kateri jih je i
zavrnil in opozoril, da naj vš
la, s katerimi ga vabijo nat:
čanja in sestanke, drugače »)o
mulirajo«. Si predstavljal
Nadškof je bil tisti, ki je diia
moral opozoriti, da sta po usl
vi cerkev in država ločena.
Kaj to pomeni? Preprosto
lahko mislimo, da bo Mii
strstvo za obrambo upošteva,
nadškofovo povabilo, da n
sodeluje pri dostavi Svete^
pisma na Ciper. In zgodila:
bo še ena interpelacija. 1
utegne biti kajpak uspešni
hja. Združena lista socialni
demokratov si pač ne moi
privoščiti, da bi podpirala m
nistra, ki deluje po ukai
cerkvenega vrha.
Hja, kmalu bodo na vrS
tudi športniki: Zahovič, M
sterovič, Milič... Ob dnevni
časopisju, ki ga dobivajo is
svoje tuje naslove, bodo pr$
mali še versko čtivo. Le ^
bodo tega za razliko od dn&
nih časopisov prejemali
tis. Brezplačno.
Harntoiiilccirski
koncert
V koncertni dvoran
Glasbene šole Celje bo
coj, v četrtek, ob 19.30 uri^
skladbami Haydna, Fre^
cobaldija, Degna, Lund
quista, Kleina in Bacha
stopil Tomaž Marčič.
21-letni Tomaž Marčič je'
poukom harmonike za^^
pred desetimi leti, leta
pa je osvojil 1. nagrado ^
tekmovanju mladih slove''
skih glasbenikov ter nadalK
val pouk akordeona na sre'^.
nji stopnji v Glasbeni ^^
Celje. Ponovno je 1. nagraj'
na tekmovanju mladih
venskih glasbenikov osvo)
leta 1996, leto zatem pa"
mednarodnem srečanju
monikarjev v hrvaškem P;
lju 2. nagrado.
Ko je mesto premajhno«**
v celjskem Likovnem sa-
lonu so sinoči odprli razsta-
vo del Žige Kariža in Saša
Vrabiča This Town is Even
Smaller, ki si jo obiskovalci
lahko ogledajo do 10. aprila.
Žiga Kariž in Sašo Vrabič sta
ustvarjalca mlajše generacije,
oba končujeta specialko na
ALU. Tokratna skupna pred-
stavitev je nekakšno nadaljeva-
nje razstave z naslovom This
Town Ain't Big Enough for
Both of Us, ki sta jo predlani
postavila v Galeriji Prušnikova
74 v Ljubljani. Avtorja sodita
med najopaznejše umetnike
svoje generacije, oba sta sode-
lovala tudi na zadnjem Triena-
lu sodobne slovenske umetno-
sti U3 v Moderni galeriji.
»Za generacijo slikarjev, ki je
zrasla v času eksplozije vizual-
nega, v času ko imajo umetniki
na voljo na stotine oblik in na stotine tehnik, je
razumljivo, da se ukvarjajo s problemi interme-
dialnosti, odnosov med slikarstvom, fotograf-
skim posnetkom in elektronskimi mediji. Kariž
in Vrabič izhajata iz intenzivnega, fragmentar-
nega sveta podob v množičnih medijih. Vrabič
tokrat predstavlja takoimenovane zvočne slike.
ki temeljijo na namenoma nepomembnem fo-
tografskem posnetku z ulice, pri čemer kombi-
nacija podobe in zvoka omogoča drugačno
stopnjo percepcije. Kariž pa bo z rezultatom
vred pokazal, kako je nastajalo njegovo prvo
umetniško delo,« vabijo k ogledu razstave v
Likovnem salonu Celje.	IS
Rože na grafičnih listih
v prostorih Grafičnega
muzeja v Rogaški Slatini je
v teh dneh postavljena raz-
stava grafik z motivi različ-
nih vrst cvetja.
Razstavljeni grafični listi so
sestavni del obsežne zbirke, ki
jo ima muzej in v kateri je več
tisoč grafik iz preteklih stole-
tij. Grafike so bile narejene v
času od 16. do 19. stoletja. Pri
njihovem nastanku je sodelo-
valo več različnih avtorjev,
njihov namen pa je bil, da kar
najbolj nazorno prenesejo po-
sebnosti posamezne rastline
na papir. V obdobju, ko so bile
narejene, namreč še niso poz-
nali fotografije oziroma še ta
ni bila tako zelo razširjena.
Grafika pa je bila tako zaradi
svoje kvalitete, kot tudi do-
stopne cene, najbolj ustrezno
likovno delo, ki je bilo lahko
dosegljivo mnogim, tudi manj
premožnim posameznikom.
Zato pri mnogih tovrstnih gra-
fikah avtorjem ni bilo vodilo,
da naredijo izvirna likovna
dela v umetniškem pomenu,
temveč je mnogokrat šlo pred-
vsem za obrtniško korektno
narejene grafike. Kajti v os-
predju je bila predvsem njiho-
va informativna in izobraže-
valna vloga. To nalogo so gra-
fična dela dolgo opravljala, še
bolj nazorno in prepričljivo pa
so bili motivi izdelani, če so
bili narejeni v barvah. Zato so
mnogokrat grafične odtise tudi
dodatno obarvali v naravne
barve. Takšne so tudi grafike
na razstavi, dela pa so ročno
obarvana, saj so nastala v ob-
dobju, ko še niso uporabljali
barvnega tiska. Sicer so nareje-
na v različnih tehnikah, med
katerimi so lesorez, bakrorez,
jeklorez, med njimi pa je tudi
nekaj risb in akvarelov.
BORIS GORUPIČ
Slike, šansoni in poezija
v velenjski Kulturnici so ob odprtju slikarske razstave predstavile svoje pesmi štiri vsestranske
ustvarjalke, ki jih druži ljubezen do poezije in slikarstva. Tanja Plevnik, ki živi in ustvarja v
Virštanju, po poklicu je likovna pedagoginja, slika, fotografira in pesni. Janja Kvas, priljubljena
profesorica slovenskega jezika, piše učbenike za književnost, ob poeziji pa vedno raje ustvarja
šansone. Nekaj jih je zapela tudi v Kulturnici. Franja Vodušek, ki je študirala v ZDA, zdaj živi v
Gornjem Gradu, slika in piše pesmi. Vesna Novak iz Celja, tudi ona pesni, je psihiatrinja,
velikokrat spremljevalka v hudem.	K.L., Foto: L. OJSTERŠEK
KULTURA
□
Z Marolti v
tretje desetletje
I Kulturno društvo Anton Tanc iz Marija Gradca je proslavilo dvajset let delovanja
Rojstno leto 1979, kraj
i^jstva Marija Gradec pri
Laškem, očetovo ime Jure
l^fašovec, bivališče dom kul-
mre, dobra vila Volna, ime
|jf§čenca Anton Tanc. Tako
jj zapisano v lični knjižici,
so jo ob 20-letnici delova-
nja izdali znameniti Tanci,
ilani najbolj znanega kul-
turnega društva v laški obči-
ni, Jubilej so v družbi števil-
nih prijateljev in podporni-
kov proslavili minuli petek v
Kulturnem centru Laško.
Društvo je začelo delovati s
šestimi skupinami na področ-
ju pevske, plesne, likovne,
glasbene in dramske dejavno-
sti, Vse skupine so bile bolj ali
lanj dejavne prvih deset let,
danes pa redno delujeta le še
otroška in odrasla folklorna
skupina. Obe se ukvarjata tudi
zraziskovanjem, ohranjanjem
in prikazovanjem ljudskega
izročila, ki je osnovno vodilo
ytva že od njegovih začet-
kOb ustanovitvi je društvo
štelo 43 članov, danes jih je
stalno aktivnih 36, v dvajsetih
letih pa je društveno življenje
s Tanci »okusilo« blizu 400
ljudi. Koliko nastopov je bilo v
teh letih, v društvu natančno
ne vedo. Vabil, tudi iz tujine,
je bilo zelo veliko in na vsa so
radi odzvali. Snemali so tudi
na nacionalnem radiu in se
predstavili na slovenski televi-
ziji. »Za vsakega od nas, Tan-
cev, pomenijo leta delovanja v
društvu, leta medsebojnih od-
nosov, ki so stkana iz sodelo-
vanja, pomoči in prijateljstva,
z veliko mero duhovitosti,
smeha, nagajivosti in tudi tr-
dega dela,« pravi Irena Mulej,
ki je bila predsednica društva
več kot deset let. »Da bi le še
dolgo ostalo tako kot je.«
Kulturno društvo Anton
Tanc je za izjemne dosežke
podelilo zlati znak društva
Ireni Mulej, Franciju Muleju
in Juretu Krašovcu. Srebrni
znak sta dobila Zinka Košec
in Marjan Deželak, posebna
darila pa Marina Pokleka in
Pivovarna Laško. Podelili so
tudi trinajst priznanj za več-
letno aktivno delo ter po tri
bronaste, srebrne in zlate
Maroltove značke.
Tancem so v petek prišli
voščiti predstavniki mnogih
folklornih skupin od blizu in
daleč, za največje preseneče-
nje večera in tudi najlepše da-
rilo ob jubileju pa je poskrbel
predsednik Turističnega druš-
tva Laško Vlado Marot, ki je
skupaj z odborom za obujanje
in ohranjanje starih ljudskih
šeg in delovnih opravil v goste
povabil člane Akademske fol-
klorne skupine France Marolt
iz Ljubljane. Navdušenje je bi-
lo veliko, še zlasti zato, ker so
gostje odplesali plese iz Rezi-
je, ki jih doslej v Laškem še
niso videli.
r ,	1 JI, Foto: MM
Ob jubileju so na odru laškega kulturnega centra zaplesali tudi nekateri nekdanji člani
društva Anton Tanc.
Plastike Alenke Vidrgar
Minuli petek so v Kultur-
nem centru Ivan Napotnik v
Menju odprili razstavo li-
kovnih del Alenke Vidrgar.
Kiparka iz Ljubljane se
uvršča v generacijo, rojeno le-
la 1958. Študirala je na Peda-
goški akademiji in na Akade-
miji za likovno umetnost v
l-jubljani, kjer je sredi osem-
desetih let tudi opravila podi-
plomski študij. Individualne
razstave pripravlja od začetka
osemdesetih let in od takrat
fedno predstavlja svoja likov-
13 dela v različnih galerijah.
Dela, ki jih je pripravila za
razstavo v Velenju so pred-
J^sem novejšega datuma in so
narejena v obdobju nekaj
preteklih let. Avtorica uporab-
za svoje likovno izražanje
^^zlične materiale, med kate-
rimi sta pogosta les in glina. V
določenem pomenu se pri ob-
likovanju plastik tudi prilagaja
snovi, s katero dela. Vsak od
teh materialov ima svoje po-
sebnosti že pri sami obdelavi,
poleg tega pa ima svoje značil-
nosti v estetskem smislu in
posamezna snov je za izraža-
nje kakšne likovne zamisli
bolj primerna kot kakšna dru-
ga. Ena od posebnosti njenih
plastik je tudi v tem, da zdru-
žuje te različne materiale in
jih sestavi v celovito kiparsko
enoto. Slogovno so njena dela
blizu abstraktnemu modelu in
kot takšna ne odražajo kak-
šnih konkretnih pojmov, ali
drugače povedano, avtorica
ne dela plastik, v katerih bi
lahko razpoznali prvine moti-
vov, s katerimi se srečujemo v
vsakdanjiku. Gre ji predvsem
za oblikovanje del, v katerih
imajo primarno vlogo osnov-
ne likovne sestavine. Poudarja
obdelavo površine, ki je vča-
sih bolj gladka, drugje nekoli-
ko izrazitejša z ritmično razgi-
banostjo. Prisotna so kontrast-
na razmerja med zaobljenimi
formami in ostrejšimi masa-
mi, ki se spreminjajo v stanj-
šane linije, v posamezni pla-
stiki je tudi različna barvna
tonaliteta površine. Dela, na-
rejana v formatu majhne pla-
stike, so zanimiva ravno zara-
di te večplastnosti in avtoriči-
nega pristopa, s katerim v vsa-
ko posamezno skulpturo vna-
ša svežino, ob tem pa jo zgradi
kot organizirano likovno celo-
to.
BORIS GORUPIČ
Prizadevni pohorski godbeniki
članov sestavlja pihalni
J^kester Kulturnoumetniš-
Ha društva iz Oplotnice, ki
p Vodi kapelnik profesor
'^^n Ravnjak iz Žalca. Med
godbeniki so tako delavci
kmetje in izobraženci,
pa imajo ob nedeljah
Soldne.
^ Njihov repertoar je izjemno
°8at tudi po zaslugi sedanje-
£J^apelnika. Pohvalijo se
■^ko s koncertnim progra-
z igranjem maršev,
in valčkov. Godbeniki
Ropajo na številnih prosla-
turi' P^^^^^^itvah in revijah, pa
VeJ-^ cerkvah, kadar so naj-
cerkveni prazniki. Z ve-
seljem jim je pred kratkim
prisluhnil tudi mariborski
škof Kramberger in radi jim
prisluhnejo tudi delavci ob
prvomajskih praznikih.
Osemšestdesetletni kapelnik
je po rodu Mariborčan. Z
glasbo se je začel ukvarjati že
s šestimi leti. Leta 1947 se je
pridružil godbi na pihala pri
mariborskem Konstruktorju,
njegova prva služba pa je bila
v opernem orkestru maribor-
skega gledališča. Leta 1965 je
diplomiral iz trobente na
Akademiji za glasbo na Duna-
ju. Ima profesorski naziv za
poučevanje trobente, harmo-
nike, klavirja in orgel, igrati
pa zna tudi violino. Službena
pot ga je kot profesorja vodila
po številnih šolah, vrsto let je
bil potem zaposlen na Gim-
naziji Center v Celju, kjer se
je lani tudi upokojil. Med
drugim je dirigiral tudi simfo-
ničnemu orkestru v Berlinu
in pihalni godbi v Miinchnu.
Napisal je tudi veliko skladb
in priredb za razne ansamble
in za svoje delo prejel vrsto
priznanj. Svoje bogate izkuš-
nje in znanje sedaj prenaša
na vrle oplotniške godbenike,
ki na svoj način širijo kultur-
no poslanstvo med pohorski-
mi ljudmi in daleč naokrog.
JANEZ VEDENIK
prireditve
GLEDALIŠČE
SLO Celje - 12. ob 10., 11.30
in 17. uri Sadna opera. Plesne-
ga foruma Celje. 13. ob 19.30
V agoniji, gostuje HNK Za-
greb. Oderpododrom - 15.,
16.	in 17. ob 20. uri Bližje, za
abonma in izven.
Dom kulture Velenje 12.
ob 19.30 Stric iz Amerike, pre-
miera Amaterskega gledališča
Velenje. 13. ob 10. uri Sadna
opera. Plesnega foruma Celje,
za Pikin abonma in izven.
KONCERTI
Modra dvorana Celjskega
sejma 15. ob 19. uri koncert
»Ljubezen je ena sama pe-
sem«.
Glasbena šola Celje 16. ob
17.	in 18. uri, koncerta učen-
cev osnovne stopnje Glasbene
šole.
Kulturni dom Šentjur 13.
ob 17. uri revija glasbenih šol
celjske regije ob 30-letnici GŠ
Šentjur.
Kulturni dom Gorica pri
Slivnici 13. ob 18. uri skupni
koncert Pihalnega orkestra
Šentjur in KD Gorica.
Dvorana Zdraviliškega do-
ma na Dobrni 12. ob 20. uri
koncert MPZ KUD Nova Cer-
kev, z vokalnim duetom.
Orgelska dvorana Glasbe-
ne šole Velenje 11. ob 18. uri
koncert nagrajencev področ-
nega tekmovanja.
Velika dvorana Glasbene
šole Velenje 12. in 13. ob
19.30 revija odraslih pevskih
zborov.
Razstavni salon pivnice Ro-
gaška Slatina 11. ob 20. uri
koncert učencev glasbenih šol
iz Krškega, Maribora in Rogaš-
ke Slatine, 16. ob 20. uri pa
koncert ŽPZ Rogaška Slatina.
Kulturni dom Slovenske
Konjice 13. ob 19. uri srečanje
ženskih pevskih zborov.
RAZSIAVE I
Likovni salon Celje Žiga
Kariž in Sašo Vrabič, od 11. 3.
do 4. 3.
Galerija Mozaik Veljko To-
man »Vedute Celja«, od 12. do
31. 3.
Savinov likovni salon Šte-
fan Marflak in Manja Vadla,
od 12. do 29. 3.
Avla hotela Dobrna Barba-
ra Černe, od 13. 3. do 2. 4.
Slomškova rojstna hiša na
Ponikvi razstava likovne delav-
nice na temo Slomšek, do 31. 3.
Levstikova soba Osrednje
knjižnice Janez Puch, do 31.
3.
Muzej novejše zgodovine
Veljko Toman »Kako nastaja
slika - od realizma do abstrak-
cije«, do 31. 3.
Knjižnica Šentjur Marjana
Rataj-Artiček, do 31. 3.
Razstavišče Barbara Vele-
nje Rudi Skočir, do 12. 3.
Dom kulture Velenje Alen-
ka Vidrgar, do 31. 3.
Kulturnica Velenje Tanja
Plevnik in Franja Vodušek, do
31. 3.
Avla Mestne občine Vele-
nje Heda Vidmar, do 31. 3.
Banka Velenje, ekspozitu-
ra Šoštanj Konrad Marinček,
do 31. 3.
Splošna bolnišnica Celje
pustne maske, do 28. 3., »Te-
den boja proti raku«, do 18. 3.
Galerija Volk Anton in Ja-
nez Repnik, Jure Godec, do
15. 3., Jedilnica bolnišnice
Niko Ignjatič, do 31. 3., glav-
na pošta Celje Rajko Mlinarič
do 31. 3., Etol Štefan Vrbanič,
do 31. 3., jedilnica Cinkarne
fotografije »poletje 98«, do 14.
3., kavarna Celjskega doma
Maša Krajnc, do 16. 3..
OSTALO
Pokrajinski muzej Celje -
pomladne delavnice od 15.30
do 17.30: 11. in 12. 3. izdelava
vetrnice, 17. izdelava košarice
za pirhe.
Galerija sodobne umetno-
sti 12. ob 19. uri predavanje
Edija Muka »Permanentna ne-
stabilnost«.
Levstikova soba Osrednje
knjižnice 15. ob 17. uri Vas-
ja Butina »Raziskovanje ro-
du in sestavljanje rodovni-
ka«.
Gostilna Berger 11. ob 19.
uri predavanje Roberta Posla
o Vietnamu.
Dom krajanov Andraž 13.
ob 16. uri dan žena in materin-
ski dan.
Dom Partizan Polzela 13.
ob 18. uri praznovanje 8. mar-
ca.
Kulturni center Laško 11.
ob 19. uri dražba umetniš-
kih del za dobrodelne name-
ne.
Knjižnica Velenje 11. ob
19. uri recital v spomin Lili
Novy »Temni Bog mi pravi:
bodi moja!«
Dom kulture Velenje 16.
ob 18. uri predavanje z diapo-
zitivi Toma Križnarja o njego-
vi Afriki.
10
KULTURA
Knjige na tržnici
lepo sprejete
Prve ocene za v soboto za-
ključeni 3. knjižni teden v
Celju so ugodne, celo pohval-
ne, temeljita analiza pa sno-
valce knjižne tržnice in sode-
lujoče založbe še čaka v na-
slednjih dneh. Že zdaj pa je
mogoče zapisati, da so bile
spremne prireditve 3. knjiž-
nega tedna, seveda pa tudi vse
knjižne stojnice, v Centru In-
terspar veliko bolje obiskane
kot lani v Celjskem domu.
Na 3. knjižnem tednu v Ce-
lju so sodelovale založbe Anti-
ka, Cankarjeva založba. Cen-
ter za tehnološko usposablja-
nje, DZS, Družina, Egmont,
Epsi, Fit media. Mavrica, Mla-
dinska knjiga, Mohorjeva
družba, Prešernova družba.
Pomurska založba, Kmečki
glas, Mondena, Založba Ob-
zorja, Založništvo Pozoj,
NT&RC, Znanstveno razisko-
valni center SAZU in Založba
Vale-Novak, teden pa so spon-
zorsko podprli celjska po-
družnica Nove Ljubljanske
banke. Tiskarna Koštomaj,
Bio dom Celje, Paron Laško in
Tom Mirna.
»Predstavniki 20 slovenskih
založb, ki so sodelovali na
knjižnem tednu, razen zelo
redkih izjem, so bili tudi precej
bolj zadovoljni z nakupi kot
lani v Celjskem domu. Prav
njihovo zadovoljstvo pa je
eden izmed bistvenih pogojev,
da bo lahko knjižni teden kot
ena izmed pomembnih kultur-
nih prireditev severovzhodne
Slovenije, dobil nov polet, mor-
da z novimi vsebinami in še več
založbami,« je zadovoljen di-
rektor Fit medie, organizatorja
prireditve, Jože Volfand.
»Drzna odločitev, da je bil
knjižni teden v nakupovalnem
središču in ne v kakšnem kul-
turnem hramu, je bila sicer
tvegana. Vendar so nekatere
prireditve, zlasti otvoritev,
strokovni posvet Človek brez
knjige je kakor ptica brez pe-
ruti, srečanje z avtorji zname-
nite pesniške zbirke Pesmi šti-
rih in otroška prireditev Ma-
ček Muri na obisku, pokazale,
da je tudi Center Interspar pri-
meren za tovrstna srečanja.
Nekatere druge, zlasti sreča-
nja s posameznimi avtorji, pa
so opozorile, da nakupovalno
središče za nekoliko bolj in-
timne pogovore s kulturnimi
ustvarjalci ni primerno,« še
pravi Volfand in dodaja, da bo
zato za prihodnje leto treba
koncept knjižnega tedna še
dograjevati.
»■■■■■■■■■■■■■i IS
Dekliški pevski zbor Gomilsko s pevovodkinjo Matejo Heinc.
Uspehi gomilskih deklet
v sicer razgibanem kul-
turnem življenju na Gomil-
skem ima posebno mesto
Dekliški pevski zbor, ki letos
praznuje srebrni jubilej. Na
praznik se prizadevno pri-
pravljajo. Maja bo imel zbor
jubilejni koncert v Domu
krajanov na Gomilskem.
Zbor, v katerem se je izme-
njalo mnogo mladih deklet,
šteje 35 pevk, vodi pa jih Ma-
teja Heinc. Pevke za vaje žr-
tvujejo mnogo ur prostega ča-
sa, da lahko dosegajo lepe
uspehe tako na občinskih re-
vijah kot tudi širom po Slove-
niji. Pojejo slovenske narod-
ne in umetne pesmi, skladbe
iz obdobja renesanse, segajo
pa tudi po tujem repertoarju.
Z resnično ljubeznijo so v
svojem dolgoletnem delova-
nju ponesle slovensko pesem
v mnoge kraje Sloven
predvsem pa na Primors!
kjer že dolga leta sodelujej
Mešanim pevskim zbori
Stanko Premrl iz Podnanoi
Mladih pevk pa ne druži
pesem. Prizadevno sodelu
jo tudi pri pripravah na ra2
prireditve in tako še dodat
prispevajo k pestrosti kult
nega življenja v kraju.
T. TAVG
Hedviga Vidmar Šalamon ob otvoritvi samostojne razstave skupaj z možem Arpadom
Šalamonom in Jožetom Hohkrautom.
Umirjene sliice, Ici izžarevajo žensicost
v avli mestne občine Velenje je na ogled deseta samostojna razstava likovnih del Hedvige
Vidmar Šalamon, članice Društva šaleških likovnikov, ki živi in ustvarja v Slovenskih Konjicah.
V njenih delih prevladuje harmonična usklajenost barv, le tu in tam se pojavljajo kontrastne
barvne ploskve, ki sliko poživijo in razbijejo monotonost. Dela, izvedena v olju, rada popestri z
nanašanjem drugih materialov, na primer peska, plute, raznobarvnih brusnih papirjev, trakov
in vrvic. Najrazličnejše materiale spretno vnaša v sozvočje ploskev. Po mnenju strokovnjakov
ravno stilizirane figure izžarevajo ženskost in mehkobo vzlic razčlenjanju večjih ploskev v
manjše.	KL, Foto: JOŽE MIKLAVC
Pesem žensic in otroic
v nedeljo, 7. marca, je
Ženski pevski zbor Kultur-
no umetniškega društva
Ljubečna, ki ga vodi Vida
Bukovac, pripravil redni let-
ni koncert, s katerim je po-
častil tudi dan žena.
Koncert so pevke pripravile
v novi osnovni šoli na Ljubeč-
ni. K sodelovanju so povabile
vokalno skupino Cvet Druš-
tva medicinskih sester in teh-
nikov Celje, ki prav tako delu-
je pod umetniškim vodstvom
Vide Bukovac, in otroški pev-
ski zbor Osnovne šole Lju-
bečna pod vodstvom Anice
Mernik - zbor je na klavirju
spremljala Karin Cokan, na
citrah pa je sodeloval Peter
Napret.
Obe ženski pevski skupini
sta v programu zapeli po
osem pesmi, otroci so se
predstavili s tremi pesmimi.
kot novost pa so pripravili še
narodni program, v katerem
so ob spremljavi citer skupaj
s poslušalci zapeli še devet
pesmi.
Ženski pevski zbor KUD
Ljubečna deluje že sedemnaj-
sto leto, v njem pa deluje 26
pevk. Zbor je najprej vodil
Anton Volasko, za njim Urška
Lah, sedaj ga vodi Vida Buko-
vac. Na leto pripravijo 12 kon-
certov, poleg njih pa še vrsto
pevskih nastopov. V letu 1997
so izdali svojo glasbeno kase-
to z naslovom Zapojmo pe-
sem ter dve pesmarici: eno
veselih ljudskih v priredbi Jo-
žeta Leskovarja, drugo pa
umetnih in narodnih pesmi,
ki jih je priredil Pavle Buko-
vac.
Zbor bo v soboto, 13. mar-
ca, sodeloval na tradicionalni
reviji ženskih pevskih zborov
v Domu kulture v Slovensi
Konjicah, 9. maja pa nai
novni šoli na Ljubečni f
pravlja pevsko prireditev
naslovom Peli so jih mati n
ja, na kateri bo sodelov,
sedem zborov. 15. maja
sodeloval na pevski reviji 1
sem pomladi v Bočni, od i
do 25. maja pa bo gostova
Vacu pri Budimpešti.
ŽIVKO BEŠKOVN
Knjiga IjubeJ
in prijaleljsl^
Vsak nosi v sebi sv(
zgodbo. Srečno, žalost
ali preprosto samo
Metka Planko iz Ljubljl
in pisatelj Rudi Keršev
verjameta, da se je v
kem izmed nas kdaj p<S
dila kakšna misel, ki
vredna objave. Zato sta;
zamislila posebno knjig?
ki bi jo zapolnili bralci, j
Knjiga Rudija Keršev^
Človek, ki je izpil reko s^
buja k razmišljanju o smis
življenja, sreči, ljubezni,
tudi o nesmislu in poneiH
Ijanju človeka. Tako je \
prvotni namen izdati spoi
čila, ki bi jih bralci dopiso*^
li knjigi. Do danes se je"
bralo okrog osemdeset
sli. Ker pa je osebno pre^
janje knjige iz rok v ^
zamudno, namen pa je
idejo vključiti čim več Iji;"!
lahko svojo misel pošP
vsi, ki to želijo, na enega
naslovov: Rudi KerŠev^^
Gradišče 13, 5292 Renče^^
Metka Planko, JamnikaD;
va 1, 1000 Ljubljana.
slijo naj bo ime in priif^^
ter naslov. Vsi prispevki*
prostovoljni, brez materij
nih nadomestil.	^^
Sadeži v Celju, vrtinec v Ljubljani
Po premieri gledališko plesne pred-
stave Sadna opera konec lanskega ok-
tobra, se bodo plesalke Plesnega foru-
ma Celje jutri, v petek, spet predstavile
domačemu občinstvu na odru Sloven-
skega ljudskega gledališča Celje.
Po besedah Goge Stefanovič Erja-
vec je za »sadeži« Plesnega foruma
Celje že vrsta uspešnih gostovanj ši-
rom Slovenije, domačemu občinstvu,
ki je dodobra napolnilo gledališče ob
premieri in zatem zaman povpraševa-
lo po ponovitvah Sadne opere, pa se
bodo plesalke spet predstavile jutri, v
petek. Na odru SLG pripravljajo kar 3
predstave, dopoldanski ob 10. in 11.30
uri bosta zaključeni za obisk šolarjev,
popoldanska ob 17. uri pa bo za izven.
Sadna opera je ena izmed redkih pred-
stav za otroke, ki združuje izvirno
besedilo in izbor glasbe Cvetke Bevc,
operno glasbo, petje in ritme, živopi-
sno konstumografijo in scenografijo
Franca Purga ter seveda gib in ples
kot glavno izrazno sredstvo mladih
plesalk, ki jih je v svet sadja odpeljala
koreografinja in režiserka predstave
Goga Stefanovič Erjavec.
Mladinska skupina Plesnega foru-
ma Celje, Boštjan Antončič, Tjaša Ce-
puš. Sanja Milenkovič, Sara Stropnik,
Polona Peunik in Polona Dolžan, pa
bo v torek, 16. marca, s svojim najno-
vejšim plesno-gledališkim dogodkom
V plesnem vrtincu gostovala v ljub-
ljanskem Cankarjevem domu. S pred-
stavo, ki je rezultat lastnega plesnega
raziskovanja mladih plesalcev, mini-
malistične kostume kot poudarek
praznega odrskega prostora je zasno-
vala Polona Dolžan, ki v predstavi
tudi poje, se bodo celjski plesalci
predstavili v okviru Dnevov sloven-
skega izobraževanja.	IS
Razposajen sadni vrt Plesnega foruma Celje obkroža princeso Breskvolino in
princa Limonskega na mosta ljubezni.
NASI KRAJI IN UUDJE
11
pesem ljubezni do otrok
I jubezen je ena sama pesem
jjicionalna prireditev, ki jo
jodelovanju z našo novinar-
ko hišo celjsko podjetje Fit
^ edia pripravlja v ponedeljek,
fe marca, ob 19. uri v Modri
Lrani Celjskega sejma že če-
rtič zapored - bo letos ubrana
J strune ljubezni do otrok.
" Gostitelj večera, namenjenega
.^sti ženskam, materam, dekle-
in ženam, bo Mario Galu-
již, njegovi glasbeni gostje pa
Leskovar, Mojmir Sepe,
Tinkara Kovač in Marta Zore.
Kulturni program bodo soobli-
kovali malčki iz celjskih vrtcev
JI z uverturo v plesno gledališko
predstavo Sadna opera plesalke
plesnega foruma Celje. Poseben
gost večera, za katerega so
;^topnice po 1.500 tolarjev v
predprodaji v poslovalnici Kom-
jasa, Centru Interspar in prosto-
rih Fit medie na Bežigrajski ulici,
bo Oliver Dragojevič s skupino
Delfini.
Rdečo nit večera, zasnovano
na ljubezni med materjo in
otrokom, bo spletala družina
Štante iz Vojnika, o kateri so
organizatorji za ponedeljkovo
prireditev posneli tudi kratek
dokumentarni film, izsek iz
vsakdanjega družinskega utri-
pa. Redke so najstnice, ki si
želijo roditi kar 11 otrok ali pa
svoje življenjsko poslanstvo vi-
dijo v delu z in za male črnčke
v kakšnem misijonu. Takšna je
bila pred leti danes 38-letna
Tatjana Štante Selčan, mati 16-
letnega Jerneja. 14-letnega Da-
vida, 12-letnega Klemna, 5-let-
nega Benjamina, 4-letne Ane
Marije in 15-mesečnega Domi-
nika. Tatjana, ki že 13 let kot
domska pedagoginja in psiho-
loginja dela z varovanci Centra
za varstvo in delo Golovec, in
njen mož Miran, ekonom in
prevoznik v Psihiatrični bolni-
šnici Vojnik, pravita, da se lju-
bezen z vsakim otrokom mno-
ži, ne sešteva!
»Pri otrocih ni zlaganosti. Vse
je pristno, tudi komunikacija,«
pravi Tatjana, prepričana, da vse
vsaj v toliki meri kot sama daje
otrokom, prejema nazaj. Sicer
pa je v odnosu do otrok najpo-
membnejša ljubezen. Če jo imaš
v srcu, potem lahko radodarno
daješ. Pomemben je optimizem.
Vsak otrok je zaključena celota
in takšnega je kot nekaj poseb-
nega treba sprejeti. Ne postavlja
jih v kalupe in jih med seboj ne
primerja. Vsak ima svoje darove
in te želi v njih poiskati in jih
spodbujati.
IS
V objemu človečnosti
' v Društvu vojnih invalidov
Celje namenjajo veliko pozor-
'' josti socialnemu položaju
' članov, z obiski, spodbudnimi
' besedami in velikokrat tudi z
• denarnim prispevkom poma-
gajo, kjer lahko. Za društvo pa
so značilne tudi razvejane
družabne dejavnosti.
Po besedah predsednika
iiuštva Rudija Žuglja so lani
ffldomu obiskali preko 360 od
,¥vojnih invalidov, ki so včla-
pi v društvo, vsakogar so
(odi skromno obdarili in mu v
II spomin poklonili knjigo V obje-
mu človečnosti. Nekaj članov
»obiskali tudi po dvakrat ali
večkrat. V delo društva sodijo
tudi obiski članov v bolnišni-
cah, zdraviliščih in domovih za
starejše občane. Za svojih 64
socialno najbolj šibkih članov
so v društvu zagotovili blizu 1,2
milijona tolarjev pomoči, pri
urejanju nastanitve v domove
starejših občanov so pomagali
šestim članom, za pomoč in
oskrbo na domu pa osmim. Ne-
kaj članom, ki so zdravljenje v
zdravilišču plačali sami, so po-
magali z denarnim prispev-
kom, dvema od petih svojih
članov, ki potrebujejo zdravila,
ki niso vpisana v seznam
zdravstvenega zavarovanja in
mesečno potrošijo zanje tudi
po 30 tisočakov, pa so povrnili
stroške. Za socialno pomoč, ki
je je bilo lani deležnih 479 čla-
nov, so v društvu porabili blizu
2,2 milijona tolarjev.
V društvu so poskrbeli tudi
za organizirano pravno po-
moč, lani kar 227 članom, pre-
cej pozornosti pa namenjajo
tudi razvejanim družabnim de-
javnostim. Različnih srečanj,
proslav in zborov se je skupaj
udeležilo preko 400 članov,
vsakega od srečanj, ki so jih s
kulturnim programom pope-
strili šolarji, pa se je udeležilo
vsaj po 80 članov.	IS
Učimo se vse življenje
: V soorganizaciji Zavoda
RS za šolstvo. Centra RS za
poklicno izobraževanje in
podjetja Infos bodo v torek,
16. marca, v ljubljanskem
Cankarjevem dnevu odprli
letošnje Dneve slovenskega
Izobraževanja.
Na prireditvi, ki se bo za-
ključila utri, v petek, bo letos
tisrednja pozornost namenje-
približevanju Slovenije
^ Evropski uniji, saj sta kako-
vost vzgoje in izobraževanja
"^^d pogoji za vstop v unijo,
predstavili pa bodo tudi stra-
vključevanja v EU in
Vplive programov EU na slo-
vensko šolstvo. Osnova za
pripravo letošnjih dnevov je
organizatorjem dejstvo,
p je izobraževanje iz leta v
^to bolj odločujoč element v
'^hnološko razvitem global-
■^^ni svetu. To je še zlasti
I P^Tiembno za majhne naro-
ki si ne smejo privoščiti
^^ostanka za razvitimi, teh-
J°loško bolj naprednimi
ružbami in državami. Pri
^^vitih namreč izobraževa-
la prehaja v moderne orga-
"'^acijske oblike, ki poeno-
J^^ljajo klasične oblike izo-
■■.^ževanja in hkrati poveču-
je kakovost, obseg in doseg
: ^f^ja. Izobraževanje posta-
neprekinjena produkcijska
L ki odločilno vpliva na
^^ovost življenja.
posameznih prireditvah
^snjih Dnevov slovenskega
izobraževanja bodo sodelova-
le tudi šole in skupine s Celj-
skega, predstavili pa se bodo
plesalci Plesne skupine Šlauf
KUD Svoboda Žalec in Plesne-
ga foruma Celje, osnovne šole
iz Podčetrtka, Šmarja pri Jel-
šah in Prebolda, Šolski center
Velenje in Srednja zdravstve-
na šola Celje.	IS
Sadike v Belgijo
V Savinjski dolini je najbolj založeno s sadikami sadnega drevja in grmovnic Sadjarstvo
Mirosan. Imajo vse vrste jablan in hrušk, kutine, slive, marelice, breskve, češnje, ribez,
josto, maline, robide, ameriške borovnice, aktinidije in trto.
Na Mirosanu so prejšnji teden izvozili 20 tisoč sadik jablan v Belgijo, pripravljajo pa še izvoz
sadik v Nemčijo (na sliki). Na plantažah pa ta čas obnavljajo stare nasade v velikosti 8 ha, kjer
posajajo sorti elstar in zlati delišes, pripravljajo pa se tudi na sajenje novih drevesnic, v ta namen
so že uvozili najkvalitetnejši brezvirusni material za pridelavo 200 tisoč sadnih sadik. V njihovi
hladilnici pa je še dobra izbira kakovostnih jabolk.	T. TAVČAR
Najprej
parkirišča,
potem modra
cona
v uradu za okolje in
prostor Mestne občine Ve-
lenje pripravljajo nov od-
lok o ureditvenem načrtu
središča, ki bo občini do-
pustil več možnosti, da bi
postopoma ustvarila enot-
nejši videz mesta. Omogo-
čil bo tudi nekatere pro-
jekte, ki jih stari odlok ni
dovoljeval, na primer
gradnjo podzemne parkir-
ne hiše pod Titovim tr-
gom.
Ko bodo pristopili k celo-
viti obnovi Titovega trga,
projekt je pripravljen že tri
leta, obenem načrtujejo tu-
di izgradnjo podzemne
parkirne hiše, čeprav inve-
stitorja zanjo še niso našh.
V dveh etažah bi pridobili
od 200 do 300 parkirnih
mest. >!!Čez dve leti se bomo
lotili ureditve modrih con,
vendar želimo pred tem po-
skrbeti za ureditev parki-
rišč, saj izkušnje iz drugih
mest kažejo, da so modro
cono uvajali prehitro in na
obstoječe število parkirišč,
ki jih seveda ni bilo dovolj,«
je dejal Marko Vučina,
predstojnik urada za okolje
in prostor.
Novi odlok naj bi odpra-
vil tudi dosedanjo zmedo
pri določanju funkcional-
nih zemljišč, ki so proble-
matična še zlasti pri večsta-
novanjskih objektih. Stano-
valci oziroma etažni lastni-
ki lahko načeloma postane-
jo lastniki zelenic sredi me-
sta in z njimi po svoje gos-
podarijo, jih ogradijo in vrt-
narijo. Podobnim zapletom
: se bodo v občini izognili z
novimi natančnimi merili,
ki določajo, da lahko k več-
stanovanjskemu objektu
pripada le minimalna povr-
šina, večji del zemljišča pa
ostane v lasti mesta. K.L.
Se moškim v Celju
slabo piše?
Ne vem, kaj si vi mislite o
8. marcu, ampak jaz na ta
dan vedno kupim rože, ker
ima moja na cvetje blazna
prijateljica ravno takrat
rojstni dan. Zato se mi težko
zgodi, da bi ta datum spre-
gledala.
Pri njej in pri meni doma
sicer velja, da si prave pozor-
nosti dneva žena zaslužita
njen in moj mož, ki s svojimi
vsakdanjimi dobrimi deli, z
jemanjem bolniških dopustov
za nego otrok in celo delčkom
porodniškega dopusta, pa s
svojimi kuhinjskimi in gospo-
dinjskimi spretnostmi več sto-
rita za dobrobit najinih žen-
skih duš kot vsi uradni ukrepi
skupaj. Ampak to velja za na-
ju, ki sva pod srečno zvezdo
rojeni, pri splošnem stanju
stvari v družbi se pa tudi mid-
ve ničkolikokrat zamisliva
nad čudnimi žensko-moškimi
razmerji moči.
Zato me je sprva preseneti-
lo, ko so pred kratkim objavi-
li, da ni nezaposlenost v Celju
za ženske prav nič hujša kot
za moške. Vsi brezposelni,
kar jih osebno poznam, so
namreč »vse« in so mojega
spola. In večina razlogov za
težji vstop v službo, o katerih
se piše in govori, so tudi bolj
stereotipno ženski kot moški.
Ampak morda je pa v Celju
res drugače, sem pomislila, in
potem nekaj dni zapored opa-
zovala, koga plačujem za nje-
govo delo. V cvetličarni sem
plačala ženski, v gostilni tudi,
kruh sem kupila pri ženski in
pri pomerjanju spomladan-
skega plašča mi je pomagala
ženska. Na pošti sem paket
prevzela od ženske in banki
sem račune plačala ženski.
Enega otroka mi v vrtcu varu-
jejo ženske in drugi-se v šoli
tudi (še) ni srečal z moškim
učiteljem. Na železniški po-
staji sem kupila vozovnico pri
ženski in vrtnarski strokov-
njak za ureditev našega vrta
je bila strokovnjakinja. V
zdravstvenem domu sem iz-
kaznico oddala ženski, pre-
gledala me je ženska in tudi
kri mi je vzela ženska. Pri
okencu na občini sem prekli-
njala žensko, na telefonskih
informacijah se je oglasil žen-
ski glas in nazadnje, ko sem
družino gnala k frizerju, smo
bili tudi pri frizerki. Ko se
nam je pokvaril avto, ga je v
obdelavi resda imel moški,
toda prevzela ga je ženska in
tudi račun je napisala ona. Ko
smo naročili pizzo na dom, jo
je pripeljal mlad fant, a naro-
čilo je prevzela ženska. Po
Celju podolgem in počez mo-
raš imeti srečo, da imaš opra-
viti z moškim, ki ni poštar ali
smetar.
Seveda je mogoče domneva-
ti, da za vsemi očitno delujoči-
mi ženskami nekje tičijo moš-
ki šefi, in da - hvala bogu - še
vedno obstajajo dela, pri kate-
rih mimoidoči ne buljijo moš-
kim pod prste ali v oči. Ampak
bolj ko razmišljam o vsem
skupaj, bolj se mi - naivno,
brez poznavanja podatkov in
brez vsake vednosti zdi - da se
je v Celju moškim bolj bati
prihodnosti kot ženskam. To-
le naše mesto postaja namreč
ena sama trgovina in na prvi
pogled živimo v deželi trgovk,
ki prodajajo cenene reči ob-
činskim uslužbenkam, medi-
cinskim sestram, vzgojitelji-
cam, učiteljicam, frizerkam
ter ženam avtoprevoznikov in
šefov. Od česa živijo pa moški
v Celju?
Če bi lulala stoje, bi se naj-
brž začela zavzemati za moš-
ke pravice in za spremembo
miselnosti, ki se provlncialno
zares oklepa prepričanja, da
lahko ženska zaradi svojega
spola bolje prodaja, čisti, ku-
ha in varuje otroke. Dokler
lahko moški preživijo s čim
drugim, je ta miselnost samo
šovinistična, ne pa grozeča.
Ampak ko ne bo drugega nič
ostalo, bodo samo še ta vital-
na opravila omogočala obču-
tek delovnega dostojanstva. In
moškim ne bo dano...
P.S.: Seveda imate prav, ko
pravite, da sem pozabila na
milijon privilegiranih moš-
kih opravil. Ampak prav za
vsako od njih se najde trma-
sta ženska, ki je privilegij
načela, stereotipno ženskih
privilegijev se pa le rekdoka-
tera moška trma loti...
Piše: PIKA KUKERL
12
NAŠI KRAJI IN UUDJE
To niso vaške gostilne
Združenje turističnih kmetij Slovenije prebilo led - Kmalu dva nova kataloga
Združenje turističnih kme-
tij Slovenije, ki ga vodi pred-
sednica Vilma Topolšek ob
strokovni pomoči Vesne Ču-
ček z oddelka za kmetijsko
svetovanje Celje, je v letu dni
opravilo presenetljivo veliko
dela. Med drugim je izdalo
odmeven katalog turističnih
kmetij Slovenije, sedaj pa
pripravlja že novega, ki bo
predvidoma izšel konec
aprila.
v njem bo predstavljenih
150 kmetij, od tega kar 40
prvič. Katalog bi lahko izšel še
prej, vendar še vedno dve tret-"
jini kmetij čaka na odločbe
upravnih organov o kategori-
zaciji. Pohvaliti velja le uprav-
ni enoti Mozirje in Slovenske
Konjice, ki sta izdali že vse
odločbe.
Uspešno je zaživel tudi pro-
jekt v okviru Phare, ki ga izva-
ja oddelek za kmetijsko sveto-
vanje Celje v sodelovanju z
združenjem in je usmerjen v
povezovanje turizma na kme-
tijah Koroške, Slovenije in
Furlanije Julijske krajine. Re-
zultat prve faze projekta bo
katalog turističnih kmetij
treh dežel, ki bo izšel konec
tega meseca v nakladi 50 tisoč
izvodov. Za sodelovanje se je
odločilo 31 slovenskih kmetij,
43 italijanskih in 50 koroških.
Poleg turistične predstavitve
posameznih dežel (Slovenijo
spremlja slogan Slovenija - de-
žela kot pesem) in kmetij bo v
katalogu predstavljena upo-
rabniška kartica pod nazivom
Počitnice brez meja. Dobili jo
bodo vsi gostje, ki bodo preži-
veli najmanj 3 dni na izbrani
turistični kmetiji. Kartica bo
zagotavljala dodatno ponud-
bo: v Sloveniji na primer 10 do
20-odstoten popust pri vstop-
nini za ogled najbolj atraktiv-
nih turističnih točk, kot so
Škocjanske jame. Postojnska
jama, kobilarna Lipica in Ko-
bariški muzej. Večino denarja
za izdajo kataloga je prispeval
program Interreg - Evropska
unija, finančno pa je izdajo
podprlo tudi slovensko mini-
strstvo za kmetijstvo, gozdars-
tvo in prehrano.
V Združenje turističnih
kmetij Slovenije se je v do-
brem letu dni vključilo 220
kmetij, kar polovica članov
pa se je v soboto zbrala na
Bledu na L skupščini zdru-
ženja. Pridružili so se jim
tudi državni sekretar za turi-
zem Tomaž Zaje, direktor re-
publiške uprave za kmetijs-
tvo Boris Jež in predsednik
Turistične zveze Slovenije
Marjan Rožič.
Poleg zagotovitve informa-
cijske službe je združenje
skrbelo tudi za predstavitve
na sejmih in v medijih. Velik
korak naprej pa so naredili
pri svoji uveljavitvi v državi.
Postali so kolektivni član Na-
cionalnega turističnega zdru-
ženja in člani Sveta za turi-
zem pri Vladi Republike Slo-
venije. »Država nas je spreje-
la kot enakopravne partnerje,
pomembne za razvoj podeže-
lja. Obljubili so nam pomoč
pri oblikovanju nekaterih
nujno potrebnih pravilnikov.
Želimo si, da bi lahko doka-
zali, da smo kmečki turizmi
nekaj drugega kot vaške go-
stilne. Kot so naši člani raz-
pravljali na skupščini, bo tre-
ba razrešiti tudi pravila igre
pri prometu z odprtimi vini,
povsem neživljenjski pa je tu-
di sedanji pravilnik, ki ureja
zakol živine - ta je legalen
samo v klavnicah. Stvari, ki
jih je mogoče rešiti le z us-
trezno zakonodajo, je veliko,
zato smo še posebej veseli, da
je led končno prebit,« je pou-
darila Vilma Topolšek.
MBP
Cedens in Scliwabova
priinanja
v društvo zobozdravstve-
nih delavcev Celja je včlanje-
nih nad 300 sester, zobnih
tehnikov in zobozdravnikov.
Na dan sv. Apolonije, 9. fe-
bruarja, se srečujejo na dru-
žabnem srečanju, ki je bilo
letos že trinajstič.
Na ta dan tudi oživijo spo-
min na zdravnika, zobozdrav-
nika, zborovodjo, skladatelja
in šahista dr. Antona Schvvaba
s podelitvijo priznanj najza-
služnejšim zobozdravstvenim
delavcem. Letos so Schvvabo-
va priznanja prejeli: prof.
Uroš Skalerič, sestri Slavica
Stušek in Marjana Kolšek,
tehnika Mira Bobovnik in Ju-
re Drugovič, prim. dr. Marta
Škapin, dr. Igor Kos ter dr.
Nikolaj Tratnik.
Preko svojih predstavnikov
v Slovenskem zobozdravniš-
kem društvu je tvorno sodelo-
valo pri preoblikovanju in no-
vi organiziranosti zobozdravs-
tva, prijatelje pa ima v naših
vodilnih institucijah, ki se uk-
varjajo z zgodovino .medicine
in stomatologije na Sloven-
skem.
Društvo zobozdravstvenih
delavcev pripravi na ta dan tu-
di strokovno srečanje, simpo-
zij, ki ga Zdravniška zbornica
Slovenije priznava pri izdaji li-
cenc za zasebno prakso zoboz-
dravnikom. Cedens - Dnevi
celjskega zobozdravstva so bili
letos že petič, in to v Narod-
nem domu v Celju. Dobre želje
prisotnim je namenil celjski
župan Bojan Šrot. Predavali so:
doc. dr. Danijel Žerdoner, prof.
dr. Nenad Funduk, prof. dr.
Uroš Skalerič, sestra Vera Jaz-
bec, prim. dr. Marta Škapin,
dr. Jože Pungeršek ter prim dr.
Franc Štolfa.
DZDC izdaja tudi svoje stro-
kovno glasilo Radiks, poleg
zobozdravstvenega Vestnika
edino tovrstno glasilo na slo-
venskem. List izhaja že deset
let.	FRANC ŠTOLFA
I rekli sol
Peter Žnidar
reter znmar, preaseaniK
PGD Šempeter v Savinjski
dolini na 12L občnem zbo-
ru:
»Lani smo šempetrski gasil-
ci praznovali častitljivi jubilej
- 120 let neprekinjenega delo-
vanja. Smo najstarejše prosto-
voljno gasilsko društvo v Ga-
silski zvezi Žalec. Društvo je
uspešno sodelovalo z zvezo,
poveljstvom, na področju po-
žarnega varstva, kot pri izo-
braževanju članstva. Večjega
požara v naši krajevni skup-
nosti nismo imeli, imeli pa
smo nekaj intervencij, največ
pa ob lanski novembrski po-
plavi. Naša glavna naloga je
bila lani praznovanje 120-let-
nice, zamenjava novega gasil-
skega kombiniranega vozila,
izvedba Dneva gasilca GZ Ža-
lec, obnovili pa smo tudi gasil-
ski dom in postavili kip sv.
Florjana...«
45 let ZSAM Žalec
v svojih prostorih na avto-
poligonu ZŠAM Žalec so se
na občnem zboru zbrali čla-
ni združenja in drugi gostje
tega društva, ki letos praznu-
je 45 let.
Predsednik Ivo Serdoner je
dejal, da so bili tudi v prete-
klem letu delavni. Dobro so
sodelovali s svetom za preven-
tivo občine Žalec, imeli več
srečanj, se udeležili tekmo-
vanj itd. V programu za letos
so poleg stalnih nalog zapisali
priprave na praznovanje svoje
45-letnice, ki bo 13. junija. Ob
tej priložnosti bodo izdali al-
manah. Podelili so plakete to-
varištva, ki so jih prejeli Dani-
lo Turnšek, Jože Rehar in Ivo
Svetko, plaketo srebrni venec
ZŠAM Slovenije je prejel Slav-
ko Vaši, plakete vzorni voz-
nik, ki jih podeljuje svet za
preventivo in vzgojo občine
Žalec pa Martin Vrbnjak, Ra-
do Žilnik, Anton Voh in Alojz
Bastl, priznanji ZŠAM Žalec
pa Iztok Uranjek in PGD Loči-
ca ob Savinji. T. TAVČAR
Predsednik Ivo Serdoner med govorom.
v spomin
Ivan Grobelnik
1. marca 1999 smo se na
celjskem pokopališču po-
slovili od prof. Ivana Gro-
belnika, dolgoletnega rav-
natelja Gimnazije Celje.
24. januarja je dopolnil 73
let, smrt pa je nenadoma
prekinila njegovo plodno
življenjsko pot.
Prof Ivan Grobelnik je bil
odličen učitelj, skrben, zav-
zet strokovnjak in dober or-
ganizator Po diplomi na Fi-
lozofski fakulteti v Ljubljani
leta 1950 se je zaposlil naj-
prej v rodnem Slovenj Grad-
cu. Vzorno je poučeval zgo-
dovino in geografijo. Mladi
so ga, mladega, kot je bil in
polnega znanja, vsrkali vase
in dobro se je počutil. Toda
neke poti so usojene. Po šti-
rih letih je postal »nečisto
Korošec« Celjan. Za profe-
sorja je bil sprejet na takrat-
no zelo cenjeno učiteljišče v
Celju. Tu je ostal devet let.
Dijaki se ga radi spominjajo.
V teh letih je pričel prof Ivan
Grobelnik pisati tudi učbe-
nik zgodovine za osnovne in
srednje šole, aktiven pa je bil
tudi na družbeno-politič-
nem področju.
Prof Grobelnik je pričel 1.
9. 1963 ravnateljevati na te-
daj še edini gimnaziji v Ce-
lju. Tudi tu smo ga profesorji
in dijaki lepo sprejeli in
kmalu je zaživel polno žlaht-
no gimnazijsko življenje.
Profesorske konference je
vodil zgledno, strokovno
neoporečno in vedno z že-
ljo, da bi se dobre zadeve,
kakovostni odnosi še izbolj-
šali. Imel je dober stik z
dijaki in dijakinjami. Delo
pa je bilo težko, ker je bil
takrat še klasični dvoiz-
menski pouk. V šoli je bilo
povprečno tisoč in več mla-
dih, polnih energije, z željo
po znanju, pa tudi polnih
pubertetnih nagajivosti, ki
nikoli niso prešle meje do-
pustnega. Na tekmovanjih
iz znanj predmetov, kulture
in športa, so dijaki in dija-
kinje celjske gimnazije z
mentorji dosegali odličrn
uspehe v tedanji Republij^i
Sloveniji in Jugoslaviji. Skr-
bel je tudi za standard šole.
Iz teh let sta fasada in barva
zgradbe gimnazije. Dobei
stik je imel z vsemi, ki sa
tedaj nekaj veljali v Celju in
Ljubljani. Tako je vedel, da
so pred gimnazijami, kljni
trudu posameznikov, črni
oblaki. Šlo je za ukinjanja
tedaj najuglednejših sred-
njih šol. To je kot odličen
družboslovec in širok inte-
lektualec težko doživljal. Ni
se ujemalo z njegovimi na-
zori. Zato je po trinajstih
letih, leta 1976, odložil bre-
me ravnateljevanja in ostal
cenjen gimnazijski profesor
še celih 14 let, do leta 1990,
ko se je redno upokojil.
V teh letih je uresničil svoj
nadaljnji strokovni življenj-
ski cilj. Poglobil se je v vso
širino zgodovine in v mlade
ter napisal nekaj odličnU
učbenikov zgodovine, ki so'
dolga leta in še sedaj, veljali
za glavne pripomočke pri
zgodovini, ki bistveno in po-
membno vpliva na nazor,
moralo in delo večine mla-
dih.- Koliko predavanj za
učitelje, profesorje in ostale
je imel v okviru delavskih
univerz ali drugih institucij,
verjetno nihče ne bo znal
prešteti. Radi so ga posluša-
li mladi in odrasli. Sodelo-
val je tudi pri Celjskem zbor-
niku in delal v številnih
društvih.
Kot ravnatelj, profesor in
pisec učbenikov je pomem
ben del 190-letne zgodovina
I. Gimnazije v Celju.
JOŽE ZUPANČIČ
Nascopu je tudi ansambel Vinka Cverleta.
Uspela prireditev Karitas
v dvorani Doma 11, slovenskega tabora v Žalcu je bil tretji dobrodelni koncert P'
naslovom Z roko v roki, ki ga je pripravila dekanijska Karitas Petrovče,
Prireditev je bila dobro obiskana, na njej je nastopilo deset izvajalcev narodno zabavne glss'^'
pevci. Izkupiček od vstopnine so povečali še številni sponzorji, tako da je bila ob koncu
petrovške Karitas bogatejša za sedemsto tisočakov. Generalni sponzor je bila občina Žalec. Ob k^ll.
se je vsem skupaj zahvalil pater Miran Cocej, tako nastopajoči, ki so opravili dobro delo in poslu^^^
ki so se naužili lepe glasbe, pa so odšli s prireditve bogatejši za lepo doživetje.	T. TAV^'
NASI KRAJI IN UUDJE
13
Lascani za bolne otroke
Panes zvečer dražba tridesetih podarjenih umetniških del - Zbrani denar za nakup
opreme v ljubljanski in celjski bolnišnici
previ bo v avli laškega
tulturnega centra dražba
jiinetniških del, s katero že-
ljj(, v Laškem pomagati bol-
ijjjj, otrokom. Organizatorja
dražbe - kulturni center in
Qt,niočno združenje RK Laš-
. bosta namreč celotni
j^l^upiček namenila za na-
bavo opreme onkološkemu
oddelku ljubljanske pedia-
trične klinike in otroškemu
oddelku kirurških strok v
jjljski bolnišnici.
Današnja dražba, ki se bo
pričela ob 19. uri, je le del
jirJega dobrodelnega projek-
ta, s katerim bo kulturni cen-
ter pomagal ljudem v stiski.
Zamisel se je porodila ob hudi
poplavi novembra lani, ko so
mnogi poplavljenemu centru
Dudili vehko moralno pa tudi
gmotno pomoč. Takrat je
vodstvo ustanove na čelu z
ravnateljem Juretom Janom
ogotovilo, da so nekateri po-
moči še bolj potrebni. Pri tem
so imeli v mislih zlasti bolne
oiroke v ljubljanski in celjski
iiolnišnici. Med pobudniki ak-
Irije sta bila tudi akademski
kipar Ferenc Kiraly in njegova
žena akademska slikarka Su-
ma Moss-Kiraly iz Lendave,
zamisel pa je s svojim ugle-
dom in širokogrudnostjo pod-
prla tudi Pivovarna Laško. Ta-
ko je nastal celovit dobrodelni
projekt, ki so ga poimenovali
>Laško združuje dobre želje«,
vkaterega se je vključilo tudi
Območno združenje Rdečega
križa Laško. Prvo akcijo so
izvedli ob lanskem božiču, ko
so ob pomoči dvajsetih spon-
zorjev obdarovali otroke na
pediatrični kliniki v Ljublja-
oi.
Za nocojšnjo dražbo so v kul-
turnem centru zbrali trideset
del, ki so jih podarili zlasti tisti
umetniki, ki so v Laškem že
razstavljali in so z mestom tudi
prijateljsko povezani. Največ je
slik, ki so jih prispevali Darinka
Pavletič-Lorenčak, Tatjana Ver-
binc, Janez Kovačič, France
Slana, Dana Kočica, Suzana
Moss-Kiraly, Ivo Vrečko, Viktor
Šest, Božo Kos, Maja Gedei,
Franek Markošek, Marjeta
^jc, Bogdan Potnik in Božidar
Ščurek. Ferenc Kiraly, Urška
Vrečko in Bernard Sešelj so
prispevali skulpture, zlatarka
Marija Guček pa zlati izdelek.
Tri likovna dela so za avkcijo
podarili še Gorazd Šetina, Tra-
vica Grešak-Maleš in neimeno-
vani darovalec. Skupna izklic-
na cena del znaša dva milijona
tolarjev. Dražbo bo spremiljala
3-članska komisija, večer pa
bodo z umetniškim progra-
mom popestrili operna pevka
Nika Vipotnik Rampre, piani-
sta Emil Glavnik in Brina Zu-
pančič, violinist Franci Rizmal
in klarinetist Franjo Maček.
Denar, ki ga bodo zbrali na
dražbi, bodo v Ljubljani in
Celju porabili predvsem za na-
kup aparatur, ki bodo zagotav-
ljale še bolj kakovostno pomoč
bolnim otrokom. Na onkološ-
kem oddelku najbolj potrebu-
jejo posebno bolniško poste-
ljo, namenjeno nepokretnim
bolnikom, na otroškem kirurš-
kem oddelku pa bi sobo za
intenzivno nego radi opremili
z aparati za stalni nadzor težko
bolnih in poškodovanih otrok.
■■■■■■1 JANJA INTIHAR
rečeno fnelstorjenfo
Gremo v Evropo II.
Pred kakšnim letom sem
napisal sestavek z naslovom
Gremo v Evropo in takrat so
bili središče teme celjski roko-
metaši. Zapisal sem, da ni-
sem bogve kaj zagret navijač
rokometa, a da vseeno bučno
navijam ob televizorju, kadar
igrajo naši. Seveda je bilo po-
dobno tudi letos, ko so igralci
Celja Pivovarne Laško igrali
proti Barceloni. Ves čas obeh
tekem sem. kot verjetno veči-
na moškega dela Celjanov,
vpil in preklinjal pred doma-
čim TV ekranom. V komorni
zasedbi orkestra, katerega
edini član sem bil jaz sam. v
domačem okolja dnevne sobe.
so se tresla tla pod nogami
mojih vročekrvnih izbruhov.
Žena in hčerka sta se strateš-
ko umaknili v druge prostore
našega stanovanja. Ce je bilo
tako pri meni doma. kako je
vse izgledalo šele pri pravih
navijačih!
V Evropo smo torej tokrat, za
spremembo od naših medlih
politikov, odšli z rokometom.
In to kako. Odrezali smo se. ali
bolje rečeno so se. več kot odlič-
no. naši. celjski rokometaši. In
to kljub negativnemu končne-
mu rezultatu in ognjevitemu,
srčnemu nastopu. Izgubili so
namreč v skupnem seštevku
obeh tekem. Morda je res po-
trebno priznati, da je bil nas-
protnik tehnično boljši, nena-
zadnje imajo v svoji ekipi pol
rokometne Evrope. A naši so s
svojo borbenostjo in seveda tu-
di standardno dobro igro. za-
gotovo prekašali svojega nas-
protnika. Žal izgleda tako. da
nas na poti v Evropo ne čaka
samo čisti boj za naš prav,
temveč še cel kup zakulisnih
iger in to ne samo v politiki ter
v gospodarstvu, temveč tudi po-
vsod drugje. Tokrat so nam jo.
več kot očitno, zagodli sodniki.
To je po izgubi sicer kaj jalova
tolažba, a zdi se, da bomo
morali prej ali slej stopiti na
realna tla in ugotoviti, da tudi
tako želena in v oblake čašče-
na Indija Koromandija - Evro-
pa, ni nič drugega, kot družba,
narejena po meri tistih, ki so si
jo izmislili.
Osnova vsega pa ni nič dru-
gega kot kapital. Postati močen
zaradi denarja in tako imeti
čim večji vpliv v svetu. Ampak,
ali ste že kdaj videli ali spozncdi
kakšno pravičnost, če je šlo za
denar? Tako je pač na vseh
področjih, ki smrdijo po tej člo-
veški izmišljiji. In poglejte vrab-
ca. kaj je že dolgo tega napisal
naš pisatelj Ivan Cankar o člo-
vekovem prepričanju: »Tod
naokoli hodijo različni lopovi
in smrkavci, ki nosijo po svetu
polno listnico, namesto svojega
prepričanja.« Naši rokometaši
so tokrat zagotovo pokazali, da
je v njihovi listnici tudi srčnost,
žal pa za Evropo, vsaj če misli-
mo na rokometne sodnike, tega
ne moremo trditi.
ZORAN PEVEC
[planinski KOTIČEK
Na Šmohor
Planinsko društvo Laško
pripravlja v nedeljo, 14. mar-
•^3-15. pohod na Šmohor.
. Start pohodnikov bo med 7.
10. uro pri Upi nad samopo-
strežno trgovino v Debru. Pri
'lornu na Smohorju bo potrdi-
tev kontrolnih kartončkov in
Podelitev značk. Ob 11. uri bo
'^di kratek kulturni program.
Zimski vzpon na
Snežnik
. Planinski društvi Polzela
Jl^ Zabukovica vabita v ne-
"^1)0, 14. marca, na 25. zim-
Vzpon na Snežnik.
Odhod bo ob 6. uri s poseb-
nim avtobusom iz Griž in ob
6.15 s Polzele. Prijave zbirata
Zoran Štork, telefon 701-992
in Franci Ježovnik, telefon
717-078.
Zbor planincev iz
Prebolda
v soboto, 13. marca, bo ob
16. uri v dvorani Planinskega
doma v Marija Reki redni letni
občni zbor Planinskega druš-
tva iz Prebolda.
Na Kladjein
Porezen
Planinsko društvo Zlatar-
ne Celje vabi 20. marca na
Kladje, 28. marca pa na zim-
ski pohod na Porezen.
Na pohod na Kladje v Škof-
jeloškem pogorju, preko
Bevkovega Vrha, Sivke, Le-
din, do Vrsnika, se bodo po-
daU v soboto, 20. marca, ob
6. uri s parkirišča na Glaziji.
Na zimski pohod na Porezen
bo odhod v nedeljo, 28. mar-
ca, ob 6. uri s parkirišča na
Glaziji. MOJCA MAROT
14
NASI KRAJI IN UUDJE
Gasilci za svoj kraj
S Slavkom Zagožnom o gasilski dejavnosti v Matkah
v prijazni vasici Matke
skoraj ni domačije, kjer ne
bi bilo vsaj enega gasilca ali
gasilke. Gasilci so bili tisti,
ki so veliko storili za danes
lepo urejen kraj. Bili so in so
še pobudniki večine akcij za
komunalno ureditev kraja
in ne nazadnje tudi za to, da
je v Matkah toliko kulturnih
in zabavnih prireditev.
O dejavnosti gasilcev smo se
pogovarjali s predsednikom
društva Slavkom Zagožnom,
ki je pohvalil delo in prizade-
vanja veteranov in veterank,
prizadevni pa so tudi člani in
članice ter seveda pionirji. »Na
občinskih, regijskih in tudi dr-
žavnih tekmovanjih dosegajo
naše desetine lepe uspehe. Ve-
terani so se že nekajkrat uvrsti-
li med najuspešnejše v državi,
na kar smo še posebej pono-
sni,« pravi Zagožen.
Za uspešno delo je treba
precej pozornosti namenjati
predvsem mladim. Kako je
za to poskrbljeno v vašem
društvu?
Mladi gasilci, ki jih vodi
Zvone Breznikar, imajo vaje
najmanj dvakrat na teden,
pred tekmovanji pa vsak dan.
Ni jim težko in z veseljem jih
je gledati, kako so zagnani.
Želijo si vsaj takšnih uspehov,
kot so jih dosegali njihovi
predhodniki, ki so sedaj že v
članskih vrstah, predvsem pa
veterani.
Vašo sobo v gasilskem do-
mu krasi mnogo diplom in
pokalov. Pomembna pa sta
tudi pripravljenost in opre-
ma za posredovanje v prime-
ru požarov. Kaj lahko pove-
ste o opremi in izobraževa-
nju članstva?
Imamo gasilsko cisterno,
kombi vozilo, priklopnik za
orodje in motorko in še bi
lahko našteval. Trenutno bi
najbolj potrebovali viso-
kotlačno cisterno. Tudi zato,
ker je naše društvo najbližje
hribovitim kmetijam. Potre-
bovali bi tudi nekaj potopnih
črpalk, kar se je izkazalo ob
zadnji veliki poplavi in še kaj.
Izobraževanje je bilo doslej
organizirano preko Občinske
gasilske zveze Žalec. Menim,
da je bilo dobro in kljub usta-
novitvi novih občin bi tako
moralo biti še v naprej. Mi
sedaj sodimo v občino Pre-
bold. Brane Verk in Jože Veber
imata ustrezna čina za povelj-
nika nove občinske zveze in ta
bi morala več storiti za izobra-
ževanje takšnih kadrov.
Sedanji župan občine Pre-
bold Vinko Debelak, vnet
gasilec, je bil tudi predsed-
nik občinske gasilske zveze
v bivši občini Žalec. Sklepa-
mo lahko torej, da bo imel
dosti posluha za gasilsko
dejavnost...
V občini Prebold je več ga-
silskih društev kot v mnogih
drugih, večjih občinah, zato
se mi zdi razumljivo, da bo-
mo imeli svojo gasilsko zve-
zo. Z županom smo se že
pogovorili o načinih financi-
ranja gasilskih društev, o fi-
nanciranju pomembnejših in
večjih stvari pa se bomo še
dodatno pogovarjali. Eden iz-
med predlogov je denimo ta,
da bi za nakup težjih vozil
občina prispevala 70, društva
pa 30 odstotkov potrebnega
denarja. Veliko bo še razgo-
vorov, kako urediti delovanje
društev oziroma sektorjev na
območju bivše, velike obči-
ne. Menim, da bo stvari tre-
ba, ne glede na nove občinske
meje, racionalno urediti. Pre-
pričan sem, da bo v novi obči-
ni odpadlo precej problemov,
s katerimi smo se prej mno-
gokrat po nepotrebnem uba-
dali. -
JANEZ VEDENIK
Slavko Zagožen
Osiromašeni vodotolci
Ribiči bodo večjo skrb posvetili šolski mladim
Pretekli petek so se v Na-
rodnem domu zbrali člani
Ribiške družine Celje na let-
ni skupščini, kjer so ocenili
lanski in sprejeli letošnji
program dela, finančni načrt
in ribiško-gojitveni načrt.
»Novembrska poplava je
močno prizadela vodotoke in
živelj v njih, popolnoma ali
delno pa porušila nekatere
vodne pregrade. Člani gospo-
darske komisije so; opravili
nekaj interventnih elektro iz-
lovov in ugotovili, daje bilo v
izlovljenih vodotokih odplav-
Ijenih ah pomorjenih od 54
do 90 odstotkov rib. Preživeli
ribji stalež pa nam ogroža in
uničuje čedalje večja prisot-
nost kormoranov in sivih ča-
pelj,« je poudaril v poročilu
predsednik družine Janez
Kruleč.
Lani je bilo šest večjih one-
snaženj. V štirih primerih so
povzročitelji v vodotoke izpu-
stili naftne derivate, kar pa ni
povzročilo pogina rib. Do tega
je prišlo v dveh primerih na
potoku Tesnica in sicer je v
gojitvenem delu pogin pov-
zročila gnojnica, pri Franko-
lovem pa verjetno klor.
Preteklo leto so celjski ribi-
či in turisti ulovili 5.804 rib,
ki so tehtale 14.521 kilogra-
mov. V enakem obdobju pa so
vložili v tekoče ribolovne vo-
de 19.695 raznih vrst rib, v
Šmartinsko jezero pa 7.000
kilogramov merskih krapov,
407 ščuk in 393 smučev.
Na skupščini so sklenili, da
bodo še naprej aktivno sode-
lovali pri izdelavi ureditvene-
ga načrta Šmartinskega jezera
in okolice, posvetili posebno
skrb čistemu okolju, ter popu-
lizirali ribolov in skrb za ribe
pri šolski mladini in ji omogo-
čili poceni nakup počitniških
ribolovnih dovolilnic.
^MSK^^iM FRANJO BOGADI
Ob jubilantu sta levo Jože Tkavc in desno Peter Škrabar, ki sta ga obiskala in obdarila v
imenu KS in KO RK Šempeter.
90 - lelna korenina
Lahko bi rekli, da je v Šempetru v Savinjski dolini že stara navada, da predstavniki
krajevne skupnosti in Rdečega križa obiščejo krajane ob njihovih visokih življenjskih
jubilejih. Prejšnji teden so obiskali Jožeta Stojca, prav na njegov 90. rojstni dan.
Jože je v Šempeter prišel iz Izlak, kjer se je rodil. V Šempetru je našel svojo življenjsko
sopotnico Miciko Škrabar, s katero sta se vzela, žal pa otrok nista imela. Uredila sta si ličen dom
z majhno kmetijo. Leta 1969 se je Jože upokojil v žalskem Juteksu. Jože je še dokaj trdnega
zdravja in bistre glave, saj nam je ob obisku povedal veliko zanimivosti iz svojega življenja, celo
recitiral nam je, nazadnje pa zaigral še na ustno harmoniko, s katero sta ga presenetila Peter
Škrabar in Jože Tkavc v imenu Krajevne skupnosti in KO RK Šempeter. Jože je najstarejši
Šempetrčan, kos je še marsikateremu delu, kljub temu pa z veseljem sprejema pomoč in
ljubezen družine Janeza Škrabarja, ki zanj skrbi.	T. TAVČAR
Turizmu pomaga lastna glava
Pod tem naslovom pripravljata OŠ Polzela in Celjska
turistična zveza 13. otroški turistični festival, tokrat na
temo Moj kraj - turistični kraj.
Tekmovanje bo v petek, 12. marca, v Kulturnem domu na
Polzeli. V jedilnici šole bodo postavili razstavo. Ob 11. uri
se bo pričelo tekmovanje, na katerem bodo sodelovali
turistični podmladki iz osnovnih šol Frana Roša, Celje;
Vitanje; Pod Goro, Slovenske Konjice; Zreče; Podčetrtek;
11. OŠ Rogaška Slatina; Žalec; Braslovče; Slivnica pri Celju;
Šempeter in Polzela. Pokrovitelj tekmovanja je Občina
Polzela.	T. TAVČAR
Mala spletna šola
Tokrat se izjemoma ne
bomo ukvarjali s točno do-
ločenimi stranmi v svetov-
nem spletu, temveč s tehni-
ko samega deskanja. Že
kar nekaj znancev me je
namreč v zadnjem času
vprašalo, kako naj storijo
to in ono, kako se naj lotijo
iskanja in podobno. Stvar
je jasna. Le kako naj nor-
malen, zdrav človek ve za
vse tiste drobne hackerske
trike in finte, ne da bi zave-
getiral ob ekranu? Komu se
ljubi prebirati dolge kloba-
sijade o nastanku Interne-
ta, o protokolih in izvornih
kodali? No, nekaj se jih že
najde, vendar so ti bolj red-
ki med običajnimi uporab-
niki.
Tisti, ki ste deskanja že do-
bro vajeni in ste torej na tem
področju nekakšni stari mač-
ki, ste pravkar zazehali, vem.
Kljub temu vas bom moral
razočarati. Danes bomo šli
skozi nekaj starih, preževeče-
nih nasvetov. Za tiste, ki so z
Internetom še na »Vi« in jih
tega ni sram priznati. Pojdimo
k osnovam.
1. Ne deskajte s starim
brskalnikom. Večina raču-
nalniškega voznega parka v
Sloveniji je dokaj nova. Tri
leta star računalnik še ni za v
staro šaro, in če želite brez-
skrbno deskati, si instaliraj-
te novejšo razhčico Netsca-
pe Navigatorja (NN) ali In-
ternet Explorerja (lE). Inači-
ca 4.0 bo povsem v redu, saj
podpira večino novejših
spletnih protokolov. Ne po-
zabite, da se internet spremi-
nja iz dneva v dan in da boste
s starim brskalnikom videli
pol manj kot sicer. Preberite
rubriko »Pomoč« (Help) in si
nastavite brskalnik tako, da
vam bo delal kar najmanj
sivih las.
2.	Odpirajte več ol
hkrati. Najbolj duhamoi
stranski učinek deskanja je
kanje na prenos podatkov
strežnika v računalnik. Ti
lE kot NN omogočata odpi
nje novih oken. To funkc
lahko dosežete tako, da v b
ni ju datoteka izberete funli
jo »Novo-okno« (lE) ali »N
window« (NN). Odprlo
vam bo novo okno, v kateri
se boste odpravili na novo
kacijo. V starem oknu ba
lahko prebirali vsebino, nn
tem, ko se bo v novem vsebi
prenašala na vaš računaln
Lahko pa se z miško postav
na povezavo v obstoječem i
nu ter kliknete desno ul
Pojavil se bo meni, v kateri
izberete »Odpri povezavo
novem oknu« (lE) ali »Open
new window« (NN). Odpiri
lahko poljubno število oki
pazite le, da ne boste preti
vali. Vaša povezava ima on
jeno pasovno širino, zato k
ko preveliko število oken u[
časni prenos.
3.	Datoteke prenašaj
med deskanjem. Vašega sti
ja pa ne bo upočasnilo,
boste prenašali datoteko
kakšnega oddaljenega streži
ka (takšnemu prenosu se a
gleško sicer reče dovvnloac
in hkrati normalno deskali n
prej. Medtem, ko prenaša
datoteko, vam ni treba vesf
gledati zoprnega okenca,
vam sporoča, da je do koD
prenosa še sedeminštirides
minut. Minimirajte ga in d
skajte naprej v novem oknU'
4.	Ne pozabite na varnos
To je edina stvar, pri kat£
nikar ne varčujte s časom'
učenjem. Preberite si navodJ
v vašem brskalniku. Veli|
spletnih strani je namenjeni
prav tej tematiki in o tem
mo večkrat pisali tudi v P'
hodnje. Virus lahko dobita
prenosom datoteke na vaŠ
čunalnik, preko elektronsj
pošte ali pa med internetn":
kramljanjem (IRC). Pa tudi^^
rusi niso edina nevarnost,
preži na deskarja. Res
nasvet o varnosti pri večini iF
di zaleže šele takrat, ko sejij
zgodi kaj neprijetnega, a ^^
dar. Učite se na napakah tist?
ki smo bili enkrat že tako
pametni, da smo se na tovrs"*
opozorila požvižgali. ,
Vasja Ocvit
vasjaC^eurocoi"
TEMA TEDNA
15
Celjski »turisti« na
ljubljanskem sejmu
Nq letošnjem sejmu Alpe - Adria svojo turistično ponudbo predstavlja večina občin s celjskega območja
; torek so v Ljubljani od-
sejem Alpe - Adria, ki
I označujejo kot največji
fistični sejem. Predstavi-
jebo približno 200 nepo-
jdnih razstavljavcev,
„paj pa jih sodeluje 277
dvajsetih držav. Ker je
,Qjnje leto Turistična zve-
, Slovenije proglasila za
j(o kulinarike v turizmu,
,velik del sejemskega do-
jjanja spominjal tudi na
I Sočasno z Alpe - Adrio
^ jsta še sejma Fotostik ter
; ibolov in lov.
Sejem je vzbudil nemalo
^inimanja tudi med nosilci
5::istične dejavnosti na Celj-
1 leni, saj se v Ljubljani tako
drugače predstavljajo
^ ioraj vsi kraji naše regije.
(elje Z Vojnikom
Za sodelovanje na Alpe-
' te sta se znova odločila
laiistično društvo Celje in
^ Oftna Vojnik, svojo turistič-
' M/)onudbo pa bo predstavi-
, fiudi Upravna enota Celje.
' Na skupni stojnici so se v
' rek predstavili Mestna ob-
\ Celje, UE Celje in TD
flje, včeraj štiri celjske turi-
I itae agencije (Kompas,
J toa. Izletnik in Orel), da-
jCsje predstavitveni dan šti-
jjiceljskih hotelov, jutri pri-
)j ijo na vrsto še tri turistične
jiencije (Herman Celjski,
^»potnik in Orient Express),
)bota bo dan Občine Voj-
jii^, sejemsko predstavitev
[Jbosta v nedeljo zaključila
Celje in TD Celje. Pred-
: 'ivitev turističnih danosti
I Ifstne občine Celje so pri-
I '^vili v turističnem druš-
' '11. čeprav to krepko prese-
okvire društvenega dela.
■'I' promocijskih publikaci-
ji'^ Celja obiskovalcem pred-
1'ovijajo več mestnih poseb-
ki so zanimive tudi za
: oiskovalce.
Občina Vojnik se pred-
'^vlja z različnimi kulinarič-
posebnostmi, ki jih bo-
" ponudili tudi obiskoval-
Torkovo odprtje sejma
razstavni stojnici pope-
glasbena skupina Nu-
danes se skupaj s celjski-
:!, hoteli predstavlja Viki
ml., v soboto pa bosta
^''''liški dan sooblikovala
,^^'^onikarski orkester ML-
y in otroška folklorna
^^Pina KD Socka.
Predstavitev
doline hmelja
nastop so se od-
'h tudi v vseh šestih spod-
jjjpvinjskih občinah; vsaka
^^ pa bo imela na voljo
jp. Predstavitveni dan. Pro-
P^Ue nastal v okviru GIZ
sii^l^^niški center Žalec, no-
SpJ; je Turistična zveza
^je Savinjske doline.
vodijo pa ga v Upravni enoti
Žalec. V torek so v Ljubljani
spodnjesavinjske barve za-
stopali predstavniki občine
Braslovče, ki so svojo pred-
stavitev pripravili v treh
sklopih. Največje zanimanje
je veljalo Dnevu hmeljarjev,
ko so se obiskovalcem pred-
stavili tudi princesa in hme-
ljarski starešine. Včeraj je bil
na sejmu dan občine Polze-
la, ki je svojo predstavitev
združila z jutrišnjim otroš-
kim festivalom Turizmu po-
maga lastna glava. Spodnjo
Savinjsko dolino je zastopal
tudi Košarkarski klub Polze-
la, obiskovalce pa so še pose-
bej vabili na prireditev Dru-
žina poje.
Danes so v Ljubljani pred-
stavniki občine Prebold, ki
so največ poudarka namenili
turističnim kmetijami in dve-
ma kampoma, svojo dejav-
nost in objekte pa bo pred-
stavilo več društev, ki deluje-
jo v občini. Petek je dan za
občino Žalec, ki se bo pred-
stavila v dveh sklopih - s
pomočjo videoprojekcij in
propagandnega materiala
bodo predstavili mesto kot
trgovsko in poslovno središ-
če doline, s poudarkom na
dolini hmelja. V drugem seg-
mentu bodo na vrsti posa-
mezne turistične točke, kot
so jama Pekel, nekropola in
gozdna učna pot, predstavi-
tev pa bo obogatilo več turi-
stičnih ponudnikov. Občina
Vransko se bo predstavljala
z muzejem motociklov, obi-
skovalcem pa bo na voljo tu-
di precej propagandnega ma-
teriala in domačih dobrot.
Kot zadnja bo v nedeljo obči-
na Tabor predstavila svoje
turistične kmetije, poskrbela
za bogat spremljajoč pro-
gram in ustrezen propagand-
ni material.
Kranceljpintarice
in srebrnik
Občina Laško se na sejmu
predstavlja drugič. V sodelo-
vanju s turističnim društvom
in Zdraviliščem Laško ji je
letos uspelo k sodelovanju
pritegniti tudi druge, ki so na
takšen ali drugačen način
povezani s turizmom. Raz-
stavni prostor je opremljen z
veliko karto občine Laško, ki
je opremljena z likovnimi
vložki slikarja Franeka Mar-
koška, vsi udeleženci pa se
predstavljajo tudi s svojim
propagandnim materialom.
Ob odprtju sejma se je s po-
sebno degustacijo predstavi-
lo Zdravilišče Laško, ki mu je
bil prepuščen tudi včerajšnji
dan, danes se predstavlja go-
stinstvo Aškerc, jutri bo dan
Prireditvenega centra Laško,
v soboto Kmetijske zadruge
Laško, zadnji dan sejma pa
bodo več o svoji ponudbi po-
vedali predstavniki Forum
term iz Rimskih Toplic. Za
boljše razpoloženje na sejmu
vse dni skrbijo ansambel Do-
ri, citrar Peter Napret, kran-
celjpintarice pod vodstvom
Marice Lesjak, folklorna sku-
pina Anton Tanc, predice iz
Trobnega Dola in pevci iz
Rečice pri Laškem. Po dve
uri dopoldne in popoldne je
vsak dan tudi pokušina laš-
kega piva, letos prvič pa se
na sejmu predstavlja tudi
podjetje Dipomes iz Trobne-
ga Dola, ki nudi v pokušino
suhomesnate izdelke.
Občina Šentjur bo na sej-
mu sodelovala po dveletnem
premoru. Predstavlja se v so-
delovanju s srednjo kmetij-
sko šolo in gospodinjsko šolo
ter z nekaterimi kmečkimi
turizmi, turističnimi društvi
in organizacijami. V nedeljo
bo TD Ponikva predstavilo
Slomškovo Ponikvo z veliko-
nočnico in Slomškovo rojst-
no hišo. Prvič bodo predsta-
vili kovanje posebnega srebr-
nika, na katerem bosta upo-
dobljena Slomšek in veliko-
nočnica.
Občina Podčetrtek se bo
na sejmu predstavila v okvi-
ru Turistično informacijske-
ga centra, predstavila pa bo
novosti v Atomskih toplicah,
zanimivosti v Olimju ter
kmečke turizme. Samostojno
se na A-A predstavljajo tudi
občine Rogaška Slatina,
Šmarje, Rogatec in Dobrna.
Ob predstavitvi ponudb v
omenjenih občinah bodo
vsak dan poskrbeli za različ-
ne kulinarične dobrote ter
nastope folklornih in glasbe-
nih skupin. Na sejmu samo-
stojno sodeluje zreški Unior
Turizem, ki na svojem raz-
stavišču poleg lastne ponud-
be predstavlja celotno zreš-
ko Pohorje, še posebej kmeč-
ke turizme in občino Zreče.
Čas je za počitnice
Za razliko od lani so se
letos tudi zgornjesavinjske
občine odločile za skupen
nastop na sejmu. Že v torek
so obiskovalce skušali pre-
mamiti s svojo ponudbo
predstavniki TD Rečica ob
Savinji in Solčava, jutri bodo
na sejmu podrobneje pred-
stavljali Mozirje in Luče, v
soboto pa Nazarje.
Ves čas sejma poteka tudi
posebna akcija Gorenje tu-
rizma, ki skupaj s turistič-
nim podjetjem Soča iz Bovca
s sloganom Gorenje.,.čas je
za počitnice, vabi na svoj
razstavni prostor vse tiste, ki
bi si radi privoščili zanimive
počitnice. V Gorenju so pri-
pravili tudi ugodnejšo po-
nudbo za vse kupce svojih
aparatov. Od aprila naprej
bodo lahko na skoraj tisoč
prodajnih mestih prejeH ka-
talog turistične ponudbe, v
katerem si bodo lahko izbrali
paket z nižjimi cenami in
ugodnimi plačilnimi pogoji.
komentiramo
Meje in plotovi turizma
Slovenija je pred dobrim de-
setletjem turistično zaživela s
sloganoma Turizem smo ljud-
je in Dežela na sončni strani
Alp. Oboje, tudi 8 let po raz-
glasitvi samostojnosti in dr-
žavne suverenosti še velja, a
turistični vsakdan Slovenije se
vse bolj drobi in zapira v ozke
občinske meje.
Država se je s svojo stojnico
predstavila na berlinski turi-
stični borzi, zanesljivo največ-
jem potovalnem uradu na sve-
tu, kije od sobote naprej druži-
la preko 7 tisoč razstavljavcev
iz 160 držav. Na 140 kvadrat-
nih metrov razstavišča je vabi-
lo 5 slovenskih turističnih ob-
močij, posebej pa so izpostavili
še promocijo območja Treh de-
žel (Koroške, Furlanije Julijske
Krajine, Slovenije) s skupno
kandidaturo za zimsko olim-
piado leta 2006.
Doma, v Ljubljani, je v torek
odprl vrata turističen sejem Al-
pe - Adria. Na njem je dokaj
dobro zastopano tudi širše
celjsko območje, a kaj, ko na-
ključen obiskovalec, ki nove
mikro podobe lokalne samou-
prave ni najbolj vešč. Celjske-
ga ne bo v ničemer prepoznal.
Na Alpe - Adria se že tradicio-
nalno predstavljajo Zgomjesa-
vinjčani, Laščani in Kozjanci,
videti je skupno predstavitev
spodnjesavinjskih občin, pa
Celja z Vojnikom.
Predstavitvam, vsaki zase
sicer skrbno in z veliko truda,
ljubezni in prizadevnosti pri-
pravljeni, pa manjka rdeča
nit, ki bi jo na Celjskem tokrat
lahko izkoristili za promocijo
regije. Če turistični akterji iz
posameznih okolij od sejem-
ske predstavitve pričakujejo
zlasti več turistov v svojem
kraju, bi to zanesljivo veliko
uspešneje dosegli skupaj.
Slovenija je majhna država,
vsega skupaj je je za pošteno
regijo, a prav to svojo majh-
nost bi morala izkoristiti kot
prednost in poudariti raznoli-
kost posameznih okolij v njej.
Na povezovanju svoje majhno-
sti in raznolikosti bi morali
graditi, ne pa, da na oboje
pozabljamo in se v okviru ob-
činskega plota čutimo velike in
samozadostne, prepoznavne
za vse.
Dejstvo je namreč, da bo Pri-
morec ali Dolenjec, ki bo v
duhu aktualnih turističnih
prizadevanj Dolg vikend-krat-
ke počitnice, težko prišel na
Celjsko zgolj zato, da vidi celj-
ski Stari grad ali šempetrsko
nekropolo ali šentjurski Rifnik
ali čudovit park v Rimskih To-
plicah alijelenjo farmo y Olim-
ju. Čepa bi mu ponudili vse to,
zabeljeno še s smučarijo ali
kopanjem v katerem od zdra-
vilišč, nastanitvijo na turistič-
ni kmetiji pod Pohorjem oziro-
ma v Zgornji Savinjski dolini,
pokušnjo vina v Konjicah ali
obiskom katere od prireditev, s
katerimi na Celjskem skrbno
ohranjamo in negujemo av-
tohtone običaje in šege - bi bilo
drugače.
In ob večjem turističnem
obisku bi se vsaj v Sloveniji
vedelo, kaj premore celjska re-
gija. Kaj imajo Primorci, Prek-
murci ali Gorenjci, nas na-
mreč ni treba več učiti.
IVANA STAMEJČIČ
Zamisli o prijaznejšem oicolju
Letos je v projektu Varujmo
in ohranimo Šaleško dolino,
ki ga je že peto leto zapored
organizirala Medobčinska
zveza prijateljev mladine Ve-
lenje, sodelovalo 675 sedmo-
šolcev iz 10 šaleških šol. Po-
nudili so vrsto idej in rešitev o
rekultivaciji ugreznjenega ob-
močja v Šaleški dolini.
Oktobra lani so se udeležili
predavanj strokovnjakov iz ve-
lenjskega inštituta Erico, opra-
vili terensko delo, se nato lotili
izdelave plakatov in predlagali
rešitve. Mladi bi radi zgradili
zabaviščni park ob jezeru,
mladinski hotel in otroška
igrišča. Projekt so zaključili
včeraj, 10. marca, s predstavi-
tvijo zbornika in razstavo 32
plakatov, med katerimi je ko-
misija izbrala tri najboljše. In-
teres učiteljev in učencev za
ekološki projekt, v katerem je
doslej sodelovalo več kot 3.000
otrok, je iz leta v leto večji in
kaže občutljivost mladih za
ekološke stiske.	K.L.
Kako otroci
odkrivalo
kraf
Regijsko tekmovanje
osnovnih šol v programu
Turizmu pomaga lastna
glava bo 18. marca v Vele-
nju, letošnja tema, ki jo je
določila Turistična zveza
Slovenije, pa je Moj kraj -
turistični kraj.
Na festivalu, ki ga bo or-
ganizirala Osnovna šola Ša-
lek iz Velenja, bodo tekmo-
vali učenci iz 9 osnovnih
šol Zgornje Savinjske in Ša-
leške doline. Organizatorji
pričakujejo več kot 150
udeležencev, zato so ob
tekmovanju pripravili tudi
vrsto spremljevalnih prire-
ditev, med njimi nastop
skupine Chateau in vožnjo
po Velenju s turističnim
cestnim vlakom. K.L.
Ščuka pa je!
Tako si je najbrž mislil ribič Simon Turnšek iz Založ pri Polzeli, član Ribiške družine Šempeter
v Savinjski dolini, ko mu je na prvem letošnjem ribolovu na Presarskem jezeru prijela ščuka.
Seveda jih je v tem jezeru, ki ga je še pred dnevi pokrivala ledena skorja, še več. Ščuka je po svoji
naravi roparica, ribiči RD Šempeter v Sav. dolini pa skrbijo, da jih je v tem jezeru, ki je v njihovem
upravljanju, dovolj in tudi, da imajo dovolj hrane. Turnškova ščuka je merila cel meter in je
tehtala 10 kg. Čeprav zelo zadovoljen, je povedal, da je njegova največja ščuka merila 107 cm, bila
pajeiažja.	T.TAVČAR
16
NASI KRAJI IN UUDJE
Metkine rime
Predstavljamo pesniško zbirko Metke Dobrave, sedmošolke iz Šempetra
Sedmošolka Metka Do-
brave skriva v sebi veliko
nadarjenosti, ki jo je opazi-
la učiteljica slovenskega
jezika Zdenka Došler. Njej
gre zahvala, da je nadarje-
na učenka ob pomoči rav-
nateljice šempetrske šole
Ivice Čretnik in celotnega
kolektiva izdala pesniško
zbirko z naslovom Metki-
na spoznanja.
Metka je pisala pesmice na
listke, jih kdaj podtaknila
med šolske naloge in teste in
učiteljici slovenskega jezika
je kmalu postalo jasno, da
gre za mlad talent. Začela jo
je spodbujati pri njenem de-
lu, ji svetovati in pomagati,
vse dokler niso izšla Metkina
spoznanja. Metka rada pre-
bira pesmi Neže Maurer in
spoštuje Toneta Pavčka.
»Pesniški začetki Metke Do-
brave so odkritosrčna raz-
mišljanja mladega dekleta,
ki z bolj ali manj uspešno
rimo doživlja življenje ob
sebi in v sebi,« pravi Došler-
jeva. »Ustvarjalnost je svo-
boda. Posebno še mlada, za-
to ji pustimo, da besede pre-
prosto preletavajo nebo,
zemljo in dušo.«
Metkina razmišljanja o da-
našnjih problemih mladih, o
narkomaniji in tudi na sploh
senčnih straneh življenja so
izjemno globoka. Ni pesmi o
ljubezni, pa čeprav je Metka
zrasla v družini, ki je delov-
na, uspešna in srečna, v kate-
ri se je rodilo pet otrok, na-
vajenih trdega dela in uče-
nja. Metka staršem ni pove-
dala, da so se v šempetrski
osnovni šoli odločili za izda-
jo njene pesniške zbirke.
Morda zato, ker je preveč
skromna ah pa ji je bilo mor-
da nekoliko neprijetno, da bi
v njen čustven in intimni svet
vdrli tudi njeni najbližji. Je
pač tako, da je včasih težko
zaupati svoje najbolj skrite
misli tudi tistim, ki jih imaš
najraje. Ne zato, ker jim ne
bi zaupal, pač pa zato, ker se
v podzavesti najbolj bojiš
kritike najbližjih.
Mlada pesnica svoja raz-
mišljanja na papir preliva v
poznih večernih urah, ko je
sama s svojimi mislimi. Ško-
da, da v Sloveniji ni več sre-
čanj mladih in nadarjenih li-
teratov, kot so jih pripravlja-
li včasih. Danes jih je le še
nekaj. V osnovni šoli v Pre-
boldu jih organizira učitelji-
ca Smrketova, za to si priza-
devajo v Šmartnem ob Paki
in Velenju, to pa je skoraj
vse. Škoda.
Pesniška zbirka Metke Do-
brave je zanimiva "tudi zaradi
ilustracij Angele Pinter. Os-
novni šoli iz Šempetra v Sa-
vinjski dolini lahko le česti-
tamo za izdajo pesniške zbir-
ke nadarjene učenke. Če
zgledi vlečejo, potem lahko
v Sloveniji v bodoče pričaku-
jemo še kaj podobnega,
r- ■■ nJANEZ VEDENIK
Grif 22
Grif - revija za raziskoval-
ce nekoristnega sveta se raz-
vija vse bolj v sodobno alpi-
nistično revijo z ekonom-
skim pridihom. Množica in
pestrost reklam in ponudbe
najrazličnejše kvalitetne
opreme je iz številke v števil-
ko večja. Enako lepe in kva-
litetne pa so tudi fotografije,
ki dopolnjujejo objavljena
besedila. Njihov urednik in
tudi fotograf ter oblikovalec
revije Matej Mejovšek z dru-
gimi sofotografi pripravlja
in nas preseneča iz številke
v številko.
Boris Strmšek je pripravil
poročilo o lanskem tečaju za
himalajske gorske vodnike, ki
se ga je udeležil kot inštruk-
tor. Tadej Golob je s sodelav-
cema obiskal Kalanke, stene
nad južnim francoskim mor-
jem, kjer so preplezali števil-
ne smeri v izredno dobrih ste-
nah. Silvo Babič je opisal nek-
danja plezanje s prijatelji po
zaledenelih slapovih v okolici
Logarske doline, kjer so bili
prvi, a bolj na veselje kot na
žalost za prvopristopnikom
Frančkom Knezom, Aleš Fon
pa je s prijatelji obiskal in
prevozil Veliki kanjon v Ver-
dunu pod jugozahodnim ro-
bom Alp v Franciji. Maja
Čonč je pripravila poročilo o
ledni tekmi v Bohinju, Frenk
Jensterle pa je zapisal nekaj
spominov iz svoje bogate ple-
zalne zgodovine in o prihod-
njih načrtih. Marjan Žiberna
je kot nealpinist s prijateljem
obiskal nacionalni park Mont
Kenya. Neznani biser v Hima-
laji - Sikim, ki sega svet od
200 do 8500 m nadmorske
višine, pa nam je v besedi in
sliki predstavil Tone Škarja.
Sledi kratek izposojeni interv-
ju z vrhunskim plezalcem Da-
nom Osmanom. Odgovorni
urednik revije je pripravil pre-
gled osvajanje Čogori ali K 2,
predzadnjega osemtisočaka
na svetu, na katerega so stopili
tudi slovenski alpinisti. Aljaž
Anderle razmišlja o plezalni
opremi v ledu. Žiga Jensterle
je s prečenjem Alp od Chamo-
nixa do Zermatta pod Matter-
hornom prišel tudi do bivaka
»Orlovsko gnezdo«, na katere-
ga je ob lepem vremenu čudo-
vit pogled. Mateja Pate je pri-
pravila prvi zapis o zgodovini
plezalnih smeri v domačih Al-
pah. Igor Drnovšek je opisal
potovanje prek bele opojnosti
praznega sveta v deželi Lapon-
cev na severu Evrope. Domi-
nik Skumavec je s prijatelji v
dveh mesecih prevozil skoraj
5000 km in se prav toliko
povzpel v višino v čudovitem
svetu Britanske Kolumbije v
Kanadi. V fotogaleriji pa se
predstavlja Tomo Jeseničnik z
igro sončne svetlobe. V prilogi
revije Grif lahko preberemo
več alpinističnih in planinskih
novic in drugih zanimivosti.
CIRIL VELKOVRH
Voditeljica prireditve. Jožica Ocvirk, v pogovoru z organizatorjem Petrom Vipavcem, \
ozadju pa dekliški pevski zbor KD Galicija z zborovodkinjo Anito Žolnir.
Dobrota ogreje srce
Kulturna dejavnost v Gali-
ciji je v zadnjih letih izredno
razgibana, težave pa izva-
jalcem povzročajo predvsem
neogrevani prostori in slaba
opremljenost odra.
Družbena sredstva za obno-
vo so seveda premalo, zato se
je gališka skupina društva od-
ločila za humanitarno zbira-
nje dodatnih sredstev. Minulo
nedeljo so pripravili priredi-
tev, na kateri so nastopili De-
kliški pevski zbor KD Galici-
ja, ansambel Zeus, ansambel
Celjskih pet, Duo Bonžar,
Boštjan s prijatelji. Ljudski
pevci iz Jezerc, duo Bojč in
Bojan, ansambel Mikola, Aleš
Brežnik in Slovenski ekspres.
Med občinstvom je bil i
župan občine Žalec Lojze
sedel, ki je zbranim sprego
ril in pohvalil zamisli ter
ljubil tudi dodatno podp
pri zbiranju sredstev. Tokia
izkupiček pa bo zagotovo i
bro naložen v obnovo in op
mo odra, za centralno ogre
nje pa se bo potrebno še pot
diti. Sicer pa so priredi
gmotno in medijsko podi
številni sponzorji in posarn
niki.	T. TAVG
Dan staršev v Črešnjicah
v nedeljo, 2L marca, bodo ob IL uri v prostorih bivše šole
v Črešnjicah proslavili namesto materinskega dneva - dan
staršev.
Na prireditev so poleg mater povabili tudi očete, zanje pa, kot
osredjo točko, pripravili igrico Otroška zadrega. Krajani bodo
veseli vsakega obiskovalca, tudi onih, ki nameravajo tedaj tam
mimo na Stolpnik.	AB
Ekipa Ponikve naprej
Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline i
lec, odbor Petrovče in Enota za kmetijsko svetovanje Žal
sta v dvorani zadružnega doma v Petrovčah pripravila 28. k
mladih Spodnje Savinjske doline - Kaj veš o kmetijsr
Nastopilo je pet ekip, ki so odgovarjale na vprašanja
programu reforme kmetijske politike 1999-2002, negi
varstvu mladega goveda, zdravju in bolezni drobnice, pome
vinogradništva in vinarstva v Sloveniji, vinu, pijači doživel
Največ znanja je pokazala ekipa s Ponikve, ki se bo 28. mai
udeležila regijskega tekmovanja v Bistrici ob Sotli. Druga
bila ekipa s Polzele, sledijo ekipe Petrovč, Šempetra
Tabora.	^	T. TAVČi
O vrtovih in olirezovanju 1
Hortikulturno društvo Celje pripravlja 11. marca ob 17. d
mali dvorani Narodnega doma v Celju predavanje o javnih
zasebnih vrtovih na Primorskem. Predavatelj bo znani kra
nar iz Trsta dr. Vladimir Vremec. V ponedeljek, 15. marca,!
bo ob 16. uri demonstracija obrezovanja sadnih sadik
Sadjarstvu Mirosan. Demonstrator bo dipl. ing. Vlado Korbl
V primeru slabega vremena bo demonstracija v torek, 1
marca, ob 16. uri.	A
Deseteroboj za zlati obstoj
Družfnskemu življenju Založnikovih iz Celja sta se pred tremi leti pridružila zlata prinašalca Saba in Sent, ki sta pos^^
neločljiva. Sredi januarja letos, bilo je na nedeljo, sta postala še starša. Saba je v približno štiriindvajsetih urah skotila
deset mladičev.	,
Preživeli so s pomočjo gospodarjev, ki so nebogljene kužke kakšne tri tedne dohranjevali s stekleničko. Kako hud j^'
deseteroboj za materino mleko, kaže fotografija. Skrbna pasja mama si je po šestih tednih, ko so se že naučili jesti, ^
oddahnila, pasji očka pa svoje deseterčke vsak dan večkrat ponosno obišče. Najboljši trenutki dneva za male zlate prinašalce sO
obrokih, takrat se ušesa globoko potopijo, iz treh skodelic pa migajo le tanki repki.
REPORTAŽA
17
Izdajalka na zapestju
Pripomočki za merjenje časa nas spremljajo od zibelke do groba, ure pa govorijo tudi o tem, kdo smo, kaj smo in kam ciljamo
povej mi, kakšno uro nosiš in povem ti, kdo
i [ji bila malce prirejena stara ljudska mo-
I jt Ura danes ni več le predmet za merjenje
i^sa, ampak je še nekaj, kar izdaja našo oseb-
naš odnos do sebe in do drugih in - ne
^adnje - naš položaj v družbi oziroma mesto
Posameznih družbenih skupinah in slojih.
I rojstvom se začne naš čas, do minute točno
jbeležen v rojstnem listu posameznika. Po
jj5tvu se nam nekaj časa oglaša notranja ura, ki
iicričavim otroškim glasom oznanja čas lakote
^ potrebe po materinih prsih. Potem nam
/lodarijo prvo ročno uro, da ne zamudimo v
olo, pa uro, da ne zamudimo na ples, na
jienek, na trening ipd. Vse kasnejše ure si
^lavadno kupujemo sami ali pa nam jih ob
H losebnih priložnostih kdo podari. Ko se naš čas
t ijtavi, se nemalokrat ustavijo tudi kazalci na
) ijšiuri. Med začetkom in koncem je življenje, ki
) 13 usmerja čas s svojimi srečami in nesrečami,
I -eselimi in žalostnimi trenutki, naključji, usoda-
i ni in neštetimi vsebinami. V življenju je lahko
I jefa, ko ti nekdo podari uro, in je nesreča, ko ti
i išno uro nekdo ukrade. Prava radost je, ko
f lahko nekomu, ki ga imaš rad,
(uro podariš. So ljudje, ki ročne
Ilire pogosto menjujejo in uži-
■ vajo v drobnih, razmeroma
1 lahko dosegljivih spremem-
bah, in so tisti, ki so za uro
pripravljeni odšteti mastne de-
fflce, da bi zadostili lastnim
liiterijem, potrebam, nečimr-
, nosii, tudi napuhu. Skratka -
' m, ki jo nosimo na roki, je
f jfiko mnogo več, kot le nava-
' len časomerilec. Zlasti se nje-
' u namembnost in uporabnost
preminja v zadnjem času, ki je
' iznačen z velikimi družbenimi
! a ekonomskimi sistemskimi
premembami, ki (žal) pogoj u-
!jo tudi velike kulturne in so-
ialne razlike med ljudmi.
Svetovna urarska industrija,
. a je danes po količini ustvar-
' fnega kapitala pravi mon-
sirum, cveti in se bohoti, kot
še nikoli prej. Po količini us-
Nenega denarja je še vedno
^^dilna švicarska urarska in-
dustrija, po količini izdelanih
prodanih ur pa prednjačita
Japonska in Daljni Vzhod. In
so lastniki velikih urar-
^l^ih blagovnih znamk? Na to
^'Prašanjem nam je David Leč-
predstavnik zadnje gene-
'^cije v spoštljivi zgodovini te
urarske družine, tako-
^ odgovoril: »To so ponavadi
i^dje z izjemno osebno kariz-
ogromnim osebnim kapi-
zaledjem ali pa investi-
ki verjamejo v program
.^zvoja določenega urarskega
"i^ena.« in kakšna je dobra
smo še vprašali mladega
1^'iskega podjetnika, ki mu
i^jrstvo ni le poklic, ampak
J^ai velika ljubezen? »Gledano
stališča povprečnega potrp-
je dobra ura tista, ki ne
^•le preveč, ki teče dovolj
[^^■^o za potrebe posamezni-
m ki ne potrebuje veliko
^^^rževanja. Koliko je tisto
L^P^^več« pa je stvar globine
^^PCevega žepa. Verjetno je,
Gates, po nekaterih
najbogatejši Zemljan,
' pri najbolj umazanem de-
Sl^^^O' o kakršni povprečni
lahko le sanja. V
slovenski družini,
tnesp? ^	prebijajo iz
^ca v mesec, pa njeni člani
o uri ne morejo drugače raz-
mišljati kot o časomerilcu«.
Srečo smo imeli, da smo na
istem mestu in v istem času
srečali tudi Viktorja Lečnika,
Davidovega očeta, ki je v svoji
majhni urarski delavnici v Ce-
lju preživel polnih trideset let,
zdaj pa večji del upokojenskih
let pušča v lokalu v Slovenskih
Konjicah. »Veste, včasih smo
urarji živeli zgolj od znanja in
dela lastnih rok, današnje ge-
neracije pa pretežno živijo od
ur, ki jih kupujejo oziroma
uvažajo ter prodajajo. Pravih
urarskih obrtnikov je danes v
Sloveniji zelo malo,« se je moj-
ster vključil v pogovor.
Točen kot
švicarska ura
Ta primera ni iz trte zvita.
Izvira iz tradicije in kakovosti
švicarske urarske industrije,
katere začetniki so bili švicar-
ski kmetje. Ker je Švica pretež-
no gorata, so kmetje, zaveda-
joč se skromnosti svoje dežele
kar se tiče rudnin, v davnih
dolgih zimskih večerih ročno
izdelovali ure. Sprva so to bile
namizne, stenske in pred-
vsem večje ter za današnje
razmere primitivne ure, ki so
jih, od prvega do zadnjega de-
la in delčka, naredili in sestavi-
li na eni kmetiji. Sčasoma so se
nekateri specializirali in začeli
izdelovati samo posamezne
dele ur in jih menjavati z dru-
gimi (specializiranimi) izdelo-
valci posameznih delov. To so
bili prvi zametki serijske proi-
zvodnje. Švica pa je od nekdaj
tudi dežela bank. Z naložbami
v urarsko industrijo in z usta-
navljanjem lastnih, neodvisnih
tovarn delov za ure (ali celot-
ne proizvodne linije ur) so švi-
carski bankirji pomagali us-
tvarjati zgodbo o največji urar-
ski državi na svetu.
Sčasoma so se začele proi-
zvodne linije urnih mehaniz-
mov, ohišij, kazalcev, številčni-
kov ipd. deliti na masovne, vr-
hunske in prestižne. Masovne
so v šestdesetih in sedemdese-
tih letih začele postopoma pro-
padati, vrhunske pa so se mo-
rale združiti v skupne urarske
truste. Proizvodnje prestižnih
mehanizmov tudi invazija ce-
nejših, naprimer japonskih ur,
ni bistveno prizadela. Proizva-
jalci ur so v določenih razvoj-
nih obdobjih menjavali lastni-
ke, direktorje in vodilne kadre,
njihova oblikovna in kakovost-
na usmeritev pa sta ostali isti.
Danes so v svetu združenja
proizvajalcev ur s pretežno
arabskim kapitalom in ti mo-
gotci tržijo imena urarskih bla-
govnih znamk. Vlagajo
ogromna sredstva v reklamo,
saj danes prav reklama v naj-
večji meri določa imidž neki
blagovni znamki in s tem za-
gotavlja tržno in poslovno us-
pešnost. Tako so proizvajalci
vrhunskih urnih mehanizmov
(nepoznavalcem) povsem ne-
poznana imena, ker te meha-
nizme vstavljajo v svoja ohišja
znane blagovne znamke. V
takšno sodelovanje se vse bolj
vključuje modni svet, s posa-
meznimi reklamnimi poteza-
mi pa še svet avtomobilizma
in vrhunskega športa. Tako je
firma Girard Perregaux, ena
redkih, ki še vlaga v razvoj
lastnih urnih mehanizmov,
naredila odlično potezo s po-
godbo s Ferrarijem. Podobno
velja za veliko ime Chopard, ki
pa ga poznamo tudi iz sveta
parfumerije in modnih očal.
Leta 1985 je Boris Becker prvič
osvojil Wimbledon z uro Ebel
na roki. Švicarska tovarna
'Ebel je bila ustanovljena leta
1911 in je vse do začetka se-
demdesetih let večinoma proi-
zvajala ure za druge, s priho-
dom novega lastnika ter načr-
tovalca razvoja (še vedno) iz
rodbine Ebel, pa se je začel
razcvet, zlasti po pomembni
poslovni potezi, ko je novemu
lastniku uspelo skleniti po-
godbo za izdelavo ur z znano
draguljarsko hišo Cartier. Ebel
je investiral v Beckerja, ko je
bil ta še neznano ime v vrhun-
skem tenisu, kar kaže na izje-
men občutek za marketinške
poteze tega proizvajalca. »Vsa
velika švicarska urarska ime-
na so v zadnjih desetih letih
vložila v reklame ogromno
denarja, da bi s kakovostjo
poteptala razmeroma ceneno
vzhodnjaško urarsko tehnolo-
gijo,« je še povedal urar David
Lečnik, ki se v svojem lokalu v
Celju srečuje z najrazličnejši-
mi kupci ur.
Ure za šejke
In kdo so ljudje, ki kupujejo
ročne ure že omenjene znam-
ke Ebel? »Ebel je s svojimi obli-
kovnimi linijami blizu pred-
vsem ljudem s smislom za es-
tetiko in z dovolj globoko de-
narnico. Spodnja cenovna me-
ja teh prestižnih ur je okoli 150
tisoč tolarjev, zgornja pa tudi 7
milijonov tolarjev in še več,« je
odgovoril David Lečnik. In kje
sta na lestvici prestižnosti ozi-
roma vrhunskosti znamki kot
sta Rolex in Cartier? »Ti dve
imeni ne moremo označiti le
kot vrhunski blagovni znamki,
ampak predvsem kot urarsko
religijo, saj sta si Rolex in Car-
tier z izredno kvalitetnim re-
klamnim oglaševanjem ustva-
rili mesto na nebu vrhunske
svetovne horologije,« je še po-
vedal mladi celjski urar, ki oce-
njuje, da ne bo minilo več kot
pet let, ko se bodo tudi v ugled-
nih slovenskih prodajalnah po-
javila najbolj znana imena iz
svetovne urarske scene. Seve-
da gre za vrhunske urarske
mehanizme in izdelke, katerih
proizvodnja obsega le približ-
no pet odstotkov celotne sve-
tovne proizvodnje ročnih ur.
Treba je vedeti, da je mehan-
ska ura sestavljena iz najmanj
šestdesetih delčkov, na meha-
nizmih teh ur pa so odtisnjene
številke proizvajalca, ki pove-
do, koliko takšnih vrhunskih
modelov je bilo izdelanih v do-
ločeni seriji.
Od prestižnih ur so na slo-
venskem trgu danes že prisot-
ne znamke, kot so Cartier,
Baumercier, Rado, Girard Per-
regaux, Tissot, Swatch in dru-
ge. Če priznana firma Ornega
letno proizvede okoli 600 tisoč
ur, jih v tovarni Gerard Perre-
gaux izdelajo le približno 16
tisoč. In koliko stane prestižna
oziroma vrhunska ura iz ome-
njenih tovarn? Od 350 tisoč to-
larjev do vrtoglavih 200 milijo-
nov tolarjev. Slednjih, kako-
pak, ne najdeš v prodajnih vi-
trinah urarjev in ostalih uvozni-
kov, takšno uro je treba naroči-
ti pri proizvajalcu, kupujejo pa
jih zlasti šejki, ki svoj denar
vlagajo (tudi) v ure. Na takšno
uro je treba čakati tudi nekaj
mesecev, zaradi česar se šejki
gotovo ne sekirajo kaj dosti. Za
vrhunske ure je še značilno, da
se njih oblika le počasi spremi-
nja, na približno pol stoletja
pride na tržišče novi model. In
če se takšna ura pokvari ali če
kupec uveljavlja kakršno koli
reklamacijo? Treba jo je poslati
proizvajalcu, ki zamenja celot-
ni mehanizem, pokvarjenega
pa pošlje v tovarno, kjer ga
mojstri popravijo. Vrhunske
ure imajo praviloma petletno
garancijo.
Rolex je religija
Poprečni Slovenec danes pri-
sega na uro Seiko, podobno kot
sta bili nekoč, ko je bil uvoz iz
tujine zelo omejen, čislani
znamki Omikron in Darwil, ki
sta med veliko urarsko recesijo
v šestdesetih in sedemdesetih
letih propadli. Je pa že tudi med
Slovenci vse več takšnih, ki svoj
denar nalagajo v ure in ki so
predvsem dobri poznavalci me-
hanizmov. Kupujejo za naše
razmere drage ure z zahtevnimi
mehanizmi, izbirajo pa jih zase
in za svoje potomce, vzdrževa-
nje pa prepuščajo urarskim
mojstrom. Takšne ure so pravi-
loma kupljene in podarjene z
ljubeznijo in srcem, takšne ure
se prenašajo iz generacije v ge-
neracijo, vanje so vtkani nešteti
spomini na nek čas, neko ose-
bo, nek poseben trenutek.
Tisto, kar uri določa pre-
stižnost, je poleg imena proi-
zvajalca oziroma blagovne
znamke predvsem kovina
ohišja, pa vrsta mehanizma.
V kovino je lahko vgrajeno
drago kamenje, kar se pozna
predvsem na ceni, najdražji
mehanizmi pa so tisti, ki pri-
hajajo naravnost iz tovarne
posamezne urarske hiše.
Mladi, ki spremljajo modne
trende pri oblačenju, se za na-
kup ure odločajo po obliki, se-
veda pa je zanje sila pomembna
blagovna znamka, ki je v modi.
Ženske so pri izbiranju ur raz-
meroma nezahtevne, v meha-
nizme se ne poglabljajo, glavno
je, da je ura na izgled lepa, da je
njena oblika »v trendu« in je kot
takšna lahko pomemben mod-
ni dodatek. Moški, zlasti mlajši
in zgodnjih srednjih let, so dru-
gačni in so bolj občutljivi na to,
kako okolica na njih reagira. Pri
tem je na prvem mestu znamka
oziroma model avtomobila, ob
obveznem rekvizitu, kot je mo-
bitel, pa je velikega pomena
tudi ura na zapestju. Zlasti med
populacijo mlajših podjetnikov
in poslovnežev je danes znam-
ka Rolex že kar religioznega
pomena. Čislani Swatch je, po-
leg Benettona in Gula, name-
njen populaciji večno mladih,
aktivnih ljudi. Tisti moški, ki
ima na roki uro Rolex, v družbi
rad zaviha rokav, da se ta majh-
na stvarca vidi. Seveda to še
zdaleč niso najdražje ure, ki so
na voljo na našem tržišču, so pa
povprečnežu današnjega časa
nedosegljive in jih je tudi s tega
vidika mogoče uvrstiti med pre-
stižne predmete. Osebi, ki nosi
zares drago, torej vrhunsko
uro, le-ta ne povzroča skrbi z
družbenim »ratingom«, ker se
takrat, ko si jo nadene, giblje v
izbranih ožjih krogih. Pravilo-
ma so znamke takšnih ur med
navadnimi smrtniki nepozna-
ne. K prestižnim in vrhunskim
znamkam ročnih ur pa sodi tudi
ustrezen pas. Na našem tržišču
se najdejo tudi takšni, za katere
je treba odšteti 40 tisočakov in
več. Za večino Slovencev pa je
ura predvsem praktični »rekvi-
zit«, zgolj časomerilec, ki nam je
lahko prijazen ali pa hudo nad-
ležen v dirki s časom, tem ne-
nehnim priganjavcem.
MARJELA AGREŽ
Viktor Lečnik: »Tako kot avtomobil, je treba tudi uro vzdrževati, jo redno
servisirati, čistiti Žalostno je. ko vidiš na roki drago, a zanemarjeno uro.
Tudi po odnosu do ure se da ocenjevati posameznika.
David Lečnik: »So moški, ki svojim soprogam podarjajo povprečno drage ure, pri ljubicah
pa radi sežejo precej globlje v žep.«
18
NASI KRAJI IN UUDJE
Zračiti ali popraviti?
V starejših objektih so stroški vzdrževanja visoki, najemnine pa nizke - Primer z Mariborske ceste
Podstrešna kuhinja in so-
ba na približno 46 kvadrat-
nih metrih sta dom štiričlan-
ske družine Vide in Franca
Kosa na Mariborski 53 v Ce-
lju. Osmo leto so že najemni-
ki tega stanovanja in doslej
se kljub skromnim razme-
ram niso pritoževali. Lani je-
seni pa je začela puščati stre-
ha na hiši, ki je preživela že
mnoga desetletja, in to ravno
nad njihovim stanovanjem.
Da streha pušča, so sporoči-
li podjetju Sevs, ki skrbi za
vzdrževanje hiše. Nastalo je iz
bivšega Emovega vzdrževanja
in skrbi še za 350 stanovanj v
Celju, ki so bila večinoma v
lasti Ema. Po besedah direk-
torja podjetja Jožeta Kluna
gre za starejše objekte, po-
trebne nenehnih vzdrževalnih
del, kar predstavlja velike
stroške, najemnine v omenje-
nih stanovanjih pa so nepro-
fitne (najemnina za sobo, veli-
ko okrog 15 kvadratnih me-
trov, znaša 1.300 tolarjev). S
svojimi zaposlenimi lahko
opravijo večino del in le redko
se obrnejo na kooperante, kar
nekoliko zmanjša stroške po-
pravil.
Posege na objektih lahko
podjetje za vzdrževanje
opravlja le v soglasju z lastni-
ki. V primeru Mariborske 53
gre za poslovno-stanovanjski
objekt s petimi lastniki stano-
vanj, od tega ima eden 86-
odstotni delež. Strinjali so se,
da se streha popravi. Položili
so nove strešnike nad stanova-
njem Kosovih in uredili obro-
bo okrog frčad. Vse skupaj je
stalo okrog 137 tisočakov, kar
predstavlja precejšen izdatek
za večinskega lastnika. Ven-
dar s snegom, ki je zapadel
februarja, zamakanja ni bilo
konec. Kosovi so se ponovno
oglasili pri podjetju Sevs, kjer
pa so jih zavrnili, da je streha
popravljena. Medtem se je na
steni v spalnici pojavila črna
plesen, ki se širi.V Sevsu so
jim svetovali, da naj stanova-
nje redno zračijo in da je ple-
sen posledica vlage iz kuhinje.
S tem pa se Kosovi nikakor
ne strinjajo in trdijo, da dela
na strehi niso bila opravljena
kakovostno. Vendar so kot na-
jemniki nemočni, očitajo, da
lahko le plačujejo, v vseh letih
pa se v hiši ni uredilo skoraj
nič. Verjetno bi že zdavnaj
našli primernejše stanovanje,
če bi si ga lahko privoščili in
če ne bi že v sedanjega vložili
kar nekaj denarja, ko so si
sami uredili kopalnico, ki je
prej ni bilo. Prijavili so se na
razpis za dodelitev socialnih
stanovanj v občini Celje, vpra-
šanje pa je, kakšne so njihove
možnosti, saj živijo nekateri
še v slabših razmerah.
Direktor Sevsa Jože Klun jim
je nazadnje zagotovili, da bodo
ob prvem večjem nalivu spet
preverili nepropustnost strehe
in jo dokončno uredili, če se bo
izkazalo, da res pušča...
T. CVIRN
Vida Kos ob steni spalnice, ki postaja vse bolj črna.
Nezaslužene kritike j
Na rednem letnem občnem zboru so se sešli člani
Zgornje Savinjske doline.
Društvo s skoraj 220 Člani ima sedež v Nazarjah, kjer soi
minulo nedeljo tudi pogovarjali o delu, problemih in naj
gah. Skrbi jih usoda poklica, nekatere novosti zakon^
varnosti v cestnem prometu ter neaktivnost večine članovj
vendarle so našteli dovolj svetlih točk uresničenega pro|
ma. Kar 2600 ur prostovoljnega dela ob urejanju prometa
območju mozirske občine, številne preventivne akcije^
sodelovanje s policijo in šolami je bila bera dela.,
načrtujejo še več sodelovanja z občinami ter odgovornlj
institucijami za promet.	J. MIKLa|
Prva akcija v Pivovarni
Območno združenje RK Laško je lani na področju kr
dajalstva doseglo zavidanja vreden rezultat. Prvič je
darovalo več kot tisoč občanov, natančneje 1.094 krvoda
cev.
To Laščane in Radečane s 5,6 odstotnim deležem krvoda
cev na število prebivalcev uvršča med občine z nadpovprečn
rezultati v republiki.
V Laškem in Radečah bodo letos organizirali sedem kr
dajalskih akcij. Prva bo že jutri, 12. marca od 7. do 10. ur
Pivovarni Laško, za potrebe celjske bolnišnice, 23. ma
pa v Radečah, na tamkajšnji osnovni šoli, od 7. do 12. u
za Zavod Republike Slovenije za transfuzijo krvi iz Ljub
ne.	1
Pomladni ples na Konovem
Društvo upokojencev Konovo pri Velenju, eno izmed živahn
ših na območju Zveze upokojencev Šaleške doline, je mini
soboto pripravilo v krajevnem domu Pomladni ples s prijetn
kulturnim programom in zabavo. Spomnili so se vseh upokoje
Konovega in okolice, jih povabili na veder večer ob dnevu žena
jim poklonili nagelj. Točno opolnoči so izbrali miss upokojenki
Konovega, 55-letno Hildo Lesjak.	JOŽE MIKLAl
Zemeljski plaz zaprl pol
Obsežen zemeljski plaz je zasul edino dovozno cesto do stanovanjske hiše Janka Šterbenk|
Belih Vod nad Šoštanjem. Oktobra lani je eden izmed kmetov pričel z mehoracijskimi
velikega dela zemljišča, kjer naj bi bil sedaj travnik. Vprašanje je, zakaj se je geolog odloČi''
tako grob poseg v naravo. S plazom se je narava maščevala in stroški sanacije bodo veliki. Pl^^j
namreč zasul cestišče v dolžini kakšnih 80 metrov, v širino oziroma v zelo strmo pobočje p2
kakšnih 40 metrov. Še večji problem bo nastal, če bo zemeljska gmota zdrsnila naprej do pol",!
in ga zajezila.	LOJZE OJSTER^^
ŠPORT
19
Dva konca za novo pot
Po porazu 30:26 (19:11) je Celje Pivovarna Laško v Barceloni predčasno zaključila pohod po Evropi
Iv tem pogledu je celjski
^\ometni kolektiv prav go-
(' zaostal za načrti pred
Še enkrat več ugo-
Ij^nio, da je tudi tretje
poredno polfinale in -1 iz
jh tekem s štirikratnim
iTOpskim prvakom zavi-
jjja vreden dosežek, ki ga
Sloveniji najbrž nihče ne
I ptako kmalu ponovil, toda
: grenak priokus po iz-
jt,Ijeni priložnosti.
^ ^/fsta trenerja Hasanefendi-
'jma nove vrline in boleče
jje izkušnje, v tekmah od-
' jitve pa zmaga tisti, ki na-
; ji manj (začetniških) na-
In tokrat je to bila Barce-
ki se bo za evropsko
ono aprila še tretjič pome-
^zBadlom Zagrebom.
Parametrov, ki so odtehtali
[laiista, je bilo vsaj toliko,
otigralcev na parketu. Ana-
araiije samih dogodkov - ne
5810 na igriščiu - bo slej ko
rej pripeljalo do enakih iz-
oiišč, zato se tiha opozicija
enagiba k razkroju sistema,
lisuiost velikih je tudi vztraj-
cost, zato je vsakršno ppje-
tanje volje in metanje pušk v
Ikoraro enako izobeša"nju be-
lile tieba je kljubovatu^zagri-
him pluti^r^prei-i"'še bolj
fjzijnb, "Še močneje iri'''še'
I oljše. Potenciali so, potreb-
pa jih je poiskati in znati
porabiti.
Vsak poraz in izpad iz tel«'
iovanja je seveda boleč. Zla-
( zato, ker so možnosti zdaj
aično bile povsem realne,
ioljši ste in lahko jih prema-
f Jte,« je na treningu dan pred
jimo menil znani košarkar
Jeksander Djordjevič. Tre-
■ wValero Rivera, ki v revanši
'mogel računati na Matea
^raldo, je kasneje priznal,
He v kritičnih trenutkih
"dvomil v svoje varovance
'poskusil še z zadnjo mož-
"stjo, z dvema krožnima na-
^(lalcema. Pivovarje je v
^rceloni spodneslo veliko
"robnih elementov, ki pa v
'^^'evku dajejo poguben re-
''-'Itat. Katastrofalen prvi pol-
Ps: seštevek zadetkov, preje-
!" iz protinapadov (Carlos
je bil znova neulov-
rj> število dosojenih se-
Nmetrovk za Katalonce in
llinova učinkovitost ob šte-
Fi^i premoči pravzaprav
da prvaki kljub kombi-
^'oriki in sodniški naklo-
'^'^osti kaj težko igrajo na
l°^t3vljeno obrambo. Na
strani 35 odstoten met
in 17 odstotkov ubra-
strelov. Gibljiva celj-
obramba je v nadaljeva-
nj* zlahka otopila Barceloni-
L^3rne konice Čavarja,
J ™na, Ortego in Urdanga-
so pri izidu 22:20
J ovali smešno in brez idej.
je po Pungartniko-
i,^ 8olu Celjane vrnil v igro
Io P^t so dokazali, da znajo
jo '^^^liko, če se ne porazi-
ra^^'^ sami. in prav s težko
ob ^Ijivo pionirsko napako
sref	(teh na vsakem
^•^ju izvedejo okoli 50)
so si porinili nož v hrbet.
Neprevidnost (ponovitev na-
pake klopi iz prvega dela),
neumoni^ skakanje trenerja
#Rivere ij^^.zapisnikarski mizi
in prej.'aelegatom, prepriče-
vanje sodnikov,rm r^caeni so
pri zaostanku tr^tTgolov izgu-
bili žogo. Puc je moral na
klop, za nameček pa so dobili
še nov zadetek. Od tu naprej
se niso več pobrali. Teorija se
je podrla minuto in 40 se-
kund pred koncem pri -4, ko
je po lepi asistenci Puca Škr-
bič s črte grdo zgrešil vrata.
Izgubljanje živcev ob koncu
je bila posledica vseh prejš-
njih dogodkov. Razgreti Pun-
gartnik, Puc in Pajovič so ko-
nec tekme pričakali na klopi.
Seadu Hasanefendiču bi tež-
ko naprtili slabe taktične za-
misli. Že v Celju je napovedal,
da bi Manaskov lahko bil
ključ do uspeha in Makedonec
se je v Blaugrani deloma od-
dolžil za spodrsljaje iz Golov-
ca, četudi se ob njegovi nav-
zočnosti Škrbič na sredini kar
dolgočasi. Vtekanje kril po os-
novni črti in nazaj je dalo
soigralcem nekaj več prosto-
ra, preden se je katalonska
obramba lahko prerazporedi-
la, toda skoraj praviloma so se
•takšne akcije (kot ob številčni
premoči) prehitro končale,
švedski vratar Svensson pa ni
od včeraj. Za razliko iz prve
tekme je celjski strateg tokrat
kmalu (v 10. minuti) poklical
igralce na posvet ter opravil
prve menjave, hitro prilagajal
obrambno formacijo, ni pa
znal umiriti Tomšiča in Pun-
gartnika, ki se jima je nekaj-
krat zelo mudilo. Problem
slovenskih prvakov je tudi ta,
da le redki posamezniki sesta-
vijo dva dobra nastopa na tež-
kih tekmah. Slednje je uspelo
le Stefanoviču. Škrbičevo »ru-
šenje zadnje teorije« je obrni-
lo ključ zaprte skrinje upanja,
v Celju je bil v domala podob-
nem položaju med junaki.
Na sodnike vselej nanese
beseda. Hansson in Olsson
sta Celjanom ostala v spomi-
nu iz lanskega polfinala z
Badlom Zagrebom, navkljub
nekaj histeričnim odloči-
tvam pa nanju ne gre valiti
levjega deleža krivde, pa tu-
di ne spregledati več očitnih
napak na celjsko škodo. Naj-
bolj bodejo v oči prevelika
naklonjenost Barceloni pri
dosojanju kazenskih strelov
in izključitev, neusklajene
odločitve, »regularen« gol
Šepkina iz vratarjevega pro-
stora in predolgi napadi do-
mačih, katerim sta preveč-
krat vrnila že izgubljene žo-
ge. Najbrž bi v našem taboru
s temi elementi morali mno-
go resneje računati.
Celjskih navijačev se je v
Blaugrani pojavilo kakšnih
300, od tega polovico Florja-
nov. V Barcelono so prispeli
z letalom in avtobusi, neka-
teri celo z osebnimi avtomo-
bili. Iluzorno bi bilo priča-
kovati, da jim bo uspelo pre-
glasiti osemtisočglavo mno-
žico (zanimanje za tekmo je
tako naraslo, da so v klubu
po dolgem času vstopnice
dali že v predprodajo), a ro-
kometaši se ne morejo prito-
ževati, da niso imeli podpo-
re. Vzpodbujali so jih tudi
ob največjem zaostanku (-
8), kar se na lanskem polfi-
nalu ni pripetilo. Njihovo
navijanje je bilo všeč celo
domači publiki, ki jim je ob
koncu gromko zaploskala,
nato pa je sledil manjši spo-
drsljaj s pesmijo »E viva Es-
pana« in aplavz se je v trenut-
ku sprevrgel v vsesplošno
žvižganje in vzklikanje »Ca-
ta-lu-na!«. Kataloncem pač
ni več veliko do skupne drža-
ve.
Navezujoč se na trditve v
začetku tega zapisa, bodo ob
manj zanimivih domačih
tekmovanjih zdaj v ospredju
ugibanja o sestavi ekipe za
prihodnjo sezono. Mnogi bi
dejali, da je o tem še veliko
prezgodaj (in neokusno) go-
voriti, vendar se klubi z
igralci dogovarjajo med se-
zono in ne na koncu, ko je
večina že oddanih. Spre-
membe gre iskati v smeri
dejstev, da se Manaskovu,
Jelčiču in trenerju Hasane-
fendiču iztečejo pogodbe - če
v tem pogledu omenimo le
najvidnejše. Škrbič, Stefano-
vič in Perič so po mnenju
velike večine dobro izpolnili
naloge, seznam igralcev z za-
dovoljivimi ocenami se lahko
podaljša. Kako in kje zdaj is-
kati nove razsežnosti? Nekaj
jih namiguje na zahodni kon-
cept, Skandinavija oz. Nemči-
ja. Alternative so odprte.
mmmbmmm primož škerl
Po razgretem koncu sta se nasprotnika v Blaugrani športno pozdravila.

HOGOm
18. krog: Publikum-Živila
Triglav 1:0 (1:0) Kačičnik 41.
Rudar (V) - Korotan 2:0 (1:0)
Lavrič 11, Granič 59/11 m.
Vrstni red: Maribor Teatanic
36, HIT Gorica 33, Mura 32,
SCT Olimpija 28, Rudar (V)
26, Primorje in Korotan (-1)
25, Potrošnik 21, PubUkum (-
1) 18, Koper in BST Domžale
17. Živila Triglav 15.
....... , ■ ■ , .
KOŠARKA
ligaKolinska
II. del, 4. krog: Krka-Pivo-
varna Laško 85:84 (40:37)
Goljovič 22, Lisica in Bečiro-
vič 19, Jurak 11, Kune 8, Ti-
linger 3, Hafnar 2. Loka kava-
Savinjski Hopsi 58:96
(34:49) Jagodnik 33, Kobale
22, Stevič 13, Udrih 11, Trifu-
novič 10, Rituper 5, Pavšer 2.
Vrstni red: Union Olimpija
51, Pivovarna Laško 49, Krka
46, Savinjski Hopsi 42, ZM
Lumar 37, Loka kava 36.
1.BSKL
21. krog: Zagorje-Elektra
93:75 (50:45) Rizman 22,
Božič 20, Tajnik 10, Zupane
8, Medvešek 7, Divjak 4, Ma-
ličevič in Brinovšek 2. Banex-
llirija 95:85 (41:45) Ritonja
30, Novak 19, Sivka 18, Jese-
nek 9, Keblič 8, Ravnihar 6,
Lušenc 5. Tin Krško-Kem-
plast 69:82 (38:42) Sušin 23,
Jovanovič 21, Kočar 14, Urba-
nija in Košak 11, Lapornik 2.
Nova Gorica-Rogla Atras
77:71 (38:32) Sedminek 19,
Zinrajh in Benič 15, Ravnikar
9, Herman 8, Temnik 5. Vrst-
ni red: Zagorje 39, Rogla
Atras 35, Banex 34, Kemo-
plast 32, Union OUmpija ml.
in Radenska 31, Ilirija, Tin
Krško, GD Hrastnik in Nova
Gorica 30, Elektra 29, Grad-
binec Radovljica 27.
2.SKLod1.do4.mesta
2. krog: Celje-Yurij Plava
Laguna 77:76 (37:28). Vrstni
red: Bežigrad 4, Koper ml. in
Celje 3, Yurij Plava Laguna 2.
1.SKL(Ž)
II. del, 9. krog: Ingrad Ce-
Ije-Imos Ježica 57:73 (26:40)
Grobelnik 24, Vasič 12, Jurše
9, Obrovnik 5, Pertinač 3, A.
Vodopivec in Ramšak 2. Vrst-
ni red: Imos Ježica 45, Ingrad
Celje 43, ADD Ihrija 35, Ma-
ribor 34, Odeja Marmor in
SKB Ježica ml. 30.
ROKOMET
liga prvakov
Polfinale, povratna tekma:
Barcelona-Celje Pivovarna
Laško 30:26 (19:11) Mana-
skov 11, Stefanovič 5, Pun-
gartnik 4, Škrbič 3, Vugrinec
2, Puc 1.
1.ADRL
17. krog: Slovan-Gorenje
22:24 (14:12) Bedekovič 9,
Kavaš 5, Tome 3, Plaskan in
Sovič 2, Tamše, Gavriloski in
Krejan 1. Radeče-Prevent
30:29 (13:13) Privšek 7, Pla-
zar 6, Burdijan 5, Šantl 4,
Žvižej 3, Ivančič in Cvijič 2,
Martinčič 1. Vrstni red: Celje
Pivovarna Laško (-2) 28, Pre-
vent 25, Trebnje in Gorenje
24, AFP Dobova 20 (-1), Pru-
le 67 19, Radeče 17, Termo
16, Slovan 11, Izola 9, Andor
4, Krško (-1) 3.
1.DRI(Ž)
14. krog: Juteks-Jelovica
34:15 (18:5) Derčar 12,
Randl 8, Strmšek in Dolar 3,
Jager in Uranker 2, Majerle,
Vydrina, Korotneva in Kostiu-
kova 1. Vrstni red: Krim Elec-
ta NR (-1) 26, Robit OUmpija
in Juteks 24, M Degro Piran in
Baje Daevvoo Izola 13, Gra-
miz Kočevje, Vegrad (-1) in
Jelovica 11, Branik 5, Burja 0.
liKML
17. krog: Salonit-Šoštanj
Topolšica 3:0 (15:5, 15:9,
15:3). Vrstni red: Pomgrad
28, Salonit 26, Fužinar GOK
IGEM 24, Alvo Bled 22, Stav-
bar IGM, Olimpija in Titan
Kamnik 20, Žužemberk 6,
Šoštanj Topolšica 4, Krka 0.
2J)0L
19. krog: SIP Šempeter-VC
Portorož 3:0 (15:11, 15:4,
15:6). Vrstni red: Astec Tri-
glav 34, Brezovica 32, Granit
30, IGM Hoče 26, SIP Šempe-
ter 24, Kovinar Kočevje in
Termo Lubnik 18, GLŠ Črnu-
če 16, Hoteli Simonov zaliv
12, Ljutomer, VC Portorož in
Vuzenica 6.
2.D0L(Ž)
19. krog: Kemiplas Koper
11.-Zgornja Savinjska 0:3
(14:16, 8:15, 11:15). B&L
Utrip Šempeter-Benedikt 0:3
(5:15, 13:15, 11:15). Solkan-
Kajuh Šoštanj 3:2 (15:10,
7:15, 15:9, 10:15, 15:13).
Vrstni red: Bell Rogoza 38,
Asics Tabor in Frupi ŠOU K2
Šport 32, Infond Branik 22,
Zgornja Savinjska 20, B&L
Utrip Šempeter, Kemiplas Ko-
per 11., Benedikt in Solkan 16,
Kajuh Šoštanj (-1) 10, Ruše 8,
Partizan Prevalje(-l) 0.
20
ŠPORT
Start se je posrečil
Spremenjen obraz Publikuma - Rudar zanesljivo - Začenjajo drugoligaši
18. krog v I.SNL je vnovič izpolnil
pričakovanja o silno razburljivi pomla-
di. V središču pozornosti je bil sicer
derbi vodilnih HIT Gorice in Maribora
Teatanica, ki so ga dobili vijoličasti kar
s 5:2, nase pa opozarjajo tudi moštva z
dna, ki so očitno sposobna premagati
ali vsaj odščipniti točko najboljšim.
Pod drobnogledom je bila tokrat pre-
miera Publikuma, ki je s pomladjo,
tako kot Korotan, začel kot zadnji.
Celjani in Korošci bodo tekmo 17. kro-
ga odigrali 17. marca na Prevaljah. Vodil-
ni Publikumovi možje so bili v soboto na
trnih. »Le kako bomo štartali,« so se
spraševali, samo 300 gledalcev pa je naj-
bolj zanimalo, kakšen bo Pubhkum pod
taktirko makedonskega strokovnjaka
Nikole Hlevskega. Nasprotnik je bil rav-
no pravšnji - Živila Triglav, moštvo z dna,
ki pa ga je bilo potrebno premagati, saj bi
v nasprotnem primeru Publikum zašel v
resnično nevarne vode, ki bi ga odplavile
na rob 1. lige.
Več igre!
Rumeno-modri so od prve sobotne
minute pogled usmerili proti nasprotni-
kovim vratom, kar je odHka večine slo-
venskih prvoligašev, Celjani pa se jeseni
s čim podobnim niso mogli
pohvaliti. Preveč jih je skrbe-
lo, kako bodo svojo mrežo
ohranili nedotaknjeno, pre-
malo jih je zanimal nasprotni-
kov gol. In če nič drugega, je
spodbudno vsaj to, da je novi
trener uspel vkomponirati
enajsterico, ki ima jasen cilj:
doseči zadetek. Ilievski je po-
stavil igro, ki ni več dolgoča-
sna in iz katere se rojevajo
priložnosti. Čeprav Celjani ni-
so navdušili, so vsaj zadovo-
ljili in osvojili zelo pomembne
tri točke. Pri Publikumu je
osnovna postavitev podobna
tisti iz »vladavine« Edina Os-
manoviča, toda več je želje po
premagovanju nasprotnega
vratarja. Zdi se, da celotna
obramba, ki je tokrat svoje
delo opravila zelo dobro, pre-
ži na priložnost za pomoč na-
padu. Predvsem bočni branil-
ci so se nemalokrat »spuščali«
na tekmečevo polovico, kjer
so v soboto gospodarili celj-
ski zvezni igralci, ki tudi niso
razočarali. Pravzaprav je bil
najslabši del moštva spet na-
pad, a kljub vsemu bistveno
boljši kot pomladi. Novinec
Zoran Boškovski, ki ga je sko-
raj celotna nogometna srenja
pri nas ocenila kot izvrsten
nakup, se ni najbolje znašel,
čeprav je nekajkrat prišel v
priložnost. Še vedno je vpraš-
ljiva njegova telesna sposob-
nost, kajti znanja mu nikakor
ne manjka, dokazati pa bo
moral, da niz poškodb in več-
mesečna odsotnost z igrišč ni
pustila (pre)hudih posledic.
»Odsoten« je bil tudi Andrej
Goršek, ki sicer ni razočaral, a
je po trenerjevih besedah za-
tajil, ko se je po izključitvi
Denisa Marklja v 25. minuti
moral preseliti v konico napa-
da. Sicer pa si je Ilievski po-
šteno oddahnil po premieri
na usposobljeni Skalni kleti.
Zavedal se je namreč, da je
dober štart izjemno pomem-
ben: »Zanimale so nas izključ-
no tri točke. Osvojih smo jih.
zato sem zadovoljen. Pohvalil
bi vse igralce, ki so se borili
po svojih najboljših močeh,
izpostavil pa bi Kačičnika, ki
nam je z evrogolom zagotovil
pomembno zmago. Igra še ni
takšna, kot sem si jo zamislil.
Temu sta botrovala težko
igrišče in bolezni, ki so nas
pošteno zdesetkale, tako da
so nekateri nastopili skoraj
nepripravljeni, nekateri pa so
bili le na klopi za rezervne
igralce, čeprav si zaslužijo
mesto v začetni enajsterici.
Vnovič poudarjam, da je naj-
pomembnejša zmaga, izbolj-
šave v igri bo v dobrem
vzdušju lažje izvesti.« Celjane
čaka v 19. krogu Primorje v
Ajdovščini. Ajdovcem je spo-
drsnilo v Domžalah in bodo
vtis skušali popraviti že v ne-
deljo. A Publikum vselej tiho
upa na presenečenje.
Žarometi za
zmage
Velenjski Rudar je že v uvo-
du spomladanskega dela po-
trdil, da gre za eno najboljših
moštev v državi. Potem, ko
mu je v Murski Soboti sreča
obrnila hrbet in so se morali
zadovoljiti s točko, so pred
svojim občinstvom pod novi-
mi žarometi še drugič zapo-
red slavili z 2:0. Sobotna žrtev
je bil jesenski hit Korotan, ki
je realno slabši od Velenjča-
nov, toda v podobnih lokalnih
derbijih enostavno presene-
čenja niso redka. Prav zato je
zmaga »knapov« toliko bolj
pomembna in dobrodošla.
Trener Brane Oblak še vedno
zatrjuje, da imajo njegovi va-
rovanci precej rezerv, ki jih
bodo uporabili v prihodnjih
krogih. Če njegove trditve dr-
žijo, si lahko obetamo obilno
točkovno letino. Velenjčani
namreč že lep čas pridobivajo
simpatije z odprto igro, ki je
minulo soboto Ob jezero pri-
vabila več kot tisoč ljubiteljev
nogometa, doslej pa jim je
mnogokrat manjkalo najpo-
membnejše - učinek. Rudar bi
si v marcu lahko pridobil pre-
potrebno samozavest, ki
utegne odločati v obračunih z
velikimi. Seveda pa morajo
Velenjčani že v 19. krogu od-
nesti celo kožo iz Kranja, po-
dobno velja še za gostovanje
v 21. krogu pri BS Tehniku,
doma pa mora vmes pasti
Primorje. Potem bodo »kna-
pi« absolutni favoriti v lokal-
nem derbiju s Publikumom,
naslednja nasprotnika pa bo-
sta Potrošnik in Koper. Raz-
pored lahko ocenimo kot
ugoden, potrebno ga bo izko-
ristiti. V primeru spodrsljaja
ali dveh pa se bo Rudar v
mnenjih ljubiteljev nogometa
zasidral na nezavidljivo me-
sto.
Neambiciozna
drugoligaša
če je po slovenskih krajih
in vaseh najpomembnejše
nedeljsko opravilo odhod na
nogometni stadion, na Celj-
skem ni tako. V Šmartnem ob
Paki je tribuna polna zgolj
zaradi tradicije in resnično
kakovostnega moštva, ne pa
zato, ker bi navijači želeli po-
magati svojim nogometašem
do želenega cilja. Pojasnilo je
preprosto: Esotech nima, kot
pravijo v klubu, bolnih ambi-
cij in ga vrh lestvice ne zani-
ma. Primarni cilj - osvojitev
mesta na sredini lestvice ozi-
roma zgornji polovici le-te pa
je tako že zagotovljen, saj ne
gre verjeti, da bi Šmarčani v
polsezoni lahko zdrsnili za 4
mesta. Drago Kostanjšek je
dovolj kakovosten trener, da
kaj takega ne bo dovolil, ne-
nazadnje je z »vijoličastimi«
že prišel na rob elitne drušči-
ne, a je bila takrat Izola v
kvalifikacijah boljša.
V Šentjurju je stanje po-
dobno, a z drugačnimi pri-
mesmi. Denarja je bistveno
manj, enako velja tudi za
realen pogled proti vrhu, več
pa je težav. Moštvo se je
ponovno spremenilo, saj so
ga okrepili Zlatko Trnjanin,
David Očko in Robert Cug-
mas, ki so jih v Celju odpisa-
li. Trener Drago Grbavac
najbolj zaupa Dejanu Obre-
zu, ki bo nosil kapetanski
trak in bo zadolžen za naj-
zahtevnejše obrambne nalo-
ge. Med zimskim premorom
se je šentjurski kapetan zno-
va obračal proti novi sredini,
v igri je bil tudi eden izmed
švedskih prvoligašev, a se je
najaktivnejši član športnega
uredništva TV Celje iz dru-
žinskih razlogov odločil za-
vrniti 5.000 DEM mesečne
plače. Na ta denar čaka v
Šentjurju približno pol leta
ali še več. Podobno velja tu-
di za soigralce, ki na trenut-
ke obupajo, vendar uprava
kluba strasti vselej pravoča-
sno umiri. Šentjur bi bil v
idealnih pogojih zagotovo
mesto ali dve višje, njegova
realnost je pač drugačna. Če
»zeleni« ponovijo jesenske
predstave bodo morali biti
kar zadovoljni. Za kaj več
zaenkrat ni »materiala«.
TOMAŽ LUKAČ
Foto: GREGOR KATIČ
Andrej Goršek se je na nogometna igrišča vrnil s podajo za zmagoviti zadetek
Publikuma.
Ferjan premagal silaku
Judo kluba Ivo Reya in
Sankaku sta v soboto v Mari-
boru nastopila na 38. tekmo-
vanju za Zlati Baumgartner-
jev pas. Ta je sicer pripadel
Damjanu Petku (Nova Gori-
ca).
Nastopilo je 73 borcev in 20
bork iz Avstrije, Češke, Italije,
Hrvaške in Slovenije. Oba
celjska kluba sta zmagala v
ekipni razvrstitvi. Pri dekletih
so varovanke Marjana Fabja-
na (manjkala je Maja Frece)
odnesle 4 zmage. Uspehe Pe-
tre Nareks, Urške Žolnir, Re-
gine Jerneje in Simone Brež-
nik so z 2. mestom dopolnile
Nives Pere, Simona Lotrič, Jo-
žica Svečak in Lucija Polau-
der, s tretjim pa Matejaj
in Nina Gabršček.
Ferjan je v absolutni
ji z iponom in na aktj^
premagal reprezentantj'
Skerbiša in Marjana o^j
(oba Impol) - oba sta ol^,,
kg težja od celjskega ^^
brona iz MEP v Koli^
Dobitnik Zlatega pasu |
je vse borbe odločil vj
sekundah. Za JK Ivo Rey
zmagi priborila Branko |
(do 66 kg) in Darko p^i
šek (do 90 kg),kijevabs
ni kategoriji končal na 2
stu, enak dosežek se je p,
čil tudi Ferjanu (do 73
pa je bil v konkurenci »t(
šev« tretji. Klemen Ferjan
soboto nastopil na svi
nem pokalu v Pragi, niei
ko je Matjaž Ceraj (do 9(
s kadetsko reprezentam
Vidmu osvojil 3. mesto.
H
Naslova
borilnim
športom
Karateist Daniel Gospič
in judoistka Elvira Križnik
sta športnika leta v Rogaški
Slatini.
Športna zveza Rogaške
Slatine je na prireditvi, ki je
do vrha napolnila dvorano v
Ratanski vasi, razglasila naj-
boljše športnike v minulem
letu. Te je izbirala komisija s
pomočjo glasovnic lokalne-
ga časopisa.
Zmagovalec Daniel Gos-
pič je član Karate kluba Ro-
gaška in je večkratni držav-
ni prvak, lani je sodeloval
na SP. Elvira Križnik tekmu-
je za celjski JK Sankaku in
je lani osvojila državni na-
slov v svoji kategoriji.
Posebno priznanje za tek-
movalne dosežke je prejel
košarkarski klub Rogaška
98 za uvrstitev v 2.SKL,
priznanja za zaslužne
športne delavce pa so dobi-
li Darinka Turnšek, Alenka
Vodušek in Vili Krivec.
Na prireditvi sta kot gosta
sodelovala selektor sloven-
ske košarkarske reprezen-
tance Boris Zrinski in naj-
boljši slovenski motokro-
sist Sašo Kragelj. Prvega so
gledalci toplo pozdravili,
saj je leta 1982 kot trener
ženske ekipe Rogaške prav
v zdravihškem mestu pričel
uspešno trenersko pot, po
dolgih letih dela na Polzeli
pa se bo po koncu sezone
odpravil v tujino - na Polj-
sko ali Slovaško.
JANEZ TERBOVC, PŠ
^ sportn
Ikoledu
PETEK, 12.3. i
Košarka
l.SKL (Ž), II. del, 10.ki
Maribor: Maribor-Ingrad
Ije (15,30).
SOBOTA, 13.3.'
Košarka |
Liga Kolinska, II. det
krog - Polzela: Savli
Hopsi-Krka (19,30).
Rokomet
l.A DRL, 18. krog - C
Celje Pivovarna Laško-R
če.
l.DRL (Ž), 15. krog-1
Ijana: Krim Electa NR-Jul
Velenje: Vegrad-Branik.
Odbojka
1.DOL,	18. krog - Šoši
Šoštanj Topolšica-Pomgi
2.D0L,	20. krog - Koči
Kovinar Kočevje-SIP Šei
ter.
2.D0L (Ž), 20. krog -
zirje: Zgornja Savinjska
kan, Šoštanj: Kajuh ŠoS
B&L Utrip Šempeter.
NEDiuKTOT"
Nogomet
l.SNL, 19. krog - Ajdo
na: Primorje-Publil
Kranj: Živila Triglav-B
(V) (obe ob 15).
2.SNL, 16. krog - Šer
Šentjur-Elan, Šmartno ol
ki: Esotech Šmartno-Za
(obe ob 15).
Košarka
Liga Kolinska, II. d«
krog - Laško: Pivovarna
ko-Union Olimpija (18].
2.SKL od 1. do 4. me«
krog - Koper: Koper ^
Celje (19).
2.SKL (Ž) od 7. do 14
sta, 6. krog (skupina B)
venske Konjice: Corne^
Legrand Sežana (18).
Karate
Žalec: DP kate in ^
(10).
.....
SREDA, 17.3^
Nogomet
1.SNL, 17. krog: Pr^^
Korotan-Publikum (15)'
Y Olimju tudi golf
Na letni skupščini 200
članskega golf kluba Jelšin-
grad iz Rogaške Slatine so
pojasnili, da so pripravili vse
potrebno za izgradnjo nove-
ga igrišča z devetimi polji.
Klub ima zaradi nesporazu-
mov s podjetjem, ki upravlja
vadbišče v Rogaški Slatini, svoj
domicil v Mokricah. Nove po-
vršine naj bi pripravili v Olimju
pri Podčetrtku (na zemljišču
kmečkega turizma Amon), us-
tanovljeno pa je tudi že podjet-
je oziroma družba A klub, v
katerem so lastnik zemljišča
Stanko Amon, Zdravilišče
Atomske Toplice in GK Jelšin-
grad. Vrednost investicije je
ocenjena na 100 milijonov to-
larjev, v družbi pa je še nekaj
manjših podjetnikov, ki bodo
pomagali zagotoviti finančna
sredstva (večji del je že zago-
tovljen). Predsednik GK Jelšin-
grad ostaja Boris Petek, ob
boljših vadbenih možnostih pa
naj bi kmalu pripeljali še profe-
sionalnega trenerja.
JANEZ TERBOVC
ŠPORT
21
prehitro preblizu
y povratni tekmi cetrtfinala Pokala Saporta: Pivovarna Laško -Aris 72:63 (41:24)
V nedeljo še derbi z Unionom Olimpija
pjvovarji so se do polčasa
približali na skupni zao-
Jek 6 točk, »neaktiven«
^ultat pa jim je vzel zalet v
idaljavanju, ko so v napa-
, naredili preveč napak,
ujga nad evropskima ko-
fltarskima velikanoma
jej AEK) sta odlično izho-
jje za prihodnjo sezono,
iIjo Pivovarna Laško zai-
jla v Evropski ligi, kar mo-
potrditi še z 2. mestom v
p.
^
Le malokdo je še verjel, da
Laščani lahko resneje ogro-
II ogromno zalogo 23 točk,
sojo gostje prinesli iz Solu-
: Aleš Pipan je s svojimi
iji zadevo vzel resno in do
olovice prvega dela je ekipa
I Treh lilij pobegnila na 8.
ileg izjemnega centra Lisice,
je gospodaril pod obema
irofema, dobro zaposloval
iigralce in nekajkrat celo
prenašal žogo preko sredine
igrišče, se je v tem delu s
predrznimi akcijami izkazal
Bečirovič. Ob odsotnosti Ame-
ričana Garyja Granta so doma-
či zaustavili najboljšega so-
lunskega igralca Panagiotisa
Liadelisa, ki pa se je kasneje
skupaj z drugim branilcem
loanisem Sioutisom preveč
razmahnil, tako da sta zlahka
prodirala skozi zgoščeno
obrambo. Do odmora se je
Pivovarna Laško že toliko od-
daljila, ob tem pa imela še
rezerve v napadu in veliko
prednost v skokih. Pričakovati
je bilo, da bodo desetkratni
grški prvaki pritisnili, saj sta
jim sodnika Jungebrandt
(Fin) in Sudek (Svk) postila
početi prav vse. Laščani so se
vedno dobro zapirali pod
obročem, pozabili pa na zuna-
nje položaje, od koder je Geor-
gios Sigalas dvakrat zadel troj-
ko in obrnil potek srečanja.
Dončič je nato izgubil tri žoge,
neogreti Hafnar pa ob koncu
zaman poskušal s trojkami.
Strelci - PIL: Goljovič 25
(5:12), Lisica 18 (5:9), Bečiro-
vič 15 (7:11), Dragšič 7, Don-
čič 3, Jurak in Kune 2. Aris:
Sioutis 19 (6:11), Liadellis 18
(7:12), Sigalas 7, Angelidis in
Mikhaylov 6, Galakteros 4,
Kuhi 3.
PRIMOŽ ŠKERL
Aleš Pipan, trener KK PIL:
»Ne smemo biti razočarani,
čeprav se zmage letos drugič
ne veselimo. Lovili smo +24,
toda Aris ni naivno moštvo.
Bili smo neodločni v napadu,
a zmaga nam daje bogate iz-
kušnje za naprej.«
Ignjatovič je v paru s Petrovčičem priigral še tretjo zmago.
Ignjatoviču leži velenjski parket
Saša Ignjatovič, nedavni
zmagovalec odprtega pr-
venstva Velenja, je ponovno
osvojil velenjsko publiko in
zmagal še na državnenT pr-
venstvu, za nameček pa os-
vojil kar vse tri naslove. Kot
pri moških, je Biljana Todo-
rovič pri dekletih ubranila
lanski naslov, Petra Der-
mastja pa se lahko ponaša z
zmagama v parih.
Zmagovalec je imel najtežjo
nalogo v polfinalu, kjer ga je
čakal prvi nosilec Gregor Ška-
far, ki je že vodil 2:1, nazadnje
pa izgubil. Drugi finalist Tokič
je v polfinalu s 3:1 izločil Un-
gerja, v finalu pa proti Ignjato-
viču ni uspel iztržiti niti niza
(3:0, 18, 18, 13). Morda bi bila
konkurenca z odsotnima
Smrekarjem in Kovačem bis-
tveno močnejša.
Kajuh-Slovanovke Polonči-
čeva in Todorovičeva sta v fi-
nalu bile izjemno zanimiv boj.
Todorovičevi je po zaostanku
1:2 še uspel preobrat in zmaga
3:2. Par Ignjatovič-Petrovčič je
zmagal med moškimi dvojica-
mi. Škafar in Tokič sta jima
morala priznati premoč (2:0,
11, 11), pri ženskah pa je par
Todorovič-Dermastja odpravil
navezo Guzelj-Sušin (2:1, -19,
12, 14). V mešanih dvojicah
Ignjatovič in Dermastja nista
imela pretežkega dela s Ška-
farjem in Ilalasovo (2:0, 7, 19).
Velenjčan Jure Slatinšek se
je prebil do četrtfinala, kjer ga
je izločil Unger, domači na-
miznoteniški klub Era Tempo
pa je tudi tokrat dokazal, da je
kos organizaciji še tako zah-
tevnih in pomembnih tekmo-
vanj.	DEJAN TAMŠE
Foto: GREGOR KATIČ
Spet dunajski valček?
Vceljskem drsalnem klubu se pripravljajo na organizacijo
evropskega kriterija mladih, ki bo od 18. do 21. marca na
tsališču v Mestnem parku.
Doslej so se mladi evropski drsalci pomerili v Brnu, Budim-
in na Dunaju, preostali pa sta še preizkušnji v Celju in
idicionalna zaključna prireditev v italijanski Pinzolli. Celja-
si želijo ponovitve dunajske zgodbe, ko je Janez Špoljar
lagal med mladinci, Anja Bratec pri kadetinjah. Urban
ilšek, Maša Šolinc, Anja Kolar in Urška Grmadnik pa so
'segli visoka mesta. Predsednik organizacijskega odbora
3n Pfeifer je za sedaj prejel prijave 36 klubov iz 13 držav
255 drsalcev).	JK
Dobra forma, a smola
Gregor Cankar je tudi na SP v Maebashiju zgrešil
medaljo. Kljub odličnemu skakanju, izvrstni seriji brez
prestopov in novemu dvoranskemu državnemu rekordu
se je moral zadovoljiti s 4. mestom.
828 cm je 11 cm dlje od Gregorjeve najboljše znamke v tej
sezoni in 4 cm več, kot je leta 1996 uspel skočiti na DP v
Ljubljani. Žal so tokrat zmanjkali trije centimetri, kajti
Američan Eric Walder je doskočil na 830 cm in imel boljši
drugi poskus. Zmaga v najbolje zasedeni panogi svetovnega
prvenstva je pričakovano odšla na Kubo - Ivan Pedroso je
z rekordom prvenstev 862 cm (v zadnjem skoku) za svoje
zasledovalce nedosegljiv, mesto za njim se je presenetljivo
znašel Španec Yago Lamela (856 cm). Japonska serija našega
šampijona, ki je pred začetkom tekmovanja upal na 820 cm,
je ob 794 in 790 cm sestavljena iz štirih osmič: 812, 809, 809
in 828.	PŠ
Vivod evropski prvak
Branko Vivod je (v kategoriji 50 do 55 let) postal evropski
veteranski prvak v skoku v višino.
Celjski veteran se je v Malmeju okitil z zlato medaljo, ki je
zaokrožila odmevne dosežke zadnjih dveh sezon (zlato na
World Masters games, srebro na EP v Cincinatiju in Birmingha-
mu). Vivod, ki je zase sicer trdil, da je slabo pripravljen, je za
najvišjo stopničko na Švedskem potreboval natanko toliko, kot
je načrtoval - 170 cm.	PRIMOŽ ŠKERL
Pavlinec na svetovni rekord?
Celjski plavalec invalid Dani Pavlinec bo v nedeljo na bazenu
v Golovcu sodeloval na pregledni tekmi triatloncev pred začet-
kom sezone, ki se bodo pomerili na 1500 m prosto. Kot je
napovedal njegov trener Bruno Toplak, bo Pavlinec naskakoval
najboljšo znamko te sezone, ima pa dobre možnosti za naskok
na svetovni rekord. V vodo se bo pognala večina najboljših
domačih triatloncev.	PŠ
Samoobramba za ženske
Celjski taekwon-do klub Hyong pripravlja tečaj samoobram-
be za ženske. Vadba se prične v torek, 16. marca in bo na III.
OŠ trajala dva meseca. Število udeleženk je zaradi učinkovito-
sti programa omejeno. Klub pa bo v soboto, 20. marca v
telovadnici ŠC Celje priredil še mladinsko in člansko DP.
Tekmovanje se prične ob 9. uri, finala bodo na sporedu
predvidoma ob 18.	PŠ
na kratko
Slovenj Gradec: Tudi keg-
Ijavke Kongrada Igna v nada-
ljevanju DP niso bile kos celj-
skemu Miroteksu, ki jih je z
rekordom kegljišča (2624 keg-
ljev) odpravil z 8:0 (Razlag in
Zupane 453, Šeško 435). Pri
moških je CP Celje izgubilo
pri kranjskemu Logu Steinelu
s 3:5, Miroteks II. pa je v drugi
ligi ugnal Rudar (T) s 7:1.
Žiri: Na pokalni tekmi smu-
čarjev skakalcev do 8 let je
zmagal Klemen Omladič (SSK
Velenje) in si zagotovil zmago
tudi v skupnem seštevku.
Velenje: Bernard Vajdič
(Union Celje) je zmagovalec
prvenstva Gorenja v veleslalo-
mu, na katerem je leta 1987
kot ciciban že slavil. Na tek-
movanju so v svojih kategori-
jah slavih še Nejc Fišek, Ana
Lubej, Domen Strupeh, Mate-
ja Tajnik, Teo Zorko, Beno
Zager, Mirko Meža, Ana Duc-
man, Simona Pogorevc, An-
dreja Cesar Goršek, Franc Viš-
njar, Zdenko Kapfer in Mateja
Repnik.
Velenje: na 40 meterski ska-
kalnici so izvedli dve pokalni
tekmi smučarjev skakalcev do
12 let. Zmagi sta pripadli An-
žetu Obrezi in Sebastijanu Li-
karju (oba Mislinja), Velenjča-
ni so zasedli naslednja mesta:
Nejc Kokolj 4., 9., Ljoša Čutuk
13., 14., Žiga Urlep 19., 24.,
Igor Žižek 23., 25 in Gašper
Berlot 30., 46.
Ljubljana: Izidi 7. kroga
pionirske državne strelske lige
z zračno puško in pištolo -
pionirke ekipno: 2. D. Poženel
Rečica 515 krogov. Posamez-
no: 2. Katja Dadič (Slov Konji-
ce) 179, 5. Mateja Albreht (D.
Poženel) 176. Pionirji ekipno:
2. D. Poženel 537. Posamez-
no: 2. Andrej Kok (Velenje)
184, 3. Simon Matek (D. Pože-
nel) 184, 5. Uroš Zorko (Slov.
Konjice) 182. Ml. mladinke -
puška: 2. Vojka Matek (D. Po-
ženel) 374. Pištola: 4. Katarina
Šafarič (D. Poženel) 322.
Mohacs: Na mednarodnem
karate turnirju so člani KK
Shito-ryu Celje-Gaberje in čla-
ni sekcij Šempeter, Tabor in
Trnava skupno osvojili 17 od-
ličij. Nastopilo je 260 tekmo-
valcev iz Jugoslavije, Madžar-
ske, Hrvaške, Romunije in
Slovenije.
Murska Sobota: Na mladin-
skem in kadetskem DP v kro-
su je ekipa Velenja slavila
ekipni zmagi pri kadetinjah in
mlajših mladinkah, Anja Rak
pa je pri kadetinjah dosegla še
posamično zmago.
Celje: Rezultati prvih tekem
osmine finala ŠKL - osnovne
šole: Žiri - F. Malgaj Šentjur
124:25, Polzela-F. Bevk Tolmin
73:57, Pod goro Slov. Konjice-
Videm pri Ptuju 96:45, SI. vrh-
Celje 71:62, Rog. Slatina-Pivka
49:59. Srednje šole - dijakinje:
Postojna-TŠ Celje 52:36, SEŠ
MB-ŠC Celje 35:29, Gimn. MB-
Gimn. Celje Center 50:30,
Gimn. Ptuj-I. Gimn. Celje
12:75. Dijaki: ŠC Celje-ŠŠER U
87:50, Gimn. Šiška-I. Gimn.
Celje 41:48, Gimn. F. Miklošič
Ljutomer-STŠ Celje 67:56,
SEUAŠ Kranj-SEŠ Celje 196:71.
Dubai: Velenjčanka Katari-
na Srebotnik je zmagovalka
75 tisoč dolarjev težkega tur-
nirja. V finalu je s 6:1, 6:1
odpravila Luksemburžanko
Krenerjevo.
Polzela: Na šahovskem tur-
nirju ob prazniku dneva žena
je slavil Branko Setnikar 14,5
točk pred Stanetom Skokom
in Marjanom Vitancem (oba
12,5).
22
ZA RAZVEDRILO
PUMA BRALCEV
23
tovi™
pritožbe iz
pristave III.
■	imb temu, da časopis ni
' ^.[g za razreševanje proble-
I jji jih tudi ne bo rešil,
Jajani še en odgovor. Imamo
■	p pomembnejšega dela,
; p3 polemizirati po časopi-
^to v nadaljnje nimam več
„iena odgovarjati. Avtorica
prijateljica sta pozabili ali pa
\ vesta, da obstaja v krajevnih
jpnostih delegatski sistem in
, vsaka vas svojega delega-
: plan dela se sprejema na
ah sveta in predsednik sveta
: dolžan izvrševati skle-
5,sveta KS. Ker omenjata samo
f Cobca in g. Drofenika kot
, pana, sklepam, da ne poznata
) nočeta poznati delovanja ob-
i if in KS in verjetno ne pozna-
svojih delegatov,
nerešeni problemi in zahteve
■	rešujejo na sejah sveta KS ali
I (insicega sveta, na zborih
^ ajanov ali vaščanov, ne pa po
jopisu ali po telefonu. Nikoli
' nikjer ne bo vedno zadošče-
i I vsem potrebam in željam,
; ilobodo vedno tudi določena
■	aadovoljstva. V KS in v občini
BO se in se bomo trudili, da bo
ščim manj. Pri tem pa je
■	Binembna tudi dobra volja
; seh, tako tistih, ki imajo teža-
!kot tistih, ki so jih dolžni
Mti. Vsak bi moral prispe-
svoj delež pomoči; samo
levati, kritizirati... ni ne le-
ne dobro in največkrat niko-
" iHfne koristi. Prepričani smo,
;! smo v vseh letih poskušali
^ lakomerno razvijati celotno
■	i, seveda v okviru finančnih
cožnosti. Še posebej smo stali
istrani tistim vaščanom, ki so
; i pripravljeni tudi sami pris-
■	R'ati. Ostalo pa je še veliko
i a, ki so zaradi majhne nase-
: losti, dolžine in terena po-
fbne večje pomoči države,
ličine in KS. Takšna je tudi
, iienjena cesta, a vendar naša
fe da bi to stanje hitreje
' ^i, ne bo izpolnjena. To pa
:if3di dejstev, ki sem jih že
^if pojasnil, da so in bodo
"ločene zahteve nekaterih
f^janov ali nekrajanov finanč-
" podražile in &sovno zelo
°<l^jšale gradnjo ceste,
^vedamo se, da se je in se še
''zaradi prevozov gramoza na
^ cesto poškodovala 3 km dol-
^ že asfaltirana cesta. Ravno
Jo so krajani ob tej cesti neza-
^oljni zaradi velikih denar-
ja vložkov ob sami gradnji,
temu so strpni, saj se
^^edajo, da ne gre drugače. Žal
ki kritizirajo, nočejo vide-
^udi druge strani medalje,
^Pak vidijo in izpostavljajo le
n^ probleme ali zahteve. Za
^oj in posodobitev moramo
EN tudi žrtvovati, pa naj bo to
; denar ali kaj drugega.
I J^^Pričan sem, da takšno pi-
ali druge pritožbe ne bo-
[iQ razvoja kraja, nas ne
odvrnile od zadanih ci-
nam vzele volje in pogu-
jiin probleme ali težave
bli ° ^^licevali zbore vaščanov
Svei ° pritožbe obravnavali v
Občani, krajani in
imajo pravico zahteva-
zborov ali dajati pritož-
bi to lahko storili tudi
in »Pritožb iz Pristave 1.
8lasi*	zamere ali neso-
Vitv	vplivati na od-
tn^ zato je brezpredmetno
Ks	priimek z delom
. • iudi brez zahteve bomo v
kratkem času organizirali sklic
zbora vaščanov Cmereške in
Roginske Gorce, na katerega že
sedaj vabim tudi vaju, gospa
Hotko in gospa Tovornik. To
bo kraj in čas za predstavitev
planov, postavitev nadaljnjih
ciljev, za dogovore in pritožbe.
SREČKO GOBEC,
predsednik sveta KS Pristava
Pritožbe iz
Pristave IV.
Z odgovorom predsednika
Srečka Gobca se v celoti stri-
njamo in smo vsi, razen tistih,
ki sedaj dajejo pritožbe, skuša-
li narediti največ tudi za ta del
naše krajevne skupnosti. Spre-
jeli smo sklepe za ureditev ce-
ste, se strinjali z večjo finančno
pomočjo kot drugje, kot upo-
rabniki pa smo nekateri delali
tudi cel teden (sekanje, razbi-
janje kamenja in drugo).
Zato obsojamo takšno pisa-
nje, ki samo blati krajevno skup-
nost. Ta je zelo napredovala, še
posebno zadnja leta. Prosimo
omenjene, da če ne morejo po-
magati, naj vsaj pustijo, da stvari
tečejo po začrtanih planih.
Podpisanih več delegatov in
uporabnikov ceste
Bisernica ima
40 let
V članku s tem naslovom v 8.
številki NT je resnica dobesedno
šla po gobe! Gobarsko društvo
Bisernica bo namreč na svoje
jubilejno 40. leto čakalo še krep-
ka štiri leta, kajti ustanovljeno je
bilo leta 1963. Pa še nekaj o
izvedencih za samonikle glive.
Zveza gobarskih društev Slo-
venije preko svoje komisije pri-
pravlja seminarje, izobraževa-
nja ter končno tudi izpite. To-
vrstna dejavnost je tako obsež-
na in ne nazadnje tudi odgovor-
na, da bo trajala vsaj še pet, šest
let. Torej bomo šele takrat lah-
ko govorili o boljših poznaval-
cih gliv, nikakor pa ne o izve-
dencih. Izpiti oziroma prever-
janje znanja, ki se izvajajo v
nekaterih društvih, so izključ-
no le internega, društvenega po-
mena, ker v sedanji obliki niso
resničen odraz znanja. Pozna-
valcev 600 vrst gliv bi namreč
na celotnem slovenskem pro-
storu našteli na prste ene roke.
Ker je po zadnjem Seznamu
gliv Slovenije opisanih blizu
3.000 vrst gliv, je najbrž razlika
med »izvedencem« in dobrim
poznavalcem dovolj jasna.
AMADEO DOLENC,
Celje
So stroški
ogrevanja
realni? IL
Prijetno sem bil presenečen
ob že drugem članku g. Poprija-
na iz Celja. Avtorju se pridružu-
jem, saj kot občan Celja to
krivico in diskriminacijo
spremljam že od leta 1991, ko
so energijo podražili za več kot
100%. Vsa naslednja leta sem
budno pazil na izsiljevanje cen,
se sprva obračal na JP Komuna-
la oz. Energetika, pa upravnika
stolpnice Suprastan, opravil
prijavo zadeve, za mnenje pro-
sil celo v ljubljanskem inštitutu
ZRMK, se leta 1997 obrnil še na
celjski občinski svet s pobudo o
namestitvi individualnih meril-
nikov toplote za stanovanje,
vendar od tega ni bilo nič. Bis-
tvo vsega je v tem, da nič ne kaže
na to, da bi bilo vsaj malo volje
pri akterjih, da bi se prešlo na
pravičen obračun ogrevanja; ta-
ko bi tudi dejansko plačevali le
tisto, kar porabimo.
Kot zanimivost bi obelodanil
tudi scenarij, ki se je odvijal
lani februarja. Energetika Celje
je želela podražiti zemeljski
plin za nerazumnih 43%. To
izsiljevanje sem na vsak način
želel preprečiti in sem se s pi-
smeno pobudo in predlogom
obrnil na stranko SDS Celje, ki
je pobudo in predlog plasirala
na svet MOC ter takrat že verjet-
no prestrukturirano Komuna-
lo. V MOC so se takratni »zale-
gli« celjski svetniki in moja ma-
lenkost uprli nameri celjske
Energetike oz. Komunale, da
poviša ceno zemeljskega plina
za gospodinjstvo in hkrati ta
energent poceni za industrijo in
ostalo potrošnjo. Na koncu me-
seca oktobra 98 nas je bivši
župan g. Zimšek razveselil še z
zadnjo pocenitvijo zemeljskega
plina oz. prilagajanja cen ko-
munalnih storitev. Žal je bila ta
vestička v Večeru premajhnega
formata - če bi bila večja, bi g.
Zimšek dobil še kakšen doda-
ten glas ob volitvah. Ob tej
priliki apeliram na novega žu-
pana g. Srota, da skupaj s stro-
kovnjaki preuči mnenja in ugo-
tovitve tudi takoimenovanih pi-
lotskih projektov, ki so se opra-
vili že v lanski sezoni v ulici
Frankolovskih žrtev 5 in 12 -
rezultati pa so se zamolčali oz.
se niso objavili (ali pa sem
morda to spregledal?).
Odgovor g. Juraka iz Energe-
tike me ni prepričal, ker ni
odgovoril na prvo in bistveno
vprašanje g. Andreja Poprijana,
ki je bilo zastavljeno že v naslo-
vu članka. Gospodu Juraku
predlagam, da si ponovno pre-
bere oba članka od že omenje-
nega avtorja - in da odgovor!
Predstavnik Energetike je ome-
nil gradbeni inštitut ZRMK. Ta
naj bi namreč posredoval pred-
log za pravilnik o zajemanju in
obračunu stroškov za ogrevanje
po porabi. Po predlogu pravil-
nik naj ne bi bil obvezen, tem-
več bi veljal le za tiste objekte,
kjer se bo večina (50,1% in ne
več 100%) lastnikov dogovorila
za v pravilniku navedeni način
zajemanja in obračunavanja
podatkov. Če bo temu tako,
potem velja novost pozdraviti.
Vendarle moram izraziti dvom
o realizaciji tega predloga za
pravilnik, ker vem, da ima to
zadevo v proceduri ministrstvo
za okolje in prostor.
Konec letošnjega februarja mi
je ponovno zavrela kri, ko sem v
NT prebral, da naj bi svetniki
MOC obravnavali povečanje ce-
ne zemeljskega plina za tarifni
odjem. Zgodba se ponavlja, to je
ponovno izsiljevanje Energetike
- upam, da svetniki ne bodo
nasedli že iz preprostega razlo-
ga, ker Energetika ni prepričala
bralcev o poštenem, da o pravič-
nem obračunu stroškov ogreva-
nja sploh ne govorimo.
FRANC ŠPES,
Celje
prejeu
smo
O polcepu
Kmetijstva
Žalec
Že nekaj časa z začudenjem
zrem v tisk, ki objavlja razne
neresnice o hmeljarstvu. Vzro-
kov za krizo je več, prav gotovo
pa so krivci za nastalo stanje
tudi tisti, ki sedaj krivijo vse
okrog sebe in še dlje. Težave, ki
jih ima Kmetijstvo Žalec d.d.,
so v glavnem plod njihovega
samovšečnega vodenja.
Stanje v hmeljarstvu je res
alarmantno. UO HZ Slovenije,
predsednik je ing. Rudi Janežič,
je na redni seji razpravljal o
problematiki pridelave hmelja
letnika 1999 v firmi Kmetijstvo
Žalec. Soglasno smo sprejeli
naslednje sklepe: da se zavze-
majo se za ohranitev pridelave
hmelja na vseh sedanjih površi-
nah s postopnim prehajanjem
hmeljišč v last ali najem družin-
skih kmetij; čim prej pripraviti
seznam zainteresiranih hme-
ljarjev o prevzemu dodatnih
hmeljišč; predhodne sklepe
čimprej predstaviti MKGP R
Slovenija.
Kmetje smo za pomoč prosi-
li enoto za kmetijsko svetova-
nje Žalec, katere vodja
dipl.ing. Marko Tevž je bil
glavni nosilec akcije. Po dogo-
voru so podpisovanje izjav s
številom ha hmelja organizira-
le kmetijske zadruge Savinjske
doline. Strankarska pripad-
nost ni bila niti omenjena, kaj
še da bi bila pogojena. V do-
brem tednu je bila akcija kon-
čana. Na celotnem območju
Savinjske doline je izjavo o
pripravljenosti kmetov za na-
jem hmeljišč podpisalo 120
kmetov, skupno za 990 ha in
od tega v letu 1999 429 ha. Na
hmeljarskem seminarju v Žal-
cu smo se dogovorili za sesta-
nek, ki smo se ga udeležili
Marko Tevž, Tone Rančigaj,
Marjan Ribič, Slavko Leskov-
šek in Vlado Marovt. Predstavi-
li smo rezultate in jih izročili
vodstvu Kmetijstva Žalec. Od-
zvali so se hladno, nepriprav-
ljeni na dogovor. Brez konkret-
nih rezultatov smo se poslovili
in odšli v spremstvu jeznih
pogledov, ki za hmeljarstvo ni-
so obetali nič dobrega.
In res smo lahko kmalu brali
izmišljeno, hujskaško nastroje-
no laž g. Srečka Čatra, ki sploh
ni bil prisoten. Govori v svojem
bombaškem stilu o ultimatu
izročitve najboljših hmeljišč
strankarskim veljakom. Prav
smešna je tudi trditev, da priti-
skamo na Banko Celje. Za razli-
ko od vodstva Kmetijstva Žalec
vodstvo Banke Celje dobro ve,
kako je treba ravnati v takšnih
primerih. Za jezo nad kmeti pa
imajo dva dobra razloga: z na-
vedeno akcijo smo nadute, sa-
movšečne nostalgike socializ-
ma postavili na laž, s katero so
dolga leta zavajali državo češ,
da ni nihče drug sposoben ob-
delati teh hmelj s Wh površin.
Zato so pridobivali izdatno fi-
nančno pomoč, tudi nekajkrat
večjo kot mi, kmetje. Primer je
leto 1998, ko so dobili poleg
118.000 SIT po ha še dodatnih
cca 600.000 SIT po ha preko
bančne garancije. Z našim vide-
njem rešitve hmeljarstva pa se
strinjajo tudi mnogi njihovi od
sindikata »ščiteni« in vodstva
izkoriščani delavci, ki so tudi
podpisali izjavo o najemu hme-
ljišč.
Da smo pa kmetje brez sramu,
pa tudi vemo zakaj. Ja, zelo
sram bi nas bilo, če bi od direk-
torja g. Janežiča sprejeli pod-
kupnino, ki jo je takole ponudil:
Damo vam kolikor hočete hme-
ljišč, kjer si izberete, samo da
nas pustite pri miru. Ne, hvala g.
direktor Janežič. Tudi v prihod-
nje smo namenjeni brez sramu
in pokončno korakati po naši
lepi, zeleni Savinjski dolini.
VLADO MAROVT.
hmeljarski starešina
IZAHmLE^
ijPHmE
Nepozaben
dogodek
Prisrčna hvala vsem prijate-
ljem, ki ste se v tako velikem
številu zbrali na 50. obletnici
mojega sina Jožeta Vrečka.
Spoznala sem, kako širok krog
prijateljev ima moj sin Jože.
Od Ljubljane, Velenja, Polzele,
Celja ter okolice, Dobja, Šmar-
ja in Gorice pri Slivnici. Zah-
vala velja tudi ansamblu Vaga-
bund za tako dobro glasbo in
program, ki nas je zadržal do
jutranjih ur. Ansamblu želim
veliko uspeha pri turneji in
srečno vrnitev v domovino. Si-
nu želim še enkrat veliko
zdravja in da bi se še v naprej
rad z družino vračal v svoj
rodni kraj v Dobje pri Planini.
IVANKA VREČKO,
Dobje
Zahvala
ortopedskemu
oddelku
Pred kratkim sem imela tež-
ko operacijo kolka. Ne da se
opisati, kako požrtvovalno je
bilo osebje ortopedskega od-
delka. Posebno se zahvaljujem
dr. Fohterju in operativni ekipi.
Največja zahvala pa gre
glavni sestri Metki, vsem nje-
nim medicinskim sestram, ter
fizioterapevtom in osebju
EITA. Vsem še enkrat hvala za
vljudnost in potrpežljivost.
MARIJA GRABNER,
Griže
Hvala za
pomoč
Najlepše se zahvaljujem
vsem sosedom iz V. preko-
morske brigade in Škvarčeve
ulice za pomoč pri gašenju
požara in takojšnjem obvesti-
lu poUcije in gasilcev. Poseb-
no hvala gospodu Gorazdu
Klančniku in njegovi družini,
gospe Mirici Semprimožnik
ter družini Romih.
LIDIJA GROBELNIK,
Celje
pritožna
knjiga
Obsojeni živeti
v smradu
Pred enim letom so v naš
blok na Čopovi 15 vselili ose-
bo, ki spušča iz svoje garsonje-
re nemogoč smrad. V bloku,
kjer so prodane vse garsonjere
in stanovanja, je le-ta last sta-
novanjskega sklada. Vselili so
osebo, ki je vsem načela živce.
Stanovanja smo kupili, da bi v
miru živeli, kar nam onemogo-
ča ta oseba. Pritožili smo se na
stanovanjski sklad, na socialo
za ostarele osebe, pa nič, kot
zakleto. Nam osemindvajset
stanovalcem že preseda ta ma-
lomarnost ustanov. V bloku je
kar precej stara populacija, ki
je drugo svetovno vojno preži-
vela v izgnanstvu in taboriščih,
smo bolniki na srcu in živcih.
Najtežje je v pritličju in prvem
nadstropju, kjer se širi smrad,
da nam obrača želodec. Vsi, ki
gredo po pritličju, si zatiskajo
nos in usta z robčkom. Mogoče
bo objava v časopisu pripomo-
gla k boljšemu stanju.
Več podpisov
Kratenje
človekovih
pravic
Stanovalci in uporabniki
poslovnih prostorov na Stane-
tovi 16, 16 a in 16 b v Celju
smo ogorčeni in razočarani
nad ravnanjem Sonje Fink,
nekdanje lastnice stavbe na
Stanetovi 16, naravnost zgro-
ženi pa smo nad ukrepi njene-
ga sina. Marka Finka, celjske-
ga notarja, ki ima v že omenje-
ni stavbi tudi svojo notarsko
pisarno. Znano je, da zgoraj
omenjena že od začetka dena-
cionalizacij skega postopka v
namišljeni vlogi ponovno pri-
dobljenega lastništva terorizi-
rata in ustrahujeta stanovalce,
to, kar pa se je začelo dogajati
pred nekaj dnevi, pa je prese-
glo vsako mejo.
1. marca 1999 sta zgoraj ome-
njena (kot običajno) brez pred-
hodnega opozorila ali dogovora
s stanovalci, namestila na vrata
glavnega vhoda, ki z ulice vodi-
jo na dvorišče Stanetove 16, 16
a in 16 b agresivno osebo -
stražarja, ki je nadzoroval in
preprečeval prihod in odhod
avtomobilov od 7. do 15. ure,
kasneje pa je bil vhod zaklenjen
s ključavnico (kar je tako ali
tako že večkratna praksa). No-
tar Marko Fink je namestitev
»svojega novega uslužbenca«
nekaterim stanovalcem poja-
snil z obrazložitvijo, da je nov
režim na dvorišču posledica re-
zultata denacionalizacij skega
postopka. To naj bi pomenilo,
da je ga. Sonja'Fink, njegova
mati, ponovno lastnik celotne-
ga zemljišča.
V strahu, da je to res, smo se
nekateri stanovalci v sredo 3.
3. družno odpravili do pristoj-
nih organov na Mestni občini
Celje, kjer smo se prepričah,
da je ga. Sonja Fink dobila
vrnjeno samo polovico stavbe
Stanetova 16 in polovico dvo-
rišča, druga polovica pa je
občinska last (upamo, da bo
tako tudi ostalo) in da fizična
meja sploh ni določena.
Zaradi naših argumentira-
nih protestov je g. notar svoje-
ga »nameščenca« v sredo
okrog 10. ure sicer odpustil,
sprašujemo pa se, kaj nam g.
notar Marko Fink pripravlja v
prihodnje.
Prepričani smo, da v opisa-
nem primeru ne moremo go-
voriti zgolj o denacionaliza-
cijskih problemih in sosed-
skih nesporazumih. Ne, zade-
va je škandalozna predvsem
zato, ker smo bili neupraviče-
no moteni v svojem delu in
življenju, predvsem pa zato,
ker nam tovrsten teror upri-
zarja ugledni nameščenec Re-
publike Slovenije - notar Mar-
ko Fink, branitelj pravnega
reda, pravnih norm in kar je
največja ironija - pravne etike.
Vse, kar si stanovalci želi-
mo, je, da v središču Celja
mirno živimo in nemoteno
delamo, kar je nedvomno ena
od temeljnih človekovih pra-
vic, vendar je to v našem pri-
meru vedno težje.
Več podpisov
24
INFORMACIJE - ROMAN
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
26.2.: Katica RAMŠAK iz
Šmartnega ob Paki - dečka,
Valentina BARBULOVIČ iz
Celja - dečka, Danijela FlLl-
PANČIČ iz Buč - deklico. Ro-
mana OREHOVEC z Vranske-
ga - dečka, Ksenija VIVOD iz
Oplotnice - dečka, Bernarda
ZALOKAR iz Šentjurja - deč-
ka, Suzana PUŠNIK ALEŠ iz
Laškega j dečka, Tatjana BU-
DIŠA iz Šentjurja - dečka.
27.2.: Irena HRIBERNIK iz
Vojnika - deklico, Lidija POD-
PEČAN iz Slovenskih Konjic -
dva dečka, Doroteja BERK iz
Rogaške Slatine - dečka.
28.2.: Tatjana AGREŽ iz Za-
bukovja - deklico, Irena MAR-
ČIČ iz Dramelj - dečka,Vesna
OMERZU s Polzele - deklico,
Edita Branka FIJAVŽ iz Žalca -
deklico, Lucija POTOČNIK iz
Slovenskih Konjic - dečka.
_ 1.3.: Polona ŠTIGLIC iz
Šentjurja - dečka, Marija MLI-
NARIČ iz Buč - dečka, Suzana
BAJEC iz Celja - dečka, Mag-
dalena ČRETNIK ČEDE iz Go-
rice pri Slivnici - dečka, Darija
OGRAJŠEK iz Žalca - dečka.
2.3.: Mojca ČREŠNIK iz Žal-
ca - deklico, Anica ŠANTEJ iz
Laškega - deklico, Urška OG-
RIZEK iz Podplata - dečka.
Vesna KRAJNC iz Celja - dekli-
co, Stanislava MARTINŠEK
MORGEU iz Žalca - deklico.
3.3.: Irena JAKOP iz Vitanja
- deklico, Danijela OŽIR iz
Velenja - dečka, Mihaela FEN-
DRE iz Slovenskih Konjic -
dečka, Jovanka BLEŠIČ iz
Prebolda - deklico, Marjana
RUTAR iz Laškega - dečka,
Natalija ZUPANC iz Cel[a -
dečka, Mihaela LAVIČ iz Stor
- deklico. Romana TAJNIK iz
Šoštanja - dečka.
4.3: Glorija KANTOLIČ iz
Rogaške Slatine - dečka, Suza-
na JURKO z Dobrne - deklico.
SMRTI
Šentjur pri Celju
Umrl je: Valentin CENTRIH
iz Dobja pri Lesičnem, 88 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrh so: Ana DROVENIK
iz Tlak, 75 let, Ivan ARTNAK
iz Zadrž, 99 let, Terezija GO-
BEC iz Vidovice, 69 let. Draga
GOTLIN iz Sv. Florijana, 89
let, Terezija JAKOPINA iz
Olimja, 81 let, Justina KORES
iz Loga, 76 let, Ljudmila LAH
iz Preloga pri Šmarju, 81 let,
Ferdinand LUPŠE iz Babne
Gore, 77 let, Marija MARŠ iz
Sp. Ponkvice, 81 let, Jožef
NOVAK iz Dobovca pri Rojat-
cu, 96 let, Jakob ORAC iz
Ješovca pri Šmarju, 83 let,
Amalija POTOČNIK iz Do-
bovca pri Rogatcu, 86 let, Ma-
rija PODHRAŠKl iz Dola pri
Šmarju, 89 let, Štefan Janez
PRAH iz Brezovca pri Rogat-
cu, 86 let, Matilda Marija
SLATNAR iz Zagorja, 75 let,
Veronika STOJNŠEK iz Ce-
rovca pod Bočem, 76 let, Mar-
tin ŠURBEK iz Sela, 67 let in
Franc ŽERAK iz Irja, 66 let.
Velenje
Umrli so: Karolina KROF-
LIČ iz Prožinske vasi, 86 let,
Matilda LOVEC iz Zbelovske
Gore, 76 let, Anton KLINAR
iz Štor, 77 let, Edi RIŽNAR iz
Škal, 36 let, Frančišča AJNIK
iz Prelske, 55 let, Elizabeta
GAŠPARUT iz Velenja, 79 let,
Ernest JELEN s Polzele, 88
let, Neža MAČKOVŠEK s Pol-
zele, 71 let, Tatjana MATKO
iz Velenja, 29 let, Frančišek
ŠTIMULAK iz Velenja, 71 let,
Avguštin ROP iz Velenja, 70
let, Ciril LEDINEK iz Raven,
60 let, Vladimir GERLANC iz
Velenja, 92 let, Franc ČAS iz
Gaberk, 87 let. Angela DOB-
NIK iz Velenja, 85 let in Janez
FENDRE iz Rifnika, 68 let.
Žalec
Umrli so: Roza VOH s Po-
nikve pri Žalcu, 81 let, Petar
PETKOVSKI iz Šempetra v Sa-
vinjski dolini, 77 let, Urh AR-
TELJ iz Šešč pri Preboldu, 17
let, Ivan BLATNIK iz Kasaz,
63 let, Franc POTEKO iz Pon-
graca, 98 let.
tržni3
prostadelovnamesta
Območna enota Celje
Celje: delavec brez poklica (7), gospodinj-
ska pomočnica, zidar za zidanje in ometava-
nje, natakarski pomočnik (3), strojni obdelo-
valec kovin (2), stavbni klepar, varilec (6),
avtomehanik (3), elektrikar energetik, konfek-
cionar tekstilij (3), tesar, zidar, voznik avtome-
hanik, prodajalec (3), prodajalec železnine,
grad. mat. in pohištva (4), kuhar, natakar (4),
strojni tehnik za vzdrževanje, konfekcijski
modelar, ekonomsko komercialni tehnik, in-
ženir strojništva, inženir računalništva, diplo-
mirani inženir metalurgije, diplomirani inže-
nir strojništva in dipl. ekonomist za anaUze in
planiranje.
Laško: pomožni delavec (2), pomožni obde-
lovalec kovin, zidar, ekonomski tehnik, eko-
nomsko komercialni tehnik, inženir gradbe-
ništva, inženir arhitekture, diplomirani inže-
nir farmacije in diplomirani inženir gradbeniš-
tva (vs).
Slovenske Konjice: mizar in strugar.
Šentjur pri Celju: pomožni delavec, stavbni
klepar, elektromonter, elektrikar elektronik,
tesar, kmetijski tehnik, elektrotehnik elektro-
nik in profesor kemije.
Šmarje pri Jelšah: pomožni delavec (25),
pomožni monter gradbenih konstrukcij (3),
elektrikar energetik (2), zidar (2), prodajalec
tekstilnih-usnjenih artiklov, prodajalec elteh.
art., akustike in fotomat. (2), metalurški teh-
nik, ekonomski tehnik in upravni tehnik (2).
Žalec: pomožni delavec (2), elektrikar elek-
tronik, železokrivec (3), tesar (3), zidar (3),
monter gradbenih konstrukcij, prodajalec (2),
prodajalec živilskih-prehramb. artiklov, ku-
har, natakar, trgovinski poslovodja (2), eko-
nomski tehnik in dipl. ekonomist za analize in
planiranje.
Podrobnejše informacije po telefonu, šte-
vilka 442-630.
Območna enota Velenje
Zidar za zidanje in ometavanje, voznik cest-
nih motornih vozil, lesar (3), pek, mizar,
ključavničar, oblikovalec kovin, monter ogre-
valnih naprav, strojni mehanik, avtomehanik,
strojnik grad. mehan. za zemeljska dela, voz-
nik avtomehanik, prodajalec, kuhar, trgovin-
ski poslovodja, ekonomist in diplomirani in-
ženir elektrotehnike.
Podrobnejše informacije po telefonu, šte-
vilka 855-421.
Vsi so začudeno gledali za njo. Prvi se je ovedel Peter, hitro je
vstal izza mize in se poslovil s kratkimi besedami: »Pa nikar nič
ne zamerite!« in že je pohitel za Anko.
»Kaj se dogaja, da se obema nenadoma tako mudi?« je
začudeno gledal Ivo v vrata, skozi katera sta odšla.
»To vesta le Anka in Peter sama! In prav je tako, Pim-pom, da
je! Meni pa še natoči enega! Jaz sem že star, meni se nikamor
več ne mudi, meni prihaja vse, kar me še na tem svetu čaka,
hitro naproti! Pim-pom, da je tako!« je potisnil svoj prazen
kozarec pred očeta Iva in potrpežljivo čakal, da mu ga znova
nalije do roba z dobrim vinom.
Anka in še manj Peter, ko se je zaskrbljeno oziral naokrog,
kje jo bo zagledal, nista več razmišljala o Pim-pomu in njegovih
modrostih. Preveč sta bila v svojih stiskah, preveč sta hrepenela
po medsebojni bližini, ki pa sta se jo naenkrat zbala in nehote
bežala pred njo.
Potok, ki še danes veselo žubori po dolini, je zagotovo v
svojem večnem toku videl že toliko zgodb, da bi morala imeti
knjiga, v kateri bi vse te zgodbe zapisala vešča roka, zagotovo
toliko listov, kot jih šumlja po starih jelšah in vrbah na njegovih
bregovih, v pomladnem prebujanju. Prav ob tem potoku je stala
takrat vrba, stara in vsa skrivenčena. Debelo deblo je bilo votlo
in z ene strani je vanj peljala luknja, velika kot manjša vrata.
Mnogokrat so to votlo vrbo uporabljali pastirji za skrivališča v
svojih igrah in tisti pastir, ki je bil »lastnik« te vrbe, je veljal za
pastirskega poglavarja.
Dolgo je hodil danes Peter ob potoku in se že tesnobno oziral
v temne tolmune, v skrbeh, kje neki bi mogla biti Anka. Na
blatni poti je opazil, da vodi njena sled proti potoku, preko
travnika pa se je njena sled izgubila in ni mogel uganiti, kam je
zavila. Trudno se je naslonil na deblo stare vrbe in nobene jasne
misli ni bilo v tem trenutku v njegovi glavi. Samo šumelo mu je
po njej in nejasne, goreče podobe so nasilno prodirale iz
podzavesti in ga kot nočna mora pritiskale k tlom.
»Mar bom še znorel?« je nejevoljno stresel z glavo in že hotel
naprej, ko se mu je zazdelo, da sliši tiho ihtenje.
»Ne, tega si ne domišljam!« si je rekel in pogledal okoli vrbe.
»Lahko bi si bil mislil, da se boš zatekla sem, v to naše otroško
skrivališče!« je govoril Anki, ko jo je zagledal, sključeno in
ihtečo v notranjosti vrbovega debla. »Vsak izmed nas bi se rad
velikokrat zatekel in skril nazaj v svoje otroštvo in se tako
izognil odgovornostim in preizkušnjam, ki jih postavlja pred
nas to naše neusmiljeno življenje!«
Kot da ni slišala in ne razumela pomena Petrovih besed, se je
Anka počasi izvila ven iz tesnega skrivališča, se zazrla s svojimi
objokanimi očmi v Petra in proseče dahnila: »Peter, prosim te,
pojdi, odidi od mene in iz mojega srca, preden bo prepozno!
Jaz te imam preveč rada, da bi mogla s svojo ljubeznijo klicati
nadte nesrečo, kot mi je zjutraj govorila tvoja mati! Zato pojdi
prej, preden te začnem prositi, da ostaneš!«
»Le kaj vas je naenkrat obsedlo, da govorite vsi takšne
neumnosti?« se je razburil Peter. »Gotovo smo zaradi hudih
dogodkov današnjega dne vsi razburjeni, a vsega nam pa zares
ni treba postaviti na glavo!« je želel pomiriti Anko.
»Peter, ne veš, kako mi je hudo zaradi besed, katere sem
morala slišati danes od tvoje matere! Toliko hudega in neresnič-
nega sem morala poslušati, a na vse bi še lahko pozabila, le tega,
da kličem s svojo ljubeznijo nesrečo nadte in nad vso vašo hišo,
tega ne pozabim nikoli!
Vedi, da je moja ljubezen močnejša od bolečine, ki mi jo je
prizadejala tvoja mati s svojimi krutimi besedami in sem se bila
pripravljene še bolj boriti in žrtvovati zanjo. A ko sem izvedela,
kakšni nevarnosti si bil danes izpostavljen, sem spoznala, da ni
govorila iz ust tvoje matere hudobija. To je bilo resnično
svarilo, to je bila njena obupna bitka, da odrine nesrečo proč od
tebe! Zato te še enkrat prosim, razidiva se, dokler je še čas!«
Peter je pristopil še bliže k Anki, jo objel in močno pritisnil
njeno podrhtevajoče telo na svoje močne prsi.
»Le kako moreš tako govoriti, Anka moja?!« se je globoko zazrl
v njene temne oči. »Veš, četudi bi zagotovo vedel, da pelje moja
pot proti pogubeli, bi se ne hotel niti za hip odreči tvoji ljubezni!
Lahko sva srečna, da sva se našla in se je najina ljubezen zlila v en
sam plamen, ki naju bo grel v življenju, kolikor nama bo
namenjenega. Zato ne govori o nekih nevidnih strahovih, ki so se
zlobno naselili v tvoje nedolžno srce in raje v sreči uživaj va
lepoto prve ljubezni, v tej najini prebujajoči se pomladi!«
S poljubom je zaprl Peter pot vsem Ankinim ugovorom, s
poljubom, ki se s svojo sladkostjo pregnal črne misli iz njenega
srca, da je znova pričela verjeti v srečo, ki je sijala v njenih očeh
še takrat, ko sta se z roko v roki vrnila v Osojnikov dom.
»Sem rekel, da bosta našla pot nazaj in vedi Ivo, da dobro
poznata tudi tisto, ki pelje naprej! Pim-pom, da jo!« se je
zarežal prijazni starec proti očetu Ivu, ki je zdaj do k
spoznal, kaj se plete med Anko in Petrom.
»Pim-pom je pijan, zato ne vem, kako si naj razlagam nje
besede?!« se je nalašč vprašujoče zazrl proti mlademu par
»Mislim, da ni toliko pijan in da dobro vidi, kako si ž
midva z Anko skupaj, z roko v roki, stopati skozi ni
življenje, oče Ivo!« je resno odgovoril Peter.
Gledal je po presenečenih obrazih Osojnikove družin
odločno govoril naprej. »Zdaj so najine skrivnosti razkrite,
mislim, da je najprimernejši čas, oče Ivo, da vaju z ro
vprašava, če nama bosta dovolila stopati po skupni poti?«
Nepričakovano vprašanje je presenetilo in zmedlo očeta in
ostali v hiši so čutili, da se odloča nekaj nenavadnega, saj sta ševi
neugnana Ivek in Jožek za hip utihnila. Tako so padle oft
besede, potlej ko si je odkašljal zadrego iz grla, v svečano tiho>
»No, hm, nič nimam proti vaši pošteni hiši in tudi protil
Peter, ne smem reči žal besede. Zato ne rečem nič nasproti
temu, da se rada gledata, no...,« je iskal v zadregi prave beS
»le na to vaju opominjam, da sta še premlada, ko ti PeM
soldatov nisi odslužil.«
»Tudi midva še ne misliva na kaj drugega, kot na |
privolitev, da se smeva z Anko brez očitkov videvati,« je P
jasno odgovoril. »Pri vojakih mi bodo pa tudi hitreje'
dnevi, če bom vedel, da me doma čaka zvesto srce.«
»Kot sem rekel!« je znova povzel besedo oče Ivo. »N''
nasprotujemo vajini odločitvi, samo ne bodita neučak'
Počakajta, da iz semena ljubezni, ki je pri vama padlo na pl"
tla, vzklije in dozori zrel sadež. Le zreli sadeži prinesejo P'
sladkost, prehitro in nepremišljeno obrani pa prinašajo -^
grenkobo in bolečine!«
Dolga pisma
1- . k
Pomlad se je prebudila v vsej svoji prelestnosti. Roze,
tekmovale med seboj, katere bodo v svoji naravni,
poeziji barv, lepše okrasile travnike, so napajale sladkega"*
željne čebelice, da je vse vrvelo v prebujenem, novem živi)'
Češnje so si nadele svoja bela oblačila in se kot prelepe n^^
nastavljale mlademu soncu, ki je tako kot že nešteto p^''
doslej, prebujalo in poganjalo naprej večno kolo živ'!,
Marsikje si že mogel opaziti večno lačen zarod ptic i"
mladiče plašne veverice, ki so prvikrat pokukali iz varnih gl
je moglo opaziti oko, ki je zaznavalo drobna čudesa
mlade, majske narave. Ljudje pa so bili te pomladi vznerP'
Vsak dan znova so se širile novice, polne strahu in groze, n''^
novi vojni, strašnejši, kot so bile vse vojne doslej! O V)
kateri en sam vsemogočni voditelj nemškega naroda, s
neustavljivimi, fanatičnimi vojaki in strašnimi stroji smrt'-
in melje pred seboj vse, kar se mu postavi v bran!
MALI OGUSI - INFORMACIJE
25
26
MALI OGUSI - INFORMACIJE
MALI OGUSI - INFORMACIJE
m
otancaiM
28
MALI OGUSI - INFORMACIJE
INFORMACIJE
29
30
KRONIKA
Goljufije s kroglico
Na sejmu organiziral primitivno igro, pri tem goljufal in služil lepe denarce - Petrova
pripoved naj opogumi ostale oškodovance
Bilo je minulo soboto do-
poldne na sejmu rabljenih vo-
zil v Celju. Obiskovalcu je po-
zornost vzbudila večja skupi-
na ljudi, ki se je gnetla okoli
moškega, ki je imel pri sebi tri
vžigalične škatlice in eno kro-
glico ter občinstvo pozival k
igri. Če ugotoviš, pod katero
škatlico se skriva kroglica, se
ti obeta lep zaslužek, je bilo
občinstvo poučeno. Nekate-
rim se je zazdela igra vabljiva
in so poskusili. Tudi Peter, ki
je na sejem prišel z zajetnim
šopom bankovcev po 10 tiso-
čakov, z namenom, da tam
kupi primeren avtomobil.
V približno tridesetglavi
gneči je Peter najprej opazoval
druge, ki so bili prepričani, da
lahko svojo sposobnost opa-
zovanja ob dobri skoncentri-
ranosti s pridom vnovčijo v
igri s kroglico in škatlicami.
Pravilo igre je bilo jasno: vsak
vplačani znesek se ob »zadet-
ku« podvoji, sicer ostaneš
brez denarja, ki si ga vložil v
igro. Peter je opazoval, kako
so vsi igralci po vrsti izgublja-
li, prav to pa je bil zanj izziv.
In se je vključil v igro. Izgubil
je 10 tisočakov, pri ponovni
igri je bil ob 20 tisočakov, pri
tretjem poskusu pa je organi-
zatorju igre izročil 50 tisoč
tolarjev! Če gre v tretje res
rado, se mi ta vložek lahko
poveča na 100 tisoč tolarjev,
ob odbitku izgubljenih 30 ti-
sočakov pa imam še vedno 70
tisoč tolarjev čistega dobička,
mu je rojilo po glavi. Žal je
bila kroglica takšne narave, da
je vedno pristala pod nepravo
škatlico, kar pa Petru ni dalo
misliti, ko je opazoval druge
hazarderje in izgubarje. Da
gre za goljufijo in goljufa se je
spomnil šele po tem, ko je
izgubil še 5 desettisočtolar-
skih bankovcev. Takrat se je
tudi močno razjezil in moške-
mu v obraz povedal, da gre za
navadno goljufijo in spet storil
napako, ko je moškemu pred-
lagal, da še enkrat vplača 50
tisoč tolarjev za ponovno igro,
če to pot ugane, kje se nahaja
kroglica, pa mu mora moža-
kar izplačati vseh 130 tisoč
tolarjev, kolikor je doslej vlo-
žil. Seveda se je moški s tem
predlogom strinjal, Peter pa je
spet pokazal na napačno škat-
lico. Ko je doumel, da je izgu-
bil 130 tisočakov, je nad moš-
kim zakričal, da je goljuf in da
zahteva ves svoj denar, se je
goljuf neopazno pobral in se
skril v množici. Ko ga je Peter
dohitel, si je krepko oddahnil,
ko sta k moškemu pristopila
dva kriminalista v civilu in
bila v pravem času na pravem
mestu.
Zadeva se je potem nadalje-
vala na policijski postaji, zo-
per goljufa Gordana K. pa sle-
di kazenska ovadba. Ker poli-
cisti domnevajo, da je oškodo-
vancev veliko, pozivajo vse ti-
ste osebe, ki so imele na sej-
mu podobno izkušnjo z golju-
fom, da to prijavijo na PP Celje
ali na tel. št. 113.
MARJELA AGREŽ
prometne nezgode
Do smrti povozil
pešca
Tragična prometna nesre-
ča se je pripetila v četrtek, 4.
marca zvečer, na glavni cesti
II. reda zunaj naselja Prožin-
ska vas.
Vlado P. (35) iz Dvora pri
Šmarju pri Jelšah je vozil
osebni avtomobil iz smeri Štor
proti Šentjurju. Na ravnem de-
lu ceste (v bližini okrepčeval-
nice Opoka) je z njegove leve
strani prečkal cesto 61-letni
Jožef M. iz Kompol, voznik
pa, kljub zaviranju, trčenja ni
mogel preprečiti. Jožef M. je
utrpel tako hude telesne poš-
kodbe, da je umrl na kraju
nesreče.
Na slabo vidni
označbi
V Velenju se je v petek, 5.
marca zvečer, pripetila nez-
goda, v kateri je hude telesne
poškodbe utrpela peška.
Marija Č. (40) iz Velenja je
vozila osebni avtomobil po
dovozni cesti na Karde],
trgu iz smeri Šaleške ces!
zavijanju v levo na Ki(iw
cesto je v bližini slabo vji
prehoda za pešce trčila!
ko. 47-letno Anico P.
nja. ki je prečkala vozjj
njene leve strani.
Trčenje v
kriziscu
V križišču regionaln,
lokalne ceste v Parižljj^
je v soboto, 6. marca pop
ne, pripetila nezgoda, vi
ri je bila ena oseba \
ranjena. Na vozilih je Jj
za okoli 450 tisoč tolarje
Mojca B. (24) iz Orleva
vozila osebni avtomobil p
kalni cesti iz smeri Po|
proti križišču z regionalni
sto. Ko je v Parižljah zav
na regionalno cesto, je izi
ri Šentruperta pripeljal vo
osebnega avtomobila, 47-
Rudolf K. iz Okonine. V|
nju vozil je voznica Mojc
utrpela hude telesne poš|
be.
Radarji bodo.
•	v petek, 12. marca dopoldne na območju Žalca in Laške-
ga, popoldne pa na območju Rogaške Slatine in Šentjurja pri
Celju,
•	v soboto, 13. marca popoldne na območju Velenja in
Celja,
•	v nedeljo, 14. marca popoldne na območju Žalca in
Šmarja pri Jelšah,
•	v ponedeljek, 15. marca dopoldne na območju Celja in
Rogaške Slatine, v popoldanskem času pa na območju
Laškega in Šentjurja pri Celju,
•	v torek, 16. marca dopoldne na območju Žalca in Mozir-
ja, popoldne pa na območju Slovenskih Konjic,
•	v sredo, 17. marca dopoldne na območju Laškega in
Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Celja in
•	v četrtek, 18. marca dopoldne na območju Šentjurja pri
Celju in Žalca, v popoldanskem času pa na območju Sloven-
skih Konjic in Mozirja.
mini krimici
Po stroje in orodje
v garažo
v noči na 2. marec je nezna-
ni storilec vlomil v garažo Iva-
na B. v Šempetru v Savinjski
dolini. Ukradel in odpeljal je
dva vrtalna stroja, kotno bru-
silko, dva akumulatorja, stro-
boskop in več kosov različne-
ga manjšega orodja. Lastnik je
oškodovan za okoli 100 tisoč
tolarjev.
Ni bil pravi
hmeljar
Policisti PP Žalec so bili ob-
veščeni, da je nekdo kradel v
obiralnici hmelja na Bregu pri
Polzeli. S tekočega traku je
storilec demontiral 3 elektro
motorje znamke Sever skupaj
z reduktorji. Podjetje Hmezad
Kmetijstvo Žalec je oškodova-
no za približno 120 tisoč tolar-
jev.
Obračala
žepe
Dva neznana mlajša moška
sta 2. marca zvečer prišla v
garderobne prostore Kultur-
nega doma v Žalcu in tam
preiskala več ženskih oblačil
ter iz žepov ukradla denarni-
ce, ročne ure, zlatnino in
sončna očala. Ko ju je nekdo
presenetil z vstopom v garde-
robo, sta uspešno zbežala.
Senka B., Maja Š., Vesna P.,
Maja U., Špela Š. in Barbara V.
so (skupaj) oškodovane za
okoli 150 tisoč tolarjev.
17 ilegalcev
v sredo, 3. marca, so polici-
sti izsledili 17 oseb, ki so ile-
galno prišle v našo državo.
Med njimi je bilo 6 državlja-
nov Filipinov in 11 državlja-
nov ZR Jugoslavije. Štiri Ju-
goslovane so vrnili hrvaškim
varnostnim organom, ostale
ilegalce pa so namestiH v pre-
hodnem domu za tujce v
Ljubljani. Organizatorja ile-
galnih prehodov, Ptujčan An-
drej B. in Milivoj B. iz Dek-
mance, se bosta morala za
kaznivo dejanje zagovarjati
na sodišču.
V odsotnosti
zdravnika
v torek, 2. marca popoldne,
je neznani storilec izkoristil
enourno odsotnost zdravnika
v Zdravstvenem domu Polzela
in s pisalne mize ukradel tele-
fonski aparat znamke Alcatel,
vreden okoli 30 tisoč tolarjev.
Zmikavti v
pisarnah
v sredo, 3. marca popoldne,
se je Nataša G. zadrževala v
pisarni Zavoda za zdravstveno
zavarovanje v Velenju. Ker je
bila premalo previdna, ji je
neznani storilec iz torbice
ukradel denarnico z denar-
jem, osebnimi dokumenti,
plačilnimi karticami in čeki v
skupni vrednosti okoli 30 ti-
soč tolarjev.
Istega dne je neznani stori-
lec vstopil v prostore podjetja
S Trade na Mariborski cesti v
Celju. Iz tamkajšnje pisarne
je ukradel moško torbo. Last-
nica Stanislava L. je imela v
torbi denar v različnih valu-
tah, plačilne kartice, čeke, ke-
mične svinčnike ipd. Oškodo-
vana je za pribhžno 50 tisoč
tolarjev.
Uspešna na
sledi
v sredo, 3. marca zvečer, je
Alojz J. preplezal žično ograjo
skladišča trgovine Miklavc v
Vrbju, si nabral 3 platoje piva
in 1 karton olja in vse skupaj
odložil k ograji, prepričan, da
mu je tatinski podvig uspel.
Takrat pa ga je zalotila lastni-
ca trgovine, storilec je sedel v
avto, lastnica pa za njim. Med
vztrajnim zasledovanjem se je
zgodilo, da sta vozili trčili, ta-
krat pa so na kraj že prispeli
policisti in osumljenega storil-
ca prijeli.
Okradel
Elektrotehno
v noči na 4. marec je nekdo
vlomil v prostore trgovine
Elektrotehna na Stanetovi uli-
ci v Celju. Potem ko je notra-
njost temeljito preiskal, je
ukradel več avtoradio kaseto-
fonov, mobilnih telefonov,
walkmanov, diktafonov in
prenosni telefon. Lastnika je
storilec oškodoval za okoli
700 tisoč tolarjev.
Vlom V
kiosk
v noči na 5. marec je bilo
spet vlomljeno v kiosk Bogo-
mira Č. na Kersnikovi ulici v
Celju. Neznani storilec je iz
kioska odnesel kavo, salame,
jogurte, cigarete, radiokaseto-
fon, brivski aparat in žepni
kalkulator, s čimer je lastnika
oškodoval za okoli 250 tisoč
tolarjev.
Tipo brez
koles
v noči na 5. marec se je
nekdo lotil osebnega avtomo-
bila Fiat Tipo, parkiranega pri
podjetju Žonta transport v Tr-
novljah pri Celju. Storilec je z
vozila snel in ukradel vsa štiri
kolesa, lastnico Sabino S. pa
oškodoval za približno 150 ti-
soč tolarjev.
Radiatorji s
podstrešja
v dneh od četrtka do sobote
je neznani storilec stopil na
podstrešje stanovanjske hiše
na Kovinarski uhci v Celju. Od
tam je odnesel in odpeljal štiri
radiatorje znamke; Emoterm.
Lastnik Zdenko F. je oškodo-
van za približno 60 tisoč tolar-
jev.
Marke pod
sedežem
Nekdo je moral vedeti ali
vsaj slutiti, kaj Jožef K. hrani v
prostorčku pod sedežem svo-
jega kolesa z motorjem, ki ga
je v petek popoldne za nekaj
ur parkiral pred stanovanjsko
hišo v Varpolju. Jožef je na-
mreč ugotovil, da je tisoč
nemških mark izginilo izpod
sedeža.
Pogrešan in
najden
v soboto ponoči je s parki-
rišča na Ljubljanski cesti v Ce-
lju izginil osebni avtomobil
Zastava Regata 100 SlE. Vozilo
je modre barve, z registrsko
oznako CE 92-96P, lastnik pa
je Aleksander S., ki se je poto-
lažil, ko so mu policisti sporo-
čili, da so njegov avto našli v
gozdu v Socki.
Prepozen
ropot
Minulo nedeljo zgodaj zju-
traj je neznani storilec vlomil
v stanovanjsko hišo Marka S. v
Podvinu pri Polzeli. Ukradel je
dve denarnici z osebnimi do-
kumenti in okoh 150 tisoč to-
larji gotovine. Stanovalce je
prebudil ropot, a je storilcu
uspelo pobegniti.
S fračo v
steklo
v noči na 7. marec je nezna-
ni storilec poškodoval izložbe-
no steklo samopostrežne trgo-
vine Solidarnost na Iršičevi
ulici v Celju. Policisti so pri
ogledu ugotovili, da je storilec
streljal s fračo in v steklo iz-
strelil štiri keramične frnikole.
Trgovsko podjetje Center Ce-
lje je oškodovano za okoli 100
tisoč tolarjev.
Dva vloma, storilci
isti
v noči na 8. marec je bilo
vlomljeno v gostišče Jana v
kraju Križevec. Storilci so no-
tranjost dodobra preiskali, od-
nesli pa prenosno blagajno z
menjalnim denarjem, 2 zavoja
cigaret in posodo za smetano.
Lastnici Jani Z. so storilci pov-
zročili za okoli 15 tisoč tolar-
jev škode. Kot kaže. so isti
vlomilci nadaljevali pot do go-
stišča Ulipi v Zečah in bili med
vlamljanjem tako glasni, da so
prebudili lastnika Vlada U. Hi-
tro so zbežali, uspelo pa jim je
ukrasti le par zavojev cigaret
in čokolado.
Tatvine iz
vozil
v noči na 3. marec je nek-
do vlomil v osebni avtomobil
Zastava Jugo, ki je bil parki-
ran pred stanovanjskim blo-
kom v Novem naselju v Gor-
njem Gradu. Storilec je iz
vozila ukradel avtoradio ka-
setofon Blaupunkt z ojače-
valcem. Lastnik Miran S. je
oškodovan za okoli 40 tisoč
tolarjev.
V	soboto, 6. marca zjutraj je
neznani storilec vstopil v
osebni avtomobil, parkiran na
Čopovi ulici v Žalcu. Iz vozila
je ukradel avtoradio, s tem pa
Ljubomira M. oškodoval za
okoli 35 tisoč tolarjev.
V	ponedeljek, 8. marca do-
poldne, je nekdo vlomil v
osebni avtomobil Zastava Ju-
go, parkiran na Trubarjevi uli-
ci. Storilec je iz vozila ukradel
avtoradio kasetofon Sony, s
tem pa storilca oškodoval za
okoli 30 tisoč tolarjev. M.A.
Podjetje NT&RC d.o.o.^
direktor: Jože Cerovšek.4
poslovni sekretar: Suzana
Podjetje opravlja časopisia
založniško, radijsko in agem
tržno dejavnost. Naslov: PreŠ
va 19, 3000 Celje, telefon {O
422-50, fax: 44]-032, -
Novi tednik izhaja vsak četr
Cena izvoda je 280 tolarje
Naročnine; Majda Klanšen
Mesečna naročnina je 930 tol|
Za tujino je letna naročnina 22j
tolarjev. Številka žiro račuia
50700-601-106900. Nenaroča
rokopisov in fotografij ne vrača
Tisk: Delo, Tisk časopisov in^
d.d., Ljubljana, Dunajska 5,,
direktor: Alojz Zibelnik. i
Na podlagi mnenja Ministrstva
informiranje z dne 23.6.1992 ^
časopis Novi tednik med proiz«
informativnega značaja, za kat^
plačuje 5% davek od promefj
proizvodov. i
NOVI TEDNI
Odgovorni urednik J
Branko Stamejčič. ]
Urednica Novega tednika: j
Milena B.Poklič. J
Urednica Petice: Tatjana Cvim
Uredništvo: MarjeLi Agrež, Jaijs
Intihar, Brane Jeiaiiko, Ksenija
Gregor Katič, Urška Selišnik, 1«
Stamejčič, ŽeljkoZule. 1
Tajnica uredništva; Mojca Map
Tehnični urednik Franjo V<op.
Računalniški prdom: Robat
Kojterer, Igor Šarlah. ■
Oblikovanje: Minja Bajagii^
E-mail: tednik@NT-RC.si 1
Eom
Odgovorna urednica:
Nataša Geri<eš-Lednik '
Uredništvo: Simona Brglez, V'
Lejič, Sergeja Mitič, Mateja PP^
Tone Vrabl. >
ClasbCTii urednik Stane Špeg^
Voc^a tehnike: Bojan Pišek-
Tfelefon studia (za oddaje v m
4900-880.4900-881
E-mail: Radio@NT-RC.si
AGENCIJU
Opravlja trženje oglasnega piusto?
Novem tedniku in Radiu Cel^i
ter nudi ostale agencijske storil,
Vodja Agencije: Franček
Propaganda: Valter Leben.
Grabar, Zlatko BcA)inac, Car^
KcH)rivica, Vesna Matjašift |
Koordinator trženja: Mitja Um^j
Ttlefon; 063/422-50
1^ 441-032,443-511 .
E-mail: Agendja@NT-RC.si ,!
KRONIKA
31
nočne
vetke
P^tek, 5. marca zvečer, je
[ ntalo v stanovanju na Pre-
Lnovi ulici, kjer si je Branko
Uie\ pravico, da fizično na-
L svoje dekle Jerico,
[policisti so v soboto po-
prišli posredovat na
: 'tječno in prekinili dvoboj
^ y^nico in Milanom.
y lokalu Marco Polo pa sta
soboto popoldne ravsala
j^l^o p. in Vinko S.
Ker se je Gregor Š. v soboto
,poldne grdo obnašal in vpil
^ trgovino Trio v Žagaj ško-
50 ga na javni red in mir
ioinnili policisti ter ga umi-
V soboto zvečer je bila buč-
; predstava v stanovanju na
j-lcovi. Negativno vlogo je
j3l Franc G., ki je udaril
jjateljico Lojzko. M.A.
Težko ponovljivi dosežki
Po uspešnosti je celjska policijska uprava v samem slovenskem vrhu - Kriminaliteta med mladoletniško populacijo še vedno v porastu
" ,.".. ..A. -.-I ^ -
Delo celjske policije je bilo
v minulem letu zelo dobro,
takšna ocena pa velja za vsa
področja dela, je na pone-
deljkovi novinarski konfe-
renci poudaril Dušan Mo-
horko, načelnik celjske poli-
cijske uprave,
f—-- ■ ~i
Varnost se je v vseh segmen-
tih bistveno izboljšala. To ve-
lja za obdobje zadnjih petih
let, predvsem pa za leto 1998,
ko celjski policisti in krimina-
listi beležijo izredne uspehe,
ki jih bo težko ponoviti, je
bila načelnikova ocena.
Kriminaliteta je resda pora-
sla za 4,5 odstotka, a je ta
porast precej nižji, kot ga bele-
žijo v ostalih upravah v državi.
Zlasti bo težko ponoviti lanske
dosežke pri raziskanosti kazni-
vih dejanj, le-ta je bila namreč
na Celjskem skoraj 71-odstot-
na, v primerjavi z letom po-
prej, ko so beležili skoraj 69
odstotno raziskanost, v letu
1993 pa je raziskanost kazni-
vih dejanj dosegla dobrih 61
odstotkov. Po skupni raziska-
nosti je policijska uprava Celje
na drugem mestu v Sloveniji,
visoko nad skupno raziska-
nostjo kaznivih dejanj, ki zna-
ša malo manj kot 53 odstotkov.
Glede na leto 1997 je v pre-
teklem letu zaznan porast or-
ganizirane kriminalitete, je na
srečanju z novinarji nadalje-
val Aleksander Jevšek, na-
čelnik urada kriminalistične
službe, med vsemi kaznivimi
dejanji pa po porastu izstopa-
jo ponarejanje denarja, tatvi-
ne, goljufije (predvsem po-
slovne) in ogrožanje varnosti.
Število velikih tatvin je bilo
lani občutno manjše kot pred-
lani, izjemno pa se je lani
zmanjšalo število tatvin vozil
(od 150 pred nekaj leti na 50
primerov v minulem letu),
hujših ropov lani na Celjskem
ni bilo, ne bombnih napadov
oziroma eksplozij, je pa spet
zaskrbljujoča rastoča krimi-
naliteta med mladoletniki, ki
so praviloma udeleženi v laž-
jih premoženjskih deliktih, so
pa po drugi strani mladoletni-
ki vse pogosteje žrtve v spol-
nih deliktih in grdem ravna-
nju z njimi v družinskih oko-
ljih. Močno so v porastu kaz-
niva dejanja neupravičene
proizvodnje in prometa z ma-
mili, v tej zvezi pa premoženj-
ski delikti, ki jih zakrivijo
odvisniki. Na Policijski upra-
vi Celje ugotavljajo, da na na-
še območje redno (tedensko)
doteka 1 do 1,5 kg heroina in
podobnih mamil, ki jih pre-
prodajalci preko svojih dealer-
jev prodajajo uporabnikom.
Lani se je na našem območju
zgodilo 8 kaznivih dejanj umo-
ra (v vseh primerih je šlo za
poskus), raziskani pa so bili vsi.
Ob vsakokratnem raziskovanju
umorov pa se kriminalisti še
vedno ukvarjajo z dvema nera-
ziskanima umoroma izpred let
(Anda Klarič, Franc Kavčič),
seveda pa še vedno iščejo sosto-
rilce predlanskega štirikratnega
umora v Tekačevem.
MARJELA AGREŽ
Zakon o orožju na
ljudsko pobudo
Zaradi nezadovoljstva z
radnim predlogom novega
ikona o orožju (MNZ) in
a pobudo strokovne javno-
titer civilnih uporabnikov
rožja je bila sprožena Ijud-
ita iniciativa za sprejem al-
Krnativnega zakona o orož-
juPobudniki zdaj potrebu-
"jejoS tisoč podpisov.
Vosilec predloga je Rok
iipar iz Šentjurja pri Ce-
; (tel./faks 063 740-
231 ali mob. tel. 041/
31-284), predsednik
druženja sodnikov Slo-
mške zveze za praktično
leljanje, podpirajo pa ga
lelska zveza Slovenije,
Jvska zveza Slovenije,
Iruženje slovenskih čast-
kov. Skupnost za lovstvo
ribištvo Slovenije, Slo-
mška zveza za praktično
leljanje. Društvo Soška
fronta idr. Kot trdijo sno-
valci alternativnega zako-
na, je njihov predlog us-
klajen s standardi Evrop-
ske unije, je takšen, da
upošteva bogato slovensko
tradicijo na tem področju
in gleda na državljana kot
na zaupanja vrednega člo-
veka ter je strog in pravi-
čen.
Predsednik državnega
zbora je že sprožil posto-
pek, ki zahteva vsaj 5 tisoč
podpisov v podporo predla-
ganemu zakonu, da bi ga
poslanci lahko obravnavali
na seji državnega zbora.
Podpisovanje bo do 6. maja
1999 potekalo na sedežih
vseh upravnih enot. Več je o
besedilu alternativnega za-
kona mogoče izvedeti na In-
ternetu pod geslom »predlog
zakona o orožju«.
Našli dve trupli
v ponedeljek, 8. marca, sta bili najdeni dve moški trupli,
eno v Strmci in drugi v Prekopi.
V	Strmci na območju Laškega so na gospodarskem poslopju
našli mrtvega 43-letnega Marjana V, ki je bil brez stalnega
bivališča. Preiskovalci so mnenja, da je bil Marjan V. mrtev že
več dni, to domnevo pa bo potrdila ali ovrgla sodna obdukcija.
V	Kisovškem potoku v Prekopi pa so našli truplo 49-letnega
Franca C. iz Stropnika, ki naj bi se v noči z nedelje na
ponedeljek v omenjenem potoku utopil. Tudi v tem primeru
bo točen vzrok in čas smrti pokazala obdukcija.	M.A.
Povozil jo je vlak
v petek, 5. marca nekaj minut pred 6. uro je potniški vlak, ki
je vozil na relaciji Celje-Velenje, do smrti povozil 55-letno
Mileno U. iz Slovenj Gradca, ki je ležala na tirih v bližini
Feralita v Žalcu.
Smrtna nesreča v gozdu
Minulo nedeljo se je okrog 8. ure smrtno ponesrečil 53-
letni Marko L. iz Celja, ko je v gozdu podiral drevesa.
Ko je v gozdu na Brunški gori z motorno žago podiral hrastovo
drevo, se je deblo med žaganjem preklalo na dvoje. Del debla je ostal
v pokončnem položaju, drugi del s krošnjo pa je padel na Marka, ki
je bil tako hudo ranjen, da je umrl na kraju nesreče.	M.A.
gorelo je
Požar V Pristavi
v torek, 2. marca popold-
ne, je izbruhnil požar na gos-
podarskem poslopju Gregor-
ja A. v Pristavi pri Mestinju,
Ogenj je uničil ves zgornji
del poslopja, v katerem je bilo
okoli 10 nakladalk sena. Živi-
no in stroje so iz spodnjega
dela objekta pravočasno rešili.
Požar so pogasili gasilci z Do-
brne in iz Nove Cerkve in Lem-
berga.
Vzrok požara še ni znan,
gmotna škoda pa znaša prib-
ližno 1 milijon tolarjev.
Samovžig
v sredo, 3. marca nekaj
minut pred 4. uro je zagorelo
na gospodarskem poslopju
Antona K. na Bregu pri Slo-
venskih Konjicah.
Ogenj je gospodarsko poslop-
je v celoti uničil, skupaj z dro-
bilcem zrnja, sadilcem krom-
pirja, cisterno za gnojevko, mli-
nom za zrnje, elektromotor-
jem, 40 tonami sena, 500 kilo-
grami pšenice in okoli 1 tono
balirane slame. Na srečo so
rešili vso živino, ki je bila v
hlevu, po nestrokovni oceni pa
gmotna škoda znaša približno 5
milijonov tolarjev. Gasili so ga-
silci (58) iz Slovenskih Konjic,
Tepanja, Žič, Loč in Zreč. Ko-
misija je pri ogledu kraja poža-
ra ugotovila, da je začelo goreti
v zgornji etaži poslopja, kjer je
bilo spravljeno seno. Pri pre-
metavanju krme so našli več
odprtin, ki so podobne samov-
žignim kanalom.
Papirna cevi
v petek, 5. marca zvečer, je
zagorelo v prostorih stano-
vanjske hiše Maksa K. v Za-
dobrovi pri Celju,
Požar je delno pogasil last-
nik .sam,dokončno pa celjski
poklicni gasilci in gasilci iz
Škofje vasi. Pri ogledu kraja
požara je bilo ugotovljeno, da
je lastnik v peč naložil drva,
pri tem pa pozabil odstraniti
papir s cevi, ki je speljana iz
peči v dimnik. Zaradi visokih
temperatur se je papir vnel,
vnela pa so se tudi drva, ki so
bila naložena v bližini peči.
Gmotna škoda znaša približ-
no 300 tisoč tolarjev.
Gorel golf
Marjan V. (40) iz Velenja
je v petek zjutraj parkiral
svoje osebno vozilo VW Golf
na Partizanski cesti v Vele-
nju in ga zapustil. Ko se je
po petnajstih minutah vrnil,
je opazil, da se izpod pokro-
va motorja močno kadi.
Vozilo je hitro umaknil, da
je obvaroval ostala tam parki-
rana vozila in pričel gasiti, na
pomoč pa sta mu priskočila
dva velenjska gasilca. Nastala
gmotna škoda znaša okoH 150
tisoč tolarjev, policisti pa so
pri ogledu ugotovili, da je do
požara prišlo zaradi kratkega
stika na električnih vodnikih.
Vžgal se je
kontejner
v soboto, 6. marca okrog
6. ure, je zagorel objekt-kon-
tejner v skladišču Dravinj-
skega doma na Delavski ce-
sti v Slovenskih Konjicah.
Pri ogledu kraja požara so
preiskovalci ugotovili, da se je
zaradi pregretja vnela plastič-
na talna obloga, ki je bila
nameščena pod termoakumu-
lacijsko pečjo. Požar, ki so ga
pogasili gasilci iz Slovenskih
Konjic, je uničil notranjost
kontejnerja, skupaj z vso
opremo in poslovno doku-
mentacijo. Gmotna škoda
znaša okoli 1 milijon tolarjev.
Udar strele
Minulo nedeljo je okoli 15,
ure strela udarila v stano-
vanjsko hišo v Belih Vodah,
Strela, ki je sprožila požar,
je poškodovala strešni žleb in
del ostrešja ter električne na-
peljave. Ogenj je pogasil last-
nik sam, gmotna škoda, ki jo
je utrpel lastnik Andrej G., pa
znaša okoli 100 tisoč tolarjev.
Požarna
podstrešju
v ponedeljek, 8, marca ne-
kaj minut po 8. uri, je zago-
relo v podstrešnem delu sta-
novanjske hiše na Cvetni
ulici v Šentjurju pri Celju.
Požar, ki so ga pogasili šent-
jurski gasilci, je zajel dve pod-
strešni sobi in tam uničil pohiš-
tvo in drugo opremo. Pri ogledu
so ugotovili, da je do požara
prišlo zaradi obremenitve in
pregretja električnega razdelil-
ca, kar je povzročilo kratek
stik. Po nestrokovni oceni zna-
ša škoda, ki jo je utrpel lastnik
Anton G., pribhžno 1 milijon
tolarjev.	M. A.
32
ZANIMIVOSTI
Najmočnejši
Štajerc odliaja
»Kozarec šampanjca je
znak zaokrožitve mojega do-
brega sodelovanja z vami,« je
vzdignil kozarec danes že
nekdanji direktor ljubljan-
ske Mestne uprave Janez So-
držnik, v Ljubljani nedvom-
no najmočnejši Štajerc, ki je
doma v bližini Slovenskih
Konjic. Ni bil samo direktor
mestne uprave, ampak je še
član Športne zveze, pa Košar-
karskega kluba Olimpije in
še bi lahko naštevali.
Govori se, da njegov odhod
ni povezan samo z ostrimi
kregarijami med njim in ljub-
ljansko županjo Viko Potoč-
nik, ki so tako močne, da
Janez skupaj s svojimi prista-
ši minira vsa Vikina prizade-
vanja, čeprav sta člana iste
stranke, ampak, da so v ozad-
ju številne škodljive pogodbe,
ki jih je podpisal Sodržnik in
zaradi katerih bo mesto, beri
ljubljanski davkoplačevalci, iz
proračuna plačalo nekaj sto
milijonov tolarjev kazni, odš-
kodnin in kdo ve še česa.
Normalno, da je Janez So-
držnik zanikal vse, kar ga ob-
tožujejo, priznal je le, da od-
stopa kot direktor zato, ker bo
odslej samo ljubljanski mestni
svetnik. Očitajo mu, da je pod-
pisal kot direktor Mestne
uprave pogodbo s podjetjem
Borcol Trade o nabavi drobne
pisarniške opreme, zdaj pa so
ugotovili, da je bilo to podjetje
pri vseh zadevah dražje od
drugih. Tako je, če vzamemo
za primer pisalo BX V5, stalo
pri Cankarjevi založbi 257, v
Piramidi 395, pri Borcolu pa
kar 491 tolarjev.
Potem so pri Sodržnikovi
upravi ugotovili, da bi bilo naj-
bolje, da bi svojo fotokopirnico
dali v najem. Rečeno, storjeno
in direktor Biro usluge iz Kra-
nja je z veseljem podpisal po-
godbo, kjer sploh ni bilo govo-
ra o tem, ali je prometni davek
vračunan v ceno fotokopije.
Kaj bi govorili, v dveh letih je
tako Biro usluga »zaslužila« s
tem, da je občini zaračunala
tudi prometni davek, morala
pa bi ga imeti vračunanega v
ceni, kar štiri milijone dodatnih
tolarjev. Da je Janez Sodržnik
podpisal tudi pogodbo o naku-
pu tri milijone tolarjev vredne-
ga kamiona, je tudi znano. De-
nar je bil izplačan, avtomobila
pa še danes ni nikjer in ga tudi
ne bo, ker je medtem šlo pod-
jetje, ki bi ga moralo nabaviti, v
stečaj. Kaj bo zdaj najmočnejši
Štajerc v Ljubljani delal, ni zna-
no, dvomimo pa, da si že ni
poiskal lepe službice.
Sicer pa je konec tedna mi-
nil v znamenju teniških bojev
elitnega teniškega kluba Boss
v mengeški športni dvorani.
Klub Boss sestavljajo najbolj
ugledni slovenski direktorji in
če seštejemo samo njihove
plače, ugotovimo, da se je v
soboto v Mengšu zbralo nekaj
deset ljudi, ki zaslužijo nekaj
milijonov mark plače. »Jaz ni-
sem med njimi,« je bil na raz-
govoru o plačah odkrit direk-
tor M Cluba iz Velenja Marjan
Gaberšek, edini direktor s celj-
skega konca, ki je v tem elit-
nem klubu. »Sem žal direktor
tekstilnega podjetja,« je dejal
in ni povedal, da je tudi s
pomočjo direktorja Lilas trade
Johna Tomšiča naredil v An-
gliji lep posel za M Club, da
bodo Velenjčani izvažali v An-
glijo in da bi si lahko izplačal
več denarja, pa... Zato pa je
toliko bolj močno udarjal te-
niško žogico proti ministru
Tonetu Ropu.
In kaj vse se je govorilo? O
tem, da ima eden od direktor-
jev manj uspešnega kranjske-
ga podjetja kar nekaj deset
tisoč mark mesečne plače. Pa
o tem, da Slovenska razvojna
družba postavlja na čelo pro-
padlih podjetij takšne direk-
torje, ki vlečejo po deset in
več tisoč mark plače. Eden
izmed takšnih direktorjev, ki
je imel kar 12.000 mark plače,
Milan Ledinek iz maribor-
skega MTT, je skupaj s sode-
lavkama naredil vse, da bi
MTT propadla. Med drugim
so kupili tudi celjsko Metko.
No, medtem je Slovenska
razvojna družba, na njenem
čelu je Bogdan Topič, MTT-
jevo vodstvo že odstavila. Za-
nimivo pri tem je, da zakon
sicer ne dovoli, da bi bile pla-
če napisane v markah, toda
na pogodbah vseh teh direk-
torjev je plača zapisana le v
tej valuti. In zanimivo je to, da
noben od direktorjev, članov
elitnega Boss kluba, ni niti z
besedicami omenil visokih
plač uspešnih direktorjev.
Andra Ocvirka iz Leka, na
primer, ki se je uspel obdržati
na stolčku in to kljub temu,
da se je nekdanji direktor Le-
ka in gospodarski minister
Metod Dragonja vrnil. Jezilo
jih je, da oni kot uspešni di-
rektorji, saj če ne bi bili uspe-
šni, ne bi bili člani kluba, za-
služijo manj od zaslužkarskih
direktorjev še vedno slabih ali
pa še vedno propadajočih
podjetij. Izgleda, da je takšna
slovenska zgodba o uspehu.
NINA. J. KAVRAN
Janez Sodržnik kot mladin-
ski aktivist na začetku svoje
kariere.
Edijeve kresilne velikanke bodo tlele na velikonočno soboto,
ki bo letos 3. aprila.
Čas kresilnih gob
Celjan Edi Dobovičnik je
velik ljubitelj gob. V sezoni
tistih pravih, v predveliko-
nočnem času pa išče tudi
kresilne gobe, s katerimi je
potrebno na velikonočno
soboto blagosloviti prostore
v hiši in zakuriti ogenj.
Nenavadno zbirko kresil-
nih gob je Edi našel na obron-
kih Paškega Kozjaka, zatrjuje
pa, da je veliko tovrstnih gob
tudi v Liscah. Poleg blagoslo-
va uporabljajo kresilne gobe
tudi čebelarji za dimljenje če-
bel. Edi, sicer v pokoju, je
eden redkih, ki se na našem
območju ukvarja z nabira-
njem tovrstnih gob, zato že
več let v cvetnem tednu in na
velikonočni petek pripravlja v
Centru Interspar razstavo
kresilnih gob. »Zdi se mi. da
se vse bolj vračajo nekdanji
običaji in navade, saj vse več
ljudi povprašuje po gobah. In
ljudje tudi vedo, kakšni običa-
ji so povezani z blagoslovom
gob,« pravi Celjan, ki se pogo-
sto odpravlja v naravo. Poleg
nabiranja gob namreč rad pri-
tisne na sprožilec fotoapara-
ta. Tako je v svoj objektiv
pred kratkim ujel jastreba, na
posnetkih pa ima tudi veliko
drugih živali.	US
TRAČNICI
m
Niicoli zadovolji
v žalskem svetu nam
zapisnika s prejšnje seje
prvo točko obravnavajo i
nje novinarjev po raznih t
pisih. Lahko verjamete, i
pisanjem niso zadovoljni
pa vseeno zanimivo - seda.
začetek sej zamujajo sam,
novinarji.
Dvojni stroški
»Brez veze, da smo si d(
stroške in nabavili za vsali
svetnika po dva lopartl
mar bi koaliciji dali samo
lene loparčke, opoziciji pa
mo rdeče,« je komen
(zaenkrat še nesojeni) pot
pan Gregor Vovk Petm
novost, ki so jo kot pomol
glasovanju uvedli na zadn^
zasedanju žalskega sveta.
{nasmeh,
prosim!
Naša zvesta bralka Urška
Centrih iz Trobnega Dola
nam je poslala šale, za kate-
re jo nagrajujemo z izletom.
Pijača
»Ali pijete?« vpraša zdrav-
nik pacienta.
»Z veseljem, doktor!« pravi
pacient.
»Kaj pa pijete?«
»No, kaj mi pa lahko ponu-
dite?«
»Ampak, ne mislim tukaj!«
»V redu. Kam pa greva?«
vitezi belega mesta
REPORTAŽA
33
Velemesto na
triglavski višini
Ekvador - najcenejša južnoameriška država - Poslovni Indijanci
Ouito, glavno mesto drža-
e Ekvador, leži 13 km juž-
50 od ekvatorja. Mesto je
^ni poimenoval general Se-
lastian de Benalcazar in si-
cer San Francisco de Quito
Isa 1534. Ekvador je ena
izmed redkih držav, ki leži
oa južni in severni polobli.
Prav po ekvatorju je država
(19. stoletju dobila tudi ime.
Glavno mesto leži na 2850
setrov nadmorske višine in
i«druga najvišja južnoame-
riška prestolnica za La Pa-
m v Boliviji, Nadmorska
fišina povzroči prenekatere-
m obiskovalcu mesta gla-
iibol, slabo počutje oz. hi-
ra utrujenost.
Mesto je obdano z neštetimi
»rami, ki mu dajejo še pose-
ra čar, med gorami pa pred-
am izstopa vulkan Pichinc-
3 Prav ta je v preteklosti
ečkrat izbruhnil, oblasti pa
i^še vedno opazujejo in ob-
fščajo prebivalstvo o vsakr-
nem premiku njegove notra-
liosti.
Ouito je sestavljeno iz dveh
^lov: iz zgodovinsko obele-
ženega in zelo zanimivega sta-
rega dela in modernega, nove-
ga dela. Kot je v navadi v
večini južnoameriških mest,
je stari del nevarnejši, toda
tam so vse turistične zanimi-
vosti, medtem ko je novi del
urejen, z množico trgovin, re-
stavracij in obilico nočnega
življenja, brez večje nevarno-
sti za obiskovalce mesta.
Nad starim predelom mesta
je hrib, na katerem je kip
Virgen Alada del Panecillo,
nekakšen angel oz. leteča de-
vica. V šali ti domačini pove-
do, da je to še edina devica v
mestu. V tem delu je zelo
zanimiv tudi trg Santo Domin-
go in vladna palača, kjer do-
muje ekvadorski parlament.
V novejši predel je možno
priti z zelo modernim trolej-
busom, ki po dolgem povezu-
je celotno mesto. Tukaj zgubiš
občutek, da si v Južni Ameri-
ki. Vse je čisto, možno je najti
različne vrste evropsko-azij-
skih restavracij, trgovine so
narejene po meri sodobnega
turista, z veliko kičastih spo-
minkov, t.i. avtentičnih ekva-
dorskih oblačil, nešteto je
nočnih klubov.
Kar me je posebej preseneti-
lo, je bilo ogromno internet
kavarn, katerih značilnost je,
da so izredno poceni in poleg
internetskih storitev ponujajo
še smešno poceni telefonira-
nje preko računalnika.
Dan ustanovitve
mesta
Vsako leto od prvega do še-
stega decembra praznujejo v
provinci Pichincha in glav-
nem mestu Quitu dneve osno-
vanja mesta. Prav peti decem-
ber predstavlja eno izmed naj-
bolj množičnih zabav poleg
novega leta.
Celo mesto je na ulici, vsi
plešejo in se zabavajo, kar pa
je delno tudi posledica velikih
količin popitega alkohola,
med katerim prevladujeta
rum in nekakšna lokalna me-
šanica našega kuhanega vina.
Posebnost tega enotedenskega
praznovanja je, da se veliko
mladih ljudi odloči za prazno-
vanje na lesenih avtobusih,
imenovanih chivas. To so av-
tobusi manjših velikosti, brez
oken in z lesenimi sedeži, na
katerih se predvsem popiva in
veseljači po ulicah mesta.
Pomembna atrakcija tega
praznovanja so tudi bikobor-
be. Točno ob dvanajsti uri
vsak dan se na osrednjem šta-
dionu zbere množica ljudi, ki
jim bikoborbe predstavljajo
zabavo, predvsem pa zelo po-
memben družabni dogodek.
Medtem ko ima marsikateri
obiskovalec manjše ali večje
etične predsodke do te vrste
športa, pa je predvsem za ma-
tadorje to dogodek življenja,
saj lahko z uspešnim nasto-
pom oz. ubojem bika sebi in
svoji družini prinesejo slavo
in kovanja med zvezde.
Otavalo-
indijanska tržnica
80 km severno od Quita v
provinci Imbabura leži mesto
Otavalo. To je drugi največji
turistični magnet v Ekvadorju
poleg svetovno znanih Gala-
paških otokov, največjega ži-
valskega vrta na prostem. Zna-
ni pa so tudi po tem, da je za
enotedenski obisk teh otokov
potrebno odšteti kar okoli
osemsto ameriških dolarjev,
kar marsikaterega popotnika
odvrne od njihovega ogleda.
Ekvador privlači množico
turistov z resnično neokrnje-
no naravo, najcenejšimi šola-
mi španskega jezika na svetu,
zelo lepimi in relativno zah-
tevnimi gorami, množico in-
dijanskih plemen, pragozdom
Amazonije, prijaznimi ljud-
mi in zame najodločilnejšim
dejavnikom, da je to ena iz-
med najcenejših držav v Južni
Ameriki.
Barantanje [e
sestavni del
nakupovanja
Prav sobotni dan je najpo-
membnejši dan, tako za turiste
kot tudi za vse Indijance, žive-
če v okolici Otavala. V pov-
prečju so Indijanci revno pre-
bivalstvo. Toda Indijanci iz
Otavala so eni izmed najbolj
bogatih na kontinentu in so
znani po svoji poslovni žilici.
Ob sončnem vzhodu je vide-
ti množice Indijancev, kako
prihajajo z avtobusi z gromo-
zanskimi vrečami pončev, pu-
loverjev in ostalih volnenih
izdelkov, s keramičnimi iz-
delki, lanenimi klobuki, iz-
delki domače obrti in tudi
živili. Prav živilski trg in trg z
živalmi sta mi bila najbolj
všeč. Nad raznovrstnostjo ži-
vil sem bil presenečen. Še ni-
koli nisem videl toliko vrst
riža, krompirja, stročnic in
različnih vrst zelenjave.
Predvsem obiskovalci pa
najbolj množično oblegajo trg
izdelkov s tkaninami. Na
njem je mogoče dobiti ka-
kovstne izdelke iz volne, lanu
in bombaža po izredno niz-
kih, včasih prav smešnih ce-
nah. In skoraj devetdeset od-
stotkov turistov odide s tega
trga s preštevilnimi vrečami
oblačil, ki jih nato skoraj kot
po pravilu vsi pošljejo domov,
saj količina nakupljenih iz-
delkov ponavadi presega ce-
lotno prtljago povprečnega
potnika.
Zelo pomembno pri naku-
pih je barantanje. Če želiš pri-
hraniti kakšen sucre (ekvador-
ska valuta), moraš še tako niz-
ko ceno znižati, kolikor se le
da. Poleg barantanja zveš kaj
več o njihovem življenju, va-
diš španščino, predvsem pa
vzameš vse skupaj kot veliko
zabavo. Trg je izrednega kul-
turnega pomena v življenju
Indijancev. Ko prihajajo v do-
lino, se soočajo s svetom bele-
ga človeka, so del življenjskih
tokov.
Trg pa ni edina znamenitost
regije. Okoli mesta je množi-
ca majhnih vasic, prelepih je-
zer, vulkanov, lagun, kmetij,
predvsem pa obilica prečudo-
vite narave.
Eno izmed najbolj znanih
jezer je jezero San Pablo. Indi-
janci v njem vsako jutro lovijo
ribe v svojih tradicionalnih
mrežah in kanujih, čez dan pa
ženske perejo oblačila. Jezero
ponuja obilico okoliških poti,
gozdov in prekrasnih travni-
kov.
Motilo me je, da je v Ekva-
dorju veliko turistov. V pri-
merjavi z Evropo niti ne, toda,
ker sem prej potoval po dokaj
neobiskani Kolumbiji, mi je
bila vsa ta množica turistov
preveč. Zato sem tudi ostal v
državi le tri tedne in se vrnil v
prekrasno Kolumbijo.
ANDREJ KOŠAR
Tržnica v Otavala.
Vladna palača v ekvadorski prestolnici Quitu.
34
NASVETI
psi, mačke in ostala druščina
Pomlad na štirih tačkah
Sonce sije topleje, drevesa
zelenijo - prihaja pomlad. 1X1-
di za lastnike psov in njihove
kosmate prijatelje se začenja
posebej lep čas. Pomladna
utrujenost? S psom bo lažje -
izdatni sprehodi bodo poma-
gali pri pomanjkanju kisika,
ki ga je pustila za seboj zima.
Dolgo in hladno zimo psi in
ljudje slabo prenašamo. V ča-
su, ko je vreme tako neprijaz-
no, da »še psa ne bi spodili od
vrat«, se tudi kosmatinci pre-
malo gibljejo in se celo čez
mero zredijo. Ni čudno, če se
vaša zverina spomladi z dodat-
nimi kilogrami ne počuti pose-
bej dobro. Pravilno odmerjeno
zdravljenje s tekom bo hitro
pomagalo. Izdatni sprehodi v
svež pomladanski zrak ne bo-
do samo stopili zimskih rezerv
maščobe, ampak bodo tudi
spodbudili krvni obtok in hor-
monsko stanje prilagodili to-
plejšemu letnemu času.
Pomoč pri
»kosmatih«
problemih
Kolikor hitreje se bo štirinož-
čev organizem navadil na
pomlad, toliko prijetneje bo tu-
di njegovemu gospodarju;
spomladi pes namreč ne izgubi
samo varovalnega maščobne-
ga sloja, ampak tudi zimski
kožuh. In ta je v vsakodnev-
nem skupnem življenju včasih
prav nadležen: kamorkoli po-
gledaš, pasje dlake. Redno kr-
tačenje, če se le da vsakodnev-
no, bo ohranilo stanovanje či-
sto. Krtača je v tem času korist-
na tudi za psa - spodbuja na-
mreč prekrvavitev kože in ta-
ko pospeši izpadanje dlake ter
potolaži morebitno srbenje.
Šport je prijeten in
koristen
Sprehod in masaža celega te-
lesa vsakemu psu dobro dene-
ta; za športne tipe pa bo morda
dobrodošel tečaj v pasji šoli.
Pomlad prevetri tudi pasja
športna igrišča, začenjajo se no-
vi tečaji, ki ponujajo veliko vese-
lje in zabave psom vseh veliko-
sti in pasem. Pri športu »agility«,
ki je vedno bolj priljubljen tudi v
Sloveniji, kosmatinci lahko po-
kažejo, kako hitro znajo pre-
magati progo z ovirami. Na tak
način razvijajo ne samo moč,
vzdržljivost in spretnost, am-
pak tudi inteligenco in pogum.
Ravno tako pa so v pom-
ladnem času priporočljivi te-
čaji lepega vedenja, saj je
ubogljiv in lepo vzgojen pes
povsod priljubljen.
Ni pa samo mlad pes prime-
ren za šolanje. Pri starejšem
bo morda potrebne nekaj več
potrpežljivosti, vendar na
splošno lahko odrasli kosma-
tinci še zelo napredujejo v
bontonu. Tečaj bo ravno tako
koristil gospodarju; končno
pasja šola ne izobražuje samo
kosmatinca, ampak še bolj
»njegovega« človeka. Ta se bo
naučil psa bolje razumeti,
spoznal bo vzroke za takšno
in drugačno pasje vedenje ter
ga tako lažje obvladal, ker se
bo nanj pravilno odzival.
Zdravi v pomlad
Začetek bolj razgibane
pomladi je tudi pravi čas za
pregled pri živinozdravniku.
Ta bo opravil potrebna ceplje-
nja in kosmatinca preventivno
pregledal. Tako boste zagoto-
vo vedeli, da je kuža dovolj
zdrav za skupna pomladna
naprezanja. Pri starejših živa-
lih, pribhžno od pet let naprej,
je priporočljiv »pravi« pregled;
na tak način morebitne težave
odkrijemo dovolj zgodaj in se
z njimi uspešno spopademo.
Ponekod v Evropi, denimo v
Avstriji, psi in mački lahko do-
bijo celo »zdravstveni potni
list«, ki vsebuje vse bistvene
podatke o zdravljenju; tak do-
kument je koristen zlasti pri
počitniških potovanjih.
Toplotna izolacija
za nagrado
Od 22. marca do 2. aprila
bo v Gradbenem centru Slo-
venije, Dimičeva 9 v Ljublja-
ni, prireditev Sodobni mate-
riali in sistemi za toplotno
izolacijo objektov.
V okviru prireditve bodo
pripravili razstavo domačih in
tujih proizvajalcev materialov
in sistemov za izolacijo objek-
tov, predstavili uporabo posa-
meznih materialov, novosti in
smernice razvoja na področju
alternativnih izolacijskim ma-
terialov, gradbeno in energet-
sko svetovali potrošnikom ter
pripravili predavanja za stro-
kovno in širšo javnost (sobo-
ta, 27. marca ob 10. uri).
Na otvoritvi razstave v po-
nedeljek, 22. marca, ob 16.
uri bodo med reševalci na-
gradnega vprašanja na temo
toplotne izolacije izžrebali
šest dobitnikov toplotne izo-
lacije v vrednosti 50 tisoč to-
larjev. Nagrade prispevajo
podjetja Termo, Pfleiderer-
Novoterm, Rockwool, Izolir-
ka-Fragmat, Urankar in B&M
Elit. Tudi vi se lahko potegu-
jete za to nagrado, če pravil-
no dogovorite na naslednje
vprašanje:
Kakšna so priporočila strokovnega svetovalca Grad-
benega centra Slovenije za debelino toplotne izolacije
naslednjih konstrukcijskih sklopov?
1.	Lahka prezračevana streha:
a) 10 cm b) 20 cm c) 40 cm
2.	Masivna zunanja stena:
a) 5 cm b) 10 cm c) 20 cm
3.	Obrnjena ravna streha:
a) 5 cm b) 10 cm c) 15 cm
IME IN PRIIMEK........................................................
NASLOV.....................................................................
TELEFON ...................................................................
Pravilne odgovore pošljite na Gradbeni center Sloveni-
je, Dimičeva 9,1000 Ljubljana, po pošti ali po faksu št. 061
168 22 46, najkasneje do 22. marca do 15. ure. Če
odgovorov ne veste, pokličite GCS, tel. 061 168 23 45.
nasvet pred nakupom 1
Zakaj kupiti visokoobratni
pralni stroj?
1. Ker z njim varčujete energijo in vodo
Poraba energije in vode pri pranju z visokoobratnimi pralnimi stroji (900-1500 obratov/n
je nižja kot pri pranju z nizkoobratnimi pralnimi stroji (400-900 obratov/min.):
Če ste družina, ki pere perilo štirikrat na
teden, boste lahko pri pranju z visokoobrat-
nim pralnim strojem v primerjavi z nizkoo-
bratnim, v desetih letih privarčevali do
•	800 kWh energije; toliko energije porabi
60 W žarnica v letu in pol
•	23000 litrov vode; toliko vode zadostuje
za 380 pranj z visokoobratnim pralnim stro-
jem.
2. Ker bo perilo prej suho
V perilu, ki je ožeto z višjimi obrati, ostane
bistveno manj vlage, kot če je ožeto pri nižjih
obratih. Čas, ki je potreben za sušenje tako
ožetega perila, je tako bistveno krajši. Pri
ožemanju s 1500 obrati, bo npr. vaše perilo
suho skoraj enkrat hitreje, kot pa če bi bilo
ožeto s 400 obrati. Naslednja tabela kaže
potreben čas sušenja perila v odvisnosti od
števila obratov:
Kako dobro bo vaše perilo
ožeto, pa je pomembno tudi,
kadar boste za sušenje upo-
rabljali sušilni stroj - bolj bo
vaše perilo ožeto, manjša bo
poraba energije. Ta je lahko
pri enem sušenju manjša tudi
za polovico, kar v desetih le-
tih pomeni tudi do 300 DEM
prihranka (v primeru da bi
sušili perilo s sušilnim stro-
jem trikrat na teden).
3. Ker bo perilo bolje
oprano
• vaše perilo bo bolje izpra-
no; zaradi vmesnih interval-
nih oz. stopenjskih centrifug
se večji del pralnega sredstva
odstrani iz perila že pred
končnim izpiranjem. V pe
tako kljub manjši porabi vi
ne ostaja detergent.
•	vaše perilo bo mehkej^
njem ostane po osušitvi doli
na količina apnenca, ki zm
šuje mehkobo perila - več i
ostane po pranju v perilu, vi
je ta količina. Torej: boljše (
manje = mehkejše perilo.
•	vaše perilo bo čistejše
radi številnih značilnosti v
koobratnih pralnih strojev,
pripomorejo k odličnim re;
tatom pri pranju perila.
SANDI URA
Bio
koiedaj
Sejte, presojajte, sodite, zati*«!'^
negujte rostHne; rahljojte j'
prezrožujte tla, pobirajte in pf^z
pridelb v &su, ki je najogod«^
posomeine tipe rastlin Ifl fe'jj
razviden iz kdedorjO; #
NASVETI
35
Bob - pozabljena vrtnina
^ jj je doma ob Kaspijskem
ju, v Perziji in Tibetu. Pri-
mu Vlažna enakomerna to-
1 ta. Zraste do 140 cm viso-
r y jiaših krajih je bil včasih
".jena zelenjava. Bil je star
^an^c slovenskega kmeta,
"u in močnik sta bila nekoč
I hrana. Takrat so bob
'Jj nileli in kuhali iz njega
" o ali pa bobovo moko me-
ji v moko za kruh. Prav tako
Ijoa tudi pražili. Pražen bob
'nadomeščal kavo. Največ
a so ga pojedli skuhanega in
jbeljenega. Sčasoma pa so
I la s kmetove mize izpodrinili
Ifompir. fižol in koruza, zato
danes skoraj ne poznamo
(to so tista zrna, ki ste jih
^^eli v reklami za Večer, pa
,jfjetno niste vedeli, da gre
a bob).
Ta vrsta stročnice je neob-
fytljiva za mraz in je lahko
jva rastlina v zelenjavnem
0. Kali pri +3 stopinje Cel-
gja, odmre pri -5 stopinj Cel-
iija. Velika zrna so uporabna
sieža ali posušena in vsebu-
jejo veliko rastlinskih belja-
(ovin. Bob je specialiteta. Za-
adi svoje odpornosti si je pri-
lobil prijatelje vsepovsod. Pr-
ič ga zlahka pridelujemo ozi-
oma gojimo (tudi kot dopol-
dne dejavnost), drugič pa
p, svežega ali konzervirane-
p, lahko pripravljamo vse le-
to na najrazličnejše načine.
Poleg tega nam daje bob veli-
dragocenih rastlinskih be-
' iatovin.
; Bob lahko sadimo že sredi
j iruarja. Je rastlina, ki ved-
0 zraste. Ko pa zraste, je
wsta in trdna. Bob raste sko-
3j v vsaki zemlji: na rodovit-
iih tleh, v težkih ilovnatih
ali pa tudi tam, kjer je
fliko komposta. Prenaša ce-
»lažje gline. To je ravno nje-
Pva vrlina in posebnost,
^hke zemlje z obilo peska
iridejo v poštev le v mokrih
krajih. Bob pa ne mara kislih
tal. Nekateri ga sadijo tudi
pozno jeseni, predvsem v pri-
morskih krajih, kjer ga še po-
jedo razmeroma veliko. Sko-
raj vedno ga ponudijo z zele-
nim koprcem ali v obliki mi-
neštre.
Preden bob posadimo v
zemljo, le-to globoko prerah-
Ijamo. Po potrebi jo gnojimo s
hlevskim gnojem ali kompo-
stom, lahko pa za gnojenje
uporabimo tudi lesni pepel.
Pred sajenjem seme za 24 ur
namočimo v vodo, da bob
prej vzklije. Nato naredimo z
motiko v zemljo od 8 do 10
cm globoke jarke, ki naj bodo
60 cm narazen. Vanje sadimo
bob v razdalji 15 cm. Ko zra-
ste, ga osujemo z zemljo. Da
ga ne polomi veter, ga lahko
opremo s količki ali vrvico,
ob katero ga privežemo. Bob
požene močan srčnik s števil-
nimi, dolgimi koreninami.
Steblo zraste pokonci in je
štirioglato. Listje je enoperna-
to ali troperhato in se končuje
v konico. Bob ima srednje
debela, rjava, zelenkasta ali
celo Črna zrna, ki so ponavadi
ob strani Vdrta.
V prehrani uporabljamo do-
zorel bob, lahko pa tudi nedo-
zorelega, v stročju in zrnju. Ko
je še čisto mlad, lahko trgamo
stročje, ko ovojnica stroka
malo oleseni, ga izluščimo in
uporabimo zrnje. Takrat še ni-
ma zelo debele lupine.
Ko bob napravi prve stroke,
jih čimprej poberemo, da ne
otrdi. Najboljše je, če stroke
trgamo zgodaj, ko je seme še
mehko. V stročju je vselej veli-
ko debelih ledvičastih semen,
ki jih lahko uporabimo kot
živilo vse leto. Sveže zrnje
uporabljamo spomladi, suho
pa v ostahh letnih časih. Mlado
stročje lahko skuhamo ali
zdušimo. Sveže zrnje pa lahko
pripravimo v okusnih in krep-
kih solatah, juhah ali prilogah.
Ko pa stročje otrdi, izluščimo
mlado zrnje, ki je kuhano pra-
va poslastica. Posušeno seme
boba uporabljamo kot peče-
nega ali kuhanega, predvsem
pa za juhe in enolončnice. Ko
pa je tudi zrnje pretrdo, pusti-
mo bob dozoreti. Po tem ga
lahko izpulimo z bobovino (li-
sti in stebli) vred ter vse sku-
paj obesimo v suh prostor. Ko
se bob dovolj posuši, ga zluš-
čimo in shranimo.
Pred kuhanjem suhi bob
namočimo za 24 ur v vodo, da
se zmehča. Bob, zabeljen z
maslom ali domačimi ocvirki
oziroma slanino, je prava po-
slastica in danes že tudi spe-
cialiteta. V navadnem loncu
ga kuhamo uro in pol, v loncu
na pritisk pa samo pol ure.
Bob z gobami
Potrebujemo: 300 gramov
boba, 300 gramov gob (šam-
pinjoni, ostrigarji ali gobe ši-
take), 3 stroke česna, bazili-
ko, šetraj, peteršilj, koriander,
2 žlici olivnega olja.
Priprava: bob skuhamo,
česen in peteršilj sesekljamo.
Vse skupaj malo popražimo
na olju, dodamo na drobno
narezane gobe in posujemo
še z ostalimi začimbami. Vsa
živila nato dobro prepražimo
in ponudimo z domačim kru-
hom.
Bob v omaici
Potrebujemo: pol kg mla-
dega boba, maslo, moko, pol
litra vode, malo belega vina,
čebulo, en rumenjak, sok ene
limone, sol, poper.
Priprava: bob skuhamo, ga
odcedimo in prelijemo z
omako, ki jo naredimo tako,
da na razpuščenem maslu
razmešamo moko. Postopno
prilijemo vodo, dodamo na
drobno zrezano čebulo, belo
vino ter solimo in popramo.
Na koncu prilijemo še sok
ene limone ter primešamo
rumenjak.
. :	BOJAN SEŠEL
Za ljubitelje oliv
Olive, ki prihajajo v glav-
nem iz Španije in iz Grčije,
jedo danes po vsem svetu.
Vrednost tega okusnega sa-
deža so spoznali že pred
mnogimi tisočletji.
► Obirajo jih ročno, ko so še
trde kot kamen in polagajo v
košare iz ličja, ki jih imajo
obiralci obešene okoli vratu,
nato pa jih vozijo v tovarne,
kjer jih ustrezno obdelajo. V
velikih betonskih kadeh jim
z raztopino natrijevega kar-
bonata odvzamejo naravno
grenčico. Nato plodove te-
meljito, vsaj dvakrat, operejo
v sveži vodi, jih naložijo v
velike lesene sode ali posode
iz umetne snovi, zalijejo s
slanico in postavijo na vroče
sonce. Zaradi vrenja postane
meso oliv mehko, plodovi pa
dobijo svojo značilno, zeleno
rumeno barvo.Ta čas vrenja
traja, odvisno od vremena,
približno tri mesece. Zmeh-
čane in že užitne olive nato
sortirajo po velikosti in več-
jemu delu odstranijo peške
ter jih napolnijo. Manjše oli-
ve pustijo s peškami, kajti
tudi te so zelo priljubljene.
Posebno velike olive polnijo
Španci še danes ročno, da ne
bi poškodovali njihove izred-
no občutljive, svilnate lupini-
ce. Druge olive polnijo stroj-
no.
Porabnik dobi tako živilo,
ki daje njegovemu telesu po-
membne, zdravju koristne
elemente in ima poleg tega še
visoko hranilno vrednost. Pri
tem pa je kalorij zelo malo,
kar je današnji generaciji vit-
ke linije zelo pogodu. 100 g
olive vsebuje: 487 joulov ( 116
kalorij), 78,2 odstotka vode,
1,4 odstotka beljakovin, 12,7
g maščobe, 1,2 g ogljikovih
hidratov, 1,6 g železa, 300
medn. enot vitamina A. Ti
podatki veljajo za zelene oli-
ve s peško. Če so polnjeni s
papriko, se vrednost vitamina
A poveča na 21000 med. enot.
Če olive uporabljamo pravil-
no, postanejo posebno oku-
sna sestavina in deloma celo
glavni sestavni del mnogih je-
di.
Jogurtni icoktajl z
olivami
Potrebujemo: 4 kozarčke
jogurta, 1 žlico sesekljanega
peteršilja, žlico sesekljanega
kopra, 1/4 žličke vvorchestr-
ske omake, noževo konico
kajenskega popra, sol po
okusu, 16 oliv, polnjenih s pa-
priko; za okras 8 oliv polnje-
nih s papriko.
Priprava: olive drobno
nasekljamo in jih dobro pre-
mešamo z jogurtom in sese-
kljanimi zelišči, začinimo in
postavimo za 1 uro na hlad-
no. Pijačo nalijemo v kozar-
ce in okrasimo z rezinami
oliv.
Olivna juha
Potrebujemo: 2 žlici oliv-
nega olja, 2 debeli čebuli, 3
paradižnike, 1 do 2 korenini
peteršilja, 20 zelenih oliv, 12
oliv, polnjenih s papriko, ta-
basco, sol po okusu, mlet bel
poper, 1/2 1 kokošje ali goveje
juhe iz kocke; za okras : 1/8 1
sladke smetane, sladko rdečo
papriko.
Priprava: čebulo olupimo
in narežemo na drobne koc-
ke. Paradižnike olupimo, od-
stranimo semena in jih drob-
no narežemo. Segrejemo
olivno olje in dušimo drobno
narezano čebulo, paradižnik
ter sesekljano peteršiljevo
korenino in zelene olive, ki
jim odstranimo peške, dokler
ne posteklenijo. Zdušeno
zmes pretlačimo skozi cedilo
ali zdrobimo v mešalniku in
stresemo v vročo kokošjo ali
govejo juho, ki jo pripravimo
iz jušne kocke. Po okusu zači-
nimo s soljo, poprom in ta-
bascom ter prevremo. V ju-
šne skodelice ali krožnike da-
mo po 3 olive, polnjene s pa-
priko, in zalijemo z vročo ju-
ho. Sladko smetano trdo ste-
pemo in jo porazdelimo po
vroči juhi, po želji pa jo lahko
potresemo še s sladko papri-
ko.
Ribja solata s
sadjem
Potrebujemo: 500 g ribjega
fileja, 2 pomaranči, 1 kislo
jabolko, 1 banano, 125 g ma-
joneze, sok linrKDne, 20 oliv,
polnjenih s papriko; za okras:
16 do 20 oliv, polnjenih s pa-
priko.
Priprava: ribji file zdušimo
do mehkega, ohladimo in na-
trgamo na drobne koščke. Ja-
bolko olupimo, mu odstrani-
mo peške in ga tako kot po-
maranči narežemo na drobne
koščke, banano pa narežemo
na srednje debele kolobarje.
Majonezo zmešamo z limo-
nin sokom in jo z na tanke
kolobarje narezanimi olivami
primešamo sadju in na koncu
previdno vmešamo še ribe.
Solato okrasimo s celimi oli-
vami, polnjenimi s papriko.
Polnjena jajca
Potrebujemo: 4 jajca, 75 g
sveže skute, žličko sladke sme-
tane, sol po okusu, mlet poper;
za okras 4 vejice peteršilja, 16
oliv, polnjenih s papriko.
Priprava: trdo kuhana jajca
olupimo in razpolovimo. Izlo-
čimo rumenjake, jih pretlači-
mo skozi žično sito, zmeša-
mo s skuto in smetano ter po
okusu začinimo. Zmes vbriz-
gamo ali nadevamo z žličko v
izpraznjene polovice belja-
kov in okrasimo z narezanimi
olivami ter peteršiljem.
Postrv z olivnim
nadevom
Potrebujemo: 4 postrvi,
sok polovice limone, 4 žličke
soli, 150 g mlete teletine, 1
jajce, 1 žličko soli, 2 žlički
sesekljanega peteršilja, žličko
sesekljanega kopra, 12 oliv,
polnjenih s papriko, malo
moke za posipanje, 4 žlice
masla za peko.
Priprava: postrvi natremo z
notranje strani z Hmonin so-
kom in soljo. Teletino, jajce,
sol in zelišča ter na kocke se-
sekljane olive dobro premeša-
mo in nadevamo v postrvi.
Trebušne odprtine zapremo z
lesenimi zobotrebci, povalja-
mo postrvi v moki in jih z
obeh strani zlato rumeno za-
pečemo na vročem maslu.
MAJDA KLANŠEK
Moj zdravnik 99
Revija Viva letos že tretjič zapored skupaj z lokalnimi
radijskimi postajami iz vse Slovenije izbira najbolj cenjenega
zdravnika splošne prakse pri nas. Tej akciji se pridružujemo
tudi mi, saj menimo, da je tudi na našem območju dovolj
zdravnikov, ki bi si zaslužili ta laskavi naziv. Na glasovnico
napišite, koga predlagate, in nam jo pošljite na Novi tednik,
Prešernova 19, 3000 Celje.
36
eUSBA
Brez izhoda
Blondie na čelu z več kot pol stoletja staro sex-bombo Debbie Harry spet na vrhu lestvic
Ameriška punky pop zasedba Blondie se je natanko
dvajset let po tem, ko je prvič zasedla vrh britanske lestvice
najbolje prodajanih singlov z discoidno uspešnico »Heart
Of Glass«, pred nedavnim spet uspela zavihteti na najvišjo
pozicijo s skladbo »Maria«. Ta je v pičlih štirinajstih dneh
postala ena izmed največkrat predvajanih in najbolje pro-
dajanih single plošč v Evropi, najavila pa je tudi izid album
»No Exit«. Slednji je njihov prvi LP izdelek po leta 1982
objavljenemu »The Hunter«, s katerim so se Blondie po
neuspešni turneji leta 1983 »dokončno« poslovili z glasbe-
nega prizorišča.
Trend reformiranja velikih
pop zasedb sedemdesetih in
osemdesetih (Culture Club,
Duran Duran, iVlen At
Work...) je v drugi polovici
tega desetletja, . ko vrhove
lestvice večinoma krojijo
mlačne popevke boy in girl
bendov ter popaste hip-hop
kreacije, v svoje kremplje
zgrabil tudi Blondie, največ-
jo in najbolje prodajano glas-
beno atrakcijo post punkov-
skega obdobja. V tistih časih
so nastale nekatere najboljše
pop stvaritve, izjemno popu-
larnost in pa tudi nesporno
kvaliteto nekaterih takrat po-
pularnih bendov pa potrjuje-
jo prav Blondie, ki imajo
kljub več kot poldrugo deset-
letje dolgem dopustu še ved-
no ogromno pristašev na
vseh koncih sveta. Njihov
nov, sicer čisto povprečen iz-
delek, gre odlično v prodajo
(tudi na račun stare slave),
kupujejo pa ga tako najstniki
kot abrahamovci. Slednjim
se je pred slabimi štirimi leti
pridružila tudi pevka Debbie
Harry. Kljub častitljivi staro-
sti nekdanja sex-bomba na
daleč in v video spotu izgle-
da še vedno presenetljivo do-
bro, prav malo pa se je spre-
menil tudi njen značilni glas,
način petja in samozavesten
nastop, s katerim je v svet
shovv-businessa utrla pot
mnogim pevkam - Madonna,
Sheryl Manson (Garbage),
Courtney Love (Hole) in še
nekatere danes najpopular-
nejše artistke prav gospo
Harry navajajo kot svojo
vzornico.
Za LP »No Exit« so Chris
Stein (49), Jim Destri (45),
Clem Burke (43) in Debbie
Harry posneli štirinajst
skladb in z njimi skušali
zaobjeti vse glasbene zvrsti,
s katerimi so se tako inven-
tivno poigravali v svojih naj-
boljši letih. »Maria« je prav
tipična »blondijevska« no-
wave poskočnica - z drvečimi
bobni, naivnimi kitarskimi
vložki in globoko v srednje,
uho segajočim refrenom - v
podobni maniri pa je nareje-
nih še skoraj polovica
skladb. V kreaciji »Happy
Dog« so združili blues in
funk, v. slogu megahita
»Heart Of Glass« so posneli
plesno »Forgive And Forget«,
z reggaem pa je prežeta nji-
hova »Devine«. Ne manjka
seveda tudi zmernega rap-
metala, s katerim so Blondie
ob asistenci rap zvezdnika
Coolia zaznamovali naslov-
no urbano dramo »No Exit«,
na plošči pa najdemo celo
ironični tex-mex valček »The
Dream's Lost On Me«.
Vsekakor gre za soliden pop
album, ki po produkcijski in
izvedbeni plati brez težav drži
korak z izdelki mlajših konku-
rentov, idejno pa precej zao-
staja za kreacijami, ki so jih
Blondie posneli na višku ka-
riere. Debbie Harry in kompa-
nija se je tako na žalost, kot
večina po naravni poti že
zdavnaj preminulih in spet re-
formiranih bendov, znašla v
slepi ulici brez izhoda. V njej
so si nekoliko umazali ime,
zato pa spet izdatno napolnili
bančne račune, ki jim bodo
omogočili brezskrbno in ko-
nec koncev tudi zasluženo je-
sen življenja.
- STANE ŠPEGEL
Pomlad v Treh lilijah
Velika glasbena prireditev
Pomlad v Treh lilijah z na-
stopom desetih »naj« an-
samblov narodno zabavne
glasbe z Vrtiljaka polk in
valčkov na Radiu Celje 98 bo
v četrtek, 18. marca, ob
19.30.
Poslušalci Radia Celje in
bralci Novega tednika so tudi
lani izbirali najboljše pred-
stavnike na področju narodno
zabavne glasbe. Prepričljivo je
zmagal ansambel Slak z uspe-
šnico Mama.
Ansambel Slak, ki letos
praznuje 35 let delovanja, bo
nastopil v Laškem, prav tako
pa je bil izbran za sodelovanje
na letošnji prireditvi Pivo-
cvetje Laško 99.
Za dobro razpoloženje bodo
poskrbeli že uveljavljeni an-
sambli Igor in Zlati zvoki, Ni-
pič, Klaužar in Poljanšek ter
Savinja, Rogla in vokalna sku-
pina Svit z Vrtiljakom in dve
mladi, obetavni skupini - Izvir
z Dobrne in Marjan Drofenik s
Sladke Gore. Obe skupini sta
se uvrstili takoj za zmagoval-
cem, ansamblom Slak.
V prvem delu koncerta
»Pomlad v Treh lilijah« se bo-
do predstavili vsi omenjeni
ansambli s skladbami, s kate-
rimi so se uvrstili na koncert v
Laškem, v drugem- pa bodo
zaigrali nekaj skladb iz svoje-
ga bogatega programa. Pokro-
vitelji so Pivovarna Laško,
Okrepčevalnica Marjetka Rim-
ske Toplice in- vinogradnik
Slavinec iz Mihalovcev, kon-
cert pa pripravljata Kulturni
center Laško in NT&RC.
Vstopnice so v predprodaji
turističnih poslovalnica
Kompas v Laškem in Celj
hotelu Hum, naročniško o^
snem oddelku NT&RC ter di
uri pred koncertom.
T
Ansambel Izvir z Dobrne, kije bil lani drugi na Vrtiljaku po
in valčkov ter prvi v glasbeni oddaji Domačih 5 in Domact
na Radiu Celje. Zaslovel je s skladbo Idila Dobrne, ki sta
napisala njihov mentor Tone Videč in Milena Jurgec.
Ansambel EX z Anito
v Dobju pri Planini dobro leto deluje narodno zabavni
ansambel EX z Anito, ki ga vodi Dolfi Volasko. V studiu Zlati
zvoki je ansambel, ki že precej nastopa po različnih krajih in
prireditvah v Sloveniji, posnel tri skladbe, ki so osnova za
prvo kaseto.
Vse tri skladbe smo že predstavili v Vrtiljaku polk in valčkov
na Radiu Celje (Veselje v Dobju, Hvala ti, mama in Vino je
krivo). Posebej uspešni so bili s pesmijo Hvala ti, mama, ki je
postala melodija tedna v glasbeni oddaji Domačih 5. V ansamb-
lu EX nastopajo vodja, pevec in kitarist Dolfi Volasko, Tomaž
Laznik (bas kitara) in Damjan Pasarič (harmonika), zadnje
leto pa z njimi prepeva odlična Anita Vodišek. Ansambel ob
narodno zabavni glasbi igra tudi zabavno ter poskrbi za humor
ob različnih priložnostih. Načrtov imajo veliko, morda pa se
bodo kdaj pojavili tudi na kakšnem festivalu.	T.VRABL
full cool demotop
Vsako drugo sredo v mesecu pripravimo v otroški oddaji Full
Cool na Radiu Celje rubriko Full Cool Demo Top. Mladi v
glasbenem ateljeju Goda v Celju posnamejo demo posnetek želene
skladbe in to so tokrat storile tri Barbare. Če ste ocenili njihove
demo posnetke, nam kupončke pošljite na naslov: Radio Celje,
Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom za Full Cool Demo Top.
Zmagovalka druge oddaje tretjega Full Cool Demo Topa je
Marjetka Žogan, ki je pela skladbo Povej mi zakaj.
Alenka Lesjak
Zgoščenka
Alenke Lesjak
Korak v življenje je naslov
prve zgoščenke in kasete
Alenke Lesjak iz Miklavža
pri Taboru. Predstavili so jo
minuli ponedeljek v dvorani
Doma II. slovenskega tabora
v Žalcu.
Na zgoščenki je uglasbenih
devet pesmi Mete Reiner, ena
je Alenkina, zgoščenka pa se
začne in konča z instrumen-
talno glasbo. Na predstavitvi
ni bila sama, njeni gostje so
bili Tanja Cizej, ki poje tudi na
zgoščenki, poleg nje pa še
Damjana Golavšek, Irena Vrč-
kovnik, Božo A. Kolarič in
skupina Hiša iz Trbovelj. Na
instrumentalne skladbe je ple-
sala Ksenija Steblovnik, diplo-
mantka sodobnega plesa v
Amsterdamu. Scenarij priredi-
tve je pripravila Polona Kuder,
povezoval pa jo je Andrej Ho-
fer.	T. TAVČAR
Slovensici odmev
predstavlja kaseto
Ansambel Slovenski od-
mev iz Radeč bo na prvi
pomladanski dan, 21. marca,
v Športni dvorani Radeče
predstavil drugo kaseto »Na
Lisco«.
Pri zanimivi promociji bodo
sodelovali Jože Burnik s hčer-
ko Anjo Burnik, citrarka Ja-
smina Levičar, Zasavski fant-
je, Cvet, skupina Veter in vo-
kalno instrumentalna skupina
Sv. Peter. Prireditev so poime-
novali Pozdrav Radečanom in
bo že četrta po vrsti. Posebej
se bodo spomnili materinske-
ga dneva, 25. marca.
V Slovenskem odmevu igrajo
Andrej Lamovšek (harmonika,
klaviature), Boštjan Župevc
(trobenta, tolkala), Franci Bec
(klarinet, saksofon), Primož
Kurent (kitara, vokal), Darko
Medved (bariton) in Gregor
Špajzer (bas kitara, klarinet,
vokal), poje pa Jacinta Dober-
šek Mlakar. Slovenski odmev
bo gost v Vrtiljaku polk in valč-
kov na Radiu Celje v ponede-
ljek, 15. marca. TVRABL
Vagabundi
prvi v
Šentjanžu
Na najmlajšem sloven-
skem festivalu narodno
zabavne glasbe, ki je bih
Šentjanžu na Koroškem,
je med petnajstimi an-
sambli prepričljivo zma-
gal ansambel Vagabundi.
Posebnost najmlajšega
festivala je v tem, da mora-
jo vsi sodelujoči izvesti vsaj
eno hudomušno pesem z
ustrezno scensko predsta-
vo. Tako na Koroškem skr-
bijo tudi za dober humor,
ki ga žal med ansambli
močno primanjkuje. j
Vagabundi so osvojili prvo
mesto strokovne žirije in ob-
činstva s skladbo »Kunigun-
da se umiva«, ki sta jo napi-
sala Oto in Darja Vrhovnik.
tudi organizatorja festivala,
vendar do razglasitve rezul-
tatov nihče ni vedel, da sta
avtorja nove uspešnice. Stro-
kovna komisija je drugo m^"
sto podelila ansamblu Ptt
skih 5, tretje pa ansamblu ?
raj. Po mnenju strokovne ko-
misije je bil letošnji festival
še boljši od prvih dveh, ob"
činstvo, ki je povsem napo'"
nilo dvorano, pa je uživalo^
dobrem humorju in prijetn'
glasbi. Prav skrb za sproš^^
nost bo lahko velik adut ml^'
dega festivala pri nadaljnjei^
razvoju.
Ob tem je najbolj zanin^''
vo to, da so prav najmlaj''
slovenski festivali narodn"
zabavne glasbe najbolj^'
(ob Šentjanžu še pose^
Vurberk, morda tudi Graj'
ka gora in Crkvenja^'
medtem ko ne beleŽiP'^
posebnih premikov pri nal'
starejših, Ptuju in ŠteverjJ'
nu.	T.VRAB^
GLASBA
37
glasbeni ex-press
V sredo so na MTV-ju premierno prikazali nov video za
skladbo »New« zasedbe NO DOUBT. To je po leta 1995
objavljenem LP-ju »Tragic Kingdom« prvi studijski izdelek tega
odličnega kalifornijskega benda, ki je omenjeno pesem posnel
soundtrack komedije »Go«, za katerega so svoje tvorbe
prispevali tudi Natalie Imbruglia, Fatboy Slim, Eagle Eye
Cherry, Esthero, Lionrock in drugi.
Prejšnji torek je na svojem
(jomu v Londonu za posledi-
cami raka na prsih umrla le-
gendarna angleška soul pevka
DUSTY SPRINGFIELD, roje-
na kot Mary 0'Brien leta
1939. Dusty je glasbeno ka-
riero začela v folk skupini
The Springfields konec pet-
desetih, prvi večji uspeh pa je
zabeležila leta 1966 z uspe-
šnico »You Don't Have To Say
fou Love Me«. Višek njene
kariere je bil leta 1969 objav-
ljen album Dusty In Memp-
his«, ki so ga kritiki razglasili
za enega izmed boljših LP-jev
šestdesetih. Gospa Spring-
field je bila ena izmed prvih,
ki je v sedemdesetih javno
priznala svoja biseksualna
nagnjenja, osemdeseta pa je
obeležila z odličnim albu-
mom »Reputation« in hitom
What Have 1 Done To Deserve
This«, ki ga je zapela skupaj s
popularnima PET SHOP
BOYS.
Trenutno najpopularnejša
ameriška najstnica BRITNEV
SPEARS je kljub temu, da še
ni dovolj stara (2. decembra
jih je dopolnila komaj 17), da
bi lahko uživala alkohol, se
udeležila volitev ali pa požira-
la gola za Playboy, na oni
strani Atlantika letos prodala
največ LP-jev. Njen prvenec
»Baby One More Time« se sko-
raj tri mesece po izidu še ved-
no zadržuje tik pod vrhom
Billboardove lestvice, tam pa
še vedno kraljuje tudi istoi-
menski single. Tega bo kmalu
nasledil nov single s skladbo
»Sometimes«, za katero je
Britney pod taktirko režiserja
Nigela Dicka že posnela vi-
deo. Sicer pa Britney na veli-
ko služi tudi s TV reklamami
za oblačila modne hiše
Tommya Hilfingerja in verigo
restavracij hitre prehrane Mc-
Donalds, požrešni menadžerji
pa so jo spravili tudi v popu-
larni TV show »Daw^son's
Creek«.
M ARI AH CAREV je z zbir-
ko uspešnic »ffVs«, ki je konec
prejšnjega meseca presegla tri
milijonsko naklado, uspel ne-
navaden podvig, ki bo zapisan
tudi v letošnji ediciji Guines-
sove knjige rekordov. 29-letni
ameriški pop divi je v impre-
sivni glasbeni karieri uspelo z
vsemi svojimi osmimi LP-ji
preseči omenjeno naklado -
govorimo seveda o prodaji
plošč v ZDA, v svetovnem me-
rilu pa so, vsaj kar gospodične
Carey tiče, naklade dva ali pa
celo trikrat večje. Sicer pa je
organizacija The Recording
lndustry Association of Ame-
rica, ki spremlja prodajo no-
silcev zvoka v ZDA, februarja
podelila 28 zlatih plošč (500
000 prodanih izvodov), 11
platinastih (milijon prodanih
plošč) in kar 23 multiplatina-
stih (več milijonov prodanih
kopij). Največ zlatih plošč,
kar 39, so do sedaj zbrali THE
BEATLES, dve manj so si v
skoraj 35 let dolgi glasbeni
karieri prigarali THE ROLLI-
NG STONES, glam metalci
KISS so tretji z 23 zlatimi
ploščami, tik za njimi pa sta se
uvrstili ročk zasedbi Rush
(22) in Aerosmith (21). Naj-
bolje prodajana single plošča
še vedno ostaja »Hey Jude«
liverpoolske četverice The
Beatles, za njo pa so se uvrstile
»1 Will Always Love You«
Whitney Houstono, dobrodel-
niška »We Are The Wolrd« in
pa »Macarena« španskega dua
Los Del Rio.
Glavni pevec popularnih
BOYZONE Ronan Keating bo v
začetku poletja objavil svoj
prvi samostojni single, ki bo
zapolnjen z nosilno skladbo
soundtracka za film »Notting
Hill«, ki naj bi bil nekakšno
nadaljevanje uspešnice »Štiri
poroke in pogreb«. To seveda
ne pomeni razpad irskega
boy-benda, na kar že nekaj
časa namiguje britanski rume-
ni tisk.
V četrtek so v Los Angelesu
že petič zapored podelili na-
grade Orville H. Gibson
GUITAR AWARDS. Uredniki
in novinarji kitarskih magazi-
nov z vsega sveta so na začude-
nje mnogih za ročk kitarista
leta izbrali veterana Johna Fo-
gertya (ex-CCR), laskavi naziv
ročk kitaristke leta pa si je
prislužila Courtney Love,
vdova legendarnega Kurta Co-
baina (Nirvana) in šefica sku-
pine Hole. Kitarist zasedbe
Wallflower Mike Ward je bil
nagrajen kot naj obetavnejši
mladi kitarist, John Scofield
in Mike Stern sta skupaj zma-
gala v kategoriji jazz kitari-
stov, Steve Earle in Lisa Loeb
sta bila najboljša med brenka-
či akustičnih kitar, Kenny
Wayne Shepard in lezbična
Melissa Etheridge pa sta bila
proglašena za najboljša blues
kitarista preteklega leta. Na-
grado za življenjsko delo je
tokrat prejel BRIAN SETZER
(na sliki), kitarist, pevec in
vodja dveh znamenitih ben-
dov - rockabilly tria Straycats
in udarnih svvingerjev Brian
Setzer Orchestra.
Kanadska rockerica Alanis
Morissette, folk poper James
Taylor, odslužena country ročk
pevka Linda Ronstadt, malijski
zvezdnik Salif Keta, izraelska
diva Ofra Haza in še nekateri pri
nas manj znani britanski glas-
beniki, bodo skupaj zapeli ne-
kaj hvalnic in molitev, Id jih je
znani skladatelj JONATHAN
EUAS napisal za simfonijo »-
The Pryer Gircle«, ki je sestav-
ljena iz devetih stavkov, na
kompaktni plošči pa bo izšla
23. marca. Na njej bo poleg že
omenjenih umetnikov, ki bodo
peli v eksotičnih jezikih (Alanis
v madžarščini...) mogoče slišati
tudi pokojnega pakistanskega
zvezdnika Nusfrata Fateha Alija
Khana.
Še pred poletjem se bo na
policah trgovin znašel nov al-
bum spet delujočih JACKSON
5, konec šestdesetih in v sedem-
desetih paradnih konjev zname-
nite R&B založbe Motovm. V
najnovejšem projektu družine
Jackson tokrat ne bo sodeloval
njen najbolj znani član Michael.
Skoraj tri leta zatem, ko je
Billy Gorgan iz benda
SMASHING PUMPiaNS za-
radi uživanja trdih drog (te so
bile tudi vzrok prezgodnje
smrti njihovega klaviaturista
Jonathana Melvoina) nagnal
bobnarja Jimmya Ghamberli-
na, se je slednji ozdravljen in
spet poln elana vrnil v bend.
STANE ŠPEGEL
Po skoraj štiriletnem studijskem premoru se na sceno z novo
skladbo spet vračajo ameriški pop metalci BON JOVI. Richie
Sombora in Jon Bon Jovi sta na željo Rona Hovvarda, režiserja
filma »EDtv«, za istoimenski soundtrack napisala skladbo »Real
Life«. Video zanjo je na ulicah Nev^^ Yorka posnel znani Wayne
Isham, v njem pa ni moč videti klaviaturista Davida Bryana, ki
se je tik pred snemanjem poškodoval v avtomobilski nesreči.
20 vročih rc
vrtiuakpolkin
valčkov
tuje lestvice - albumi
38
RADIO ■ TELEVIZIJA
Minus ena na Radiu Celje
Celjske radijske vrste bo-
do v prihodnjih mesecih
kadrovsko okrnjene. Med-
tem ko to prebirate, se je od
nas že poslovila novinarka
Vesna Lejič. Nekaj tednov
bo še na zasluženem dopu-
stu, ki bo nato prešel v po-
rodniški dopust. Za dobro
leto bomo tako delali brez
nje, ki se je novinarsko uk-
varjala z gospodarstvom.
Seveda ji želimo predvsem
dobrega zdravja, lahek po-
rod, da bi ji porodniški do-
pust minil hitro ter da se
nato zopet vrne v naš ko-
lektiv.
le, najbolj zabavna pa je bila
»fora«, ki jo je zapisal poslu-
šalec Damjan iz Celja. Takole
nam je napisal Damjan: »Mo-
ra, dragi radijci, bi radi na
dopust? Nikakor! Leto ima
365 dni. Vsak dan prespite 8
ur, kar skupaj nanese 122
dni. Ostane vam še 243 dni.
Vsak dan 8 ur počivate, kar
pomeni naslednjih 122 dni.
Tako vam ostane še 121 dni.
52 dni v letu so nedelje, ko
itak ne delate, kar pomeni,
da vam za delo ostane še 69
dni. Naslednjih 52 dni so so-
bote, ko spet ne delate, tako
vam ostane le še 17 dni. Vsak
dan imate pol ure pavze, kar
letno znese za celih 7 dni.
Tako vam ostane le še 10 dni.
Najmanj 9 dni v letu je razhč-
nih praznikov in tako vam
ostane le še en sam samcat
delovni dan. To je 1. maj,
praznik dela, ko spet ne de-
late. In kako po vsem tem
sploh še upate prositi za do-
pust?«
Sicer pa, takšnih akcij, sku-
paj s Celjskimi kinematografi,
bomo v prihodnje pripravili
še več, jih obogatili še s kak-
šno kulinarično ponudbo, vse
za poslušalčev blagor!
Sanje so se
razblinile
Za ljubitelje športa je bil
prejšnji teden v znamenju
pričakovanja rokometnega
spektakla v Barceloni. Naša
športna novinarja Dean Šu-
ster in Tomaž Lukač sta ves
teden pripravljala izjave ro-
kometašev in vodilnih v klu-
bu, Dean pa je že v petek,
zgodaj zjutraj, odpotoval v
Barcelono. Sanje o rokomet-
nem finalu so se, žal, razbli-
nile že v prvem polčasu, Dea-
nu pa je uspelo kljub vsemu
speljati radijski prenos do
konca, čeprav je goreč navi-
jač Celja Pivovarne Laško. A
biznis je biznis, v njem pa
takrat, ko je na reporter-
skem mestu, ni prostora za
čustva.
Ne preslišite!
Oddaja Zeleni val, ki jo pri-
pravlja in vodi Mateja Podjed,
se je med poslušalci dobro
prijela, dobro poslušane pa
so ponovno oddaje, v katerih
sodeluje strokovnjak ljubljan-
skega Unichema Slavko
Zgonc. V torek se bo Mateja
Podjed z njim pogovarjala o
pomenu predpomladanskega
škropljenja.
Pop čvek, ki ga ob sredah
vodi Simona Brglez, bo v sre-
do, 17. marca, popestrila pev-
ka Alenka Kolman, ki bo
predstavila nov album Vedno
hočem te le zase, v Full coolu
istega dne pa se bo predstavi-
la mlada pevka Maruša Piletič
iz Šentjerneja.
Ali kaj kuhate z Ivico Bur-
nik? Vsako sredo po 12. uri
sodelujte v oddaji Kuhajmo
skupaj. Če boste kaj presliša-
le, spoštovane poslušalke, pa
boste morda preslišano pre-
brale v knjigi, ki nastaja te dni
in jo po receptih in nasvetih iz
oddaje piše Ivica Burnik. Mor-
da vas bomo z njo presenetili
še pred veliko nočjo.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Filmska
predpremiera z
Radiom Celje
Prvič, a ne zadnjič, smo
sinoči, torej v sredo, pripravi-
li skupno filmsko predpre-
miero Celjski kinematografi
in Radio Celje. 240 vstopnic
za ogled filma Čaka te pošta
smo brezplačno razdelili
med poslušalce in poslušalke
in napolnili dvorano kina
Metropol. Še posebej simpa-
tični so bili tisti poslušalci, ki
so z nami sodelovali po elek-
tronski pošti in si na ta način
pridobili vstopnice za ogled
filma. Pisali so nam ljubezni-
va sporočilca, simpatične ša-
Ali tudi li ljubiš
alicoiioiilca?
Prisluhni nam ali pokliči
za prvo pomoč med kon-
taktno oddajo na Radiu Ce-
lje v torek, 16. marca, od
17.30 do 18.30 ure. AL-
ANON smo skupnost svoj-
cev in prijateljev alkoholi-
kov, ki so ugotovili, da za-
radi alkoholizma svojih
bližnjih trpijo. Smo ano-
nimna skupina za samopo-
moč, ki s programom Dva-
najstih korakov pomaga
družinam alkoholikov, ne
glede na to, ali alkoholik še
pije ali ne. .
Celjski radijci od B do V
Radio Celje letos praznuje
45-letnico oddajanja. Rojst-
ni dan bo sicer septembra, a
se na praznovanje priprav-
ljamo že sedaj; Gotovo vas
zanima, kdo smo tisti, ki us-
tvarjamo radijski program.
Več kot trideset nas je. Vsa-
kega vam bomo predstavili v
sliki in besedi na radijski
strani od prihodnjega tedna
dalje.
Tako tonske tehnike, glas-
bene opremljevalce, kot tudi
napovedovalce in novinarje.
Izdali vam bomo kakšen dro-
bec iz njihovega zasebnega
življenja, vam povedali, kaj
jim sladi življenje. Zapisi bo-
do kratki, zabavni, za foto-
grafije pa smo se dogovorili,
da nam jih bo vsak posredo-
val sam. Morda iz družinj
ga albuma, z družinskirnil
ni na fotografiji ali brez. f|
pričana sem, da boste rul
ko, za katero nam materij
ne bo zmanjkalo vsaj do p(
ne jeseni, radi prebirali. .
In morda še, zakaj smoi
briko poimenovali Celjski
dijci od B do V? Vse, ki ustj
jamo radijski program, sj
razvrstili po abecednem re
in ugotovili, da se naši priii
začnejo z B in končajo pri
To pomeni, da bomo prih
nji teden kot prvega predi
vih napovedovalca Miho i
boriča, zadnji pa bo prišel
vrsto Radiu Celje že tri da
letja zvesti Tone Vrabl (
sliki).
v družbi s kanalom a
M. BHlterfly
V petek, 12. marca, bo ob
20. uri na ogled odličen
ameriški film M. Butterfly z
dobitnikom oskarja Jeremy-
jem Ironsom v glavni vlogi.
Režija: David Cronenberg.
Irons tokrat svojo izvrstno
igro pokaže v vlogi Reneja
Gallimarda, francoskega di-
plomata na Kitajskem leta
1964. Gallimard se obsedeno
zaljubi v lepo in skrivnostno
operno divo Song Liling. Ko ji
sledi v svet temačne kitajske
glasbe in kulture ter se prepu-
sti njenim čarom in strasti,
postavi na kocko vse, kar
ima.
Debeluh in deček
Gre za ameriški zgodovin-
ski film o nastanku prvih
atomskih bomb v ZDA leta
1942. Na sporedu bo v sobo-
to, 13. marca, ob 22. uri.
Režija: Roland Joffe, igrajo:
Paul Newman, Dvvight
Schultz, Bonnie Bedelia,
John Cusack, Laura Dern.
Film pripoveduje o dveh iz-
jemnih možeh, generalu Le-
slieju R. Grovesu in znanstve-
niku J. Robertu Oppenhei-
merju, ki sta bila vsak na svoj
način zadolžena za izvršitev
enega najdražjih in najpo-
membnejših projektov v
Združenih državah v tistem
času. Pod njunim vodstvom
se je skupina znanstvenikov
zbrala v skrivnostnem labo-
ratoriju v Novi Mehiki, kjer so
skupaj delali poskuse s prvim
jedrskim orožjem. Projekt se
začne kot tekma s časom,
konča pa kot osebna obsede-
nost obeh vodilnih mož.
Poslednji ples
v nedeljo, 14. marca, bo
ob 20. uri na sporedu ame-
riški film Poslednji ples. Re-
žija: Bruce Beresford, igrajo:
Sharon Stone, Rob Morrovv,
Randy Quaid, Peter Gallag-
her.
Cindy Ligget, ki jo odlično
odigra očarljiva Sharon Sto-
ne, zagreši neodpustljiv zlo-
čin. Zaradi tega hudodelstva
si zasluži zapor - toda, ali si
zasluži tudi smrt? Rick Ha-
yes, novopečeni birokrat,
stoji na strani življenja. Že ko
se prvič sestane s Cindy, za-
čuti, da je to ženska, ki jo bo
ljubil in bo zanjo pripravljen
postaviti na kocko lastno živ-
ljenje.
Mladi upi
Mladi upi je film o športni-
kih, ki v njem tudi nastopa-
jo. Na sporedu bo v torek, 16.
marca, ob 21. uri. Režija:
William Friedkin, igrajo:
Nick Nolte, Mary McDon-
nell, Ed 0'Neill, Alfre Woo-
dard, Shaquille 0'Neal.
Trener Pete Bell ljubi svo-
je delo, igro in fante, ki ji
spreminja v disciplinirane
moške na košarkarskem
igrišču. Predvsem pa ljubi
zmage. Pete sovraži izgovo-
re in sleparjenje, hinavščino
in prizadevanja, ki uničujejo
igro, in tudi poraze. Tener
Bell se znajde na razpotju
tako v karieri kot tudi v živ-
ljenju, ko mora poiskati
»mlade upe«.
Ček za milijon
dolarjev
Ameriška komedija Ček
za milijon dolarjev bo na
sporedu v sredo, 17. marca,
ob 20. uri. Režija: Rupert
Wainwright, igrajo: Brian
Bonsall, Karen Duffy, Ja-
mes Rebhorn, Jayne Atkin-
son.
Gangster Quigley po na-
ključju z avtomobilom zapelje
čez kolo enajstletnega Presto-
na. Ker beži pred bližajočim se
poUcijskim avtomobilom, mu
v naglici da neizpolnjen ček,
da si bo kupil novo kolo. De-
ček na ček napiše milijon do-
larjev in denar začne zaprav-
ljati. Njegovo razsipniško živ-
ljenje pa je kratko, saj sta mu
za petami prevarani gangster s
pajdaši in agentka FBI.
Dokumenatrec o
Monici
v petek, 12. marca, bo ob
21.45 na Kanalu A na sporedu
dokumentarec o Monici Le-
winsky. V enournem filmu so
njeni prijatelji in znanci raz-
krili podrobnosti o dekletu, ki
je zaznamovalo konec tega
tisočletja.
•	Jure Pengov, RTV-jev do-
pisnik iz Rima bi bil po tem,
ko mu ni uspel veliki met na
mesto direktorja RTV, zado-
voljen tudi z odgovornim
uredništvom Informativne-
ga programa, ki ga konec
leta zapušča najbolj znani
generalski sin Lado Ambro-
žič. Pengov je na tem mestu
enkrat že bil, njegovi podre-
jeni pa ga imajo v spominu
kot velikega zagovornika in
borca za ideje moža, ki je
nekoč davno zapisal, da člo-
veku sreče ne more dati ne
partija ne država - srečo si
lahko ustvari sam. Glede na
to, da televizijcem srečo
kroji generalni direktor Ja-
nez Čadež v navezavi z naj-
bolj pošteno stranko, ima
Pengov le malo možnosti,
da bi lahko v informativnem
programu spet uvajal ideo-
loški red.
® Tomaž Perovič, direktor
informativnega programa
POP TV je prepričan, da slo-
venski rek, da se samo v mli-
nu pove dvakrat, ne drži. Za-
kaj bi sicer v oddaji 24 ur
glavne novice ponavljal?
Menda je takšen pristop na-
menjen gledalcem, ki so med
oddajo zaspali! Kaj pa tisti
gledalci, ki so budni? Tisti pa
itak gledajo Dnevnik Televizi-
je Slovenija, meni dolgoletni
voditelj najbolj gledane slo-
venske oddaje Janko Šopar.
•	Največji računalniški stro-
kovnjak med novinarji in naj-
lepši novinar med računalniš-
kimi strokovnjaki, televizijec
Zvezdan Martič, je postal tar-
ča obrekovanj in namigovanj.
Zlobni jeziki trdijo, da je pro-
gram štetja glasov občinstva
na tekmovanju za evrovizij-
sko popevko prilagodil tako,
da je največ glasov dobila si-
\
cer simpatična pevka Tinka-
ra Kovač, ki je sicer tudi tre-
nutna Zvezdanova izvoljen-
ka. Precej pozornosti sta
vzbudila, ko jo je Zvezdan na
tekmovanju celo pospremil
na oder. Pa tudi sicer sta ne-
ločljiva, zato se mnogi spra-
šujejo, kako je lepi Celjan pre-
živel šarmiranje, ki ga je upri-
zoril Jonas, ko je v svoji od-
daji Brez zapor gostil nesoje-
no zmagovalko letošnje Eme.
• Sandi Salkič, voditelj, ki ga
je v POP TV-jevi informativni
oddaji 24 ur, kjer je nekaj časa
delal družbo Nataši Pire, za-
menjal prebežnik z »nacio-
nalke« Matjaž Tanko, se ne
da. Uspešno je nastopil kot
sovoditelj Katje Tratnik v
programu nedeljskega po-
poldneva in osvojil simpatije
svojih gostij v studiu kot tudi
številnih gledalk. Najbolj vne-
tim in zaskrbljenim Sandije-
vim oboževalkam, ki so sliša-
le, da mladenič odhaja v sli
bo drugam, pa sporočan
da je to sicer res, res pa]
tudi, da slovesa z malih ekl
nov le ne bo. Poslej bo Saii
šarmiral honorarno.
• Po tem ko so Moped shc
Toneta Fornezzija-Tofa i
nacionalnem radiju za vsel
ugasnili, se skuša avti
dvomljivih smešnic zdaj uy
Ijaviti kot zvezda nacionah
televizije. V Rolado, odda
sestavljeno iz nič kaj duho*
tega duhovičenja, je Tof pi
tegnil tudi žametni glas in
pižamo odeti stas Rada Ci
sla. Pa tudi to ni kaj dol
pomagalo k prebavljivosti 1
fovega humorja, ki je preživ
in pri Slovencih več ne vžg
Avtor se zaman tolaži, da b
do na stare štose prijenU
novi neumneži.
Tone Fomezzi-Tof
Jonas
TV VODIC
39
40
TV VODIC
TV VODIC
41
42
TV VODIC
FILM
43
Ljubezen prek
računalnika
Romantična komedija Ča-
tepošta, postavljena v dobo
jdronske pošte, z zvezdni-
pa Tomom Hanksom in
igRyan, bo verjetno razve-
jilavse, ki so bili navdušeni
lobfibnu Romanca v Seatt-
I v katerem sta prav tako
llopila omenjena igralca,
(ji tokrat ju je vodila reži-
rla, scenaristka in produ-
Btka Nora Ephron.
Kathleen Kelly (Meg Ryan)
i knjigarno z otroškimi
figami, Joe Fox (Tom
Banks) pa je lastnik največje
fee prodajaln knjig na Man-
Ko se po naključju sre-
fea v kibernetskem prostoru,
: pomotoma zaljubita. Pod
»vdonimoma NY152 in
»pgirl zaupata svojemu
animnemu računalniškemu
ipisovalcu vse, razen lastne
Ifflitete. Nekaj ulic stran od
!ilyiine prodajalne odpre
s svojo supertrgovino in zdi
■ da bo zaradi popustov, ve-
2ponudbe in kavarne njena
l)etna trgovina ostala iDrez
®k. Ko vse to zaupa svoje-
^ računalniškemu dopiso-
'Icu, ta izve za identiteto svo-
'^upnice. In ob tem spozna,
'P nekaj neustavljivo vleče
"jej. Toda kako naj ji pove,
''"je v resnici, ne da bi jo s
izgubil?
Tom Hanks, letošnji nomini-
ranec za oskarja za glavno
moško vlogo v Reševanju voja-
ka Ryana, sodeluje z Meg Ryan
tokrat že tretjič, po Romanci v
Seattlu in filmu Joe proti vulka-
nu. Po petdesetih letih je bil
prvi igralec, ki je dobil dva os-
karja zapored: leta 1993 za vlo-
go odvetnika, obolelega za aid-
som v filmu Filadelfija, leto ka-
sneje pa še za naslovnega juna-
ka v filmu Forrest Gump.
Kariera Meg Ryan se je zače-
la vzpenjati po vlogi žene vo-
jaškega pilota v Top Gunu. Ob-
činstvo je navdušila z vlogo
Sally v komediji Ko Harry sreča
Sally, kjer je bil njen soigralec
Billy Crystal. Očitno ji ležijo vlo-
ge v romantičnih komedijah
(Francoski poljub. Sužnja lju-
bezni, Romanca v Seattlu).
Pohvale pa je požela tudi kot
alkoholičarka ob Andyju Garcii
v filmu Ko moški ljubi žensko.
TC
Nagrada za življenjsko
delo Boštjanu Hladniku
Danes se v Portorožu za-
čenja 2. Festival slovenskega
filma. Letošnjo nagrado Me-
tod Badjura, ki jo podeljuje
Društvo slovenskih filmskih
ustvarjalcev, bo prejel reži-
ser Boštjan Hladnik za živ-
ljenjsko delo.
Filmski režiser Boštjan
Hladnik se je rodil leta 1929.
Redno je obiskoval vsa ljub-
ljanska kina, posebej pa kino
Matica. Od lastnice kina Pavle
Jesih je leta 1947 odkupil 35-
mm projektor ter si doma
uredil »svojo« kinodvorano.
Kupil si je tudi 8-mm kamero
in začel obiskovati tečaj za
snemanje amaterskih filmov
pri Janezu Korenčanu pri Tri-
glav filmu. Za svoj prvi ama-
terski film Deklica v gorah,
leta 1947, je prejel nagrado na
festivalu amaterjev v Salernu.
Po srednji šoli je najprej študi-
ral umetnostno zgodovino,
nato pa se je prepisal na aka-
demijo za igralsko umetnost.
Za diplomsko delo - režijo
gledališke predstave Gospo-
dična Julija - je prejel prvo
nagrado na mednarodnem
festivalu v Erlangenu. Film-
sko izpopolnjevanje je nada-
ljeval na IDHEC v Parizu, kjer
je obenem deloval kot asi-
stent režije in praktikant sta-
žist pri Chabrolu, De Broci,
Siodmaku.
Retrospektive nekaterih fil-
mov Boštjana Hladnika bodo
na ogled tudi v času Festivala
slovenskega filma. Na ogled
bo njegov prvenec Ples v dež-
ju, ki so ga ob stoletnici filma
slovenski filmski kritiki raz-
glasili za najboljši slovenski
film vseh časov. Videli bomo
tudi film Sončni krik, pa film,
ki je prejel številne nagrade
na festivalu v Pulju, Montevi-
deu, Bruslju, Londonu, Rimu
in Melbournu - Fantastična
balada ter komediji Ko pride
lev in Ubij me nežno. Boštja-
nu Hladniku bo posvečena tu-
di priložnostna razstava, ki so
jo poimenovali Življenje pos-
večeno filmu.
V času festivala bo zanimi-
va tudi predstavitev starih tu-
rističnih filmov, ki jo priprav-
lja Arhiv Republike Slovenije.
Turistični film kot posebna
zvrst se je pri nas uveljavil že
med obema svetovnima voj-
nama. Lepote Slovenije, zlasti
Bleda, term Topolšica, Ljub-
ljane in Ormoža, so snemala
zlasti hrvaška filmska podjet-
ja za promocijo na takratnem
jugoslovanskem tržišču. Prvi
slovenski turistični film o Po-
horju je posnel Metod Badju-
ra leto pred začetkom druge
svetovne vojne. Turistični
film je v temelju reklamni film
z opaznim sporočilom - dolo-
čeno območje je prikazano v
kar najlepši luči tako z bogas-
tvom naravne in kulturne de-
diščine, načinom življenja kot
pestrostjo gostinske in kuli-
narične ter kulturne, športne
in zabavne ponudbe. Prikaza
le-tega so se posamezni reži-
serji lotili sila različno. V Slo-
venskem filmskem arhivu se
v turističnih filmih npr. Piran
pojavlja v petindvajsetih fil-
mih, Portorož pa še v štirih
več.
V času 2. Festivala sloven-
skega filma, ki bo s podelitvi-
jo nagrad zaključen v soboto,
bosta med drugim tudi dva
strokovna posveta o sloven-
skem filmu. Prvi posvet z na-
slovom Davek na dodano
vrednost in Sofinanciranje
projektov v skladu z zako-
nom o izvrševanju proračuna
bo danes, v četrtek, drugi pa
jutri na temo Nacionalni film-
ski program - nova paradig-
ma.
- - SIMONA BRGLEZ
Past za ločene starše
Past za starše je film, ki ga je
studio Walt Disney posnel že
leta 1961 in takrat je zazna-
moval filmsko generacijo, ki
ima danes otroke, ki bi lahko
imeli v življenju podobno vlo-
go, kot jo imata Hallie in An-
nie v filmu - da spravljata
skupaj ločena starša.
Hallie Parker živi z očetom
veleposestnikom med vinogra-
di v Napa Valleyu. Ima vse,
razen mame. Annie James živi
z materjo v Londonu in ima
vse, razen očeta. Po naključju
se znajdeta obe v istem polet-
nem taboru in odkrijeta, da sta
dvojčici, da sta se njuna starša
ločila, ko sta bili še majhni in da
bosta spoznali tisti del družine,
za katero sta bili prikrajšani.
Zato zamenjata mesti, vendar
se zgodi nekaj nepredvidene-
ga. Oče se želi poročiti z ambi-
ciozno Meredith in to morata
preprečiti in ponovno organizi-
rati poroko svojih staršev.
Dvojčici Hallie in Annie je
odigrala 11-letna Lindsay Lo-
han, mamo Elizabeth igra Na-
tasha Richardson, očeta Nicka
pa Dennis Quaid. Ustvarjalca
filma Nancy Meyers in Char-
les Shyer sta oba režiserja in
pisca scenarijev, avtorja števil-
nih filmskih uspešnic. Uspela
sta s filmom Vojak Benjamin z
Goldie Hawn v glavni vlogi, sle-
dili so Baby Boom z Diane
Keaton, dva dela filma Oče mo-
je neveste ter Ljubim težave z
Nickom Noltejem in Julio Ro-
berts.	TC
kino
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: 11. do 17. 3. ob
16.30, 18.45 in 21. uri roman-
tična komedija Čaka te pošta.
Mali Union: 11. do 15. 3. ob
18. uri romantična komična
drama Življenje je lepo in ob
20.30 grozljivka Noč čarov-
nic - 20 let pozneje, 16. in 17.
3. ob 20. uri satirična drama
Trumanov show.
Metropol: 11. do 15. 3. ob
16. uri grozljivka Noč čarov-
nic - 20 let pozneje, ob 18. uri
akcijski triler Državni sovraž-
nik in ob 20.30 romantična
komična drama Življenje je
lepo. 13. 3. ob 10. in 23. uri
Čaka te pošta, 16. in 17. 3. ob
16. in 18. uri Noč čarovnic -
20 let pozneje in ob 20. uri
akcijski triler Državni sovraž-
nik.
Žalec: 12. ob 18. in 14. 3. ob
16. uri komedija Babe 2: Puj-
sek v mestu, 12. ob 20., 13. ob
21. uri komedija Čarovnije za
vsak dan in 14. 3. ob 18. in
20.15 triler Državni sovraž-
nik.
Gremo v kino!
Curtis je znani filmski igralec in oče igralke Jamie Lee
frtis. Nagrajenke so: Karmen Zupanec, Nušičeva 14, 3000
f')^. Jolanda Škorjanc, Cvetke Jerin 10, 3220 Štore in Mojca
Obrtna cesta 62, 3000 Celje. Prejele bodo vstopnico
%kih kinematografov za ogled filma,
'okrat morate uganiti, kateri znani nemški mladinski
je avtor povesti, na osnovi katere je nastal film Past
starše. Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,
^^ Celje, do ponedeljka, 15. marca. Izžrebali bomo tri
itnike vstopnice za kino predstavo.
44
ZA AVTOMOBILISTE
Renault po treh letih obnovil megane
Renault megane spada
med izjemno uspešne avto-
mobile v svojem, torej niž-
jem srednjem razredu, kjer
zelo močno konkurira pred-
vsem VW golfu in Oplovi
astri. Avto se po svetu vozi
že tretje leto in doslej je to-
varna predstavila pet izve-
denk, pred kratkim (o tem
smo že pisali) pa še šesto, ki
»sliši« na ime break oziroma
karavan.
Po vsem tem času pa je to-
varna nekoliko obnovila svoj
avtomobil, vendar ta prenova
zajema vse izvedenke z izje-
mo enoprostorskega scenica,
ki pride na vrsto jeseni. Tako
ima prenovljeni megane novo
masko, nove prednje luči,
drugačni so tudi prednji odbi-
jači. Spremenili so tudi zad-
nje luči, poleg tega pa se posa-
mezne izvedenke med seboj
razlikujejo tudi zaradi nekate-
rih drugih, manjših spre-
memb. Tudi notranjost je
spremenjena, poleg tega sedaj
Renault pri megane ponuja
12-letno garancijo pred prer-
javenjem, v serijski opremi za
slovenski trg pa imajo vsi me-
gani protiblokirni zavorni si-
stem ABS, dve zračni varnost-
ni blazini spredaj in dve bočni
blazini ipd.
Posebej so se potrudili pri
motorjih. Prenovljenemu me-
gane tako ob vseh dosedanjih
motorjih namenjajo tudi novi
1,6-litrski motor s po štirimi
ventili na valj in s 110 KM pri
5750 vrtljajih v minuti. Še
posebej, tudi za slovenski av-
tomobilski trg, utegne biti za-
nimiv 1,4-litrski motor, ki je
prav tako opremljen s po štiri-
mi ventili na valj in ponuja 95
KM. Posebna in omembe
vredna novost pa je bencinski
motor z neposrednim vbrizga-
vanjem goriva, prvi tovrstni
motor na stari celini. Označili
so ga s kratico IDE, razvije pa
pri gibni prostornini 2,0 litra
140 KM. Tovarna napoveduje,
da bo poraba v povprečju in v
primerjavi s podobnim oziro-
ma običajnim bencinskim
motorjem z gibno prostorni-
no 2,0 litra za 1,5 litra skrom-
nejša. Obnovljeni megani bo-
do slovenskim kupcem napro-
daj že v teh dneh.
Break kot šesta izvedenka
tega avtomobila se bo pri nas
pojavil sredi maja, tedaj pa
naj bi začeli ponujati tudi va-
riante z novim IDE motorjem.
Obnovljeni megane...
...in megane break.
Previdne napovedi iz VW
Nemški Volksvvagen velja
za zelo uspešno tovarno, če-
prav se veliko ljudi ne stri-
nja z načinom vodenja, ki
ga je uvedel prvi človek dr.
Ferdinand Piech.
V lanskem letu je VW kupil
vrsto prestižnih avtomobilskih
imen, saj je denimo lastnik Lam-
borghinija, pa Bugattija, deloma
tudi Rolls Roycea ipd. Zdelo se
je, da VW ne skrbijo morebitne
težave, ki bi se utegnile pojaviti
na dokaj pregretem avtomobil-
skem trgu. Sedaj pa iz te tovarne
vendarle prihajajo nekaj drugač-
ni glasovi. Menijo namreč, da bo
v letošnjem letu težko doseči
tako dobre ali celo enake rezul-
tate kot v letu ■ 1998. Takšna
sporočila so vsekakor tudi po-
sledica ustvarjenih dobičkov v
minulih letih, kajti VW je imel
lani za 2,24 milijarde mark
dobička oziroma za dobrih 65
odstotkov več kot leto prej. Pri
tem je njegova prodaja zrasla za
ugodnih 18 odstotkov, skupni
promet pa je bil vreden nič
manj kot 134 milijard mark.
Sicer pa VW zaposluje okroglo
140 tisoč ljudi in ob tej masi
zaposlenih je jasno, da ga zani-
ma tudi bližnja prihodnost.
Umrla Louise Piecii-Porsche
Nedavno je v Avstriji umrla 95-letna Louise Piech-Porsche, ustanoviteljica avstrijskega
podjetja Porsche.
Louise Piech je s svojim bratom Ferryjem Porschejem ustanovila podjetje Porsche, ki je
kasneje postalo izjemno znano kot izdelovalec športnih avtomobilov. Njen sin Ferdinand Piech
je danes prvi človek korporacije Volksvvagen, vsekakor pa drži, da se lahko vsaj deloma za svoj
uspeh zahvali tudi slavnemu družinskemu poreklu. Louise Piech-Porsche je po drugi svetovni
vojni, ko so bili njeni slavni sorodniki zaradi sodelovanja z nacističnimi oblastmi internirani,
sama prevzela vodenje podjetja in to delo tudi dolgo časa uspešno opravljala. Njen brat Ferry
Porsche je umrl lani. Na sliki: porsche boxster.
ZAAVTOMOBILISTE
45
Mercedes prenovil vita
(gfcedes Benz je lahko
J zadovoljen s tistim, kar
sega njegovo gospodar-
iJozilo vito na tem delu
J. pa tudi s tistim, kako
v promet vito tedaj, ko ga
imenujejo v mercedes V,
[je oznaka za enoprostor-
5 varianto tega avtomobi-
fovarna sedaj vita nekoli-
obnavlja, pri čemer drži,
je zunanja prenova dokaj
[omna oziroma nič pose-
^izrazita. Nekaj več novo-
i ponuja obnovljeni vito
lotraj, saj je drugačen
lednji del armaturne ploš-
i, spremenili so tudi sede-
iipd. Vito je seveda tudi
jslej naprej na voljo kot
iiius za prevoz potnikov
'delno zaprtim zadnjim de-
n'vozila ali pa kot lahki
dostavnik, pri katerem je
vozilo od strani povsem za-
prto, kar pomeni, da ni ste-
klenih površin. Nekoliko so
posodobili tudi bencinska
motorja z oznakama 113 in
114 (129 in 143 KM), saj po-
nujata ugodnejši navor pri
srednjih in tudi nižjih vrtlja-
jih, poleg tega pa je treba po
novem z njima na redni ser-
visni pregled v daljših kilo-
metrskih presledkih. Vito je
ob tem naprodaj še s tremi
dizelskimi motorji (108
SCDl, pa llOCDIin 112 CDI),
pri katerih so izboljšali elek-
tronski nadzor in pa vode-
nje, hkrati pa so v povprečju
porabo zmanjšali za 10 ali
celo 15 odstotkov. Obnovlje-
ni vito bo ob pomoči AC
Intercarja, ki je uradni pred-
stavnik Mercedes Benza pri
nas, na voljo v začetku mar-
ca. Zraven dodajajo prijetno
napoved: kljub prenovi se
menda ne bo podražil.
Milijarda in pol
mark za nove
avtomobile
Prodaja avtomobilov je v
vsaki državi deležna pre-
cejšnje pozornosti, še toliko
bolj, če državi ne gre vse po
maslu. To seveda velja tudi
za Hrvaško, ki se srečuje z
velikimi gospodarskimi in
drugimi problemi.
Tako ugotavljajo, da so la-
ni Hrvati za nove avtomobi-
le potrošili približno 1,5 mili-
jarde mark, kar je nedvom-
no velika vsota. Skupaj je
bilo prodanih nekaj več kot
57 tisoč novih avtomobilov.
Zanimivo je, da naj bi bila
povprečna vrednost novega
avtomobila nekako 25 tisoč
nemških mark, čeprav so bi-
li najbolje prodajani avto-
mobili opel corsa, VW polo
in opel astra. Kakorkoli že,
po sedanjih napovedih naj
bi bila letošnja prodaja zara-
di krize bistveno manjša in
naj ne bi presegla številke 45
tisoč avtomobilov. Se bo po-
kazalo.
BMW se »loteva« Roverja
Zgodba o tem, kaj se doga-
ja v nemškem BMW, se vleče
kot jara kača. Pred časom so,
kot smo že pisali, zamenjali
dosedanjega predsednika
uprave, ki ga je nadomestil
Joachim Millberg. Ta je bil
doslej dokaj v ozadju, saj je
bil pri BMW odgovoren za
proizvodnjo.
Kot je znano, se BMW v
zadnjih mesecih ukvarja
predvsem s Roverjem, kate-
rega lastnik je; britanska to-
varna je namreč zašla v resno
krizo, ki je močno poslabšala
sicer ugodne poslovne rezul-
tate vse skupine BMW-Rover.
Tudi zaradi tega naj bi v BMW
pohiteU in začeli pospešeno
sanirati Roverja, kar lahko
pomeni predvsem to, da bo-
do zmanjšali število zaposle-
nih, skrajšali delovni teden
ipd. Po drugi strani si BMW
veliko obeta od novega rover-
ja 75, ki bo v prihodnjih ted-
nih zapeljal na evropske in
druge trge. Hkrati z vsem tem
pa ne pojenjajo govorice o
tem, da naj bi BMW prevzela
kakšna večja avtomobilska
tovarna. Seveda vse to v
Miinchnu zanikajo, a tako je
bilo tudi pri nekaterih drugih
prevzemih...
Na sliki: land rover freelan-
der.
»Poroka« je stala 500 milijonov dolarjev
Lani je združitev Daimler Benza in Chryslerja izjemno odmevala, hkrati pa je povzroči-
la pravo verižno reakcijo združevanja tudi v drugih industrijskih dejavnostih.
Koncem je sedaj objavil, da je imel lani za 5,75 milijarde dolarjev čistega dobička, kar morda
potrjuje smiselnost takšnih združevanj. Toda pri vsem tem ni pomemben zgolj dobiček, pač
pa so zanimivi stroški »poroke«. Tako je združitev po sedanjih ocenah stala nič manj kot 500
milijonov dolarjev, kar seveda ni majhna vsota. Če je ta številka velika, pa jim je treba dodati
še nekaj drugih. Tako so lani skupaj izdelali 4,4 milijona avtomobilov, prodaja pa se je v celoti
povečala za 12 odstotkov. Ni bilo slabo.
46
ZA MOTOCIKLISTE
Nolan N 92 in NZI Carrera
Izdelovalci dodatne opreme so priprav-
ljeni na motoristično sezono. Nolan je v
skupini čelad X-lite (kompozitne) pred-
stavil nove grafike in replike Melandri
(na sliki), Checa, Perugini in Pirovano.
Čelada.N 92 je narejena iz mešanice vla-
ken (kafbon-stekl^na vlakna) ter izbranih
polnil in serijsko opremljena S Pinlock
sekundarnim vizirjem, ki preprečuje rose-
nje. Čelada ima odzračevalni sistem JSW,
debeloslojno lakiranje Hi-Brite in protibak-
terijsko obdelano notranjo tkanino, po želji
še podbradni jermen Microlock.
Pri NZI-ju so pripravili največ novosti v
srednjem in višjem cenovnem razredu. V
slednjega stopajo s čelado Spyder, narejeno
iz čistega karbona in epoksidnih smol. Obli-
ka školjke je nastajala v vetrovniku. Čelada
je narejena za hitrosti nad 300 km/h.
Model Carrera (na sliki) pa je čelada iz
ojačanega polikarbonata, opremljena s
podtlačnim odzračevalnim sistemom, se-
stavljenim iz treh vstopnih in dveh izstopnih
odprtin. Vizir, narejen v 3-D tehniki (trodi-
menzionalno ukrivljen), je odporen proti
praskam in rosenju. Notranjost je iz pralne-
ga bombaža in ima snemljive stranske blazi-
nice.	T.J.
Dva povratniica
Na naš trg se vračata motocikla za manj zahtevne
enduriste. Cagivina finančna in tehnološka prenova (no-
va tovarna, oblikovalski in tehnični laboratorij) je vpli-
vala na odločitev Italijanov, da izdelavo endure W 8
ponovno zaupajo domačim rokam.
W 8 se je med letoma 1995
in 1998 izdelovala na Češ-
kem. Kavvasaki KMX 125 (na
sliki) pa se po večletnem
premoru vrača na naš trg.
Obe enduri sta tehnično nes-
premenjeni, z dvotaktnikom
in brez elektrozaganjača (ca-
giva: zračno hlajenje, hodi
vzmetenja 210/270 mm, ve-
lik 19-litrski rezervoar; ka-
vvasaki: vodno hlajenje,
KIPS ventil v izpuhu, hodi
vzmetenja 230/220, višina
sedeža 865 mm za nizkora-
sle), a zato med najcenejšimi
(cagiva: 599.000 SIT, kawa-
saki 579.353 SIT) na našem
trgu.	T.J.
DaelimVT 125
Daelim je prvi južnokorej-
ski motocikel v Sloveniji. Po
uspešnem prodoru korejske
avtomobilske industrije v
Evropo lahko pričakujemo
podobno pri malokubatur-
nih motociklih in skuterjih.
Korejski motocikli pa niso
od včeraj. Tovarna Delim,
ustanovljena leta 1962, je za-
čela prodirati v svet s hondi-
nimi licenčnimi izdelki. Nji-
hovi najnovejši izdelki pa
slonijo na lastnem znanju in
so prilagojeni zahtevam
evropskega tržišča. Eden ta-
kih izdelkov je mali 125-
kubični čoper VT 125, nare-
jen za začetnike in vse tiste
evropske avtomobiliste, ki
lahko zgolj z izpitom za avto
vozijo motocikle do 11 kW
in 125 ccm. Korejcem je us-
pelo nekaj, kar je pri šibkej-
ših motociklih težko izve-
dljivo; oblikovati motoci-
kel, kateremu na prvi pogled
ne bo videti, da ga poganja
mali z zrakom hlajen
taktnik (13,6 KM, 5-stoj
ski menjalnik, elektro?
njač, 120 km/h). V dol
in med kolesi (1.500 mii
ni nič manj od večjih
kubičnih svetlečih prj
kov. Je solidno opren
(spredaj 276 mm kolut
mm teleskopi, na rezer
nameščen merilnik, dv
sedlast sedež) izdelek s
mi posebnostmi; zaprt
nji kolesni obroč iz alun
ja, skrbno kromirana izp
tik ob zadnjih blažilniki
nizka cena (549.000 SIT
v MODNEM VRTINCU
47
»Modamilano« v panoramskem objektivu
Ekskluzivno z italijanskega sejma pret-a-porter mode v Milanu
' , 26. februarja do 1. marca je bil glavni
i na milansko sejmišče ob Piazzi VI.
znova podoben gigantskemu
črnih mravelj. Obiskovalci te
množične italijanske modne prire-
fg, modni oblikovalci, novinarji oziro-
'' tekstilci, so namreč - ne glede na sveže
'(idovske zapovedi, še vedno napravljeni v
^.pžno črna oblačila.
Ilfradicija pač, ki skriva v sebi kar nekaj
, uličnih odgovorov. Meni se ne zdi slaba
! ji^ofija, ki trdi, da se s črno vizualno nevtral-
' sijo manj obremenjeni soočamo z razgiba-
|"t,arvitostjo novega trendovstva.
J kakorkoli, v ogromnem arhitekton-
1' jji kompleksu, kjer je bila na ogled postav-
ila ženska konfekcijska moda za jesen-
I 1999/2000, se črna barva tokrat res ni
med protagoniste modnih vizij za
j:ono na prelomu tisočletja.
Sivo skodelica bele kave s
smetano
:'Barve so vsekakor vtis, ki ga človek pri
[oženju med razstaviščnimi prostori najprej
■pna. Če kaže verjeti napovedanemu, bo
[ihodnja hladna sezona še vedno v zname-
io različnih odtenkov sive - od temno čada-
do svetlo golobje, barve
kave, smetanasto bele in
'^dene. Pa nekaj ščepcev
wano modre in vinsko rdeče
ne kaže spregledati.
^^olucija svilenih
kokonov in
trikotažna
revolucija
^^endence so seveda seg-
1|irane po posameznih
^ Vendar, če bi jih zmešali
Uje	ter izluščili iz
Pfl^jbolj značilne okuse, bi
dolžine do glež-
nja kolen, slojasta druže-
p^^ ^ozličastih moherjev in
t,^ Jojne svile, rustikalna vol-
družbi pravega ali umet-
tp^^^ Krzna, zaton minimaliz-
prevlada ležernejših,
^^ zahtevnejših krojev.
več detajlov, vključno z mod-
nim nakitom - bižuterijo, ki je
bil tokrat na sejmu prvič sa-
mostojno predstavljen.
Ja, saj vem. Zdajle, ko zunaj
že diši po brstenju, vas moda
za prihodnjo zimo gotovo za-
nima vsaj toliko kot pravkar
stopljen sneg. Zato si raje pri-
voščimo nekaj panoramskih
utrinkov iz središča Milana,
kjer se bohoti šopek najbolj
eminentnih butičnih proda-
jaln svetovno znanih modnih
oblikovalcev in ki so te dni že
vsa v znamenju pomladi ter
poletja.
Sončna modna
kulisa - viva
Versace!
že na začetku znane ulice
Via Montenapoleone spreha-
jalca, opazovalca in morebit-
nega kupca prestižnih cunjic
oziroma modnih dodatkov
objame topel sončni val, ki
potuje z njim še naprej, na
slovito Spigo. Barve, barve,
barve... in to kakšne! Rume-
na, oranžna, ognjeno rdeča,
rožnata, modra kot oprano
spomladansko nebo, pomir-
jajoča bela...
Ne, nič ne bodo dolgočasni
letošnji topli meseci, saj se
osnovne modne barve tudi
zlivajo v razigran kalejdo-
skop črtastih in atraktivnih,
velikih cvetličnih vzorcev.
Po smelosti slednjih izsto-
pata modni znamki Gucci, pri
kateri so s cvetjem posute tudi
ročne torbice in Versace, ki se
spogleduje s stilom flower-po-
wer iz sedemdesetih let.
Pravzaprav je bilo potreb-
no kar nekaj potrpljenja, da
so se vselej znova zbrani
grozdi radovednežev umak-
nili izpred izložbenega okna
in je lahko nastala fotografi-
ja... Le za spomin.
Seveda sem pokukala tudi
v notranjost butika, vendar
vtis je ostal isti. Zakaj? Če
odmislimo ceno bombažne
majčke brez rokavov, ki delu-
je kot potiskan del spodnjega
perila (preračunano 65.000
tolarjev) in preproste poletne
hlače (85.000 tolarjev), zmoti
kombinacija različnih cvetlič-
nih vzorcev na različni barvni
podlagi. Če se bo dama, ki
vzneseno pritegne vzklikom:
»Kralj je mrtev, živel kralji«
pojavila na ulici tako obleče-
na, ji bomo pač lahko mirno
prilepili etiketo »skrajno neo-
kusno«. Z vsem spoštova-
njem do Donatelle Versace,
vendar njen pokojni brat
Gianni je bil res nesporni kralj
kreiranja pri tej sloveči modni
hiši. Pa zamere njenih poda-
nikov gor ali dol.
Kravice in
kenguruji na St.
Andrei
Za zaokroženo modno sli-
ko je vsekakor - tudi, če so
noge medtem postale težke
poldrugo tono, treba stopiti
še gor in dol po uhci St. An-
drea.
Tam se med drugimi naha-
ja Fendijev butik, ki prisega
na črnobele vzorce - kravje
printe, se navdušuje nad »a-
fro-chic lookom« in obuja
spomine na ekstremno zvo-
naste hlače iz sedemdesetih
let.
Ogledalca
okrogla, povejte
...aU je okrogla cena
4.500.000 Lit za miniaturno
Pradino torbico-pas, kenguru
imenovano, kriva za zaslep-
ljen pogled, ali nemara okro-
gla ogledalca, v katerih odse-
vajo sončni žarki?
Poleg torbice te dni v Pradi-
nem izložbenem oknu na og-
led in kot prijazno povabilo
za nakup, predstavljajo tudi
usnjen spomladanski plašč,
ves pošit z ogledalci premera
7 cm. Pa vam ne bom napisa-
la, koliko stane - morda v
tolažbo le to, da se vam s
tovrstnim oblačilom ne more
zgoditi »sedem let nesreče«,
ker so tovrstni modni akcenti
- nezlomljivi. Več o milanski
ponudbi še v prihodnji števil-
ki.
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Pradina torbica-pas. Ste zanjo pripravljeni
odšteti 4,5 milijona lir?
Modna vizija sezone jesen-zima 1999/2000 z milanskega
sejma pret-a-porter: sivo-medena volna v navezi s svilo,
superproporci in zmečkanke.
^^ndi: hlače na zvonec in
'kravji vzorec. Foto: VCŽ
Sončne barve tudi na nogah in 1; rokah. Foto: VCZ
Nagradno vprašanje meseca marca
KAKŠNE DOLŽINE SO LETOS MODNE CAPRI HLAČE, KI SO
DOBILE V PETDESETIH LETIH IME PO MONDENEM
ITALIJANSKEM LETOVIŠČU?
a)	malce nad gležnji
b)	do sredine stegen
c)	do sredine meč
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:
Točen naslov: .
48
KRONIKA S CEUSKEGA
Valčkov večer S
cvetlicnim navdihom
Tradicionalni valčkov večer v tradicionalni meščanski maniri - Dovolj parketa za nepozabne plesne užitke
Bil je osemindvajseti Valč-
kov večer v celjskem Narod-
nem domu, v ambientu, ki je
kot nalašč za tovrstne dru-
žabne dogodke oziroma
udeležence, ki jim družbeni
položaj in ugled pač ne do-
puščata odstopanj od usta-
ljenih prestižnostnih meril.
In tako se je celjska intelek-
tualna elita ponovno preda-
la dražestim Valčkovega ve-
čera ob glasbi, plesu in kuli-
naričnih užitkih, kar po-
vsem zadostuje glavnemu
namenu tovrstnih priredi-
tev. Če pa je v ozadju priredi-
tve še kakšen drug namen
oziroma cilj, postane njen
smisel širši, otipljivejši. So-
botni Valčkov večer je bil
namreč (tudi po tradiciji) na-
menjen ocvetličenju mesta
ob Savinji.
Tudi letos sta bila organiza-
torja sobotnega Valčkovega
večera Turistično društvo Ce-
lje in Zdravniško društvo Ce-
lje, ki sta nalogo odlično izpe-
ljala ob generalnem pokrovi-
teljstvu novomeške Krke in
Mestne občine Celje ter s fi-
nančno podporo številnih
drugih donatorjev. Ob vstop-
nici za plesni večer, ki je velja-
la solidnih šest tisočakov, bo
večina izkupička namenjena
cvetju, ki ga bodo Celjani po-
sadili v lončke in korita na
svojih balkonih, oknih in po-
dobnih mestih. Lani so za ta
namen občanom, živečim na
območju mestnega jedra in
dveh primestnih krajevnih
skupnostih, izročih okoh 6
tisoč cvetnih sadik in okoli
500 petkilogramskih vreč
zemlje in letos bo spet tako.
Vstopnice za Valčkov večer
so bile prodane v nekaj dneh
po obvestilu za javnost, to pa
pomeni, da je za takšne prire-
ditve v Celju velik interes,
predvsem pa, da jih je prema-
lo. Valčkov večer tudi v jesen-
skem času? Zgolj namig za
razmislek. Seveda so imeli
prednost pri razdelitvi vstop-
nic člani zdravniškega in turi-
stičnega društva, ostalim so
bile dobrodošle zveze, poz-
nanstva ipd. Prodanih je bilo
sto osemdeset vstopnic, okoh
dvajset je bilo povabljencev.
kar pomeni, da se je po parke-
tu velike dvorane vrtelo prib-
ližno sto parov. Letos se je
prvikrat zgodilo, da je bila
velika dvorana namenjena sa-
mo plesu, mize pa so namesti-
li v obeh stranskih dvoranah
in na balkonskem delu.
Organizatorja sta občutljivi
pogostitveno-kulinarični del
prireditve zaupala Uniorje-
vim Termam iz Zreč. Kot je
bilo pričakovati, so se zreški
gostinci odlično odrezali s pi-
sano paleto jedi, ki so se ob-
činstvu ponujale na razkošnih
pogrinjkih tim. ruskega bifeja
v spodnji in zgornji avli, seve-
da pa je začetni kulinarični
del (izvirna beluševa kremna
juha v kruhovi skodelici in
pomladna morska solata) po-
tekal v klasični strežbi.
Pravi občutek za izbiro sta
organizatorja pokazala tudi
pri odločitvi za glasbenike
plesnega večera. Pravšnji re-
pertoarni izbor in odlično iz-
vedbeno kakovost sta izbrani
publiki zagotovila Petar Ugrin
band in kvartet orkestra
Akord iz Celja.
Po uvodnih plesnih ogreval-
nih taktih so občinstvo poz-
dravili predstavniki glavnih
kreatorjev dogodka: Rad-
ko Komadina kot predsed-
nik celjskega zdravniškega
društva, Andreja Rihter kot
predsednica Turističnega
društva Celje in Marija Deu iz
zreških Term. Potem pa... nje-
govo veličanstvo - valček.
Na plesišču je prevladovala
črnina v elegantnih in tudi
manj elegantnih kreacijah,
vsekakor pa je to razkošno
gibanje in valovanje na par-
ketu ustvarjalo pravo vzdušje
tega dogodka. Tisti, ki so
prišli na Valčkov večer, so
prišli predvsem zaradi plesa
in druženja, to pa so pravilo-
ma dobri in odlični plesalci,
ki se jim takšne priložnosti v
knežjem mestu redko ponu-
jajo.
Po stanovski pripadnosti je
bilo največ zdravniških ple-
snih parov, močno je bila za-
stopana tudi celjska pravniška
scena z odvetniki in sodniki,
pa profesorska in kulturniška,
tudi ugledni celjski obrtniki
niso manjkali. Prevladovala je
srednja generacija, že uveljav-
ljeni in ugledni meščani.
Mestna elita? Da. In prav jf
jo kot takšno priznamo. 6
že bil, da se tudi v mestu C
smemo ponašati s slojem
mu daje pečat v intelekt
nem in ustvarjalnem gibi
ter mu v širšem prostoru di
samozavest.
MARJELA AGl
Foto: GREGOR KA
Najbolj opazen par: rektor mariborske Univerze dr. Ludvik
Toplak s soprogo Edito.
Najzaslužnejša trojka: doc. dr. Radko Komadina, Am
Rihter in Marija Deu. Rihterjeva in Komadina sta sošolk
gimnazijskih let, njun razrednik pa je bil prof. fj^
Dobnik, ki se je prav tako udeležil sobotnega Valčkoi
večera in zaplesal s soprogo.
Doc. dr. Daniel Žerdoner, predstojnik oddelka za maksi
cialno kirurgijo i; celjski bolnišnici, s soprogo Hermim
Opazno ubran plesni par: mag. Ivan Eržen, direktor Zavoda
za zdravstveno varstvo Celje, s soprogo Jano. zdravnico v
Zdravstveni postaji Vojnik.
Pogled na plesišče v Narodnem domu.