CELJSKI TEDNIK ГеЦе, 23. februarja 1962 Leto XII. štev. 8 CMÍA IZVODU 20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE Z\K/K DELOVNEGA LJUEtôTVA OKRAJA CELJE LEST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE .CELJSKI TISK« ODGOVORNI UREDNIK ; TONE MASLO PETER ŠPRAJC Novi podpredsei'Dik OLO Na zadnjem zasedanju je bil enoglasno izvoljen za novega pod- predsednika OLO tovariš Peter SPRAJC, dosedanji predsednik občinskega ljudskega odbora ŠO- ŠTANJ. Po izvolitvi tovariša Mi- rana CVENKA za predsednika okraja je bil ljudski odbor za celjski okraj brez enega izmed dveh podpredsednikov. Tovariš Šprajc je prizadeven in uian družbeni delavec. V narod- Doosvobodilni vojni je sodeloval Dd leta 1941, ko je kot mladenič In član SKOJ stopil v legendarno »Savinjsko četo«. Po vojni je na- daljeval študij in absolviral eko- lomijo. Preden je bil izvoljen za »rcdsednika šoštanjske občine je )il na odgovornem položaju v nđniku Velenje. Tovariš Sprajc e član Okrajnega komiteja ZKS n član OO SZDL. V okrajnem ljudskem odboru « prevzel nase predvsem skrb za vEČJA PRODUKTIVNOST IN IZVOZ osnovna postaika sprejele resolucije o gospodarskem razvoju NA ZADNJEM ZASEDANJU OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA JE BILA ENOGLASNO SPREJETA RESOLUCI- JA O GOSPODARSKEM RAZVOJU CELJSKE SKUPNOSTI KOMUN. — ODBORNIKI OBEH ZBOROV SO V RAZPRA- VI PODPRLI PREDLOŽENI PREDLOG RESOLUCIJE, NI PA BILO NOBENIH BISTVENIH SPREMENJEVALNIH PRED- LOGOV — V RAZPRAVI JsE BILO GOVORA PREDVSEM O ŠOLSTVU, STANOVANJSKI IZGRADNJI, GOSPODARST- VU IZVOZU ITD. — IZVOLJEN JE BIL NOV PODPRED- SEDNIK OKRAJA PETER SPRAJC. Pretekli petek je bilo v Narod- nem domu v Celju zasedanje obeh zborov Okrainega ljudskega od- bora posvečeno obravnavanju in sprejemanju resolucije o gospo- darskem razvoju okraja, ter pro- računa za leto 1962. Pred tem pa je bila krajša sve- čanost, ko je bil za novega pod- predsednika okraja Celje izvoljen dosedanji predsednik občine Šoš- tanj tovariš Peter Sprajc. Predlog resolucije o gospodar- sikem razvoju okraja Celje je po- dal direktor Zavoda za gospodar- sko planiranje tov. Cukala. Z glavnimi značilnostmi resolucije smo naše bralce že seznanili prejšnji številki, zato bi se da- nes seznanili s potekom razprave. Za razliko s prejšnjimi leti je bilo letos v predlogu veliko manj nadrobnosti in številk. To je brez dvoma 25načilno za nadalnje po- glabljanje neposredne demokra- cije in komunalnega sistema. Re- solucija daje le okvirne smernice za skladen razvoj gospodarstva v okraju, medtem ko bo podrob- no planiranje letos preneseno v občine, predvsem pa v gospodar- ske organizacije same. S tem se je proizvajalcem poleg vedenja in delitve močno približal še zad- nji element v proizvodnji^odno-^ sih — planiranje proizvodnje. Odborniki obeh zborov so з svojimi prispevki v razpravi pod- prli predlog resolucije in še bolj podkrepili nekatere najvažnejše postavke, kot je polaganje za večjo produktivnost, skrb za iz- boljšanje stanja v šolstvu ter za kadre, nadalje so zelo obširno obravnavali nekatere naloge s področja kmetijstva in gozdar- stva, predvsem pa so se zadržali ob postavki o povečanju izvoza. Odborniki so glede izvoza, ki naj bi se v letošnjem letu pove- čal za okoli 22 odstotkov, pouda- rili, da je ta problem treba ob- ravnavati z vso resnostjo. Bili so tudi mnenja, da bi bilo treba raz- širiti asortiment izvoznih izdel- kov od dosedanjih štirinajstih artiklov. Nadalje so priporočili gospodarskim organizacij am'naj v začetku iščejo ustrezna tržišča, kjer jim bo uspeh zagotovljen in šele potem začnejo z osvajanjem zahtevnejših trgov. Zelo umestne so bile tudi pri- pombe v zvezi s povečanjem pro- izvodnosti. Le-ta naj ne bi slo- nela na večjem pritisku na de- lovna sredstva ter delovno silo, kot je to bil prepogost slučaj do- slej. Predvidenih 10 odstotkov povečanja produktivnosti je moč doseči predvsem s pametnejšim gospodarjenjem, s soaouiiejamii prijemi na področju tehnologije in organizacije dela. Predlog, da bi tudi industrija lahko imela veliko korist od podobnega inšti- tuta kot ga ima kmetijstvo v Žal- cu, je vsekakor vreden uresni- čenja. Kot že na mnogih zborih in posvetovanjih v zadnjem času, tako je tudi vprašanje kadrov v gospodarstvu in ostalih pano- gah našlo na zasedanju svoj ustrezni poudarek. Dejstvo, da je vse premalo srednjega strokov- nega kadra, da na primer v obrti na 5.000 kvalificiranih delavcev odpade le 1 inženir, je pomisle- ka vredno. Zlasti pa je veliko nesorazmerje v primerjavi koliko tehnikov pride na tehničnega strokovnjaka z visoko izobrazbo. Zategadelj je jasno, da bodo ne- gospodarske investicije v tem in prihodnjih letih v prvi vrsti re- zervirane za šolstvo. V okviru nadalnje rasti druž- benega standarda brez dvoma spada stanovanjska izgradnja. Tu .je preveliko nesorazmerje med vlaganji podjetij, ustanov in za- sebniki na drugi strani. Pripom- ba, da je realizacija lanskega np- črta o gradnji stanovanj za 7% višja od predvidene, pokaže dru- gačno sliko, če ga primerjamo s stanjem v občinah. Presežek je doseglo predvsem Velenje s svo- jimi 148 odstotki, medtem ko so vse ostale občine razen Mozirja, pod planom. Po živahni razpravi na loče- nih sejah so odborniki resolucijo z glasovanjem potrdili, potem pa so obravnavali še okrajni prora- čun, -ek [îie)odgovornost odgovornih Zadnjič smo poročali o >»ođ- ortem pismu*< občinskega sindi- calnega sveta tistim podružni- :am, kjer kolektivi že niso spre- eli pravilnikov o delitvi osehne- ia in čistega dohodka. Takih pri- nerov ni veliko, samo štirje, za- 0 je to toliko bolj dokaz malo- marnosti in neodgovornosti, ki je Л mogoče opravičiti. Pred kratkim so v kolektivu VELEZjtaR« imeli sejo sindi- '■alne podružnice, na kateri so Ponovno razpravljali o »-odprtem nsmu*:. Na seji je prišlo do ostre azprave, kar je popolnoma ra- umljivo, saj kolektivu ne more iti vseeno, če je zaradi malo- marnosti odgovornih ljudi v vod- ^"u prišlo do ponovnih napak, ^apaka je skoraj premila beseda, 6 ore za na hitro »■skrpan*' pra- ilnik, ki so ga v podjetju «■do- ili*< u januarju, v njem pa je elitev osebnega dohodka po no- i^ principih predvidena samo za ekatere, medtem ko dobivajo '■ugi še vedno plače po starem iri/nem pravilniku. Morda je inimivo pripomniti, da so med -"li mezdnimi delavci ki so se precej odločno bo- Za socialisttične odnose na odročju delitve dohodka. omenjenem sestanku izvrš- ^90. odbora sindikalne podružni- ^ je bil sprejet sklep, po katerem - bodo člani sindikata borili, da 3do odgovorni ljudje, ki so po- -T^očili ta nepotreben zastoj, sklicani pred disciplinsko komi- jo. Menda res ne preostane druge- i. kot da v tem podjetju enkrat esteno razčistijo stvari. Vse ka- '. da odnose pri njih ni moč šte- ^ed znose. Izvršni odbor sindi- kata pri »-VELEZITARJU-^ name- rava začeto akcijo speljati do kraja in če bo treba tudi do re- ferenduma. Sem in tja slišimo pesimistične izjave, da se delovni ljudje, pred- vsem pa neposredni proizvajalci, ne zavedajo svojih pravic in da ne cenijo največjih pridobitev naše socialistične revolucije. Vse kaže, da bodo ravno v pri- meru, ki ga navajamo, dobili od- govor, da je resnica ravno nas- protna. C. K. čas od 22. febr. do 4. marca. Padavine z ohladitvijo okrog februarja, 1. marca in zlasti marca. Vmes suho lepo vreme. Dr. V. M. Z LETNIH KONFERENC ORGANIZACIJ ZVEZE KOMUNISTOV:' SKUB Zt IDEJIIOST v ospredju V zadnjih treh tednih je večji del osnovnih organizacij Zveze komunistov v okraju že opravil letne volivne konference. To ob- dobje, v katerem komunisti pola- gajo obračun dela in sestavljajo delovne programe za ostanek le- tošnjega leta, je še zlasti razgiba- no, saj sovpada v izredno po- membne dogodke v našem druž- benopolitičnem in gospodarskem življenju. Vsebinski potek konferenc je v duhu napotkov III. plenuma CK ZK J, ki postavljajo člane ZK pred nove odgovorne naloge, predvsem pa jim nalagajo nove oblike in metode dela. Popolnoma razumljivo je, da pretežni del raz- prav posvečajo komunisti proble- mom ideološkega dela in neka- terim organizacijskim vpraša- njem. Na konferencah so člani ZK z zadovoljstvom sprejeli pri- poročila, ki po organizacijski pla- ti odstranjujejo nekatere vzroč- nike ozkosti dela v organizacijah samih in izven njih. Po večini so se člani odločili za ukinitev se- kretariatov, ki so bili marsikje ovira za intenzivnejše delo celot- ne organizacije. Ker so pretežno vse organiza- cije pripravile letne konference v luči sklepov Ill.plenuma so bila poročila vodstev zelo kritična, razprave živahne in konstruktiv- ne. Kjer je bilo tako, tam so bili sprejeti sklepi kot vodilo za bo- doče delo izredno življenjski in konkretni. Naposled so imeli ko- munisti v preteklem letu priliko pridobiti obilo izkušenj, ki so ras- le iz uspehov in napak pri uve- ljavljanju neposredne socialistič- ne demokracije in novega gospo- darskega sistema. V svoje delovne programe so komunisti vnesli v prvi vrsti sklep, da bodo v okviru organiza- cij globlje in uspešneje proučevali idejne napotke Zveze komuni- stov, da bodo sleherno politično akcijo analizirali in pripravljali skozi prizmo napotkov III. ple- numa. Medtem pa so ideološke komisi- je občinskih in okrajnega komi- teja v preteklih dneh z zadovolj- stvom ugotavljale viden napre- dek pri uresničevanju lanskega načrta za idejno izobraževanje članstva. Letošnja študijska sezo- na je pokazala zelo dobre uspehe zlasti na področju političnega šol- stva v občinskih političnih šolah, ki se bl-.žajo svojemu program- skemu zaključku, te dni pa zač- nejo številni seminarji za mlade komuniste, ki bodo zajeli v inten- zivnejši študij nad 1.000 članov ZK v celjskem okraju. SINDIKALNO PRVENSTVO v SMUČANJU Komisija za šport in rekreacijo pri Okrajnem sindikalnem svetu v Celju je razpisala za nedeljo, 4. marca 1962 okrajno prvenstvo članov in sindi- kalnih ekip v veleslalomu ter skokih. Medtem ko bo tekmovanje v alpski disciplini na Slemenu nad Šoštanjem, bodo skakalne tekme na Paškem Kozjaku. Organizacijo oziroma izved- bo tekmovanja je prevzel Občinski sindikalni svet v Šoštanju. USTANOVLJEN JE CELJSKI PODODBOR DRUSTVA LIKOVNIH UMETNIKOV SLOVENIJE Obetajoča širina ob začetku v soboto je bil v Celju občni zbor celjskega pododbora Dru- štva likovnih umetnikov Slove- nije. Poleg likovnih umetnikov s področja celjskega okraja se je srečanja udeležil predsednik slo- venskega društva akademski sli- kar MIHELIC, dalje akademski slikar DEBENJAK, ing. KRALJ, akademski slikar SUBIC in neka- teri drugi znani umetniki iz Ljub- ljane in Maribora. Udeležence je sprejel tudi pred- sednik okraja tov. Miran CVENK in se z njimi pogovarjal o zelo aktualnih vprašanjih Občni zbor je presenetil in pre- segel pričakovanja po svoji izred- no živi tematiki razprav in za- ključkov. Udeleženci zbora so sprejeli izredno bogat program dela in se odločili k sodelovanju pritegniti vse, ki jih to področje umetniškega prizadevanja privab- lja in veseli. Pododbor zato ne bo ostajal v ozkih okvirjih sedanje organizacijske forme, temveč bo razvijal vsestransko dejavnost skladno z danimi pogoji in potre- bami. Za predsednika pododbora je bil izvoljen akademski slikar Avgust LAVRENCIC. Med odmorom na soncu NOV KADER in stare napake Pred dnevi je bil na Teharju uspešno zaključen prvi seminar za tehnične sekretariate sindikal- nih organizacij in drugih druž- benih organizacij ter organov. Slušatelji, ki morajo zagovarjati samo še seminarsko nalogo, so v glavnem zelo dobro obvladali snov, tako s področja teoretskih osnov naše družbene stvarnosti, kakor s področja tehnike dela z ljudmi, vodenjem organizacijskih poslov itd. Tečaj je obiskovalo 14 tovarišic in tovarišev iz celjskih in okoli- ških kolektivov. Trajal je dva- najst dni, celjska delavska tmi- verza pa je poskrbela za dober predavateljski zbor ter ustrezna pomazoritvena sredstva. S tem bi bil prebit led ob prvih prizadevanjih, da bi močnejše sindikalne organizacije dobile po- klicne funkcionarje, ki bi s svo- jim znanjem in sposobnostmi bili v pomoč tudi drugim organom v kolektivu, zlasti pa organom upravljanja. Toda ... Zakaj se vedno znova ponav- ljajo stare kadrovske nerodnosti? Nekateri kolektivi so spet poslali na seminar ljudi, ki so se na Te- harjih izjasnili, da ne nameravajo sprejeti tako delovno mesto v ko- lektivu. Vprašanje je tudi, če je izbira človeka, ki je tik pred upo- kojitvijo, posrečena? Res je, da nikomur, ki je semi- nar obiskoval, pridobljeno znanje ne bo v napoto. Toda ali je pa- metno, da zdaj nekateri kolekti- vi kljub vsemu ne bodo imeli v omenienih tovariših funkcionar- jev, ki so jim potrebni. CELJSKI TEDNIK STEV. 8 — 23. februarja 1962 POGLED PO SVETU Najbolj nam je na očeh blokov- ski konflikt, atomsko tekmovanje, razorožitev, ker je od tega, tako se nam zdi vsem, odvisen obstanek človeštva. Kennedy je s svojim ta- borom pred kratkim ponndil na zunaj lepo, a znotraj gnilo ^jabol- fco«, ponovno posvetovanje o pre- povedi atomskih poskusov, zraven pa insistiranje na sistemu inšpek- cije, da bi se ZDA zavarovale pred eventualnimi skrivnimi priprava- mi za nuklearne poskuse. To se pravi Kennedy pa tudi Macmillan sta se odločila za nekaj drugega, kakor pa sta predlagala. Zahod se boji, da je zaostal za Vzhodom, atomsko orožje se kopiči ne več za obrambo, za ofezivo, ampak za >*kaznovanje<-< nasprotnika, za ma- ščevanje. ZDA startajo na posku- se v atmosferi, Angleži pod zem- ljo. ZDA so še VrStanovile specialno komisijo, ki naj prihodnje posku- se izvede, imenovan je že koman- dant in določenih 80 milijonov do- larjev za samomorilno početje. Politika in logika ne moreta ži- veti samo od besed, obe terjata akcijo. In ker je tako, je Zahod v preteklem tednu pred svetom ostal popolnoma gol in ponovno razkrinkan. Kenedy je sicer govo- ril, da nima smisla začenjati atom- ske vojne, da bi to bil za vsako- gar neubranljivi bumerang, toda na drugi strani je z Macmillanom odklonil sovjetski predlog za ta- kojšnjo konferenco na najvišjem nivoju, konferenco, ki naj bi od- vrnila od človeštva nevarnost atomske vojne, zavrla atomsko tekmovanje in s tem spremenila vzdušje hladne vojne. Kennedy ju. Zahodu ni za razorožitev, prišel bi rad le do kontrolirane razoro- žitve. Da se izogne razgovoru o popolni razorožitvi, pride Zahodu ■ vse prav, celo Kitajska, češ nima smisla govoriti s SZ, dokler ne more govoriti tudi v imenu LR Kitajske. V zvezi s tem je zanimi- vo, da je težo nesoglasij med SZ in Kitajsko tajil sam Maotsetung, nedavno tega pa tudi Hruščevljev zet Adžubej. SZ terja pri razoro- žitvi ermkovraven položaj. Odkod imajo ZDA pravico, da zahtevajo kotrolo nad razorožitvijo? Cemu ne priznajo Vzhodne Nemčije, medtem ko je SZ Zahodno pri- znala, je vprašal Amerikance na Kennedyjevi tiskovni konferenci isti Adžubej. Zahod je pobudo Vzhoda odklo- nil. Taka je njegova politika vse od Fultona 1. 1946 dalje. Nič se ni spremenilo. ZDA so pripravlje- ne na razgovore, ne pa na realen sporazum. Dale bi čisto malo, če bi SZ popustila veliko. To pa ni fair play. Trenutno se je sicer nekoliko spet izboljšalo toda le vzdušje po izmenjavi dveh ob- veščevalcev, Powersa in Ruva Avela. Kuba je izstopila iz OAD z iz- javo, da v taki organizaciji tre- nutno nima nobene koristi. Sov- jetski diplomat Zorin ob tem ni pozabil zatrditi, da Kuba ni sama, da pa je čisto jasno, da bi ZDA rade zmagale nad Kubo po zako- nu džungle. V Franciji plove vlada med desnico in levico. V proglasu Debréjevem je rečeno, da so sovražniki države OAS, prav tako pa tudi levičarske sile. Notranji minister Frey je pozval policijo, naj ščiti Francijo pred tistimi, ki jo hočejo spraviti ob čast. Mislil je na OAS, dal pa je streljati na francosko ljudstvo, ki je v stoti- sočih demonstriralo proti faši- stom. Ce se bo de Gaullu zares posrečilo skleniti sporazum z za- časno alžirsko vlado, se bo mora- lo pokazati, ali je OAS zares sila, ali pa so to samo generali brez vojske. Pred spremembo stoji latinska sestra Francije. Po vojni se je tu govorilo o •*novem uaiu« v filmu, zdaj se govori o »^ovi politiki^, o koalicijski vladi levega centra, ki bi jo podprli tudi socialisti. Spričo važnega položaja, ki ga ima Italija v NATO, to ne bi bila majhna sprememba. To se vidi tuai 12 te^a, ker se je zaradi teh novic močno razburil Adenauer. Ta in de Gaulle sta se nedavno sestala najbrž tudi zato, da bi v Evropi okrepila antikomunistično histerijo. Ta se je okrepila, odkar ima Nemčija vedno večjo vlogo v evropskem gospodarstvu. Skupno tržišče, h kateremu je nedavno pristopil tudi Franco in h kate- remu se onemoglo nekako še vedno upira Anglija, pomeni okrepitev zahodnih imperialistič- nih pozicij, hladno vojno in atom- sko tekmo. T. O. Poravnalni sveti od vseli strani Primerjali smo statistične podatke poravnalnih svetov, šte- vilo poravnav, kakor tudi š ^evilo neuspelih poravnav, poslu- šali mnenja članov poravnal nih svetov o njihovem delu in še predvsem o težavnh. Tudi posvet s predsedniki poravnal- nih svetov na območju celjske občine je opozoril na vrsto problemov. Število članov poravnalnih sve- tov se je med mandatno dobo precej znižalo, razen tega pa se posamezni č'ani niso udeleževali poravnav. Tako so postali pre- obremenjeni. Nekdo je omenil, da se je poslabšala disciplina zaradi izgube na času, drugi zo- pet, da se nekateri bojijo zame- re ali pa, da so preobremenjeni z drugim delom. Še vedno so primeri, ko ob- čani zaradi nepoučenosti in ne- razumevanja vloge omalovažuje- jo poravnalne svete, pa čeprav jim redni postopki in razprave pred sodiščem prinašajo določe- ne stroške. Člani poravnalnih svetov se ob posameznih primerih usposablja- jo ter tudi izboljšujejo metode dela, vendar si žele še več po- svetovanj in izmenjav izkušenj. Dogodilo se je, da so že k obrav- navam pripustili tudi priče, ki pa so večkrat povzročile še večje zaplete. Bili so celo primeri, da je namesto poravnave prišlo do ponovnih sporov, prepirov, obre- kovanj in da so prizadeti posre- dovali zadevo sodišču in navedli kot priče člane poravnalnih sve- tov. Take izkušnje so končno po- učile člane poravnalnih svetov, da je prav če se ob vsakem pri- meru, zlasti pa še ob težjem slu- čaju, najprej posvetuiejo ter po- govorilo s posamezniki ter še'e nato skušajo prizadete poravnati. Predsedniki poravnalnih svetov pravi io- da jim v mnogih prime- rih olajšajo delo tovariši iz go- spodarskih organizacij, ustanov, političnih organizacij in orgarov upravljanja, s katerimi se pred mnogimi obravnavami posvetu- jejo. Najtežji so spori okoli stano- vanjskih zadev. Ob takih prime- rih navadno pride do incidentov, obrekovanj, pretenj in ostalih nevšečnosti. Vse to potrjuje mne- nje, da bi morali v preventiv- nem smislu skrbeti za dobre od- nose med občani. To pomeni, da bi morali oblastni in politični forumi, organi delavskega in družbenega upravljanja pravo- časno odpravljati vse vzroke, za- radi katerih prihaja do s'abih odnosov med ljudmi. S tem bi najbolj pomagali občanom in se- veda tudi poravnalnim svetom. Še zmeraj so primeri, ko ta ali oni občan nasede nasvetu »za- interesiranih ljudi« in hoče na vsnk način reševati spor na so- dišču. Poravnalni sveti priporo- čajo, da se tudi v prihodnje ob- drži praksa v tem, da odvetniki prevzamejo zadevo le takrat, ko jim stranka prinese potrdilo po- ravnalnega sveta, da poravnava ni uspela. Ustreči pa moramo po- ravnalnim svetom, ki predlagajo, da bi tudi naše politične organi- zacije, predvsem še krajevne or- ganizacije SZDL, pozitivno vpli- vale na svoje člane ter skušale manjše spore med niimi pravo- časno odpravljati. Marsikaj bi lahko storili tudi hišni sveti, sindikalne organizacije in ostali organi družbenega upravljanja. Več bi morali razmišljati o tem, kaj vse povzroča razne spore in slabe odnose med občani. Naloga poravnalnega sveta ni v tem, da ugotovi krivca, temveč da uspe ljudi poravnati. D. Š. KRITIKE.PROBLEMI.. PREBIVALCI OTOKA BI NE SMELI ODKLANJATI dela v SZDL Četudi ne kaže zagovarja- ti ne preveč uspešnega dela odbora krajevne organizaci- je SZDL na Otoku v Celju, pa je vendarle treba pribiti, da se je pri izpolnjevanju delovnega programa srečaval s problemi in težavami, ki so značilne za ta predel celj- skega mesta, ki je šele na- stal, a se še ni vživel v skup- no življenje in dogajanje. Nastane vprašanje, kako naj politična organizacija izpol- njuje svoje naloge, če se pa ljudje zapirajo v svoja sta- novanja, če ne poznajo niti sosedov, če jih ne tarejo tež- ki komunalni in stanovanj- ski problemi in če se ne za- vedajo, da bi bili prav oni dolžni, da bi družbi dali in vračali nekaj več, ker so tu našli in dobili urejena sta- novanja in prav lepo okolje? Namesto živahne politične in družbene dejavnosti je za ta predel značilna več ali manj nezainteresiranost, lagodnost itd. Razumljivo je, da vse to negativno vpliva na delo Socialistične zveze, pa če- prav ... bi človek z Otoka ne smel odklanjati dela v So- cialistični zvezi. Krajevni odbor SZDL na Otoku je svojo dejavnost razvijal s pomočjo štirih po- družnic ter treh komisij in prav tolikšnega števila sek- cij. Med vsemi temi se je najbolj izkazala sekcija za socialno varstvena vpraša- nja. Nič kaj razveseljiva ni ugotovitev, da članarina za lansko leto še zdaj ni v ce- loti pobrana in da prav ta- ko ni urejen seznam članov. Tudi tu se kaže nezaintere- siranost določenega števila prebivalcev Otoka do dela najbolj množične politične organizacije, da ne rečem, da imajo nekaj »zaslug« za vse to tudi nekateri ne preveí vestni ulični poverjeniki. Krajevni odbor SZDL je iskal možnosti in .pota za re- šitev vseh teh vprašanj.. Morda bo odslej vsaj na oz« jem predelu Otoka nekoliko ! boljše, ker so na občnem zboru sprejeli sklep, da se doslej enotna podružnica razdeli na tri manjše.. Upaj- mo, da bo zaradi te preosno- ve prišlo do večje aktiviza- cije tamošnjih ljudi v poli- tičnem življenju. Sicer pa, kot smo že prej napisali, vzroki za nedejavnost ne ti- čijo v organizacijskih vpra- šanjih, temveč v ljudeh, v, miselnosti in njihovem od-| nosu do celotnega družbene- ga dogajanja. Zato menimo, da je reorganizacija podruž- nic na Otoku samo delček naporov za zboljšanje dela. Bolj kot kjerkoli drugje se bo prav tu treba pogovoriti o oblikah in metodah dela Socialistične zveze, o vsebini dela v sekcijah in komisijah. Z bolj polnimi pljuči pa bi lahko zadihale tudi ostale družbene in politične orga- nizacije. Vse je nekam zapr- to, omejeno in zagrajeno. Tu ni široke aktivizacije. In vendar Otok ni brez proble- mov! To je pokazala tudi ži- vahna razprava, ki se je za- čenjala pri levškem mostu, o katerem bo treba reči be- sedo, in se končala pri šol- stvu, izredno slabi, ali bo- lje rečeno najslabši prosto- voljni krvodajalski službi, na poplavnem področju okoli Ingradove gramoznice in po- dobno. -mb UTRNKI Celje, tvoja moč je pubuda, zmeraj naprej in nikoli zamuda ... Ni naključje, da so prav te be- sede, ki. jih je na koncu razprave na občnem zboru. Celjske turi- stične zveze izrekel znani turi- stični delavec iz Ljubljane dr. Fran Vatovec, še bolj poudarile pomembnost dela, ki ga je opra- vila Celjska turistična zveza v minulem obdobju. Kajti to delo je skozi vse obdobje odlikovala organ.izacijska rast in nenehna pobuda. Te oblike so prišle v polni meri do veljave tudi v razpravi. Tako se je predsednik pred kratkim ustanovljenega turistič- nega društva v Vitanju potožii na račun slabih avtobusniJi zvez s Celjem pa tudi Konjicami. Če- prav je to društvo komaj zadiha- lo, je že zagotovilo 28 ležišč pri zasebnikih. Zdaj pa se zavzema za usposobitev vsaj ene gostilne za turistični promet, za gradnjo odprtega bazena in sploh za po- živitev turistične dejavnosti na celotnem območju konjiške obči- ne. Tudi celjsko področje je polno starih gradov. V večini primerov so to znane postojanke, ki bi la- hko postale še bolj mikavne za slehernega turista, če bi bile pri- memo urejene in vzdrževane. Tè- ga dela se je načrtno lotilo le celjsko Olepševalno in turistično društvo, ki že dolga leta skrbi za vzdrževalna dela na Starem gra- du. Zdaj pa sta se tudi turistični društvi na Dobrni in v Franko- lovem odločili za izvršitev naj- nujnejših del na Kačjem gradu oziroma na Lindeku. Celjani so toplo pozdravili za- ključek regulacijskih del na Sa- vinji. Drugače pa gledajo na vse to v Laškem, kjer so prav zaradi hitrejšega odtoka vode v celjskem kolenu Savinje imeli v zadnjih šestih mesecih kar tri poplave. Edini izhod iz tega položaja je re- gulacija reke tudi v Laškem. To- da, kaJco, ko pa so izračunali, da IZ RAZPRAVE NA OBCNEM ZBORU CELJSKE TURISTIČNE ZVEZE bi za poldrugi kilometer regula- cijskih del na strugi Savinje po- trebovali okoli šest sto milijonov dinarjev. Sami tega bremena ne bodo zmogli. Zato kličejo — na pomoč. Povsem upravičene so bile še besede tov. Križnika iz Laškega, ki se je zgražal nad tem, da pri- stojni organi dovoljujejo takšne gradnje, ki povsem izmaličijo značilni zunanji videz naših vasi;,.^ zlasti pa izginja tipična podoba. slovenske kmečke hiše. Ce povzamemo besede tov. Li- karja, bodo na Dobrni začeli z urejevanjem in izgradnjo turi- stičnega centra. V razpravo je posegel tudi predsednik Turistične zveze Slo- venije dr. Danilo Dougan, ki je med drugim dejal, da bi morali vsi gostinski delavci postati člani turističnih društev. Več pozorno- sti pa bi lahko posvetili tudi mla- dini, ki bi jo morali vključevati v ta društva in jo navajati, da bi tudi sama izvedla določene turi- stične akcije. Razen tega je me- nil, da bi morali na področju in- vesticijske dejavnosti najprej končati začeta dela. Tu je zlasti mislil na celjski hotel, na cesto proti Rogaški Slatini in Logarski dolini. Tretji problem, je dejal, pa so naša zdravilišča. V glav- nem gre v vseh primerih za sta- . re objekte, ki ne ustrezajo več sodobnim zahtevam in spričo te- ga ne morejo več konkurirati ' ostalim. Caka nas torej neodlož- " Ijiva modernizacija zdraviliških naprav in objektov. To pa je na- loga, ki bo zahtevala več časa in seveda več namenskih sredstev. ' Na občnem zboru se je pojavilo tudi vprašanje umestnosti grad- , nje žičnice na Okrešelj. Ali je bi- la ta gradnja v resnici do podrob- nosti proučena? Javne razprave je bilo dovolj in akcija ni pote- kala v tajnosti. Zato je prejšnje , vprašanje že morda zapoznelo. -ml Obilo možnosti v drugi polovici januarja in prvih dneh februarja so bile let- ne konference krajevnih organi- zacij SZDL šentjurske občine. Značilno je, da so bile vse dobro obiskane. Druga, prav tako raz- veseljiva značilnost pa je v tem, da so se vodstva krajevnih or- ganizacij SZDL nanje zelo dobro pripravila in da so v svojih po- ročilih razčlenjevala splošne, po- litične, pa tudi gospodarske pro- bleme svojega kraja in tudi delo ostalih krajevnih organizacij in društev. V vseh teh poročilih pa se je zrcalila tudi slabost, da or- ganizacije SZDL niso dosegle vid- nejšega uspeha pri vključevanju novih članov. Dalje se je pokaza- lo, da ponekod krajevne organi- zacije SZDL nehote prevzemajo povsem operativne naloge kra- jevnega odbora, zlasti glede izva- janja raznih komunalnih del. Za- radi tega potiskajo politične or- ganizacije krajevne odbore v pa- sivnost, namesto da bi delale prav obratno in mobilizirale svo- je člane za izvajanje nalog kra- jevnih odborov. Prav zaradi tega so konference krajevnih organi- zacij SZDL dale tudi nekgj ko- ristnih pobud za delo bližnjih zborov volivcev, na katerih bodo razpravljali o predlogu družbe- nega plana za letošnje leto in s tem o vseh konkretnih nalogah, ki jih čakajo na posameznih pod- ročjih. Pričakujejo še, da bo na osno- vi uspelih konferenc zaživelo tu- di delo v posameznih sekcijah, zlasti tam, kjer so že delale. Skratka, obstajajo prav lepe mož- nosti za bolj uspešno uveljavi; nje ne samo organizacij SZI ampak tudi ostalih društev in i dobno v tem letu. NOVI PROSTORI ZA KARTONAŽO Zadnji dan prejšnjega tedna imel kolektiv Celjskega ti! majhno svečanost, na kateri izročil namenu nove prostore obrat kartonaže. Doslej se je obrat stiskal v neprimernih p štorih, zdaj pa so preuredili ga že poklicne gasilske čete ter , dali povsem novo notranjo obU Z ureditvijo novih prostorov kartonažo je bil uresničen p del načrta za rekonstrukcijo p< jetja. Čestitka ob pravem času Nedeljsko popoldansko pred- stavo dunajske drsalne revije v Celovcu bi lahko z vso pravico imenovali slovensko. Med pet ti- soč gledalci, kolikor jih gre pod kupolo tamošnjega razstaviščne- ga prostora, ki ga v pozno jesen- skih in zimskih mesecih spreme- nijo v umetno drsališče, je bilo blizu tri tisoč ljudi iz Slovenije. Približno desetino te številke so zavzeli prebivalci iz celjskega okraja. Kakor za vse ostale je tu- di zanje odlično organiziran izlet pripravil Kompas. Kaj naj porečemo o reviji? Bi- la je prava drsalna, baletna in artistična predstava, v kateri smo občudovali lepoto umetnega drsa- nja, skladnost plesov na ledu in drznost artistov. Vse to sta reži- ser in koreograf spletla v ven- ček ljubezenskih dogodivščin ter mu dala z igro barvnih reflek- torjev in čudovitimi kostumi še zunanji blesk. Program v dveh delih je trajal nekaj manj kot tri ure. Bil je preračunan na minute in sekunde. Scene so se vrstile druga za drugo brez zamude, brez premorov. Vse je bilo sklad- no, da bolj ni moglo biti. Celoten program je spremljal orkester. Medtem ko so solisti postregli z vrhunskimi elementi in liki umetnega drsanja, je zbor poskr- bel za učinkovitost izvedbe, za nepozabne vtise. Njegov nastop bi lahko imenovali tudi množično revijo čudovitih kostumov, ki so pod siji barvnih reflektorjev za- lesketali v vseh mogočih nijan- sah. Nepozabna je bila scena, ko se je velika dvorana pogreznila v temo, pa so na ledu v tisočih lučkah zasvetile žive smreke. To so bili kostumi članov zbora, ki so bili opremljeni z baterijami ter neštetimi drobnimi svetlobni- mi telesi. Baje je samo ena taka obleka stala 7.000 avstrijskih ši- lingov. Takih prizorov je bilo ne- broj — nastop medvedkov, lo- kvanjev, pa kopalk na plaži in podobno. V pravljičen svet nas je popeljal prihod Snežne kralji- ce. O komični vlogi »pijanega« kuharja in drznega natakarja je bilo govora še dolgo po predstavi. Menda ni bilo človeka okoli le- dene arene, ki se jima ni nasme- jal od srca. Ko pa so se na koncu revije oglasili zvoki Straussovega valčka in se je okoli šestdeset drsalcev zavrtelo v tričetrtinskem taktu, se je zdelo, da bo z njimi vred zaplesalo tudi več tisoč gle- dalcev. Ploskanja ni bilo konca. Temu navdušenju se je zdaj pri- družila še ena gesta, ki je prav tako prevzela slehernega obču- dovalca drsalne revije. Kakor hi- tro je utihnil orkester, je k robu drsalne ploskve stopil jugoslo- vanski konzul v Celovcu tov. Trampuž ter čestital in izročil vsakemu solistu posebej lep šo- pek cvetic. Ljudje so vstali in ploskali. To je bila čestitka v pravem času, čestitka, ki je vzbu- dila pozornost in simpatije kon- zularnega predstavnika in drža- ve, katero zastopa. In še nekaj drobtin — vse i povedi na reviji so bile v t jezikih: nemškem, italijansken slovenskem. Čeprav smo zbrani okoli drsališča, na pros rih, ki smo jih zasedli, ni I hladno. Za to so poskrbeli ; sebni plinski grelci pod sedi Prijeten izlet smo po zaslugi ličnega organizatorja Komp združili še z ogledom znamer cerkve Gospe svete ter knežj kamna na Gosposvetskem po M. Solisti dunajske drsalne revije se poslavljajo od množice bvaležHih gledalcev CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 8 — 23. februarja 1962 Zahtevna in odgovorna NALOGA KT TUCNI OBJTEKTI — ENERGOKOMBINAT IN ŽELE- ZARNA — HITER PORAST NEGOSPODARSKIH INVESTI- ítT C- KULTURNO-PROSVETNA DEJAVNOST IMA LETOS gE POSEBNO OBELEŽJE. Resolucija gospodarskega raz- roja celjskega okraja za letos e naslanja na obsežno gradivo, •i zajema vse panoge. Od tod ahko povzamemo, da le-ta pred- rideva hitrejše naraščanje vla- ranj za negospodarske dejavnosti, n sicer kar za 19,8 odstotkov, /laganja za družbeni standard bi naj se povečala kar za pre- 5-0 20 odstotkov. posebno so poudarjene že zače- e ključne investicije, ki jih je reba nadaljevati (Tovarna e- majUrane posode, Cinkarna, tek- tilna industrija, Alpos in Tovar- за kovanega orodja v Zrečah). istočasno pa kot dve najpomemb- nejši nalogi glede krepitve indu- •trijgke moči območja skupnosti Ćomun — začetek izgradnje Ener- rokombinata v Velenju in 2ače- obnove tovarniških naprav J Železarni Store. Ostale že za- jete manjše investicije pa bo Ic- ios potrebno dokončati. Vlaganja 'Л kmetijstvo se gibljejo v dveh imereh — za gospodarsko kre- )itev nastajajočih kmetijskih kombinatov (nakup zemljišč, uie- iitev ustreznih hlevov, nasadov In za nabavo potrebne mehani- rirane opreme) ter za enotno in- vesticijsko politiko v gozdarstvu, kjer je poseben poudarek na Suradnji gozdnih komunikacij (ce- sta Netopir-Brest, Vitanje-Rako- trec, Olimje-Vodole, R*anica-Klo- ie. Logarska dolina-Matkov kot, ;esta pri Devcah, Velunjah, Stu- ienčniku in Zbičajnikova žaga- îkomarje). Gradivo nato podrobno anali- dra potrebe investicijskih vla- danj v objekte, ki so za prebival- :e posameznih območij nujni. Гако računajo, da bo šaleško ndustrijsko območje dobilo avto- naiično telefonsko centralo, na- lalievan.ie obnove ceste proti Ro- raški Slatini in začetek obnovit- venih del na cesti proti Dobrni. lïrtocasno pa tudi gradnjo mostu čez Savinjo pri Grižah. Razen oonove ш razširitve pro- dajnega prostora trgovskega pod- jetja »Volna« bodo zgrajeni v manjših industnjsddh sreaiščih trgovski paviljon (Store, Dobrna, , Nazarje, Žalec in Šentjur.) Do- graditev hotela v Celju in samo- postrežne restavracije družbene prehrane sta dve posebni nalogi za letos. Zanimiva je usmeritev k ure- janju servisnih delavnic, med temi tudi ureditev »Avtoobnovc«, kar je zlasti nujno ob hitrem na- raščanju motornih vozil. Prav ta- ko pa zgraditev še ene kemične čistilnice v Celju, saj dosedanja spričo premajhne zmogljivosti ni mogla ustreči vsem potrebam prebivalcev. Kar zadeva vlaganja v turizem pa ima prvo mesto ureditev Logarske doline. Pri čistih negospodarskih inve- sticijah je še vedno poseben po- udarek na gradnji stanovanj. So- dijo, da bo za stanovanjsko iz- gradnjo porabljenih domala tri milijarde dinarjev. Istočasno pa so predvidena vlaganja za kul- turno-socialno dejavnost kar za 50 odstotkov več kot lani. Sem sodi tudi nadaljevanje gradnje srednje tehnične šole, pedagoške akademije, ureditev studija relejne radijske postaje na Golovcu, zgraditev televizij- skega oddajnika na Plešivcu, ure- ditev Studijske knjižnice in ure- ditev drugih manjših kulturno prosvetnih objektov ter nadalje- vanje ureditve zdravstvenih ob- jektov v okraju. Spričo zelo obsežnih nalog so- cialnega varstva so komune na tem področju doslej posvečale skrb predvsem kurativni dejav- nosti, v bodoče pa bo potrebno z večjo vnemo skrbeti tudi za preventivno dejavnost. Vse te naloge, ki jih ob teme- ljiti analizi stanja in potreb po- daja graidivo, na katero se na- slanja resolucija o gospodarskem razvoju celjskega območja skup- nosti komun, so zahtevne in od- govorne, saj se dotikajo pred- vsem ključnih problemov, enako na področju gospodarskih kot tu- tudi na področju negospodarskili investicij. Seminar za mla- dince v Mozirju v petek in soboto je organizi- ral Občinski komite Ljudske mla- dine, v Možiiju seminar za vod- stva osnovnih organizacij LMS. Seminar so organizirali v Logar- ski dolini, udeležilo pa se ga je 35 mladincev in mladink. Semi- nar je zelo dobro uspel. Obravna- vali so nekatera aktualna vpra- šanja; n. pr. vprašanje mladine v Komunalnem sistemu, v kmetij- stvu itd. Stanovanja na Otoku Novi aspekti razvoja premogovnikov v zadnjem obdobju je postala kriza premogovnikov akutna, in sicer se je pojavila kot kričeča anomalija prav v obdobju, ko je premoga dovolj in ko so rudarji izpolnili naloge, ki jim jih je za- stavilo gospodarstvo glede po- trebnih količin premoga. Že de- set let je namreč preteklo, ko se je začela v rudnikih premoga bit- ka za večjo proizvodnjo. Vzroke krize premogovnikov tako ne moremo iskati v mali proizvodnji niti v nerentabilni proizvodnji, čeravno je za neka- tere manjše rudnike spričo rev- nih slojev premoga tudi to eden od vzrokov nevzdržnega stanja. Glavni vzrok pa so vsekakor pla- fonirane cene, ki veljajo za pre- mog, medtem ko so ostale cene porasle. Seveda so s tem porasli tudi stroški rudniške proizvod- nje. Razumljivo je, da tako sta- nje ne more še naprej obstajati, saj se je anomalija pokazala kot škodljiva za razvoj premogovni- kov a istočasno je to stanje po- vzročilo unadanje dohodka, či- stega dohodka in realnega dohod- ka zaposlenih rudarjev. Zaradi tega so sindikati sprožili široko akcijo za ureditev stanja naših premogovnikov, obravna- vajoč vse aspekte nadaljnjega razvoja rudnikov premoga. Analiza je pokazala, da so lani bruto dohodki v povprečju na enega zaposlenega znašali okoli 50 tisoč dinarjev, v rudarstvu pa komaj 43 tisoč dinarjev mesečno na enega zaposlenega. Čeravno je predvideno, da bi zaslužki rudar- jev spričo posebno težavnih po- gojev morali biti vsaj za 30 od- stotkov višji od zaslužkov v in- dustriji. V nekaterih deželah je ta od- stotek tudi višji. Ob tej dokaj jasni nalogi so možne dve rešitve: Radikalnejša — ob sprostit- cen premogu; Umirjenejša — da bi cene premogu drsele v toliki meri navzgor (v posameznih pri- merih tudi navzdol), da bi vselej odnos med bruto do- hodkom industrije in pre- mogovnikov ostal isti. — Istočasno se bo povečevala — Istočasno se bo poveča- vala možnost modernizacije premogovnikov. To pot pa z zavestnim podpiranjem ti- stih premogovnikov, kjer so večje količine premoga in ki imajo debelejše sloje. — Slednje tudi jasno nakazuje nadaljnji razvoj premogovnikov. Kajti gotovo je, da bodo nekateri premogovniki tudi s temi spre- membami nerentabilni. Nerenta- bilnost ob tako spremenjenih po- gojih pa hkrati pomeni odmiranje teh premogovnikov. Seveda to ne more biti in ne bo enkratna ak- cija, temveč bo kot ekonomski proces potekala postopoma, da bi bil kar najmanj boleč. -mi V Loškem - skrb za borce I*reteklo nedeljo je bila v La- škem občinska konferenca članov Zveze borcev NOV, ki ji je pri- sostvoval tudi narodni heroj Ivan Kovačič-Efenko. Iz poročila predsednika občin- skega odbora ZB NOV Ivana Ce- rina in razprave je razvidno, da se je vso delo v okviru te organi- zacije odvijalo v posameznih ko- misijah in sekcijah. Ti notranji organi organizacije so bili vse preteklo leto aktivni, o čemer priča tudi uspešna iz- vedba njihovih programov dela. Tako je opaziti, da se skrb za borce NOB iz leta v leto stopnju- je, zato so pričeli tudi stanovanj- sko vprašanje borcev reševati dosti bolj sistematično kot doslej. Poštar Vinko LE KDO NE POZNA NASEGA VINKA? KOLIKO KLJUK OD- PRE, NA KOLIKO VRAT POTKKA IN KOLIKO OBRAZOV PO- ZNA. V NJEGOVI POSTNI MAI HI SO PISMA IN DOPISNICE, ZNAMKE VSEH VRST ČASOPISI IN REVIJE, A SE VEDNO JE V NJEJ PROSTORA VEC KO DOVOLJ ZA SMEH, ZA SPOMI- NE IZ PARTIZANŠCINE. ZA RESNI POMENEK. NAJ BO SON- CE VISOKO ALI PA URA, KO SE GRE NA DIVJEGA PETELI- NA, PRI VINKU LAHKO POTPKAS; SPREJEL TE BO DOBRO- DUŠNO IN GOSTOLJUBNO, TAKO, KOT PAC ZNA LE ON... Prav zaradi njegove izredne skromnosti sem ga vprašala: KAJ BI STORIL, CE BI IMEL VELIKO DENARJA? Nasmehnil se je, me pomenlji- vo pogledal, se odkašljal in od- vrnil: Se boljše volje bi bil kot sedaj. Nekje v samoti, na najlep- šem koncu Savinjske, bi si zgra- dil malo hišo — res prijeten dom zase in za svojo družinico. Mimogrede povedano — naš Vinko je zelo navezan na svoje družinske člane in bi nikakor ne mogel živeti brez njih. ZAUPAJTE MI SVOJO SKRIVNOST: KAKO USTREZE- TE VSEM LJUDEM, KO PA IMAJO TAKO RAZLIČNE ZE- LJE IN POTREBE? sem radoved- no vprašala. Kako jim ustrežem: Najbolj važno pri tem je — ljudi poznati, dobro poznati. S tema besedama — dobro poznata — hočem reči: poznati značaj, poznati posamez- nikove želje in čustva, posamez- nikove misli in hotenje. Ce bi od- govoril bolj po domače, bi rekel, iz oči mu berem. Zares nisem pričakovala iz nje- govih ust toliko modrovanja, to-, liko življenjskih resnic. Prav za- radi tega se mi je jeziik še bolj razvezal in vprašanja so se kar vrstila: KAKŠNO JE VASE DELO IN KAJ VAM NI PO VOLJI? Pomanjkljivi naslovi, nečitljiva pisava, slabo vreme in novoletni pozdravi — vse to me utruja, za- to pa tudi ovira poslovanje in hi- tro dostavo. Od vsega tega še naj- raie prenašam obilico poštnih po- šiljk; četudi me utruja, pa obe- nem nara.^čaio delovne enote in kajpak tudi stotaki... Pri tem se je glasno in prav od srca .nasme- jal, češ — sai kar gre, le dobra volja mora biti. KAJ PA OB NOVEM LETU, JE KAJ NAPITNINE IN KAKO SE PRILEZE? Kar rad sprejmem kak desetak, saj kdo ga pa ne — je dodal; Mo- ram pa reči, dimnikar in poštar dobita za novoletno srečo kak »krajcarček« pri tistih, ki imajo tega cvenka najmanj — že vsa leta je bilo tako in tako ostane. Pa kdo bi pe zato jezil, ko pa je smeh največ vreden. CE BI NE BILI POSTAR, KAKŠEN POKLIC BI SI IZ- BRALI? Najbolj me veseli vrtnarjenje in delo na vrtu. Sem tudi v od- boru hortikulturnega društva in — rad poudarim — da se s srcem borim za vsakega novega člana. IN KDO JE VAS NAJBOLJŠI PRIJATELJ? Zena in zajci — je odvrnil, obo- je ljubim iz srca. ZA KONEC PA SE TOLE: KOT POZNAVALEC DOBRIH VIN MI SVETUJTE. KATERO LAHKO PIJEMO, NE DA BI NAS BOLE- LA GLAVA ALI PEKLA ZGAGA? Najboljše je originalno domače vino. belo ali črno, le pravo naj bo. V gostilno ga že ne grem več pit. Zadnjič sem plačal za dva deci 70 dinarjev, pa še dobro ni bilo. Najraje sem pač doma — na uho vam povem — v shrambi, tam so slive v rumu... Ste že pili kaj podobnega, mar ni iz- vrstno? M. M. Ko bi vsi dečki sveta... Mrzlo jutro je delalo dolinico proti Zabukovci neprijazno. Ve- ter je silovito bril izza ovinkov, so smo stopali proti zunanjim '^dmškim napravam, da bi si iz- brali kak detajl iz težavnega živ- ■jenja zabukovških rudarjev. Spo- toma smo srečali starega rudarja f'rancela, pa smo ga pobarali o njihovem delu, o težavah in nad- ^°gah, o rudarskem življenju ^in ^ tisti neizprosni volji, ki jih že- in ki jim vliva moč, da vztra- ajo... Kar hitro je povzel bc- '®do, ni premišljeval, kaj bo po- sedal, saj je kot smo videli o tem «remisijeval vse življenje. »NaŠG delo in življenje je tesno »ovezano z eno samo besedo, — Temog! Kakorkoli obrneš, pre- f^og je povsod. V jami, na sepa- aciji, po cesti in poteh, celo do- je. Skratka povsod premog, '.rni premog. Enkrat je radost, ^aj mu pravimo črno zlato, drugič je trpljenie in gmza, te- aj mu rečemo črni morilec, ali 3 ga kakorkoli drurínño zmerja- jo in preklinjamo. Vselej ла je •"n — ja, črn in neizprosen!« Hitro je nadaljeval, še preden ; ПГ10 utegnili, da bi ga vprašali, faà namen je namreč bil, da bi nam tudi svetoval, kje se naj ustavimo in kaj si naj ogleda- mo, da bi dobili sličico iz rudar- skega življenja. »Oh,« je vzdihnil, »ne smete si misliti, da je samo v jami težav- no in naporno življenje. V naši jami je ros hudo, morda celo pre- več za prvi vtis, a na boljšem niso niti ostali. Kar poglejte si vlakec, ki jo proti vetru briše v dolino in oba zavirača, ki skače- ta iz »hunta« na» hunt«. Veter, mraz, sneg in dež so njuni naj- večji sovražniki. Toda kljub temu prsti ne smejo popustiti, čeravno so otrpli. Peljite se enkrat z nji- mi. Videli bonte, kar dovolj bo za uvod!«, je dejal in se poslovil. Hitel je po opravkih, da bi vse onravil, še preden ga sirena po- kliče na delo. Mi pa smo se nato dogovorili, da se popeljemo na- zaj proti Žalcu z mašino! Naslednia ozkotirna kompozi- cija je imela odhod čez kako uro. Ogledali smo si nekatere zunanje naprave in se pred odhodom se- znanili z vlakovodjo. kurjačem in obema zaviračema. Seznanili smo se in v zavetiu Dogovorili o naši prvi vožnji. Imeli smo željo, do- voljenje in njihov pristanek. To- da takoj so nas prosili, da ne omenjamo njihovih imen, saj je vsem zaposlenim v Zabukovci enako, so dejali. Stiščali smo se v mali prostor- ček ozkotračne lokomotive. Za- piskala je, da je odmevalo po do- lini in že se je začela pomikati navzdol. V začetku še nezaupljiv neprijeten občutek mi je kmalu splahnel, ko sem videl, kako so tudi zavirači hitro sledili ukazom vlakovodje. Ta pa je hitel razla- gati, kako potoka njihovo delo. »Vse je s predpisi natanko do- ločeno. Vsak tudi natanko pozna svoje dolžnosti. Te pa so enake, saj je skupna naloga le ena, da spravimo - varno premog do po- staje. Včasih je bilo huje, ko so bile na progi še stare tračnice. Tedaj je vlak večkrat iztiril. A tudi mubaste lastnoDti tračnic po- znamo. Ce se sveti je najbolj varna, če je ledena ali spolzka рг nam pomaga pesek«, je prista- vil in zmanjšal hitrost. Verjetno zaradi začudenih pogledov. Nato je dejal. »V mašini je ob stru- peno mrzlih dneh, kot je današ- nji, še kar znosno. Gorko je. toda Miha in Janez zunaj'imata naj- težavnejši posel. Poleti pa je na- robe. Njih hladi, midva s kurja- čem pa sva vsa mokra.« Tedaj smo prešli znani Zabu- kovški most in se po ravnini bli- žali postajališču ob Hmeljarskem domu. Ko so ustavili, so zavirači odpeli mašino, zapeljala je nazaj. Priklopili so jo za vagončke, ki jih je stroj nato porinil na most. Vse je šlo brez besed. Tam sem izstopil in se poslovil, oni pa so s praznimi vagončki odrinili nazaj do separaci je, kjer jih je čakala nova kompozicija. Ena za drugo, dan za dnem in brez ozira na vremenske pogoje, brez ozira na težave. Ko sem stopal proti avtobusni postaji, me je obdajala ena sama misel. Koliko prizadevnosti in sa- moodpovedi je v njihovem delu. koliko drobnega delovnega juna- štva, ki ga sami niti opazijo ne. kor se jim vse to zdi povsem vsakdanje. Ja, tli štirje možje, ki so me za- peljali v dolino, se ne ubadajo s problemi, jih ne uvrščajo med objektivne in subjektivne, ker vlak mora pripeljati v dolino in nazaj varno. Delovno nalogo mo- rajo opravit.i. In res, ko bi vsi dečki sveta... Lašeani so se dostojno poslovili od žrter rudniške nesreče Preko 2000 rudarjev, svojcev in članov drugih delovnih kolek- tivov iz Laškega se je v nedeljo pKJslednjič posiovilo od dven žr- tev obratnih nesireč v rudniku Laško. Pri opravljanju svojega poklica se je ponesrečil 35 letni Stanko Zdovc, katerega je zasula debela plast premoga. Takoj po nesreči so nastopile reševalne ekipe, ki so se z vsemi pripomočki skušale čimprej pribli- žati kraju, kjer je podsulo ru- darja Zdovca. Pritisk sloja pre- moga in slab zrak sta reševanje otežkočala, tako da so ponesre- čenca rešili šele po 40 urah re- ševanja. Vendar je bilo že pre- pozno, ker je ponesrečenec med tem časom že podlegel hudim po- škodbam. Skoraj ob istem času, ko se je pripetila nesreča v jami, se je zgodila druga obratna nesreča na rudniški separaci j i, ki je prav ta- ko terjala mlado življenje komaj 18 letnega Ludvika Kozovinca. Ponesrečenca je pritisnila loko- motiva ob betonsko ograjo. Bil je na mestu mrtev. Nesreči sta močno presunili delovni kolektiv rudnika Laško kot vse ostale delovne kolektive v občini. Zato so ponesrečencema pripravili nadvse veličasten po- greb. V imenu delovnega kolektiva se je od ponesrečencev poslednjič poslovil direktor rudnika ing. Matija Pelko, predsednik sindi- kalne podražnice rudnika Avgust Pinter in zastopnik upokojenih rudarjev Alojz Lešnik. IZ NAŠIH KOMUN RAZPRAVA O DRUŽBENEM PLANU IN PRORAČUNU Preveč Y znameniu »lokalizmov« Poglavitna značilnost nedavne razprave o letošnjem družbenem planu in proračunu žalske obči- ne, ki jo je priredil občinski od- bor SZDL s predstavniki politič- nih organizacij in občinskega ljudskega odbora, je bila nemara v nekaterih antagonizmih lokal- neg aznačaja, v nizanju določenih krajevnih problemov in proble- matike, v iskanju modusa, po ka- terem bi tej dejavnosti ali pano- gi del sredstev »vzeli« in jih oni dejavnosti ali panogi »dali« in ta- ko dalje. Čeprav ima takšno obe- ležje prav gotovo svoje uteme- ljene razloge, saj sta družbeni plan in proračun v merilu občine pnibližno to, kar recimo ekonom- ski položaj v merilu družine, kar pomeni, da hočeč nočeš zbujata zanimanje, pa vendarle ne pri- speva k razčiščevanju tistih os- novnih vidikov, s katerih bi mo- rala takšna razprava izhajati, in ki sta zapopadena v besedah ustvarjanje in delitev dohodka. Iz uvodne obrazložitve, ki jo je podal predsednik občine Tone Delak, je bilo predvsem razvidno, da temelji letošnji družbeni plan in proračun na nekaterih bistve- nih spremembah v našem gospo- darstvu, med katere sodi osamo- svojitev gospodarskih organizacij in njih prilagoditev tržišču, po- leg tega pa tudi docela spreme- njeni pogoji notranje delitve do- hodka. Spričo tega je družbeni plan in proračun prilagojen iz- ključno sredstvom, ki jih bo ustvarila proizvodnja. Pri tem pa bo potrebno proizvodnjo v večji meri kot sedaj usmeriti tudi v iz- voz, pri čemer prihaja v poštev hmelj, kmetijski pridelki in in- dustrijsko blago, kakor t^til, keramika in drugo. V tem »mislu stojijo pred gospodarstvom žal- ske občine velike naloge — do- končanje začetih rekonstrukcij, pospeševanje razvoja socialistič- nega sektorja in specializacija proizvodnje, v skladu s tem pa tudi pospeševanje negospodar- skih panog. Tako je predvideno, da bo družbeni bruto proizvod porasel za 12,5 odstotkov, narod- ni dohodek za 24,5 odstotkov; vzpKjredno s tem pa se bo pove- čala osebna poraba na prebivcdca za 8,5, medtem ko bo zaposlenost porasla za okrog 4 odstotke. Iz teh nekaj podatkov pa lo- gično sledi, da je iskati rezerve izključno v večji produktivnosti, v izpopolnjevanju sistema delitve dohodka v gospodarskih organi- zacijah, kakor tudi v urejevanju tistih možnosti in ustvarjanju ti- stih pogojev, v katerih bo prišel subjektivni faktor, to je, človek, do čim polnejšega izraza. Te oko- liščine pa razprava ni zajela in je bila v njej zlasti slaba udelež- ba predstavnikov gospodarskih organizacij. Kakor sta v svojem prispevku FKjudarila tudi sekretar občinskega komiteja ZKS Polde Raj h in predsednik občinskega odbora SZDL Ivan Kovač, kljub tesnemu planskemu in proračun- skemu položaju ni razlogov, ki bi utemeljevali kakšno zaskrblje- nost glede izpolnitve obveznosti, bistveno pa predvsem, da bodo državljani s to problematiko čim bolje seznanjeni, da bodo prispe- vali k reševanju s svojimi mnenji in predlogi in da bodo razprave izhajale iz čim širših in globljih os^ov. dhr v nedeljo, 1. februarja je TVD »Par tizan-Rudar« Velenje imelo svoj red- ni letni občni zbor in sprejelo sklep, da se preimenuje v STVD »Partizan- Rudar«, obenem pa, da se dosedanja nogometna sekcija izloči iz vrst dru- štva in ustanovi samostojen nogometni klub, kajti ravno ta sekcija je tista, ki je s svojimi finančnimi zahtevami dušila in hromila delovanje ostalih sekcij. -Ik Družbena prehrana v „siepi ulici" Eden izmed predmetov ob- ravnave na posvetovanju o druž- benem planu in proračunu žal- ske občine, ki je brez določenih zaključkov šel mimo, je bila družbena prehrana v Žalcu. Kljub temu, da si Zavod za napredek gospodinjstva kot stro- kovni organ že zelo dolgo pri- zadeva, da bi vprašanje družbe- ne prehrane spravil ad acta, s tem, da bi družbeno prehrano enkrat za vselej postavil na trd- ne noge, so se prizadevanja izja- lovila in je položaj družbene prehrane v Žalcu dejansko tak, kakršen je bil na začetku če ne morebiti še slabši, kajti na za- četku so bile vsaj neke perspek- tive. Kakor je namreč bilo mo- goče razbrati iz razprave, bodo obrat, ki je bil namenjen druž- beni prehrani, ukinili, namesto njega pa urejajo in ukinjajo razne manjše obrate, in uvajajo tople obroke. Da pomeni vse to nekakšen začarani krog, je res, prav tako pa je tudi res, da druž- bena prehrana na ta način ne more biti urejena. Družbena prehrana, za katero bi mogli reči, da je urejena, bi morala biti povsem drugačna. Predvsem si jo je mogoče pred- stavljati v urejenem obratu ob >urejenem« jedilniku v ureje- nem poslovanju. Topli obroki do- poldne ali po{K)ldne pač ne mo- rejo nadomestiti opoldanskih ob- rokov, se pravi, kosila. Zato ni odveč povzeti, da je družbena prehrana velikega pomena, ker lahko ima velik vpliv na člove- kovo zdravje, njegovo zmoglji- vost, in kakor so pokazale stro- kovne analize, celo na njegovo iniciativo. Ce pa pri tem upošte- vamo še zdravstveni vidik, bi se mogli vprašati: koliko bolezni in izpadov z dela je povzročila ne- zadostna in neurejena prehrana! V nadaljevanju razpravljanja o družbeni prehrani v Žalcu ve- lja omeniti to, da ima ta občina zelo veliko zaposlenih žena —40 odstotkov in da bi lahko obrat družbene prehrane tudi delno prispeval k razbremenitvi druži- ne oziroma žene, ki bi se lahko tako morda vključila v družbeno dogajanje, za kar v takih okoli- ščinah ni časa. Razbremenitev družine pa je naposled družbejia in ne družinska zadeva, zaradi česar so v Žalcu tudi vsi plenu- ma Socialistične zveze o tem zelo resno razpravljali in zahtevali konkretnih akcij. Toda kaže, da brez večjega uspeha, čeprav tega vprašanja ni mogoče urediti čez noč. To kar je ob tej problema- tiki težko razumljivo, so potlej nezadostna proračunska sredstva namenjena Zavodu za napredek govspodinjstva, oziroma je kon- tradikcija med sprejetim pro- gramom njegovega dela in dota- cijami, ki bi jih naj za to delo dobil. Ne glede na to, da je le- tošnji proračun žalske občine iz- redno >napet<, se vendarle pora- ja vprašanje, kako naj Zavod za napredek gospodinjstva kot usta- nova, ki ji priznavamo (in če ji že priznavamo) neko pvomebno funkcijo, ob tako minimalnih sredstvih izpolnjuje svoj druž- beni program! Gre namreč za to, da bi bilo treba tudi tu uvesti primernejšo stimulacijo in ustva- riti za življenje ustanove potreb- ne pogoje. dhr Bazen in cesto no VronsJcem Zadnja razprava o občin, skem družbenem planu i^ proračunu v Žalcu je med drugim zajela tudi vpra- sanja, ali je na Vranslceni sploh potreben bazen, ali ne bi mogel tisti odsek ceste še počakati na asfalt in ali ne bi bilo morda koristneje, če bi zato predvidena sredstva usmerili kam drugam. In če- prav je na koncu vendarle postalo docela jasno, da je na Vranskem potrebno zgra- diti tako bazen kakor asfal- tirati cesto, se zdi argumen- te, ki govorijo temu v prid, vredno obelodaniti že zato, ker je dolžnost javnega mnenja, da podpira pozitiv- ne težnje. Predvsem je treba pove- dati, da že na pogled ni no- benega razloga, ki bi lahko ugovarjal ali celo oba ob- jekta proglašal za »luksuz«. Ker namreč prvič ne more biti >luksuzno< to, kar služi občim namenom in ker dru- gič ni »luksuzna« celo ne vožnja z luksuznim avto- mobilom po gladki cesti, in ker tudi ni »luksuzna« mož- nost, ki jo v pogledu osebne higiene nudi bazen. Nadaljnje utemeljitve, ki so jih zelo tehtno obrazložili tudi zagovorniki obeh ob- jektov, izhajajo iz značaja kraja samega. Vransko nima industrije, kar pomeni, da nima pogojev, da bi si z in- dustrijo ustvarjalo svoje blagostanje. Toda Vransko ima pogoje za razvoj turiz- ma in turizem je vsaj v tak- šnih okoliščinah lahko nje- gova poglavitna panoga. i>e celo več. Vransko bi lahko postalo turistično središče žalske občine, saj jc bilo samo lani tu več nočnin ka- kor v vsej občini vključno z weekend naseljem v Pre- boldu! Da pa bi Vransko to lahko postalo, je razumljivo, bi bilo nujno posvetiti več prizadevanj razvoju in po- speševanju turizma, v kate- rega očitno snadata tudi oba objekta. Kakor je nekdo umestno pripomnil, pa tak- šna cesta turizem celo za- vira, kajti turizem je dan- danes nnvezan s pojmom avtomobilizma, in če n^to- mobilist zavija z glavne ceste na »avtostrado« proti Л''гап- skem, ga turizem mine, ker na tem odseku avto res stra- da. Poleg tega je ob tem po- membno še to, da teče skozi Vransko Bolska, s katero si ni kaj pomagati, saj je ta v najbolj vročih dnevih izred- no mrzla, kakor tudi, da je Savinja zelo odmaknjena. To pa pomeni vsekakor slab") turistično vabo, hkrati pa tudi ne najboljšo okoliščino za domačine. Da, še zlasti za domačine, kajti bazen boi v prvi vrsti namenjen njim.! n končno, na Vranskem'' bo letos občinska proslava.1 Odbor za proslavo je že lani' sklenil, da občinske proslave ne bodo vselej v istem kraju, marveč da bodo vsako leto drugje, da pa bodo v kraju, kjer bo proslava, za to pri- ložnost uredili posamezne objekte. S teh vidikov, ki so stvar- no utemeljeni in ki imajo potemtakem tudi neko druž- beno veljavo, bi bila vsakr- šna »oî>ozicija« nevzdržna, zato lahko žalski občini iz- rečemo kvečjemu priznanje, da je namenila del sredstev za bazen in cesto na Vran- skem! dhr OBVESTILA SZDL Zaradi nezadovoljivega obrav- navanja vprašanj in problemov šoštanjske komune je občinski odbor SZDL sklenil, da bo spre- menil stare metode obveščanja s sestanki in bo odslej naprej en- krat mesečno izdajal »Obvesti- la«, v katerih bo objavljal svoj program dela, delo izvršnega od- bora, komisij in podkomisij ter sezhanjal krajevne organizacije o • zaključkih razprav in s tem slu- žil krajevnim odborom SZDL pri njihovem delu. Obveščanje bo uspešno le s tesnim sodelovanjem vseh krajevnih organizacij. Prva številka »Obvestil« je v kratkih, a jedrnatih obrisih prikazala delo občinskega odbora SZDL, vpra- šanje nezadostne udeležbe na predavanjih ter težave, ki se po- javljajo v Šentilju, Šaleku in Družmirju ter delno tudi v Šo- štanju v zvezi s pobiranjem čla- narine. Poleg tega so v »Obve- stilih« nakazani pozitivni in ne- gativni pojavi dejavnosti posa- meznih krajevnih organizacij SZDL, določeni datumi sej v me- secu februarju, dalje pregled po- sveta občinske zveze Svobod ter vsebina seje občinskega odbora jugoslovanskih pionirskih iger. -ik Kalorične malice in nekulturni odnesi Sklep delavskega sveta Rudnika lignita v Velenju o ukinitvi regresa pri izda- janju kosil v samopostrežni restavraciji hotela »Paka« je povlekel za sabo nekaj ne- ljubih incidentov, ki so vred- ni vse graje. Od junija 1960 leta je rudnik dajal regres v višini 25 dinarjev. Ker pa je analiza pokazala, da se te- ga regresa poslužujejo le samci, ki imajo z minimal- nim plačevanjem opremlje- ne samske sobe, s pranjem posteljnega perila, čiščenjem in porabo električnega toka (mesečno 1500 dinarjev), že tako dovolj olajšav, je bil delavski svet mnenja, da je bolje, koristneje in pravič- neje, če sredstva, ki jih je dajal za regres pri hrani, da in še zviša za malico med delovnim časom. V tem pri- meru bodo tega regresa de- ležni vsi in se bo tudi močno odražalo na zdravju in pro- duktivnosti članov kolekti- va. Malico je podjetje začelo izdajati februarja 1960, toda zaradi tega, ker se je poka- zalo, da ni dovolj izdatna, jo sedaj hočejo dvigniti na vi- sokokalorično malico in so prepričani, da bodo vsi po- segli po njej. Na začetku je jemalo malico le 152 delav- cev, konec lanskega leta že 707, pred dnevi pa se je šte- vilo povečalo na 1193. Pri malici bodo povečali predvsem mesne izdelke in to za okrog 16 dkg po izbiri (debrecinke, lovska salama, hamburška slanina, svinjska rebrca, ribe, jetrna pašteta, jajca in podobno). Malica bo v vrednosti 100 dinarjev, de- lavci pa bodo plačali tako kot doslej le polovico. Skrb zastopnikov delav- skega kolektiva pa je žal, kot že omenjeno, naletela na izgrede, ki jih rudarji kot go- stje samopostrežne restavra- cije obsojajo, kajti nekateri samci, ki jim podjetje že ta- ko toliko nudi, so razgraja- li, preskočili »šank«, surovo zmerjali postrežno osebje in prevrnili veliko košaro kru- ha, zakar bodo dajali odgo- vor pred sodnikom za pre- krške. Ti posamezniki, ki terjajo od družbe več, kot ji prispevajo, so gotovo da skregani s socialistično mo- ralo. 'kk V INTERESU NAS VSEH Izobraževanje odraslih je vkljub nekajletni uspešni praksi še vendarle v povojih in je v okviru delavskih univerz, ki sto- pajo v tretje leto svojega obsto- ja, še dokaj nebogljeno dete. V večini primerov lahko trdimo, da še ni dovolj andragoških izku- šenj, predvsem pa vse premalo smotrni pristop političnih orga- nizacij in gospodarskih ustanov k dolgoročnemu načrtovanju iz- obraževanja, kjer bi prišla do veljave kot osnova družbeno ekonomska vzgoja, na katero bi navezali strokovno izobraževa- nje. Doslej je prednjačilo ozko strokovno izobraževanje, načrto- vanja za tovrstno vzgojo so bila skromna, še skromnejša pa pred- videna sredstva. Menim, da ni odveč, če se vpra- šamo, ali imamo perspektivni na- črt za kadrovsko politiko — to je z drugimi besedami, ob primer- nih zagotovljenih sredstvih plan- sko izobraževanje neposrednega proizvajalca — kolektiva, tiste- ga, ki odloča o nenehni rasti so- cialistične demokracije. Z materialno odgovornostjo v gospodarskih organizacijah raste odgovornost upravljavca in to mora biti imperativ, da nudimo upravljavcu čim kvalitetnejše in raznovrstnejše izobraževanje. Za čim uspešnejše upravljanje s strani vsakega posameznika je nujnost, da nudimo upravljavcu solidno znanje ekonomskega, pravnega in družbeno-politienega značaja, in sicer ob tehnološkem znanju. Vsak upravljavec mora poznati ekonomiko podjetja, sredstva podjetja, delitev skupnega do- hodka, prav tako pa analizo po- slovnega uspeha in investicijsko politiko lastnega podjetja. Tudi ekonomika FLRJ in odnos gospo- darske organizacije do komune mu ne sme biti tuj. Prav tako si mora upravljavec osvojiti osnovno znanje pravnih norm upravljanja in razumeti mora mehanizem delavskega upravljanja ter posebej odnos med delavskimi sveti in direktor- jem ter ostalimi vodilnimi kadri podjetja. Dosedanje izobraževalne akci- je, ki so bile po obsegu skromne. so le delno zadostile potrebam po izobraževanju. Delavske univer- ze imajo kadrovske pomanklji- vosti, kajti pretežno opravlja dela s honorarnimi sodelavci, ki še niso andragoške usposobljeni: zato smelo trdimo, da je delova- nje delavskih univerz v realnih možnostih pač minimalno. In še ostreje se pojavlja vprašanje uresničitve naših idej v tem, da postanejo delavske univerzu res- nično osrednje specialne institu- cije za izobraževanje odraslih. To pa bo možno le, ko bodo go- spodarske organizacije v dovolj- ni meri finančno podprle in s perspektivnejšim načrtovanjem kadrovske politike odredili do- volj velika sredstva za najrenta- bilnejši način izobraževanja. -ik. 22 požarov v letu 1961 4 milijone škode - 22 milijonov obvarovano Pred dnevi so bili v Šoštanju, Velenju, Šmartne ob Paki, Paški vasi in Topolščici občni zbori ga- silskih društev. V glavnem so povsod razpravljali o požarno varnostni preventivi, o potrebah po pomladitvi gasilskih vrst in o nabavi sodobne opreme. Izrazili so tudi potrebo po razširitvi po- žarnovarnostne mreže po zasel- kih z gasilskimi trojkami. V To- polščici so opozorili na nevar- nost izbruha požara zaradi ne- pravilno grajenih dimnikov na šoli in so grajali nepravilen od- nos prizadetih činiteljev do tega vprašanja. V skoraj enakem položaju je šolsko poslopje v Za- vodu j i. Precej kritično pa je bil oce- njen odnos Vodne skupnosti »Sa- vinje« na občnem zboru v Šoš- tanju. Kljub nekajkratnim za- htevam občinske gasilske zveze, da bi vodna skupnost izvršila ipo- trebna dela za odvzem vode, le- ta tega še vedno ni storila. Tak- šen odnos bi lahko zelo občutno zvišal škodo v primeru požarov, ob reguliranem delu Pake. Gasilsko društvo Velenje bo letos slavilo 65. letnico ustanovit- ve društva in bo ob tej priliki prejelo od občinske gasilske zve- ze novo avto-cisterno. Slavje bo predvidoma v mesecu maju. Kljub težavam s staro, izrab- ljeno opremo in premajhnem do- toku mladih sil v gasilske vrste pa so gasilska društva v preteik- lem letu opravičila svoj obstoj, saj so v 22 požarih preprečila ško- do v višini 22 milijonov, dočim je ogenj napravil škodo v vred- nosti 4 milijonov. Vse prepočasi pa se izboljšuje materialno sta- nje gasilskih društev. -Ik Poznaš svoj domaci kraj v nedeljo je bila zanimiva in pestra oddaja šolske mladine v kulturnem domu v Velenju. V nabito polni dvorani so bile sku- pine vseh šol iz Velenja in iz oko- lice ter poslušalci. S čudovito pri- pravljenim nastopom je stekel sproščen pogovor s skupinami na odru in v dvorani. Na scensko okusno urejenem odru so skupine odgovarjale na težka vprašanja v zvezi z njihovim domačim kra- jem ter prejele za pravilne odgo- vore lepe nagrade, obenem pa sta ob nastopu vsake skupine bila izžrebana po dva gledalca iz dvo- rane, ki sta prejela nagrado od nastopajoče skupine. Tovrstnih oddaj si mladina še želi in upa, da ne bo poslednja, kot je v mnogočem navada v kul- turni dejavnosti v naši občini. -ik Tovarišiča Podlesnikova in tovariš Dermo! sta vodila oddajo »Poznaš svoj domači kraj« Računovodslci tečaj za mlajš Delavska univerza v Slovensik Konjicah bo v kratkem priče s knjigovodskim tečajel. Podobi tečaje je ta tistanova Lmela že preteklih letih. Tečaj je v pi vrsti namenjen mlajšim kadro ki delajo v računovodski služ pa še nimajo ustreznega stroko nega znanja. CELJSKI TEDNIK STEV. 8 — 23. februarja 1962 © Velika vlaganja v kmetijstvo Iz investicijskega pFdgräiTia v Šentjurja Te dni so v šentjurskem km etijském kipmfeinaiù znova pre-' đledal^ gospodarski uspeh podjetja v preteklem letu. Токга! '% o tem obširno govorili na redni letni konferenci osnovne organizacije Zveze kontunistoV. Med drugiih pa so razprav-- Ijali tudi o inveiticijsUem prograniu za nasledinje tazàòlije." Pđ^ejino, kaj so s tem y zvézí u0tofilir¡ ,¿ „ л/ Xa leto 1962 so v šentjurskem? kmetijskem kombinatu namenili í investicijam milijardo in 142 mi- lijonov dinarjev — ali z drugimi besedami — polovico letne re- alizacije. V preteklem letu je namreč kmetijska zadruga do- eda približno milijardo dinar- jev realizacije in s tem ustva- ila okrog štirideset miü ionov [astnih skladov. Obe številki ne- dvomno dokazujeta, da je bila združitev vseh kmetijskih zad- šentjurskega območia v eno gospodarsko organizacijo, eko- nomsko utemeljena. Dokajšnji uspehi pa so nedvomno rezultat prizadevnega dela vseh članov kolektiva. Letošnji investici Tski program šentjurskega kmetijskega kom- binata je namenil velik del sred- stev obiektom družbenega stan- darda. Tako bodo za osemstano- vanjski blok v Šentjurju pora- bili okrog 25 milijonov dinar- jev, to na nedvomno ni zadnja investici ia v gradnjo objektov za izboljšanje življenjskih pogo- jev članov de'ovnef'a kolektiva. Ostala sredstva bodo razdelili takole: Nafpomembnejša investicija šentjurskega kmetijskega kom- binata bo nedvomno gradnja farme beronov. Zanjo so name- nili 661 milijonov dinarjev, zgra- jena ho za petnajst tisoč beco- nov. Na druffo mesto bi lahko uvrstili gradnîo hleva za s'o glav mo'znic. Hlev bodo gradili poleg kmetijske šole, veljal pa bo 25 milijonov dinarjev. Prista- vimo le še to, da so v kmetijski šoli o takem h^evu govorili že lani. Investicijski program kom- binata pa predvideva še dva hleva za živino. Postavili naj bi ju v Slivnici in na Selah, sred- stev zanju pa je 30 milijonov di- narjev. Tako pridemo do tiste postavke v investicijskem prof*- ramu sentjurske.iïa kombinata, ki Roveri o gradnji svinjakov za becone — s pet sto stojišči — ki naj bi jih postavili na Planini. Menijo, da je ta lokacija najbolj primerna prav zavoljo mlekar- ne, ki bo v tem kraju. Velik del sredstev je delovni kolektiv namenil tudi sadju. Ta- ko bodo za skladišče sadja in ze- lenjave porabili okrog 47 mili- jonov dinarjev, za hladilnico — predvsem za jagodičevje — pa okrog 44 milijonov dinarjev. Sent jurski kombinat bo dobil tudi novo poslovno zgradbo, saj je bilo delo v sedanjih pogojih že nemo^ioče. Predvidevajo, da bi jih taka gradnja veljala lijonov dinarjev. ' In zdaj še dograditve adapta- cij. Za dograditev hleva pitan- cev na Slomu so namenili 15 mi- lijonov dinarjev, za dograditev mlina, ki bo marca' že v pogonu, - 4 milijone, za' dograditev slcla- dišča v Dob ju pa 7 niilijonov di- narjev. Adaptirali pa bodo tudi _ ihesnico 5>Prl magistratu« V Če-' I ju in uredili tam tudi hladilni- co. ' Tak načrt' imajo tudi zà-fines-^ 'nico'V Ponikvi.- l i •iPoleg sredstev za nakup «pre- me in ureditve mehanične delav- nice predvideva investicijski program kmetijskega kombinata v Šentjurju tudi 18 milijonov za nasade ribeza. Za sadovnjake v objpatTl/Slom, ki n površino 56 hektaiK^ -.d niihu m li 56 milijonov dinarjev, za na- TiUp îieMljlsc — Ököli 300 hek- tarov -^-pf-90 inilijöiU)^' dî^aâr-: ''j^v.- ."-íí;íi/.;í 1:'-']1:-:''ЦССи -■■ ТоПко ö investicijskeÄ prbg- ^ ráiriií šentjurskega kmetijskega kofflbiiíata. NjihoV progrem pa ne predvideva jsiradnje — klöv- ^ niče. Vendar v Šentjurju še ved- ' no menijo, da je ža lokacijo ta- kega objekta najbolj primël'ho njihovo območje. Po petnajstih îètîïl Pred petnajstimi leti je v Pod- četrtku nastopil službo poštnega upravnika tovariš ALBREHT Bo- jan iz Pristave. Vse do danes je z veliko vnemo delal za napredek kraja. Nedvomno je velik njegov delež pri tem, da so pošto prese- lili blizu avtobusnega in železni- škega postajališča ter jo uredili tako, da je zdaj med najlepšimi poštami daleč naokrog. Posebno prizadevno pa je deloval v obso- telskem ribiškem društvu, katere- mu predseduje in pod njegovim vodstvom uvrstilo med najboljše ribiške družine v Sloveniji. Mla- dinska sekcija obsotelskega ribi- škega društva je prejela posebno pohvalo republiške ribiške zveze. Tovariš Albreht se je zavzeto po- tegoval tudi za turistični razvoj Obsotelja. Prebivalci Podčetrtka so pre dnevi pripravili tovarišu upravniku prisrčen poslovilni ve- čer, ker zdaj odhaja na novo služ- beno mesto v Šoštanj. »■Nič posebnega nisem napravil-^ je dejal skromno. »Petnajst let sem se ob vsakem vremenu vozil največkrat s kolesom iz Pristave v službo, pa je kar šlo. Navezal sem se na ta kraj in ljudi in ver- jemite, tu bi se lahko, veliko ko- ristnega napravilo. Ali ni škoda, da grad, ki stoji na eni najlepših razglednih točk v tem predelu ob- Tovariš Bojan Albreht s svojo poštarsko »družinico* sotelja, sameva in vztrajno pro- pada? Topli vrelci, lep grad, idi- lična pokrajina in zgodovinske za- nimivosti: to so zakladi, ki bi jih lahko z manjšimi naložbami od- krili in bi sčasoma nedvomno do- bro obrestovali vložen trud. Pri- znati moram, da smo se dostikrat pogovarjali, koliko lep je naš kraj. Sanjarili smo o velikem ribniku, o bazenu s toplo vodo, o gostišču na gradu... Prepričan pa sem, da se bodo nekoč tudi te sanjarije uresničile. Kolikokrat prihajajo sem Zagrebčani, gostje iz Roga- ške Slatine in drugod, pa če obču- dujejo naš grad, čudovito pokra- jino ter nam očitajo, čemu tu ne napravimo nekaj podobnega kot je v Mokricah. No, kar težko mi je, da odhajam! Pa vračal se še bom, če ne drugače, pa z ribiško palico k Sotli.-» Toplo se je na- smehnil, ko se je oziral s poštnega šlopnišča proti Trati ob Sotli, kjer je skoraj vsak dan opazoval rečne skrivnosti. Ljudje v Podčetrtku želijo to- varišu Bojanu na novem delov- nem mestu v Šoštanju mnogo za- dovoljstva in uspehov. Hvaležni so mu za ves trud, ki ga je v pet- najstih letih vlagal v razvoj kraja. Izobražujmo tudi sezonske delavce V šentjurskem kmetijskeni kombinatu so sklenili posvetiti več pozornosti sezonskim kme- tijskim delavcem, ki prihajalo ^ glavnem iz sosednjih republik. Menijo, da bodo ti delavci čez Cas postali stalna delovna sila kmetijskega kombinata. Prav je zato, da bi tudi zanje že zdaj organizirali občasne sindikalne orjîane. iih odločneie pritegnili v upraviianje in iih potro^te'e seznanjali s problemi podjetja njegovimi perspektivami. Sindikalna organizacija v l^metijskem kombinatu si je na- ložila tudi nalogo, da bo bolj je. skrbela tudi za tiste de- ''^У^се. ki nrihaiaio iz nrivn+nenra sektnrta. T.p-ti namreč marsikdaj ^fiaiaio v kolektiv mezdno mi- selnost, konservativizem in drnb- ''olastniške težnie. Kp'pío malo- '".aren odnos do dmrhene las+-' Ijine. delovne discipline in tudi modprriizflriîe proi^vadn ie.' ^isti pa. ki polpT io"'n živi'o še kmetih, v zakotnih vaseh, se ^animnio samn zf^ vi«'no svoie- Pa osobnecra dohodka. T^ko liud- je. ki se torei ne me^i'n za in- ■^esticiie in za nersnektivo go- S'Podarske organizacite. ne mo- гето v polni meri izpolnievnti ßalog. ki jih pred proizvaialce postavlja sedanji čas. Odločili so se zato. da bodo takim delavcem polni meri omogočili strokov- J^o in pa družbeno politično izo- braževanje. -ij Veliko pomanjkanje zdravnikov Mozirska občina bi potrebovala za nemoteno delo v zdravstvu šest zdravnikov. Na njenem ob- močju pa delajo le trije. Močno pogrešamo tudi zobarja v Gor- njem gradu, medicinsko sestro v Ljubnem, zobotehnika v Ljub- nem in zaradi obolelosti babice v Nazarjih je tudi tam prazno mesto. Medtem ko se je v Zdravstve- nem domu v Nazarjih doslej iz- menjalo že sedem zdravnikov, se od devetih zdravnikov v Gor- njem gradu še nihče ni odločil, da bi ostal. Tudi na razpis, ki še velja, se ni priglasil nihče. Razmere so skrajno neugodne in v bližnji prihodnosti se nič ne obeta. Vprašujemo se — kje je vzrok, saj so pogoji dela v mo- zirski občini prav taki kot dru- god. Odgovora ni. M Pomagajmo SI sami Knjižno polico, ki jo vidimo na sliki, lahko naredi vsak sam. Treba je le malo volje, dvoje marljivih rok in uspeh bo tu. Za izdelavo potrebujemo nekaj 6—10 mm debele vrvi in lesene deske za police. Deske, ki nam bodo služile za police na vogalih, navrtamo. da skozi luknje lahko potegnemo vrv. Spodnjo polico drže vozli, ostale, ki j ili ne sme biti več kot štiri, pa držijo 4 mm debele železne paličice, ki jih porinemo skozi vrv tam. kjer mi- slimo namestiti polico, železne paličice na i bodo po dolžini ena- ke širini polic. V Konjicah je precej nezaposlenih žena Med tiste kraje v Sloveniji, kjer je posebno v zimskih me- secih posebno težko dobiti zapo- slitev za ženske, sodi tudi konji- ška občina. Samo pri zavodu za zaposlovanje delavcev v Slov. Konjicah je prijavljenih okoli 100 žensk, ki bi se rade zaposlile, vendar pa je resnično število ta- kih, ki iščejo zaposlitev, še ne- koliko višje. V precejšnji meri so to sicer sezonske delavke iz kmetijstva in gradbeništva ter so brezposelne le v zimskih me- secih. To lahko razberemo iz po- datkov zavoda, kjer je bilo po- leti prijavljenih le 50 nezaposle- nih žena, včasih pa celo še manj. Mnogo težje je najti za ženske stalno zaposlitev. Interesentk je vedno mnogo več kot pa prostih delovnih mest. Pri zavodu je pri- javljenih precej žena. ki ima io kot sezonske delavke pravice do zdravstvenega zavarovanja, ne- katere pa dobivajo tudi nado- mestilo v času nezaposlenosti. Toh je v letošniih zimskih mese- cih sicer nekoliko manj kot v preteklih letih, vendar pa to kljub temu narekuje, da bo ta problem treba resno reševati. Pri zaposlovanju žensk je več- krat nekaj težav tudi zaradi od- daljenosti kraja zaposlitve. Ve- čina tistih žena, ki imajo pravico do denarnega nadomestila ali zdravstvenerra zavarovan ia. sta- nu ie namreč ob inžnem delu Po- horja in v okoliri Zreč ter v snodniem delu o^^'^^e na po- dročiu Toč in oVo4ških kraiev. Zfi'^oslitev v Konjicah je za take toliko težavneiša. ker je pove- 7Рпа s prevozom, med'em ko v Zrečah oziroma v T.očah še tre- nutno ne kaže. da bi lahko po- večali število zaposlenih žena. Podobno je tudi s strokovno izobrazbo, saj je velika večina nezaposlenih žena nekvalifici- rana. L. V. Seminar za kmetijce V prostorih Jelšingrada je bil pretekli teden seminar za kme- tijske delavce v šmarski občini. Okrog 50 kmetijskih tehnikov in delavcev je poslušalo preda- vanje o uveljavljanju družbene- ga samoupravljanja, o metodah dela z zadružniki, o vlogi poli- tičnega in kulturno-prosvetnega izobraževanja. Ob zaključku pa so imeli še praktično delo v na- sadu črnega ribeza in se ga je udeležilo večje število kmetij- cev. Zadnji dan seminarja jih je obiskal tudi docent farmakološ- ke fakultete iz Zagreba ing. dr. Valenčič, ki je govoril o pome- nu gojitve rastlin. In morda bo- do zdaj tudi na Šmarskcm našli področja — posebno strminska — kier bi lahko gojili zdravilna ze- lišča. "Seminar je pomagala organi- zirati Delavska univerza, ki bo v marčnih dneh skupno s pro- svetnim sindikatom pripravila po doben dvodnevni seminar za prosvetne delavce. proizvajalce ...... & 5^,dplgo tega,;kp je^;bil .vJÇelju peti plenum ркгдј- ■ n'òga komiteja Ljudske mla- dino. Poročali .smo že. da,so mladi 1 j udje na plenumu go- vorili predvsem o .vlogi svo- jih vrstnikov v spremenje- nem go.«;podarskem sistemu- Med diskutanti sta bila tudi dva — sekretar okrajnega komileja Ljudske mladine v Celju Bogdan Marinkovič in predsednik občinskega komiteja Ljudske mladine v Žalcu Franc Vidmar — ki sta razpravljala o izobraže- vanju kmetijskih proizva- jalcev. Debato sta nadalie- vala še v odmoru, prisluhnili smo in iz njunega razgovora povzemamo to-le: »Kadar govorimo o izobra- ževanju kmetijskih proizva- jalcev,« je dejal tovariš Bogdan, ^ »mislimo s tem predvsem' na tiste ljudi, ki so zaposleni v socialističnih kmetijskih obratih. Mislim pa, da je že čas, da bi s to staro miselnostjo prelomili in se začeli bolj zanimati tudi za izobrazbo tistih, ki so še na domačih posestvih. Pa ne samo to — naše ljudi bi morali navaditi, da s tem, če govorimo o kmetijskih proizvajalcih, ne mislimo pa nekdanje hlapce in dekle, temveč na resnično enako- pravne udeležence v proiz- vodnji in v delitvi. Mladi ljudje pa bi se morali na vaseh boriti tudi za to, da bi ljudje čimprej spoznali, da današnja družba ne potre- buje več kmetov — y sta- rem pomenu besede — tem- več kmetijske proizvajalce.« An če bi k temu prišteli še hitrejše izenačevanje živ- ljenjskih in delovnih pogo- jev kmetijskih ter industrij- skih delavcev,« je nadaljeval teyariS Vidmar misli svojqgg^^ sobçsednika,! »bi idÌìmIìmJ , n^i^ vasi Ifi/e náká^uli njilfovp; aerspckiivo. In s takiiii, JÒ- va/om bi ustavili ludi ,velik' [ odliv kmečke mlailiué iz vasi v rnestn. To dr.iigòccno de-, Ipviio silo, ki ima tudi so- lidno strokovno i/obrazbo, so (loslcj v zadrugah in kme- tijskih gospodarstvih preveč omalovaževati. Vzemimo za primer savinj.ski agrokom- binat. Mislim, da ne bom re- kel preveč, če trdim, da je dobršen del delavcev, ki so v niem zaposleni, prišel iz vseh drugih predelov Slove- nije, sarno iz Snvinjskç do- line ne. Prepričan som. da ti liudje ne morejo vedeti ve- liko o hmelju. Delavec sa- vinjskega agrokombinata pa bi moral ravno n fej kulturi vedeti naiveč. Pravimo, da nimamo dobre dolo.vne sile. Pa ne bo tako! Imamo jo — to so mladi kmorki sinovi in hčero iz domačih krajev, ki pa lih prav zavoljo slabih po-Tojev živi len ia kmetij- skih proizvajalcev ne more- mo obdržati na vasi. In tako odhajajo v mesta in se spre- mene iz kvalificiranega kmetijskega v nekvalificira- nega industrijskega proiz- vajalca. Ce hočemo torej v kmetijstvu naprej, tudi to ne bomo smeli ppzabiti.« Niso tako nepomembne tele besede, kajne? In veseli smo lahko, da vsaj nekaj mladih ljudi ve, da so res- nične. Vemo. da mladina na vasi sama teh problemov, ki so trd oreh za vso našo skup- nost, ne bo mogla rešiti. Lahko pa je eden izmed tis- tih, ki se za hitrejši razvoj naše vasi uspešno borijo. -ij Gospodarska moč rasle Šmarska občina vsako leto pre- vidno začrtuje svoj družbeni plan ker so pogoji še vedno dokaj težki, vendar vsako leto ugod- nejši. Kmetijstvo je temeljno, toda tudi zelo variabilno glede na proizvodne učinke. Lanski družbeni plan je v splošnem ure- sničen in to zadovoljivo. Pravkar so začrtali novega in občani bodo v prihodnjih dneh na zborih volivcev in sestankih krajevnih organizacij SZDL raz- pravljali o njem. Tako bodo ugo- tavljali, če je plan upravičen glede na potrebe, pa tudi na zmogljivosti v občini. Vsekakor pa predvideva v primerjavi z lan- siko realizacijo občuten korak naprej. Družbeni bruto proizvod v industriji se bo povečal za 8.1 %, enako narodni dohodek, v kmetijstvu za 10.1 %, a narod- ni dohodek za 15.1 %; v gradbe- ništvu za 2"i.1 % in narodni do- hodek za 29 %, kar je skoraj popolnoma zacrotovl ieno, ker so pogodbe za takšen obseg že pod- pisane. Tudi dohodki v gostin- stvu bodo porasli za 11.9%, v obrti pa za 11.4%. V povprečju bo porasel bruto proizvod v ob- čini za 11,5 +, narodni dohodek pa za 13, 7 %. Veliko razpravljajo tudi o raz- voju industrijske in obrtne de- javnosti. V Kostrivr)ici bo pričel obratovati predclovnlni obrat za vse vrste sadja. Tak obrat so si na sadjarskem Šmarskem že dol- go želeli. Obrtni obrat >К1јисат- ničarstvo« v Rogaški Slatini bo v tem letu dokončno osvojil in- dustrijski način proizvodnje in bo izdeloval pralno in polnilne stroje. Vsekakor bodo nove go- spodarske dejavnosti veliko pri- pomogle k vztrajni gospodarski rasti šmarske občine. Družbeni plan pa tudi letos poudarja, da je človek prvi či- nitelj v proizvodnji in da' je treba zanj odločneje skrbeti. S pospešeno stanovanjsko izsrrnd- njo skušajo omogočiti delovne- mu človeku ugodnojše življenj- ske pogoje, prav tako pa so tu- di za izobraževanje občanov na- menili okrog 20 % sredstev voč ko lani. Načrt je glede na zmog- ljivost občine močno napet in se bodo morali vsi občani potrudi- ti, da ga bodo izpolnili. L* Detajl iz Sodne vasi na Šmarskcm — električni steber daljnovoda in novogradnje KVLTVRÄ IM PROSVETÄ Moj odgovor Tovariš urednik, prosil bi vas, da bi objavili to pismo, ki vsebuje nekaj misli, tistih, ki so se začudene vzbu- jale v meni, ko sem prebral pamflet L. Borštnerja >Ziyo in poetično — naivno in patetično^, naperjen zoper moje poročilo o premieri »Pravljice o carju in pastirju« v celjskem gledališču. S tov. Borštnerjem ne bom po- lemiziral, niti mu ne bom di- rektno odgovarial, ker me pre- več moti vzvišeno žaljivi ton njegovega pisanja in ker mi to narekujejo čisto praktični raz- logi: Borštner sam trdi, da »pač ni strokovno podkovan«, torej tudi njegovo pisan ie ne more i biti »strokovno podkovano«. — Vendar pretirana »nestrokov- nost« žaljive note njegnvcga pi- sanja prav nič ne zmanjša, na- sprotno: le še bolj žaljivo jo na- redi. Ne morem razumeti njegovega pretirano »strokovneira znanja« o »nekem< Trifunoviču. ki da s Pavlom Golio sploh ni vreden primerjave, zato ne morem ra- zumeti, zakaj to prptirnno »stro- kovno« znanie poskuša ex cat- hedra, ponujati meni. Ne razumem, zakaj tov. Bor- štner zabavlja, čez moje poro- čilo in mi očita »nesmisle«, nič pa ne pove, kje in kaki so ti nesmisli. Zato si drznem (upra- vičeno) dvomiti, če nesmisli v kritiki sploh so. Ne razumem Bor^tnerjevega e izpada zoper repertoar v celj- skem teatru (nihče ne ve. kakšen repertoar bi bil tov. Boršfnerju všeč), ne razumom, zakaj tov. Borštner ni napisal, zakaj predstava »Pravljice« ni bila dobra (ko pa vsi kritiki od »De- la« do »Večera« trdijo, da je dobra; komu naj potem verja- memo?), zakaj ni povedal, kakšna je po njegovem mne- nju dobra ali vsaj zadovoljiva predstava. Poleg tega pa me kar naprej zanima, čemu je Borštner članek sploh napisal in komu utegne škodovati, če nikomur že kori- stiti ne more. Vido Ko rar, OKVIR POPUŠČA (Ob robu sobotnega razgovora likovnih ustvarjalcev) Kadar objektivni pogoji in po- trebe prerastejo organizacijske forme, se izkristalizirajo nove, ki so odraz nove kvalitete in novih teženj. V tem smislu je izzvenel povzetek sobotnega razgovora li- kovnih ustvarjalcev v Celju, na katerem je bil ustanovljen celj- ski pododbor slovenskega društva likovnih umetnikov. Težnja po organizacijski pove- zanosti sovpada v čas, ko je v vr- stah likovnih umetnikov postalo vse močnejše novo vrednotenje nalog — tako, ki je živ odraz so- dobnih pogojev v naši družbeni stvarnosti. Naj na kratko povzamemo bi- stvo iz bogate vsebine sobotnega razgovora: # Da bi likovni ustvarjalci na- šli svoj polnovredni odraz v času in prostoru, ki ga terja naš raz- voj, je nujno, da umetnost po- stane del celokupnih prizadevanj naše družbe. Ta cilj lahko uresni- čimo le tedaj, kadar se srečata umetnik in družba ob obojestran- ski želji po zbližanju, Ф Umetnost ne more več biti vase zaprta, niti ograjena v hier- arhičnih stopnjah. Osnovna misel udeležencev sestanka je bila, da je treba razviti vse oblike dejav- nosti, ob katerih bodo naši delov- ni ljudje hitreje izoblikovali svo- jo osebnost in osvajali kulturne, estetske in moralne dobrine. # V premnogih trenutkih pa je sestanek dajal vtis, da za konfe- renčno mizo sedijo gospodarstve- niki, saj se.je ves čas skozi raz- govor vlekla kot rdeča nit težnja, kako bi umetnost s svojimi šte- vilnimi možnostmi priptomogla tu- di k proizvodnim prizadevanjem družbe. Take težnje (naj to nikar ne izzveni kot aktivizem ali pa- rolarstvo) se čudovito skladajo z gospodarskimi nalogami našega okraja, kateri je te dni sprejel re- solucijo o gospodarskem razvoju z močnim poudarkom za poveča- nje izvoza. Danes pa je jasno, da uporabne vrednosti izdelkov ne moremo gledati samo skozi priz- mo funkcionalnosti. Tudi forma, estetski izgled izdelka igra zelo važno vlogo, včasih pa celo os- novno vlogo. To pa je hvaležno področje za likovne ustvarjalce, za naše umetnike: Udeležba pri industrijskem oblikovanju. Ф Nič manj, kot so številne ob- like umetniškega ustvarjanja, je po mnenju udeležencev važno de- lo pri likovni vzgoji množic, pred- vsem pa mladine. To bo ena od prvih nalog pododbora. Razstave, predavanja, likovna vzgoja v šo- lah in druge oblike širjenja estet- ske vzgoje med množicami bodo brez dvoma tisti most, na katerem se bosta srečala umetnik kot ustvarjalec kulturnih in proizva- jalec kot nosilec materialnih do- brin. Celjski sestanek, mislim da bo njegov odmev močno odjekil tudi izven okrajnih mej, je plod živih potreb in okoliščin. Izredno raz- veseljivo je, da je ob »rojstvu« pododbora zanihala zibel v sve- žem ozračju, da je vsebina daleč nadkriljevala organizacijske for- me. Tako je sodobna ideja našla svoj živ, družbeno pKJgojen orga- nizem, Kr. Akademski slikar Andrej Ajdič: Zvezde v mraku (akvatinta) Končno filmsko gledališče Po mnogih razpravah, ki so bi- le potrebne za to, da smo uvideli potrebo po sistematični filmski vzgoji in seveda s tem v zvezi po ustanovi, ki naj bi filmsko vzgajala, smo končno dobili v Ce Iju filmsko gledališče. Filmsko gledališče je bilo usta- novljeno na pobudo občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva o kulturnih vprašanjih, njegov namen pa je, da bi v krajših ciklusih od 4 do 6 predstav prikazali posamezne filmske zvrsti: westerne, zgodo- vinske, pravljične in druge fil- me, pač po dogovoru s publiko. Prvi tak ciklus je celjska Delav- ska univerza, ki vodi organiza- cijsko plat, že pripravila, obse- gal pa je štiri westernd, med njimi »Poštno kočijo«, klasični film tega žanra in hkrati naj- boljši film znanega in priznane- ga režiserja Forda. Med ostali- mi je bil prav tako njegov film »Iskalci«, poleg tega pa še film »Najhitrejši strelec zmaguje« in »Vozovi na zahod«. Gre namreč za filmske predstave, ki jih spre- Ija kratek uvodni komentar, ki ima namen opozoriti gledalca na kvalitetne ali nekvalitetne, vse- binsko dobre ali vsebinsko slabe, stilne in druge značilnosti neke- ga filma. Prvi ciklus je v tem smislu vo^il ljubljanski filmski delavec Vitko Musek. Filmsko gledališče, ki je našlo svoj prostor v dvorani Delav- skega odra, je že na začetku po- kazalo vso upravičenost obstoja, sai si je že v kratkem času pri- dobilo veliko število pristašev. Zasluffe za to na prav gotovo ne gre pripisovati nizki vstopnini — abonmaiska cena /a št»ri vsto- nice znaša komaj 200 dinarjev oriri^ma posamezna predstava 60 dinariev — nač pa morda še boli reper+narju samem, ki ga dei^nsko izbira r>v»činstvo. kakor verjetno tudi želji po čisto stro- kovni dopolnitvi tistega, kar vi- dimo na platnu. Kar velja pri vsem tem še do dí'+i. те preríríí'nnje. da celisko filmsko ffleilališče ne bo ost;»lo s7»T"o pksneHment. marveč da ho pósenlo trpina ii«*a"ova. ki bo prisr»evnia k r»ravilnemii vredno- ten in fîimsk'li T>roizvo'iov zlasti pri nnši mif^lini. to je tam. kjer lahko ima filmska vzgoia, če že ne edini, na vsaj nnivečji vpliv. Ta okoliščina je toliko pomen^b- neiša spričo komercializacije fîlmske kulture kakor tudi spri- čo dejstva, da nahaia skomercia- lizirana filmska kultura svoje negativne odseve tudi v življe- nju ljudi. КоЧко rožnatih zgle- dov, presajenih s filmskega plat- na na trdno tlo stvarnosti, je že doživelo brodolom! Koliko celu- loidnih sanj se je v vsakdanjo- sti že razblinilo v nič! Koliko... in tako dalje. Ker se nam nudi tu edina možnost, da predhodno spoznamo to. kar bomo gledali, nam je s tem dana tudi možnost, da presoT^mo in razmišljamo in da ne sledimo slepo teku projek- cijske aparature. Tu pa je vse- kakor začetek filmske vzgoie. dhr »Skripíograñ< Njegova izobrazba je bila sestavljena iz štirih razre- dov osnovne šole. osmih gim- nazij in šest let fakultete, ki mu je prinesla na/;iv in- ženirja. To pomeni, da se je učil in študiral polnih nsem- najst let ali dve tretjini svo- jega življenja, da je postal to, pred čemer se je še pred leti tu in tam kdo odkril. Danes namreč ta titula le redko še sname komu klo- buk z glave, zlasti če gre za »novopečenoga« inženirja, kajti danes smo v eri vse- stranskega in vsesplošnega izobraževanja, kar je vsega pri/nania vredna okoliščina, kajti izobrazba je največ, kar lahko ima posameznik, družba in narod. Tako je inženir prijel za kliuko in odprl vrata pod- jetja ki ga je napol milostno sprejelo vase. — Aha! mu je zaklical šef kadrovske službe. — To ste vi! Le vstopite! Sedite! Vaša vloga je ugodno rešena, ven- dar, da si ne bi obetali pre- več, smo vas postavili na mesto, kjer boste opravljali bolj administrativne posle, tnko se boste lahko tndi po- bliže seznanili s kolektivom, k^r ie, kot veste, zelo važno. Mislim, za začetnika, novin- ca. — Razumem, je rekel in- ženir. — toda. če dovolite, me vendarle zanima, kakšne administrativne posle misli- te. — Takole, je dejal ta. — pomagali boste pri izračuna- van in določenih načrtov, po- leg tpfa pa. kot veste, imamo v kolektivu različne semi- narje, pri katerih vas bomo angažirali za skripta. — Pa praktično delo? — To bo zaenkrat vaše praktično delo. Razen tega. kot veste, ni mogoče, da bi kar vsi praktično delali. Po- trebna pa bo tudi kakšna funkcija, saj veste. Inženirju se je zdel takle sprejem malce nenavaden, pa je zato brž pripomnil: — Imam občutek, da ne potre- bujete strokovne moči, pač pa človeka, ki bo opravljal neke funkcije? — To ie v vašo korist, je odvrnil šef kadrovske služ- be. — V našem podjetiu nla- čniemo tudi po tem. koliko kdo. saj veste, prispeva, se pravi, se ani^ažira za kolek- tivno delo Pravzaprav je to celo тет-По. Sicer pa vas bodo Tiî-'ki začetni dohodki v to silili. In inženir se je začel ukvariati s skriptami. kajti nvidel je. da ie to potrebno, če si ne bo hotel proti koncu meseca sposniati denaria od — žene. Poleg tega. da ie angažiral sebe. ie angažiral še nekaj ljudi, ki so mn po- magali prepisovati skripta. Delo je trajalo precej časa, in ko je bilo opravljeno, je stopil do sekretarja podjetja ter mu sporočil, da je svojo nalocro opravil, hkrati pa ga ljubeznivo vprašal, če so za to delo predvidena morda kakšna sredstva, saj veste, kakšen honorar. — Honorar! je vzkliknil ta. — Kaj si pa mislite? Šole pridete in že govorite o ho- norarju! Tako pa vendar ne gre! In inženir ie pričel raz- mišljati o rešitvi problema. Anton Konica Problematična preboldska šola Kljub temu, da bo letošnji proračun žalske občine od- meril za šolstvo 21 odstotkov sredstev več od lanskega, ta sredstva ne bodo zadostovala in bi jih bilo zato treba ka- korkoli povečati. To je bila osrednja misel tistega dela nedavne razprave o občin- skem družbenem planu in proračunu, ki se je nanašala na šolstvo. Pri tem ie prišla v ospredie preboldska šola kot obiekt. ki je tako s pe- dagoškega kakor še r.osebej z zdrnvs+vene^a vidika v nevzdržnih razmerah. Kakor je bilo mogoče razbrati iz diskusije, sodi preboldska šola v vrsto tisiih šol, ki rešujejo svojo pro- blematiko s tretio izmeno; pri katerih tretja izmena prav nič ne rešuje proble- matike; kjer se izpod tal dviguje prah, ki ga šolarji vdihavajo in tako dalje. Kar pa je pri tem pravzaprav še huje. je to, da je tudi zdrav- stveno stanje učencev poraz- no. Poleg 100 odstotne zobne gnilobe je zdravstvena služ- ba registrirala še vrsto 3>bo- lezni« mehanskega značaja, kakor deformacije hrbtenic, ploskih nog in drugega. In čeprav je to vendarle iz- ključno zdravstveni problem, ni mogoče reči, da ne bi prispevali k njegovemu re- ševanju tudi primernejši učni prostori. Druga okoliščina, ki jo vsekakor uvelja upoštevati v zvezi is preboldsko šolo. je ta, da so razprave o gradnji oziroma adaptaciji novih prostorov že zelo stare, saj segajo že nekaj let nazaj, da pa v resnici poleg objektiv- nih težav bržkone tudi ni bilo dovolj odgovornosti, da bi poskrbeli za gradbeni ma- terial. Ta očitek je toliko umestnejši spričo dejstva, -la so. prebivalci Prebolda po- kazali pripravljenost sode- lovanja v tej akciji s kra- jevnim samoprispevkom, pri čemer pa, ker je bil samo- prispevek majhen, niso bili deležni podpore, ki bi bila potrebna, da bi se misli ures- ničile. Gotovo ne bi bilo prav, če bi ob vsem tem abstra- hirali težaven položaj žalske občine pri reševanju šolstva, enako ne bi bilo prav, če bi iskali izhod v teh 21 odstot- kih, ki so namenjeni izbolj- šanju materialnih razmer prosvetnih delavcev. Toda to. kar naposled tudi ne bi bilo prav, bi bilo prepušča- nje preboldske šole še na- dalinji »dolgoročni« per- spektivi, ki bi bila očitno z vsakim dnem vse manj per- spektivna! Ne gre za to, da bi storili to, kar ni mogoče storiti — da bi šolo postavili jutri, gre predvsem za to, kakor je menil tudi neki diskutant, da bi zagotovili vsaj toliko sredstev, kolikor bi jih bilo potrebno, da bi preboldski mladini pričeli urejevati znosnejše razmere. In to ne glede na težave, za- kaj nobene težave končno ne bi smele biti tako velike, da bi preprečevale ali celo onemogočale prosvetno pe- dagoško dejavnost v kraju, v katerem so zahteve po ustreznejši šolski ustanovi vsestransko utemeljene. dhr Dober poverjenik zagotovljen uspeh Ko so pred dnevi na redni let- ni seji Glavnega odbora Prešer- nove družbe v Ljubljani razprav- ljali o stanju Prešernove družbe, so ugotovili, da si njene poblika- cije uspešno utirajo pot med ši- roke ljudske množice. Največ za- slug za to imajo predvsem njeni poverjeniki na terenu ter občin- ski in okrajni odbori Prešernove družbe. Prešernova družba šteje danes okoli 60.000 članov in na- ročnikov svoje redne letne zbir- ke, medtem ko je družba v 9 le- knjig. Zbirka Ljudske knjige, ki je bila ustanovljena 1957 leta pa je do sedaj izšla v 300.000 izvo- dih. Obzornik pa v 7 letih v 618.000 izvodih. Kljub temu, da je članstvo Pre- šernove družbe v zadnjih letih naraslo, še ni stanje članstva za- dovoljivo, upoštevajoč možnosti, ki so še neizkoriščene. Zlasti v delovnih kolektivih bi poverjeni- ki in sindikalne podružnice mo- rale okrepiti propagandno dejav- nost za pridobivanje novih čla- nov. V celjskem okraju je 178 po- verjenikov in 7.777 članov. V pri- merjavi s predlanskim letom je število članstva naraslo komaj za 1,6 %. Porast članstva so zabe- ležili predvsem v šentjurski, šmarski in šoštanjski občini, med- tem ko je članstvo padlo v ko- njiški in žalski občini. Ker pa je Prešernova knjiga namenjena predvsem širokim plastem, vendar družbeno raz- gledanoj šim bralcem, je zlasti prikladna za naše proizvajalce. Zato je prav v delovnih kolekti- vih še dovolj možnosti za prido- bivanje članstva. V Železarni Store je n. pr. naročenih na Pre- šernovo knjižno zbirko 27 % de- lavcev. V nekaterih drugih ko- lektivih je stanje boljše. So pa tudi kolektivi, kjer imajo še ve- liko manj članov, kar kaže, da so za popularizacijo PrešernoTe knjige storili zelo malo. Razprava je pokazala, da je za uspešno pridobivanje članov naj- pomembnejši činitelj — pover- jenik. Ce je njegova organizacij- ska sposobnost, zavzetost za kul- turno poslanstvo in ljubezen do kn.iipe na đos^m'ni višini, so tudi uspehi zadovoljivi. Na seii so sklenili, da bi naj ostalo 5 % članarine občinskim odborom Prešernove družbe, da bi tudi na ta način podprli nji- hovo dejavnost pri širjenju član- stva. V začetku seje so počastili spomin lani umrlega Franja Sege iz Celja, ki je bil eden najbolj prizadevnih članov in propaga- tori ev Prešernove družbe. FILMI, ki jih bomo gledali. .. Med filmi, ki jih bomo verjet- no gledali, v kolikor ne bo pri- šlo do sprememb, velja tokrat omeniti dvoje filmov, in sicer ruski film MAŠČEVALEC OGLI ki govori o samodržcu Hasan Kanu in ljudeh kavkaskih pla- nin, ki trpijo pod njegovim jar- mom. Zgodba se dogaja okrog le- ta 1600, v središču pa je poleg Hasanove okrutnosti še upor kmetov, ki jih vodi sprva Ogli- iev oče, kasneje pa, ko njega umori TO. njegov sin Ogli. Ta po- stane hitro znan kot neustrašen vitez in maščevalec. Kanu sicer uspe. da ga ujamejo, vendar se nazadnie reši. Po mnogih akci- iah in borbah Hasan konča pod kopiti njeíTovega konja. V to ok- virno zsrodbo pa je vplete^a še nevsiljiva ljubezenska zgodba. In še italijanski film DAVID IN GOLIAT v katerem bomo videli poleg Orsona Wellsa še iugoslovanske- ga igralca Ivico Pajerja. Tudi tu gre za neke vrste zgo- dovinski film. ki prikazuje raz- mere v Izraelu v času kralja Saula. Ker je ta postal duševno zmeden, se je polastil oblasti ne- ki Abner. po čigar zaslugi za- vlada v deželi korupcija. V to se vmeša prerok Samuel, ki išče človeka, sposobnega, da bi osvo- bodil narod. Najde ga v Davidu (Ivica Pajer), ki mu kljub vsemu uspe, da ga v Jeruzalemu okro- najo za kralja, pri čemer pa po- stane njegova žena sama kralje- va hči. 8 POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Buchenwald. Mahnung und Verpflich- tung. Berlin 1960. S. 22007. Church A.: Vveđenie л' matematičes- kuju logiku. I. Moskva 1960. S. 22000. Derry T. K. & T. Williams: A Short History of Technology. Oxford 1960. S. 21563. Domainko D.: Ekonomika proizvodnje u industrijskim poduzećima. 2. izd. Zagreb 1960. S. 21971. Gropius W. G.: Sinteza u arhitekturi. Zagreb 1961. S. 21922. Harkness A.: Puritaner, Dichter, Künstler. Das kulturelle Profil Amerikas. Frankfurt—Wien 1950. S. 21897. Homan A. & S. Grafenauer & A. Vo- dušek: R'^fieva'na služba v rud4rstvu in metalurgiji. Ljubljana 1961. S. 21628. Ibler v.: Diplomatska historija 1814—1871. Zagreb I960. S. 22030. JanJuševiC M. J.: Nastavne metode. Beograd 1956. S. 21528. Jeri J.: Tržaško vpraSanje po drugI svetovni vojni. Ljubljana 1961. S. 21603. KoraC V. & T. Vla§kalič: Osnovi po- litičke ekonomije. Beograd i960. S. 21972. Kunaver P.: Cerkniško jezero. Ljub- ljana 1961. S. 21624. Lenin V. I.: 17ађгдла đel^ u 16 to- mova. Beog^-ad I960. S. 21567. Lukárs G.: Prolegomena za mark- sističku estetiku. Posebnost kao centralna kateeo^ija estetike. Beo- grad isfio. s. zinai). Peti kongTPs Socialistične zvere de- lovn«»çi Hiiílstv» »''»^rpniie ort 7 rte 9. marca 1961. Ljubljana 1961. S. 21591 Schreiber H.: Simfonija cest. Ue*- IJana 1961. S. 21573. Anđerle A. A W. Berner: Junl IMI. Beiträge zur Geschichte des hitler- faschistischen Überfalls auf die Sow- jetunion. Berlin 1961. S. 21957/2. DabCević-Kućar S.: Kretanje najam- nine u savremenim kapitalističkim zemljama. Beograd 1961. S. 20110/14. Đorđević М.: Savremeni problemi istoriske nauke. Beograd 1959. Friedrih G.: Taschenbuch der Feli — und GartenfrOchte. Leipzig t Jena 1960. S. 21617. Genov K.: Elin Pelin. Sofija 1960. 9. 21653. Hazard p.: EvroDska misel т XVm. stoletju. Ljubljana 1960. S. 21575. Ivančević D. * Z. Branković: Pri- mjeri i obrasci po zakonu o općem upravnom postupku. Zagreb 19C1. S. 21538. Jeumović R. Л M. Jović: Zbirka no- vih školskih propisa. I. Beograd 1900. S. 21541. Kermauner D.: Slovenska publicisti- ka in prva ruska revolucija. Ljub- ljana 1960. S. 21593. Lagarđe A. & L. Michard: Les gran- ds auteurs français du programme. I-V. Loos (Nord) 1960-1961. S. 21565. Moskovié V.: Metodika nastave stra- nih jezika. Zagreb 1960. S. 21558. Neustupny J.: Praistorija čovećan- stva. Sarajevo 1960. S. 21949. Pejović D.: Realni svijet. Beograd 1960. S. 21559. Pražić M.: Govorna audiometrija. Zj greb 1960, S. 21554. Struve V. V. & D. P. KalistOT: Star CELJSKI TEDNIK STEV. 8 — 23. februarja 1962 OB 18-LETNICI SMRTI K. D. KAJUHA Zdaj veter raznaša besede njegove Nekoč bo napisana vsa zgodo- vina narodnoosvobodilnega boja jn eno najlepšili ^ poglavij bo brez dvoma posvečeno pesniku, revolucionarju in borcu Karlu Pestovn iku-Ka juhu. Korenine Kajuhovega ume4- niŠkega dela so f>ognale v prod- ajnem ilegalnem revolucionar- реш delu in Kajuh je postal rlasnik novega obdobja, glasnik propada vsega starega in natan- je zaznal prihod veličastnega, a najtežjega boia za obstanek s]f)venske£ra naroda ter vedel, da prihaja čas, ko je stoletni tla- čan pred poslednjo izbiro — pro- pad naroda ali rojstvo novega, gvobodnega človeka. In Kai uh je v svoli pesmi, ki jo je pisal iz src ljudi in jo po- lagal nazaj v ta srca. izrekel ne- glomliivo vero v len.ši jutrišnji dan. ki prihaja s рпчко na rami. Njegovo delo ie edinstveno en- kratna obsodba okovov, ki so oklenala narod in Twsameznika in obenem edinstveni umetnišk' poziv v dneh. ko se ie razdvo- jeno ljudstvo vilo v krčih nera- znmevania in oklevanja spričo podlih izdaj državnih vodij. Kajuh je stal v areni življe- nja in je bil eden izmed nešte- tih členov velikega upora, ki je bi) odločilni boj proti legaliza- ciji umora, tatvine in lastništva Bad človekom. Kajuhova pesem ni osamlje- na, ni nekaj samo njegovega; njena veličina je v nenehni tes- ni povezanosti z življenjem, v njegovi nenehni bojni napovedi, T enkratni veri v zmago dobre- ga in poštenega in v čudovitem prepletu ljubezni do dekleta z višjo ljubeznijo do domovine in svobodnega človeka. Uprl se je, kot so se uprli ti- soči in tisoči. In ne le, da je bil glasnik upora, bil je tudi borec, bil odličen tovariš, ki je poma- gal nositi ranjence; v najtežjih in najtemnejših dneh je bil naj- iskrenejši, najpogumnejši umet- nik. Zrasel je sredi malomeščanske sredine polne nasprotij izkori- ščevalske družbe in že v rani mladosti se je po vzgledu deda- proletarca opredelil. Odločil se je za pravico. Kmalu se je znašel sredi orga- niziranih vrst najnaprednejše mladine — SKOJa — in postal eden njenih najnaprednejših članov. Ni zmogel molčati, nje- govo srce je izpovedalo manifest — najmlajšo bojno napoved ml-a dine: Divje kakor lačni psi bomo zgrizli stari svet. Zgrizli bomo stari svet divje do krvi, do krvi in do kosti. V večno živem narodovem upa- nju je Kajuh prižigal in netil upor; povzel ga je v večstolet- nem upu Slovencev — Kralju Matjažu. Vojna, zlom, okupacija! Pri- šlo je kot plaz, ki je v svojem besnenju bil strašen in teman, in kako sveda je morala biti vera v zmago v srcih tistih, ki so v teh dneh začeli najodločil- nejši boj. Kajuli je pod suženj- skim nebom hodil vzravnano, pripravljen trpeti, če treba, tu- di umreti. Stegnile so se krvave zločin- ske roke, da bi za vselej zaduši- le bit slovenstva, zadušile našo ■besedo in neomajeno zagospodo- le. Nasilje, krivice in ponižanja so postala vsakdanji krvh naše- ga naroda. Kajuh pa je ravno v teh dneh silno zahrepenel po svetlobi, dobroti in ljubezni z vso milino in naj mehkejšo než- nostjo. Pot ga je vodila v vrste nosilcev svobode in med njimi je zagorel do neslutenih meja ter v pesmi vodil boj,vzpodbu- jal, veselil, upal in prepričeval z ognjem, ki ga je lahko prižgal le upor ajzvestejših sinov naših narodov, najnaprednejših borcev za dokončno osvoboditev člo- veka. Sredi zmagovite Matjaževe voj ske je korakal Kajuh, bolan in izmučen, zbit od nenehnih bo- jev, pohodov, a vendar poln ve- rine, poln zmage. Sonce, dež, mraz in neskončne poti. Ranjeni, mrtvi tovariši in zmage ter zma- govita pesem, ki je smrt ni zmo- gla. To je bila udarna XIV. divi- zija na svojem edinstvenem рк)- hodu na Štajersko. Dan osvoboditve ni bil več ta- ko strašno daleč, Kajuh pa je omahnil na Zlebnikovem pragu v smrt kakor sveča v vetru. Omah- nil je v smrt, o kateri je pel kot spremljevalcu tega velike- ga boja, kot o nujnosti, ki je ni balo mogočem spremeniti, a jo je možno prerasti — zato je na- šel tudi v smrti — nasilni smrti v času boja veliko zmago: »... prisluhiii natanko, da čuješ glasove: Lepo je, veš, lama, leipo je ži- veti, tcxia za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti!« Kajuh počiva na šoštanjskem pokopališču. Kamen na grobu oznanja njegov spomin. Kdor ko- li bo kdaj obstal ob tem grobu, bo v njegovem molku prejel ve- likov sporočilo: »Za resnico, svobodo in pravi- co je verdno živeti. Svobodna domovina je vredna najžlahtnej- BB krvi in najboljšega življenja.« Kajuh je dal oboje za novi svet. In pesnikovo srce kot seme v nežnem cvetu utripa v našem delu. -ik Eno pedagoško pismo Dragi urednik! Da bo na naši šoli še več heca, sem se odločil, za eno pedagoško pismo, katero si- gurno ne bo ena poema, ker namreč nimam preveč smisla in seveda tudi ne cajta za poetiziranje, kar se reče, da sem zelo okupiran z enim neumnim učenjem, ker bi namreč veliko več koristil predvsem sebi, če bi se šel učit za obrtnika, kakor da se že zdaj pripravljam na to, kako bom na Fakulteti pre- ganjal dolgčas in se razka- zoval na ezleku, kakor to delajo nekateri frajerji tudi pri nas. To pedagoško pismo ima ene realne osnove v enem primeru, kar se reče, da ni izmišljeno in da ni nevar- nosti, da bi mu kdo očital eno neobjektivnost, eno ne- konstruktivnost in enostran- skost, katera se očita, kadar pisec ni objektiven in kon- struktiven in večstranski. Naš tovariš je namreč pri- šel zadnjič v šolo zelo slabe volje, kar se reče, da mu je iz obraza sijalo eno nezado- voljstvo in eni drugi žarki, kateri so razodevali eno strašno jezo in naznanjali nevihto, v koliko bi si kdo upal spregovoriti kakšno pripombo. Ne vem, če je bila to ena posledica od posledi- ce konca sveta, katerega škoda da ga ni bilo, ker bi se nam v tem primeru ne bilo treba več učit, vsekako pa nas je vse zelo presene- čalo, ker so namreč leteli eni neusmiljeni šusi in ene duhovite opazke, katere so spremljale šuse v redoval- nico, katere pa narbarž ni zapisoval v redovalnico. ker so tam eni pretesni predali. Ne vem, če je to en fajn tovarišev odnos do nas, .se reče do redovalnice, iz česa sledi tudi, da nisem prepri- čan, če lahko en resnični to- variš stresa jezo nad nami, kateri mu nismo naredili nič hudega. Sicer pa je res kot pravijo, jeza mora ven, kar se namreč lahko zgodi, ka- kor se je zgodilo tisti žabi iz ene stare čitanke, v spisu pod naslovom Žaba ino vol, da lahko človek poči oziro- ma eksplodira, kakor je eksplodirala tista žaba, ko se je napihovala, da bi po- stala tako velika kakor vol, narbarž tudi od jeze. Po drugi strani tako število šu- sov sigurno ni ena doOra stimulacija, katera bi stimu- lirala tovariša, ker namreč šusi dokazujejo, da mi nič ne znamo in če mi nič ne znamo, je to dokaz, da nas tovariš ni nič naučil. Sploh se mi zdi, da bi mo- rali priti na bolj stimulati- ven način stimuliranja zna- nja, ob čem bi lahko upošte- vali najrazličnejše okolišči- ne in pogoje učenja, na pri- mer, če se nekdo uči za mizo, bi moral dobiti eno boljšo oceno, ker je to normalni položaj učenja, ali pa če se uči na kauču, bi moral do- hiti še dodatno oceno, ker se je zraven sigurno naučil še kaj drugega in tako dalje. Z dobro oceno pa bi bilo po mojem mneniu treba oceniti tistega, kateri se nič ne uči, ker je to en zanesljiv znak, da že pravzaprav vse zna. No, takih predlogov je še več, kateri pa sigurno izra- žajo prizadevanje šolarjev za zboljšanjem sistema sti- muliranja, iz česa vsega sledi, da se en podoben slu- čaj ne bi smel več zgoditi, ker namreč šolar ne sme biti žrtev od jeze. Te pozdravla Pepi Šolar SECESIONISTIÍNA VOJNA V MOJI DOLINI IN NJENE :: POSLEDICE Moja dolina je lepa in bogata kot Amerika. Le v legi se razli- kuje od nje — leži v smeri vzhod — zahod. Ima pa še nmogo po- dobnosti z Ameriko, predvsem s tisto iz 60-tih let prejšnjega sto- letja. Ni še tako dolgo, kar je v njenih nedrjih potekal strašen boj med Vzhodom in Zahodom. No, kot je bil Sever napreden in Jug nazadnjaški, tako je v moji do- lini Vzhod prevzel naprednost, saj mu je klicaj naprednosti že pred 45. leti dal sam Lenin. Začelo se je pred dobrimi dese- timi leti. Bogati Zahod je začel zaostajati, pešati in ni več zmogel koraka z razvijajočim se Vzho- dom. Toda Zahod je bil vse pre- več ohol in sprva niti ni hotel priznati niti vedeti za Vzhod. To je bil vseskozi le mali trg in kdo je že slišal, da bi tržani prerasli meščane. Pa tudi če bi trg, kot je, postal mesto, mar ni jasno, da imajo potomci Zahoda vse adute v rokah. Ze pred stoletji v času Gutenberga in Trubarja so bili mogočen trg, v času francoske revolucije pa so imeli že industri- jo in koliko generacij se že pona- ša z meščanstvom. Ne, tu pač ni možna primerjava! Toda Vzhod je imel pogoje; tu je vznikalo nekaj novega. Pro- duktivnost je rasla, bloki so kot gobe po dežju lezli iz močvirnatih tal — se stmjevali v ulice in preko noči so zahodni meščan j e sp>oznali, da so drugi in ne prvi. In takrat se je razpočilo. Gra- nate so bile strašnih kalibrov. Kulturne predpravice že izza re- formacije, staro meščanstvo že z napol modro krvjo, priznano upravno središče skozi desetletja in, in, in še ... Padalo je, grmelo in sam gene- ral Grant je moral zavzeti Atlan- te. Zahod je doumel, da je izgub- ljen, toda plava kri se ne vda, pravtako ne Georgi j ci s Kuklu- sklanom, kje le, da bi to priznali potomci vseh čednih tradicij pri- znanega Zahoda moje doline. Vzhod pa je rasel in še rase ter postaja novo kulturno in upravno središče moje »amerikanizirane)' ' doline. Zahod pa se je potopil v sanje čudovitih zlatih časov in ( gorje ga Zahodnjaku, če pohvali ' Vzhod. Ni več gentleman, saj vendar hvali prišleke, ki so po- rušili čudoviti mir v dinastiji 8 oštarij v 11 ulici podplatnih oti- sov. Seveda Vzhod ni poznal usmiljenja — pozna le rast, delo, razvoj, vse dlje — in neusmiljeno gazi vse, kar se zoperstavlja nuj- nosti časa. Dolgotrajna je bila vojna in žrtve so padale. Sentimentalnost so kanalizirali, usnjene podplate nadomestili z gumijastimi, okle- vajoče stisnili v kot poslušnosti in sodelovanja, nekaj prenapete- , žev, ki so preglasili celo najhujše izpade na nogometnih telonah Vzhoda in Zahoda pa je vojna uprava Vzhoda po neoporečni zmagi poslala na rekreacijsko zdravljenje izven meja moje do- line. Da, strašna je bila ta vojna in nje posledice. Pred dnevi smo trije Vzhod- njaki zašli v Hotel na Zahodu, ki je ftnel srečo, da'je ob štirih v jutru spal tržni inšpektor. Kljub bojaželjnosti in občutku premoči, smo le tiho upali, da bomo gle- dali strip-tease predstavo, pa smo se ušteli in celo streznili, ko smo nenadoma v ožarjenih obrazih Zahodnjakov zaslutili, da še ved- no bij e jo boj, za katerega je kot na dlani jasno, da ga ni več. Zahodnjaki so oviti v dlani in sanj avo pa j covino rahle zlobnostl ugotavljali svojo premoč in nad- moč in kultumost ter se tolažili, »da je še pravica pri bogu«. Pogovore pa so zadirčno pre- pletali prav isti urlatori in San Rema kot pri nas na Vzhodu in niti konjak ni bil boljši od naše- ga, le čudovito FK>gumna domi- šljavost je dodajala nekaj mali- ganov razdevičenemu vinu. Odšli smo z nelagodnim občut- kom, da bi bilo ZahodnJakovemu ponosu nujno potrebno nekaj Salkovega cepiva. Post scriptum: Ce sem izpadel sentimentalen, pripišite dejstvu, da sem se rodil v obmejnem področju Zahoda in Vzhoda in najbrž je pri rojstvu kanilo nekaj modre domišljavosti tudi vame. Seveda pa to v teh resnih časih takoj povleče posle- dica za sabo. Trenutno se pripravljam na 4- tedensko rekreacijsko zdravljenje izven meja moje temnozelene do- line, ki v nedrjih skriva črno zla- to. Upam, da črtica ne bo podalj- šala zdravljenja, kajti če kdo ka- ne zameriti, naj ga poduči primer Zahodnjakov. -ik Sekira v kamnolomu Ko je nekesra dne šel Ilija Bo- bič, logar iz Mlake v Liki skozi star kamnolom, je opazil neko iz kamna štrleče sekiro. Ker se mu je zdela čudna, jo je pre- vidno izdrl ter jo vzel s seboj domov. Pozneje so arheološki strokovnjaki ugotovili, da gre za sekiro še iz starogrških časov. Takrat so namreč v teh krajih sekali les za gradnjo svojega brodovja. Nekdo od drvarjev ie verjetno sekiro tu pozabil in skozi dve tisočletji je skorajda zarasla v kamen. RIŠE: JfANEZ MLAKAR PO NOVELI ЗАСКЛ LONDONA MAPUHOV BISER PIŠE! STANE POTOČNIK 39. aa tI^?^ obotavljal. Dal je domačinu znamenje, naj se spusti sklenn « ; je bil voljan, vendar je bilo ženske tako strah, da je ZadržPv^? • • ""I'j"- Raoul je počasi drsel navzdol. Voda ga je zalila. Je v таХго.''* ^'^ ^*' ^ vso močjo oklepal vrvi. Ko je voda za hip upadla, spet Drp^r,"-, zadihal. Privezal je vrv čvrsteje k drevesu. Nato ga je «stai nri hJ,! izmed obeh žensk se mu je pridružUa, moški pa je pri arugi in pri obeh otrocih in mački. 40. Raoul je opazil, da je bilo ob vznožju drevesa vedno manj ljudi. Sam je moral napeti vse sile, da je vzdržal. Ženska poleg njega je začela sla- beti. Vsako pot, ko je val uplahnil, je s presenečenjem ugotavljal, da sta on in ženska še ob deblu. Ko je voda za hip spet uplahnila, je ugotovil, da je sara. Ozrl se je navzgor. Krošnje ni bilo več. Bil je na varnem. Krošnja ni več nudila viharju odpora, korenine pa so bile še dovolj močne, da vzdriijo breme enega človeka. 41. Počasi se je začel zopet vzpenjati. Bil je že zelo oslabel. Val z« valom je pljuskal čezenj, predno je bil dovolj visoko. Na vrhu se J« privezal, v temi se je čutil zelo zapuščenega in včasih se mu je zazdelo, da se bliža konec sveta in da je on poslednji človek. Veter je vedno bolj besnel. Okrog enajstih ponoči je dosegel višek. Zdelo se mu je, da nima več telesa, da je postal zračen in lahek kot pero. Veter ni bil več zrak, ki se giblje, marveč trdna snov, ki drvi skoznjo s hitrostjo topovske krogle in zdelo se mu je, da bi ga lahko prijel in ga trgal kot meso mrt- vega vola, da lahko obvisi na njem kot na skalL o CELJSKI TEDNIK STEV. 8 — 23. februarja 1962 ŽENA t DOM • DRUŽINA Jok naj ne bo rešitev! ^ЏЦ^" ^ê'îtletlii Jantó Је%еЏ tia'^'ces'to:'Mama íiiij je Kcrktlia íii .j¡,^snp razlfízffá'. cía mòra' ћНј ^íe ní'ó 'Homlí^ dfX b<*)''p(>spTavil ¡rojo ppstel jo in u red n igrače, rîaf o pa 'Bio rajikó odšel. Toda besede niso дјс 'ppniaga,léi' Splze so pričele teči ili se. ñíso hotel e ustaviti. Nekaj časa ga mama posluša. Vše ji že preseda, pa ga jezno pogle- ■da in reče: »Izgini že vendar, da hom imela mir!« Fantek skoraj ne more verjeti, da si je ven- darle premislila. Nepospravljen kup igrač ostane. Janko pa steče kot veter skozi vrata na svetlo sonce, med svoje prijateljčke. Sprehajala sem se po ulicah 'mladega mesta. V popoldanski pripeki so bile kot ovele rože. Po pločniku se mi je približevala mati z otrokom. Otrok v svetlo -plavih hlačkah se je krčevito oklepal matere in kar naprej sitnaril: »Mama. sladoled, mama sladoled!« Mama pogleda okrog sebe in vidi, da ju opazujejo ljudje. Nerodno ji postane. Ljudje si bodo mislili, da se boji za denar in otroku ne privošči sladoleda. Otrok joka in prosi: »Mama, sladoled!« Že sta stala pred belo oblečenim prodajalcem in kmalu se je v otrokovih rokah ponujal sladoled. Mati je bila premagana. In vselej, kadarkoli sta mati in hčerkica hodili mimo sladoledarja, je mala pokazala s prstom in rekla: »Mama, sla- doled!« In dobila ga je. Prvi primer ni osamel. Otroci jokajo in z jokom dosežejo vse, kar si želijo. Način, kako priti do tistega, kar si želijo, je jasen. Treba je jokati. Mama ne pre- nese otrokovih solza in raje kupi. Mnogo mater pa je tudi takih, ki otrokom uslišijo vsako željo, samo, da se jih odkrižajo. Podoben prvemu prinii •drugi. Otrok*! je, kaj ' ...... ' jasrfo. da vpHčo drtìg.ih lahke) sitnari, saj mu mama takoj ugodi. Ali ^mp'prav raynal-i-y pTvern.in drugem, primeru, ; se )yprasfí¡mo. Nikaicoir ле! Mi emo.tisti, kj mo- ramo voditi^ ali boljCj; usmerjati otrokove mptive,> ■ f^^s Zdi se mi,, da takih rprizorov srečujem na cestah in ulicali vsak dan več. Razvoj tehnike pri nas je dal nove ljudi, poskuša nekdo opravičevati mlade ljudi. Zelja za čim večjim zaslužkom tira mnoge starše v celodnevno zaposlitev. Mnogo otrok ostaja doma in potem jih vzgaja cesta. Vpliv lepe in plemenite besede in lepih dejanj v krogu družine se marsikdaj manjša, medtem ko se veča vpliv živčnega in ner- voznega hrupa ceste. Otroke že v nežni mladosti odtegujemo vsa- *Jtiemi| Helul,' .JMarsikje НжГГ* zato, kfT stilisi HVedno' ínisKi¿\ »Ce Tli šlo meni dobro, naj bo mojim otrpkoip.« Otrok, ki' raste v brez- delju, se,nè razyija lepo. Nehpte sem , se . spomnil, kako je bilo dpmajpri nas, ko sem bil še maj- hen. Ves dan smo vsi trdo garali. JPozno zvečer je družina posedla za mizo in po večerji smo se dolgo in prijetno pogovarjali. Zdi se mi, da so bile to zame najlepše minute v mojem živ- ljenju. Ne ugodimo otroku vsake muhe, vzgajajmo ga takp, da bo začenjal sam ločevati mogoče od nemogočega ter pravilno od ne- pravilnega. S tem ga bomo mno- go bolje pripravili za življenje, kot če ustrežemo njegovim tiso- čerim željam. -S- KAJ PA vpijete! v pretekli številki smo v član- ku s tem naslovom opisali dogo- dek z zobne poliklinike. Govorili smo o čudnem odnosu »zobo- zdravnice« do starejše pacientke. Dan po izidu lista pa smo prejeli sporočilo, ki opravičuje edino zobozdravnico celjske zobne po- liklinike. Kljub temu, da v član- ku nismo navedli ambulante, kjer se je dogodek pripetil in tudi ne imena oseb, ki so mu »botrovale« — in bi nam torej ne bilo treba ničesar poiasnjevati — smo se za pojasnilo vendarle odločili. Popolnoma mogoče je, da smo zamenjali izraz »dentist« z »zobo- zdravnikom«. Pacienti težko — ali pa .sploh ne — ločijo prvi na- ziv od drugef^a. Ločijo le »zdrav- nike«, ki z njimi lepo ravnajo in »zdravnike«, ki zanje tega ne bi mogli trditi. Ce smo torej koga užalili po nedolžnem, naj nam — prosimo lepo — oprosti. Naš na- men je bil le ta, da povemo tis!e- mn Ici je dof'o'^ek zakrivil, da pacienti za bolečine niso neob- čutljivi. Ivica Se nekaj tednov — in pomlad bo zamenjala zimo. Tudi mi bomo odložili težka oblačila. Ce si na- meravate za pomlad kupiti nov plašč, si oglejte tega na sliki. r.Iorda vam bo všeč — in če bo tako, ga boste prav gotovo z ve- seljem nosili. Klobuk pa raje pre- pustite Parižankam! Tri kritične dobe Svetlomodri. beli, rožnati lonč- ki v parfumerijah skrivajo »taj- nost večne lepote«. Tako trdijo nekateri — in čenmv vsa skriv- nost ni samo v lončkih, je v nii- hovih besedah vendarle nekoliko resnice. Toda lončkov je tako veliko, da se marsikdaj zmotimo in izberemo tistega, ki ga ne bi smeli. Posebno tri dobe v ženi- nem živlieniu so kritične: nuber- teta. materinstvo in kb"/nakterij. Toda vsaka izmed njih zahteva poseben lonček. Puberteta je doba. ko deklica pogosteie stoji pred osrlednlom, ko naskrivem jemlje materi kre- mo in puder, ko prvič namaže ustni<"e z rdečilom. ko — tako, da nihče ne ve za to — kunu je neznane kreme, in tako za^ne prvič uničevati svoio kožo. Mla- dost je naiv^žnejše in n^ibolj delikatno obdobie v živi jen iu dekleta — v tej dobi se nnraia jutrišnia lenota. Njena tajna je v skraini čistoči: pore morajo dihati, koža mora ostati gladka. Materine kreme, ki so polne hor- monov niso primerne zai tako m^ad organÌ7f>m. Neknteri celo trdi TO. da deklica v nubert^ti ne bi smela poznati ničesar druge- ga kot samo milo in vodo. Toda niti milo ni za vse primerno — za občuti i ivo poU izberimo raje dobro mleko za čiščenie in riri- mernn kremo. S tem na i deklica čisti kožo zvečer in zjutraj. V teh letih ne potrebuiemo nika- kršne kreme proti gul^^m: dekli- ca na i si namaže z dobro 'iran- liivo kremo le kotke pri očeh in nič se ji ni treba bati »kokošjih nožic«. Ko žena pričakuje otroka, nie- no telo in duševno'it doživiiata velike spremembe. Nai iih niče- sar ne moti! V tej dobi torej močna kozmetična sredstva niso primerna. Seveda moramo tudi tedaj paziti na čistočo svojesra obmza. toda glede krem in pudra bodimo zelo previdne. Za to dobo prenehajmo uporabljati vsa koz- metična sredstva na osnovi pla- cente in hormonov ter izberimo le dobre vitaminske kreme, ki jih za to dobo celo priporočamo. Pri normalnih ženah izzove doba materinstva izredne reakcije. Barva obraza je lepša, bolj čis'a, sijajnejša — obdobie materin- stva je včasih prava kura lepote. Opažamo jo predvsem pri ženah, ki so dobile otroka v starosti okrog štirideset let. Pri nekate- rih drugih ženah pa se v času nosečnosti pojavijo na obrazu temne lise. Pustite jih pri miru! Cez čas bodo same izginile. Naslednje obdobje je doba kli- makterija. V tem času preživlja žena — prav tako kot v dobi pu- bertete — velike spremembe. Pri nekaterih poteka ta prehodna doba počasi in mirno ter njihov obraz ne kaže znakov hitrega staranja. Nekatere drusre pa pre- življajo v tem času naihuiše kri- ze svojega živlienja. Strah pred starostjo je tolikšen, da nenado- ma začno uporabljati pretirano veliko kozmetičnih sredstev. To- da kaj je za kožo slabše — kot prav te duševne stiske?! V tej dobi bi morali — čeprav je to malce težko — najti v sebi veli- ko dobre volje: nič se še ni spre- menilo in starost je še zelo da- leč. Prav je. da v takem prehod- nem času opustite kure za пето lepote. Zanje se odločite šele. ko vam zdravnik potrdi, da so teža- ve minile. Za ta čas uporabljajte svoje dobre kreme, vendar v omenjenih količinah. Da se boste izognile dlakam na obrazu — ki v klimakteriju marsikateri ženi poganjajo — ne uporabljatje krem na osnovi živalskih masti. Ta rast dlak namreč še pospe- šujejo. In še enkrat — najboljše ko- zmetično sredstvo sta čistoča in pa veder pogled v bodočnost. Ivica MESNA SOLATA Z ZELJEM Potrebujemo: manjšo pHvo rdečega ali belega zelja, četrt ki- lograma ostankov kuhanega ali pečenega mesa. dve srednje veli- ki kumarici, dve trdo kuhani jaj- ci, pol kilograma krompirja, sol. poper, kis, olje in zelen peteršilj. Namesto olja uporabimo lahko tu- di kupljeno majonezo. Zelje zrežemo na rezance, me- so, jajca in kuhan krompir na kocke, kumarici na kocke ali ko- lesca. Ko je vse pripravljeno, da- mo v skledo, začinimo, zabelimo z oI,iem in kisom ali majonezo Dodamo sesekljan peteršilj. Sola- to narahlo premešamo. IRII\STE (semiš) čpvlje fiwtfmi г f!iimìJH4t(» krlnčo. če niso preveč iimn- Zani. Miisfnn mesta previdno /drirnemo s î'nim steklenim papirjem (rdoxrntne mnde/e pa odstranimo s primernim ke- mičn'm čistilom. Pri nntiranjn s praš- ki m bodimo varčni, /h čiščenje takiti če\ljev ukoU ne uporabljamo jeklenih ščelk! Осер1јбп[и preti kozam Zadnje tedne je tudi celjsko javnost razburil strah pred črni- mi kozami. In ko je nekdo rekel, da se je bolezen pojavila tudi že pri nas, je bil strah še večji. Naj bo tako ali drugače — tudi v Celju se je začelo zaščitno cep- ljenje proti črnim kozam. Poleg tistih, ki so se morali cepiti, je k zdravniku prišlo tudi precej prostovoljcev. In zdaj vsi tožijo o povišani telesni temperaturi, o slabem počutju in o podobnih težavah. Poglejmo, kaj pravijo o tem strokovnjaki. Naša stalna sodelavka — tovarišica Domi- nika Marinko nam je pisala takle sestavek: Zaščitno cepljenje proti črnim kozam je uvedel angleški zdrav- nik Edward Jenner leta 1796. O- pazil je, da so ljudje, ki so pre- boleli kravje osepnice — koze, zaščiteni pred črnim kozam. Iz zgodovine te bolezni namreč iz- vemo, da je pred leti ta težka bolezen razsajala po vsem svetu in terjala največ žrtev. Središča koz so dandanes še v Indiji, Pa- kistanu, v Egiptu, v Mehiki in v Centralni Aziji in od tod se še tu in tam širijo po svetu. Z za- ščitnim cepljenjem pa se je po- srečilo, da koze niso več tako množična bolezen kot nekoč. Zaščitno cepljenje imenujemo tudi vakcinacijo. ki povzroča, da je človek neko določeno dobo za- ščiten pred obolenjem. Ta zaščita ni trajna in jo je treba ponoviti približno vsakih 7 do 10 let. Prvo vakcinacijo opravimo že v otro- ški dobi. Drugič cepimo otroke oh vstopu v šolo in tretjič okoli 14 leta. Kasneje cepimo takrat, kadar nastopi za to potreba. Cepljenje izvrši zdravnik. Me- sto, kjer bo cepil, običajno je to gornji del nadlehti, očisti in na- maže s cepivom, nato pa s po- sebno pincelo —láncelo zareže v kožo. Cepivo pusti delovati kakih 10 minut, da se posuši. Običajno naredi zdravnik vzpo- redno dva vreza. V začetku opa- zimo okoli vreza rdečico, ki pa hitro izgine. Okrog četrtega dne po ceplienju se pokaže okoli vre- za majhna rdečica, ki se kmalu spremeni v mehurček z bistro te- kočino. Mehurček se nato zagnoii. Okolica mehurčka zateče, porde- či, boli in lahko tudi zelo srbi. Mehurček se posuši v črno kra- sto, ki po 12 ali 14 dneh tudi od- pade. Istočasno pa lahko sprem- iiamo vakcinacijo, ki traja pri- bližno tri tedne, tudi povečana temperatura, lahko do 40 stopinj, srbenje in bolečine na cepljenem mestu, splošno slabo počutje, glavoboli, bolečine v križu in po celem telesu, slabosti v želodcu itd. Deset do dvanajst dni po cepljenju že lahko računamo na popolno zaščito proti kozam. Svetujemo, da cepljeno mesto pustite popolnoma pri miru. Ce ga praskamo, se obolenje lahko razširi. V slučaju, da se vakci- nacija ne prime, ponovimo cep- ljenje. ZGLEDI VLEČEJO Ce bi tale »zakonski par«, ki ga vidimo na sliki, mogel, bi prav gotovo povedal kakšen koristen nasvet za vzgojo naših otrok. Le poglejmo, kako ponosno vo- dita svoj zarod. Nič manj pa men- da niso na njiju ponosni tudi nju- ni otroci. Vsekakor — zgledi vlečejo! TRIJE RAZGOVORI EN .SAM ZAPIS Pred praznikom žena — osmim marcem »i-^f smo i-v Mozirju po- iskali trji žeriC ter'jijb zaprosili za pomèjâejk.^Faiiikal, Clušič — gospodinja in mati dveh otrok, Majda Tavčar — bančna usluž- benka îJft'riiia t i-m a lega Tomi јћ fer Rbtí^atía Veren — postila usluž- benka ■ i ií'itiati Viižješolke Bože, ■ So b šeM lil svojem ddii pri^- veiddv^le' tako "sproščeno in iskre- no, da vsega kar zapisati ne mo- remo. , , Л, Жап je tako ' kratek ' -^, kako íahko tako v redu oprav- ljate delo doma in v službi?« smo jih povprašali. »Težko jé — saj vzamiéta na- kupovanje in delo doma mno- go, mnogo časa. Za otroke, z;a njihovo vzgojo in razvedrilo pa je potem vedno premalo minut in ur.« Fanika Glušič »Ce bi imeli v Mozirju vrtec ali otroško zavetišče.« je prista- vila Fanika Glušič, »bi bilo mno- go bolje. Tako pa smo kar pre- večkrat v skrbeh za svoj nara- ščaj.« »Ker vrtca ni,« je nadaljevala naša znanka s pošte, »mora za vsak delček vzgoje poskrbeti mati sama. Vprašali ste me, kaj mislim, da pri vzgoii otrok naj- češče pozabljamo? No, prav go- tovo je to higiena. Pa vendar bi se otrok tega moral naučiti. Skr- Ijeti bi moral za svojo osebno snago, očistiti za seboj posodo, v kateri se umiva, uporabljati bi moral svojo brisačo, opere naj sadje, predno ga poje itd.« »Ce že govorimo o vzgoji otrok in o tem, česa bi morali svojega malčka naučiti že v zgodnji mla- dosti, naj povem še svoje mnenje. Mislim, da je za življenje veli- kega pomena varčnost. Svoji mali sem kupila hranilnik, in Majdo Tavčar zdaj vsi pridno mečemo van j ko- vance — najbolj seveda deklica sama. Z njo vred se veselim, kadar vrže dinar v hranilnik. Ne zaradi denarja, temveč zavoljo občutka, da deklica ceni tudi dinar,« je povedala mati male Brigite. Obrnila sem se še k tovarišici Majdi Tavčarjevi: »Kaj mislite — ali pri nas otroke razvajamo ali jih zanemarjamo?« »Oboje hkrati! Ce jih razva- jamo, s tem dostikrat želimo po- praviti krivico, ki smo jim jc kdaj storili. Zasipavamo jih z da- . rili, igračami, udobnostjo in po- skušamo nadomestiti tisto, cesai jim ne moremo ali pa nočerac dajati — to pa je mnogokrat čas.i In še zadnje vprašanje. Name- nila sem ga tovarišici Fanik Glušič: »Cesa si najbolj želite?^ »Rada bi se kje zaposlila. K( bo sinko zrasel in ko bo tud nova stavba sodišča že postav Ijena, upam, da se bo tudi zam« našlo delo.« Želimo, da bi se želja kmali izpolnila! M Romana Veren Je kruli idealna hrana? Ze od nekdaj je kruh ena glav- nih sestavin naše prehrane. Le kako bi živeli brez njega?! Toda —ali je ta naša priljubljena ied tudi idealna prehrana? To je bilo vprašanje, ki so ga predstavniki medicinskega društva francoskih bolnišnic zastavili naibolj zna- nim pariškim zdravnikom. Le-ti so odgovorili predvsem na to, kako kruh vpliva na organizem zdravega in bolnega človeka. Predno na hitro preletimo nji- hove odgovore, ponovimo še en- krat to. kar že vsi vemo, da kruh vsebuje zelo majhne količine bdiiikovin in masti, toda zelo veliko ogljikovih hidratov. In zdaj — k odgovorom! Skoraj vsi ankeiirani zdravniki so odgovorili, da veliko ljudi težko probavlja kruh. Taki ljudje, ki so na prvi pogled — pa tudi z medicinskega stališča - popolnoma zdravi, mnogokrat tožijo, da jih v želodcu potem, ko so pojedli nekaj kruha, močno tišči. Pravijo, da so napeli, da težko dihajo in se utrudijo ž pri najmanjšem telesnem naporu Ce so torei med kosilom ali ve čerjo pojedli nekoliko več kruh kot po navadi, težko zaspijo i: sanjajo moreče sanje. Velik količina zraka in plinov, ki se p uživanju kruha razvijejo v že lodcu in črevesju, pa lahko po vzroči hude bolečine tudi v tre buhu in prsih. Posledica vseg tega je, da taki ljudje izgubij gibčnost, postanejo slabe volj itd. Take spremembe opažam predvsem pri Ijiidjeh z labilnir živčnim sistemom. Ginekologi p so celo ugotovili, da j)uvzroč uživanje večjih količin kruh težave tudi nosečnicam. Vsi zdravniki, ki jih je pe riško medicinsko društvo ankt tiralo, so enoglasno potrdili, d je prav kritli marsikdaj vzro pretirane debelosti. Ce lorej dc beli ljudje omejijo dnevne obre ke kruha na minimum, se tue debelost zmanjša. Tak postope pa priporočajo tudi li ti dem, [ so nagnjeni k debelosti. In kak vpliva kruh na bolne ljudi Zdravniki trdijo, da škoduj predvsem tistim, ki boliijejo n črevesju in na živčevju .prav ni pa ni nevaren za tiste, ki boli jejo na jetrih. Kruhu odrekaj tudi kakršenkoli vpliv na razv janje tuberktiloze in raka. Ргг vijo tudi, da ljudje, ki imaj pomanjkanje želodčne kislin teže prebavljajo kruh, kot ostal Ponovimo še enkrat: kruh i idealna prehrana — predvsei zato ne, ker vsebuje premalo b( Ijakovin, ker je težko prebavlji in ker povzroča debelost. Dr. L. IZ NAŠIH KOMUN PRED OBČNIMI ZBORI SINDIKVLNIH PODRUŽNIC V MOZIRJl Nove zamisli SMO v PROSTORIH ZGORNJESAVINJSKE KMETIJSKE ZA- DRUGE V MOZIRJU NA SINDIKALNEM SESTANKU MOZIR- SKE PODRUŽNICE; POVABLJENI SO TUDI ZASTOPNIKI SIN- DIKALNIH PODODBOROV. DELA IN NAČRTOV JB VEC KOT DOVOLJ, SAJ SMO TIK PRED OBČNIMI ZBOHI SINDIKAL- NIH PODRUŽNIC. Do 15. marca naj bodo zbori mimo, je rekel predsednik Jera J. Na Ljubnem je za zbor že vse pripravljeno. Vendar bi rad pri- pomnil — je dodal — da bi se na ïbore temeljito pripravili; zbor naj osvetli vso problematiko po- družnic formiranja ekonomskih enot, storilnost dela in osebnih dohodkov. Pretrese naj prekvali- fikacijo naših delavcev, analizira naj problem štipendiranja član- stva in končno naj spregovori tu- di o počitniškem letovanju svojih članov. Tako in podobno se je odvi- jalR razn^ava. ki io snrpprnvorilr^ tudi o organizacijski spremembi v sindikatu Zgornje Savinjske kmetijske zadruge. Pododbori so se spremenili v samostojne podružnice; tako seje Rečica ob Savinji pridružila Ljub- nemu, Bočna in Nova Štifta so- dita odslej pod Gornji grad, Sol- čava pa se je priključila Lučam. Potemtakem je na območju mo- zirske kmetijske zadruge 7 samo- stojnih sindikalnih podružnic. Vitanjčani na¡bol¡s¡ Minulo nedeljo je bil v Sloven- skih Konjicah občni zbor občin- sikega odbora združenja rezervniii oficirjev in podoficirjev. Kljub temu, da je ta organizacija sicer dokaj aktivno delovala, pa posa- mezne akcije niso omenjene. Naj- boljša organizacija je bila v Vi- tanju, ki je dosegla v okraju prvo mesto. V razpravi so delegati dali več koristnih predlogov za izbolj- šanje dela. Cepljenje preti črnim kozam Zdravstveni dom v Mozirju je organiziral cepljenje vseh tistih prebivalcev, ki imajo možnost suka s tujci. Tako so se morali cepiti vsi uslužbenci PTT, v av- tobusnem prometu, uslužbenci gostinskih podjetij, vsi zaposleni v trgovinah, trafikah in brivsko- frizerskih delavnicah. —m. Ostalih 6 podružnic pa tvorijo kmetijski obrati: Šmartno ob Dreti, Luče ob Savinji, Mozirje, Gornji grad, Ljubno ob Savinji in Rečica ob Savinji. Na tem sestanku so pretresli tudi bodoče naloge gospodarjenja v zadrugi. Gre namreč za pravil- nike in pravila zadruge, za pra- vilnike o delu zadružnega sveta, za poslovnik o delu obratnega de- lavskega sveta, z^ pravilnik čiste- ga in osebnega dohodka ter za čhnprejšnjo zgotovitev finančno- proizvodnega načrta in načrta in- vesticij. Odbornike so tudi po- drobneje seznanili z investicij- skim načrtom: 10 ha novih hme- Ijevih nasadov, melioracija Boč- ne, žitni kombajni, radmirska su- šilnica, sadni nasadi ter koope- racijska proizvodnja (pitanje ži- vine — 1000 glav). V investicijski načrt so tudi vnesli znesek za dve gradnji, in sicer za gradnjo štirih stanovanj za kmetijske de- lavce v Rečici ob Savinji ter zne- sek za gradnjo lastne mehanične delavnibe. Samostojna podružnica r • Ti: Člani dveh delovnih kolektivov v Ločah, to je kovinskega podjet- ja »Pugled« in mizarskega pod- jetja so v začetku tega tedna ustanovili lastno sindikalno orga- nizacijo, ki šteje okoli 15 članov. Delavci obeh podjetij so bili do- slej vključeni v sindikalno pod- ružnico pri tamkajšnji opekarni, vendar bodo v samostojni orga- nizaciji sindikalno delo lažje raz- vijali. Razstava Razstavo, ki je bila dober te- den dni v konjiškem kulturnem domu, si je ogledalo več kot 3000 ljudi, med njimi precejšnje števi- lo mladine. Razstavljene so bile različne slike, razno orožje, do- kumenti in drugo gradivo iz NOB. Razstava je bila prirejena v okvi- ru krajevnega praznika v Sloven- skih Konjicah. Povsod modernizirajo Zakaj bi dvigali ceno inlelcu, če ni potrebno? Pepcina družina je v našem kraju in še daleč naokoli naj- bolj premožna. Dediščina jim jc navrgla lepe milijone, razen tega pa imajo lepo posestvo, avto in še kaj. Vendar >gospej« Pepci to še ni dovolj. Večkrat namreč hodi od kme- tije do naslednje in nago/arja živinorejce, kmečke žene, da bi f>odražili mleko. Vendar ne za dinar ali .dva, kar za deset dinar- jev naenkrat pri litru mleka. Ali je to prav? Zdi se mi da ne!!! Kajti v našem kraju je mleka dovolj. Kmetje iz hribovitih kra- jev pa bi ga dali celo za 20 di- narjev. Vendar se potrošnikom zdi preveč naporno, da bi hodili po mleko v hrib samo zato, ker >ueka Pepca« nagovarja km .se- valce na podražitev do 45 dinar- jev za liter. Razen tega se nara zdi tudi nerazumljivo, da bi mo- rali vrtičkarji z osebnimi dohod- ki okoli petnajst tisoč dinarjev (po njenem logičnem modrova- nju to ceno že lahko plačajo!) požreti vsako umazanijo za voljo in posebno izobilje onih, ki raču- najo s sto tisoči in ne tisočaki. Kaj menite vi k temu? L. M. Vaše ogorčenje je brez dvomn upravičljivo. Vsekakor bo hva- ležna naloga za občinskega trž- nega inšpektorja. Vendar mu bo- ste morali pisati posebej, in sicer z natančnimi podatki, da bodo lahko zadevo temeljito proučili. Gotovo je namreč, da primer, ki ste ga omenili, ni v skladu s splošnim prizadevanjem naše družbe za povečanje realne živ- ljenjske ravni prebivalcev in za stabilizacijo cen. To pa hkrati pomeni, da ni pogojev, da bi v kmetijskem pogledu bilo mleko enako drago kot v mestu. Razen tega pa tudi ni nobenega razlo- ga, da bi v dolini v kmečkem kraju bilo mleko kar za več kot enkrat dražje kot ga dajejo kmetje v obrobnih hribovitih predelih v kraju. Uredništvo Dobro in slabo TOVARIŠ UREDNIK! Ko sem v zadnji številki Vašega tednika brala članek o slabem odnosu neke zabozdravnice do pa- cientke, sem se vprašala, kje se je ta primer dogodil. Iz članka namreč ni bilo razvidno, kje ima- jo zobozdravnico s tako slabim odnosom. Na celjski Zobni Poli- kliniki prav gotovo ne. Bila sem namreč pacientka edine zobo- zdravnice, ki je na tem zavodu nameščena, pa ne bi mogla trditi, da je ta tovarišiča s komurkoli bila neprijazna. Celo obratno, na stol sem sedla vsakokrat brez strahu, ki ga navadno občutimo pred »rešitelji naših zob«. Menim, da so isto menili ob tem članku tudi ostali pacienti, ki jih zdravi zobozdravnica. Ob tej priložnosti bi rada ome- nila kakšno pozornost posvečajo zdravstveni organi našim otro- kom. Samo poglejmo primer: Pri svojem sinu sem že dalj časa opa- žala nepravilno rast zobovja, ven- dar sem bila mnenja, da se to ne da uravnati. Pri zadnjem šolskem pregledu pa so sklenili, da bo do- bil ortopedski pripomoček, s ka- terim bo zobovje dobilo pravo le- go. Za uspeh tega zdravljenja je potrebna vsekakor otrokova vo- lja in tudi budnost staršev. Prav gotovo pa vsak tak pozitiven u- krep zdravstvenih organov zaslu- ži pohvalo. Starši teh malih pa- cientov smo osebju, ki ima s tem 0рт"лтт1+1 hvaležni. Primer pa, ki mi ga je zaupala znanka, žal ne kaže na napredek nekaterih zdravstvenih delavcev. Znankina hčerkica in njena pri- jateljica sta si pričeli zdraviti zobe. Hodili sta skupaj. Toda ne dolgo, le dvakrat. Ko sta šli sku- paj drugič, je mala prijateljica nosila v roki pomaranče, kavo, morda še kaj drugega... Na vprašanje znankine hčerkice, kam nosi to darilce, je mala odgovo- rila, da ima očka tam znance. Hčerkica moje znanke tega prav gotovo ne bi doma omenila, če bi bila njena mala prijateljica prav tako Itot je bila ona, naro- čena za prihodnjo uro zdravljenja šele čez mesec dni. Ker pa je prav v datumih nastala precejšnja raz- lika, je le-ta zbodla v oči. Kje je rešitev Tovariš urednik! Čeprav si ne nadejam kakšne- ga konkretnega odgovora, sem se vendarle odločil, da vprašam: kje je rešitev? V svoje veliko veselje sem namreč dobil lansko leto stano- vanje v prehodnem bloku, kjer je takorekoč vse prehodno — od prehajanja nekega vetra, ropota, ropotanja, razbijanja in vpitja otrok do prehajanja ljudi, ki so tudi prehodni. No, in zdaj, ko se je izkazalo, da je bilo po zelo dolgem času tudi to veselje pre- hodno, ker je namreč družina med tem številčno porasla, pre- hodna stanovanja pa so name- njena predvsem samcem in dru- žinam brez otrok, me zanima, kako in na kak način se naj re- šim te prehodnosti in pridem do trajnega stanovanja. Pri tem mo- ram povedati, da mi niti podjetje ne more kupiti stanovanja, da tudi sam nimam sredstev, da bi si lahko zgradil hišo, tudi ne sredstev, da bi se vpisal v zadru- go, in navsezadnje tudi ne mož- nosti zamenjave stanovanja! Kje je tedaj rešitev? A. B. Straniščna koliba Tovariš urednik! Kot občana, ki mu je pri srcu tako osebna higiena kakor tudi snaga našega mesta, me močno moti dejstvo, da imamo tako re- koč v samem mestu — poleg sa- vinjske železnice — objekt, ki nam ne dela časti. Objekt, ki ga bom imenoval s pravim imen )тп straniščno kolibo, je poleg tega v neposredni bližini dveh šnl in Doma strokovnih šol »Vere Šlan- drove«. leno pa ga je videti tudi z vlaka. Toda ne gre za to. Zdi se mi namreč, da je važnejša od neestetskega videza okoliščina, da je ta koliba žarišče najrazlič- nejših okužb in izvor smradu in da se bodo od tod dvignile zlasti ob otoplitvah tiste znane muhe, čuvarke vseh greznic, česar se gotovo ne bo razveselil niti Dom strokovnih šol niti njegovi pre- bivalci. Zanima me, kdo je lastnik te kolibe in kaj meni ob tem sani- tarna inšpekcija? A. B. Pismo iz Amerike Spoštovani tov. urednik! Danes sem prejela Celjáki ted- nik. Prav vesela sem bila, da ssm ga dobila tako hitro, saj ga sicer dobim še^e mesec dni po Í7Ídu tednika. Hkrati nam v nadalje- vanju sporoča, da bo v kratkem obiskala domovino in da se bo oglasila tudi v uredništvu. R. J. Tov. uredniK Nekdanjo nemáko trdnjavo »Deutsches Haus« vidimo nasli- kano na Sibicah tovarne Dolac, ki jih je ta tovarna pred kratkim pustila v promet. Poleg te slike so tri celjske zvezde. Ali res nimamo v Celju drugih znamenitih zgradb?! Ce hočemo spraviti na šibice kako sliko iz celjske zgodovine, potem hi to bil celjski Stari grad, ali pa Ljudsko gledališče, najbolj primemo bi pa bilo, da prikaže- mo svetu slike, ki predstavljajo delo naše nove družbe, zgradbe naših delovnih ljudi. Saj imamo v Celju kar dve stolpnici, celo vrsto moderno in lepo urejenih stanovanjskih blokov in še mar- sikaj drugega. Simbol nekdanjega nemškutar- stva pred našim kolodvorom bi že moral davno izginiti. Nikakor pa ne gre, da s to stav- bo stopamo pred svet s sliko na vžigalicah, ki jih dobijo v roke tudi inozemci. Ti bodo gotovo po- smehljivo gledali na nas, ko pri- kazujemo na naših izdelkih nem- ško »Trutzburg«, zgrajeno v času, ko je veljalo germansko geslo: »Drang nach Osten«! Kdo neki je priporočil navede- ni tovarni to sliko na svojih iz- delkih?! Pri vsem tem ne igra nikake vloge dejstvo, da imajo sedaj v tej zgradbi svojo streho naše družbene organizacije. Skrajni čas je, da uresničimo preureditev te zgradbe in tako odstranimo zadnjega ostanka nemškutarstva v Celju. M. E. Hiša s ^/tornjem''... TOVARIŠ UREDNIK! Delavska enotnost je dne 3. fe- bruarja priobčila več člankov o kulturni dejavnosti in njih pro- blemih v Celju. Prav in lepo je, da se piše o kulturi, saj je ta zvrst družbene dejavnosti ne- dvomno tako važna, da morda vse premalo o njej govorimo in pi- šemo. Znano je, da je Celje me- sto, ki lahko s ponosom zre v zgodovino, ko so se slovenski kul- turniki borili za dvig in pravo mesto slovenske kulture. Prav ta- ko je vsem znano, da so se v Ce- lju morali neštetokrat v zgodovi- ni ravno pošteni slovenski kul- turni delavci spoprijemat in sto- pat v odkrito borbo s prepotent- nim! nemškutarji v Celju, ki so hoteli uveljaviti idejo o vsemo- goči nemški kulturi in tako v od- kriti borbi uveljavljali svoje na- cionalnee in kulturne pravice. Med vojno pa so ravno v tej »hi.ši s tornjem« zbirali ljudi, katere so pozneje izseljevali v razna tabo- rišča in pregnanstva. Čudi me, da se lahko še najde kdo, pa naj se opravičuje tako ali drugače, da pošilja sliko bivšega »dojčhausa« kot simbol mesta Celja v časopis. Ta človek prav gotovo revno po- zna Celje in njegovo kulturno zgodovino, če pa misli, da je ta hiša spomenik, o katerem je vred- no govoriti oziroma ga kot sliko prikazovati v časopisu, se presne- to moti. Kot prizadeti najodloč- neje protestiram proti prikazova- nju v kakršnem koli siorenskem časopisu slike, Id žali ponos in čustva, ki smo okusili kulturbun- dovsko hinavščino in švabsko kul- turo. Joško Plahutnik ODNOS... DRAGI UREDNIK! Pred dnevi sem z drugimi pri- hitela zadnji hip na krajevoi urad zaradi podaljšanja osebne izkaznice in doživela sem izredno neprijetno čakanje, ki ne more in ne bi smelo biti vsakdanje. Razdražena uslužbenka je ravno- kar jezno oštevala priletnega mo- škega, ki je iz lista bral imena in datume svojih 9 otrok. Ker se je nekajkrati zmotil in svojo zmoto zavil v prijetno, nerobato šalo, je uslužbenka stopnjevala svojo jezo z izrazi: »Vrgla vas bom ven, vi vražji ded! Kaj si kaj mislite, go- vorite o otrokih kot o svinjah! Držite že jezik za zobmi!« itd. Mo- žakar, nevajen uradov, je skušal z dobrodušnimi izjavami pomiriti uslužbenko, a to je bilo le voda na mlin njene jeze. B. V. bralka iz Veleiija ZGODBA, KI NAS UCl, DA IDUSTRIJSKA STANOVANJSKA SKUPNOST NE POTREBUJE BEZNICE? SE MANJ PA ... Pol za šalo - pol za res ... »gostilne za pijančke«. No, rekli boste, to je pač res in ne- mara tudi nesmiselno bi bilo kaj takega predlagati. Vendar je na- tanko tako. Za devetimi gorami, v mestecu na koncu prelepe dolinice, v me-, stecu, ki v deželi velja za eno najbolj urejenih, najbolj čistih z vsemi kulturnimi institucijami, ki jih malo provincijsko mestece naj : hna, skratka v mestecu, ki je pri- vlačno za tujce so merodajni »gostinci« strnili glave. Kako re- šiti gostinstvo »pijančkov«? To je sedaj vprašanje, so dejali. Vele- važno vprašanje, ker gre za biti ali ne biti, je še pripomnil eden, ki mu je bil Hamletov citat po- všeči. Temeljito so »pretehtali«, »proučili« in predlagali, in sicer kar tole: Mestece bo tudi za inozemske turiste še bolj privlačno, če bomo onemogočili »pijančkom« vstop v kavarno, če jim bomo onemogo- 'čili vstop v ostala »komercialna* 'gostišča. Ker pa je v tem malem lepem mestecu, ki nemara leži v бе lepši dolinici za tolikimi griči, ^ vedno toliko »pijančkov«, da hi bil en gostinski obrat rentabi- len, so menili, bo pač treba ure- diti »gostilnico za pijančke« — torej nekakšno beznico, ki bi ta- koj dobila tudi uradni naziv »go- stilnica za ...!« No, in kam bi jo djali? so se vprašali. V središču mesta ne more biti. To bi vendar lepi vi- dez mesta poslabšalo. V novih stanovanjskih soseskah tudi ne. To bi bil vendar prevelik kon- trast. Veste kaj, je prip>omnil drugi: »Ali ne bi bilo najbolje, če »gostilnico za ...« uredimo v stari industrijski četrti kaka dva kilometra od središča mesta?« Si- jajna zamisel, so drugi potrdili in k prvotnemu predlogu dodali še amandman — »gostilnica za pijančke« naj bo v delavski če- trti. - S tem bo kavéUTia bolj dostop- na meščanom, s tem bodo resta- vracije sproščene, s tem bodo prebivalci, ki bi se radi pozaba- vali lahko v »gostilnici« imeli le- po priložnost, tujci pa bodo pre- srečni in tako dalje, so še kar na- prej modrovali. Pozabili pa so odgovoriti na nekaj preprostih, a zato nič manj pomembnih vprašanj: Zakaj »gostilnica za pijančke« v delavskem naselju. Zlasti še, ker so ugledni politični in ob- lastveni voditelji zastavili ves svoj vpliv, da je delavsko nase- lje, industrijska stanovanjska skupnost dobila eno najmoder- nejših obratov družbene prehra- ne in ker vsa prizadevanja ko- mune stremijo za tem, da dobi delavska četrt mesta novo podo- bo. Tu je nebotičnik, tu so novi bloki, novo delavsko naselje pa polagoma postaja tudi stvarnost. Niso tudi odgovorili, kako si zamišljajo samovoljno korekturo našega družbenega razvoja in pri- zadevanja na zdravstvenem pod- ročju. Odgovorili tudi niso na vpra- šanje, kdo bo obiskoval to gosti- šče, in se zavestno ločil od nor- malne družabnosti ter se zatekel v družbo »pijančkov«. In ob tem ne nazadnje tudi, kdo so ti pi- jančki, da je potrebno gostišče stišati v industrijsko stanovanj- .sko sosesko? Morda delavci? Še nekaj — mnogi naši ljudje so obiskali tuje dežele. Mnogi tu- di Pariz. London, še več pa ob Olimpiadi v Italiji Rim. Tam so si ogledali in obiskali najboljše hotele, ogledali pa so si tudi pra- ve beznice, ker so pač črno beli kontrasti za turista najbolj pri- vlačni. No in pobudniki »gostil- nice za pijančke« žal niso odgo- vorili na vprašanje, kako bodo preprečili, da bi tuji turisti obi- skali tudi »gostilnico za...«, ki bi jo radi v delavskem naselju umetno ustvarili. Nazadnje niso odgovorili na vprašanje, kako bodo tudi potem vinjenega prebivalca nagnali iz kavarne v »gostilnico za pijan- čke«. Kdo bo določal kriterije, za koga velja pravilo o beznici, kdo bo odločal o stopnji vinjenosti in podobno. In na koncu, kje bi dobili na- takarice za »gostilnico za pijan- čke«? Kot pripis še eno vprašanje, ki je ostalo brez odgovora. Kako si iniciatorji predstavljajo težnjo za izenačenjem delovnih in ekonom- skih pogojev podjetij in ekonom- skih enot? Zgodbica, ki je do kraja ne- verjetna pa nas mnogočesa tudi nauči. Na primer tole: — Danes pač ni potrebno, da bi v delavskih naseljih ustanav- ljali »gostilnico za pijančke«, ker pač delavcem ni več potrebno za- hajati v beznice. — Opomni nas tudi, da pri nas alkoholike zdravimo in da je v škodo prizadevanja celo predlog za ustanovitev »gostilnice za pi- jančke«. — Pouči nas, da politični in ob- lastveni voditelji ne bodo dovo- lili, da se uresniči taka zamisel. Ce zamerijo malomeščanskemu kritikasterstvu, češ da je za de- lavce moderna restavracija druž- bene prehrane »prenobl«, je ra- zumljivo, da bodo nasprotovali beznici, ki bi naj bila nekaka protiutež. Zlasti še, ker so zasta- vili ves vpliv, da tudi delavsko naselje polagoma dobi lepái zu- nanji videz; da so izginile bara- ke, revščina in s tem tudi bez- nice. Posebno še ker gotovo z beznicami ni možno odpraviti al- koholizma. M IrÄii CELJSKI TEDNIK STEV. 8 — 23. februarja 1962 TELESNA VZC0JA IN SPORT Nekajletno delo je rodilo prve uspehe Povod za ta razgovor s tehničnim vodjem in tre- nerjem celjskega smučar- skega kluba Danijelom Jagričem je dal izreden uspeh mladinca Herberta Kosiča na državnem pr- venstvu v alpskih disci- plinah, kier je v skupni kombinaciji zasedel častno peto mesto. — Celjski smučarski klub, je dejal tov. Jagrič, že dolgo iet ni zabeležil takšnega uspeha, da "bi se katerikoli njegov mladi tekmovalec uvrstil med prvo petorico jugoslovanskih smučarjev, kot se ie to primerilo prav letos. Naj povem, da smo imeli po 1948. letu. ko je bil Janko Cetina absolutni dr- žavni prvak, v majhno kri/o , in da nam je zlasti primanj- kovalo mladih tekmovalcev. Zato pa so se toliko bolj uveliavljali »starejšiit, kot Tanko Cetina in njen-ov brat Peter. TJršič in Nunčič. ki so na vseh tekmovnniih pobi- rali i/redne uspehe. Iz vrst mladih tekmovalcev pa nis- mo zabeležili vrhunskih stoi-itev. Zdaj pa je na površje stopil mladinec Košič. Za- kai? Ce pogledamo v delo kluba za nekaj let nazaj bomo videli, da je bila naj- večja skrb posvečena nrav mladim smučariem. Pred petimi leti je bivši tekmo- valec Marjan Nunčič. s-^daj trener, zbral okoli sebe ekipo dvanajstih mladih tekmo- valcev, ki so po večletnih smotrnih treningih dosegli šele letos prav vidne rezul- tate. Zato lahko rečemo, da je uspeh mladinca Košiča ter mladih članov Roma, Pavla in Petra Catra, Petra Kopinška in drugih sad si- stematičnega treninga, kot edine poti za dosego vrhun- skih rezultatov. Zavedamo se, je še deial tov. Jagrič. da je nemogoče pretrgati tradicijo in premoč gorenjskih smučarjev. Za nas pa je že uspeh, če se mladi celjski tekmovalci približujejo nivoju vrhun- skega smučanja. i POVOD za boljše delo Medokrajna liga v orodni telo- vadbi je končana. Celjani so za- sedli četrto ali zadnje mesto, kar ne moremo šteti za uäpeh, tem- veç prej za neuspeh, katerega ni nibče pričakoval. Poraza proti Ljubljani in Zasavju sta prišla več ali manj nepričakovano; iz- gubljen dvoboj v Mariboru pa je pokazal naravnost katastrofalno sliko. Dvajset točk razlike je več kot preveč. Celjske orodne telovadce je spremljala na tem tekmovanju precejšnja smola. Zaradi dveh težjih poškodb so izgubili drago- cene točke, na drugi strani pa se je vrsta omejila na preveč skopo število tekmovalcev, kar se je prav tako bridko maščevalo. Navzlic vsemu temu ne kaže gledati črno na nadaljnje delo orodnih telovadcev. Nasprotno, te izkušnje naj bodo povod za te- meljitejše in boljše delo. Pogojev za uspešno delo je obilo, treba bo rešiti samo še nekatera organiza- cijska vprašanja in vključiti v vrsto večje število nadarjenih te- lovadcev. Dvoboj v Mariboru se je kon- čal z zmago domačinov 257.95 : 237.90 točke. Ta premoč je prišla do izraza na vseh orodjih. Celja- ni so zmagali samo na bradlji, na vseh ostalih orodjih pa so mo- rali prepustiti zmago boljšemu nasprotniku. Edini, ki je »reševal čast« celjske vrste je bil Kisel, ki je zmagal na treh orodjih, sicer pa je moral prav tako kloniti pred boljšim domačinom Terš- kom. V celjski vrsti je ponovno nastopil Jože Srot; poškodovani Pavčič pa se je zavihtel samo na treh orodjih. V preskoku čez konja je zma- gal Kisel (C) z najvišjo oceno dvoboja snloh — z 9.60 točke. Ostala najboljša mesta so pripad- la Mariborčr'.nom. Vrsti pa sta dvoboj 1'^лпг!'И takole: Maribor 46 10, Celie 45.00. Na koain z roča.ii so Maribor- č-'ni Tm^'^ali 7 prednostjo pko^aj desetih (!) točk, pa tudi najboljša mes^a med posamezniki so pri- padla niim. Zmagal je Teršek z 9 05 točire. Vrsti: Maribor 42.05, Celje 32 60. Na krogih se je ponovno izka- zal Kisel, ki je zbral 9.40 točke ter osvojil prvo mesto. Maribor — 41.80. Celje 41.30. Bradlja je bila edina »svetla« točka za goste iz mesta ob Savi- nji. Na tem orodju je Kisel zase- del drugo mesto z 9.40 točke, si- cer pa so Celjani zbrali 44.25, Ma- riborčani pa 42.95 točke. Tudi na drogu je prišla premoč domačinov do polnega izraza. Ta- ko so prva tri mesta zasedli Ma- riborčani; vrsti pa sta zbrali: Ma- ribor 41.80, Celje 34.60 točke. V parterju je zmagal Kisel z 9.50 točke. Vrsti sta se razšli ta- kole: Maribor 43.25, Celje 40.85 točke. Vrstni red posameznikov na tem dvoboju pa je bil naslednji: 1. Teršek (M) 54.50, 2. Kisel (C) 53.45, 3. Prueber (M) 49.95... 7. Edi Srot 47.20, 8. Miro Zule 45.85, 9. Jože Srot 44.40, 10. Pivec 42.70 in 12. Pavčič 25.00 (samo na treh orodjih). Glede na to, da so Celjani iz- gubili dvoboj kot vrsta in med posamezniki se je srečanje orod- nih telovadcev Maribora in Celja končalo z rezultatom 3:0 za do- mačine. Janko Celina prvo mesio na Slemenu SPOMINSKO TEKMOVANJE ZA POKAL KARLA DESTOVNIKA KAJUHA V nedeljo dopoldne je zaživelo smučišče nedaleč od planinske postojanke na Slemenu nad Šo- štanjem. Tam sta Šoštanj ski Pai'- tizan ter športni aktiv pri termo- elektrarni izvedla tradicionalno tekmovanje za pokal Karla De- stovnika Kajuha. Kakor organi- zacija, tako se je uspela revija smučarskega športa odlikovala tudi po številni udeležbi in kva- liteti. Na startu za veleslalom se je zbralo 46 članov ter 31 mla- dincev. Tekmovanje pa so izkori- stili tudi člani Elektro podjetij Slovenije za svoje tekmovanje. V spominskem tekmovanju je s prednostjo dobrih dveh sekund zmagal član celjskega smučarsike- ga kluba Janko Cetina, ki je do- segel tudi najboljši čas proge in tako osvojil zlato plaketo Karla Destovnika Kajuha. Prvo mesto je pripadlo celjskim smučarjem tudi v ekipnem ocenjevanju čla- nov. Priborili so si ga Janko Ce- tina, Karel Rom in Dominko Ur- šič. Pri mladincih so glavno besedo imeli tekmovalci iz Mežice. Uspe- šen pa je bil start učencev osnov- ne šole iz Belih vod, med njimi tudi treh deklic. Podrobni rezultati so bili: Člani za pokal destov- nika: 1. J. Cetina (C) 50.5, 2. Pu- stoslemšek (Mežica) 52.6, 3. Lebe (Branik) 53.0, 4. Skudnik (Branik) 56.0, 5. Karel Rom (Celje) 56.6 ... 7. Uršič 57.8, 8. P. Cetina 57.9, 11. J. Kopitar 59.9, 20. Peter Ca- ter 68.4, 23. Tajnšek 70.9, 24. Pa- vel Cater 72.9, 25. Kragl 73.1 itd. EKIPE: 1. ZSK Celje, 2. Branik, 3. Mežica itd. MLADINCI: 1. Žlebnik (Meži- ca) 63.3, 2. Zimšek (Celje) 64.4, 3. Maklin (Mežica) 64.6... 7. Pilih 71.3, 15. Kokot 98.2. EKIPE: 1. Mežica, 2. ZSK Celje, 3. SK Crna itd. TEKMOVANJE ZA POKAL ELEKTRA: 1. Renko (Zagorje) 61.4, 2. Pokorn (Ljubljana) 64.8, 5. Golob (Celje) 73.2, 6. Pusovnik (Šoštanj) 74.0, 7. Zakeršnik (Šo- štanj) 75.6, 8. Tamše (Šoštanj 81.8 itd. EKIPE: 1. TE Šoštanj, 2. Elek- troprojekt Ljubljana, 3. TE Šo- štanj II, 4. HE Vuhred. PREDNJAŠKA ŠOLA Nocoj se bo v telovadnici Par- tizana Kajuh v Celju začela red- na prednjaška šola za vaditelje tretjega razreda partizanskih dru- štev. Šolo je pripravila Okrajna zveza za telesno kulturo, dvakrat tedensko pa jo bodo vodili učite- lji in profesorji telesne vzgoje. Šola bo trajala tri mesece, nakar bodo njeni obiskovalci opravljali izpite. Veleslalom - v počastitev pohoda XIV. divizije v počastitev pohoda slavne Štirinajste divizije na Štajersko prireja komisija za smučanie pri Okrajni zvezi za telesno kulturo vsako leto tradicionalna tekmo- vanja. Letos, in s^cer v nedeljo, 25. t. m. bo z začetkom oh in. uri dnnoldne na Paškem Kozjaku. Cani, mladinci, članice in mla- dinke pa se bodo pomerili v ve- le'-'a^omn. Po prijavah sodoč, se boio tei'mo\'anja udeležili ne sa"!-! naiiiriiifii smučarji z o^^močia ceiiskega okraja. tem^^C tudi nei'ateri druRi tekmovalci. Ob razglasitvi rezultatov bo svečanost, na va^rr^ h-i-' r>*Ti ' n spomin na pohod legendarne di- vizije ter njene boje na Štajer- skem. Osmo mesto za ŽKK Celje V nedeljo je bilo končano le- tošnje republiško prvenstvo keg- Ijaških moštev. Med dvajsetimi ekipami so zmagali člani kranj- skega Triglava. Z uvrstitvijo obeh celjskih ekip smo lahko delno za- dovoljni, zlasti še, če primerjamo nekdanje uspehe celjskih keglja- čev, ki so osvajali celo naslove državnih prvakov. Medtem ko se je moštvo železničarskega keglja- àkega kluba Celja plasiralo na osmo mesto, so člani Elektra ob- tičali na šestnajstem. V zadnjem kolu je ekipa Celja nastopila doma ter v Mariboru. Na kegljišču Ingrada so Celjani podrli 6.605 kegljev, v Mariboru pa le 6.378. Z uvrstitvijo na osmo mesto so si Celjani priborili pravico do so- delovanja na kvalitetnem turnir- ju slovenskih in hrvaških klubov, ki se bo začel 3. marca. LEPI NACRTI avto moto društva v Velenju V domu tehnike v Velenju imi svoje prostore tudi avto moto društvo. Za letošnje leto si jc to društvo zadalo lep program, ki vključuje predvsem mladino. Na občnem zboru so se po- govoru! tudi o dosedanjem delu. Lani je bilo v tečajih za šoferie ama- terje nad 70 slušateljev. Zdaj pa je v teku drug te.'aj, v katerem je tri- deset tečajnikov, novih lastnkov avtomobilov. Na občnem zboru so še ugotovili, da združuje društvo 189 čla- nov, kar je še vedno premalo. Na zboru so sprejel! tudi program dela za letos. Tako nameravajo zgra- diti delavnico za servisno službo, te- čaje pa bodo prirejali takrat, ko se bo prijavilo primerno število tečaj- nikov. Radi bi opremili uči'nico. Razen tega nameravajo pripraviti do- polnilnitečaj za amaterje voznike. Za dan mladosti pa bodo priprav:ii tek- movanje za otroke. Pri urejevanju cestnega prometa bodo odslej poma- gali tudi pionirji prometniki. Na šolah bodo organizirali izpite za prometno značko. Torej, piav lepi načrti. Prijateljska nogometna t&i"'"an'u še '-o- likor t'^i'ko real'io' n''' 'a' ••avs'"'! v ni ћи тл1-,ст''п pn'-n'^"-'*' •^"--^—>—. ri'-ол' od k-^'e-i»! cm-" pr-^ak-^v Г veC. To še posebej velja za tekmovanje v veleslalomu, kjer se je na'boljši Ce- ljan (Herbert Košič) uvrstil šele na trinajsto mesto. S'rer pa njemu v zac'^vor — t'^'^moval je res pod silno težkimi okoliščinami, saj je nrav te- daj, ko se je spuščal po strmini za- pihal tako močan veter, da res ni mogel obvladati progo tako, kot bi jo sicer. Vsa pričakovin.la je izpolnil mladi skakalec iz Velenja Bizjak, ki se je s skokoma 28,5 in 29 5 metra ter s 174 točkami uvrstil na častno drugo mesto. V tekih sta obe mladinski vrsti (moška in ženska) zaredli tre јг m sto, v veleslalomu in skokih pa so b.li četrti. V skupnem ocenjevanju sd mladi Celjani zasedli četrto mesto za Kranjem, Ljubljano in Mariborom ter pred Novim mestom in Novo Go- rico. DRUGO MESTO na državnem prvf nsivu Na nedavnem mladinskem dr- žavnem prvenstvu v smučarskih skokih v Delnicah je član ve- lenjskega Pariizana Rudarja Biz- jak zasedel v skupini starejših mladincev drugo mesto s sko- koma 48 in pol in 50 metrov. Ta uspeh mladega Velenjčana ni slučajen; je dokaz borbenosti, smelosti in dobrega vodstva mla- de smučarske sekcije. Poleg dolžine, ki je zavidljiva, pa je njegova odlika še v lepem slogu ter v lahkotnem in zanes- ljivem doskoku. -ik PO ČETRTEM KOLU Okrajne strelske lige Po četrtem kolu okrajne strelske lige vodjo v posameznih skupinah naslednjo strelske družine: I. skomina Tempo 6935, II. — Knvinir. Store 6817, ITI. — Ivo Lola Rib-^r 6';98, IV. — r'r.kr>-na e""« v — Branko ^-""''a 71 M. VI. — SpUniiC 6M2, VTI. — Miloš /"dAnš'^'r r»-an"n P"«!, VIII. — T TP P'«v. K^niJi^e e"4B. TX. — Tone Me- >Ted n/^c;oт~1Л~r«iJ^^ le no «-Orr» k/>ln ГУ1 Čelu nobovi; z moto-nim vlakom ob 7.55 url iz Celja. Takoj na desno od kolodvora v H-astniku se pri kamnitem nasipu začne preko stopnic ma-kirana pot, v prvem in zadnjem delu našega izleta precej strma, sicer pa zmerna. Skoraj ves čas se vije po gozdu skozi planinsko vas Krnice. V slabih dveh urah smo že na vrhu pri cerkvi takoj nato pri domu. Dom je moderno opremljen; v njem imajo radijski in televizijski spre- jemnik. Poleg skupnega ležišča imajo še nad 40 postelj v lepo opremljenih sobah. Z doma je razgled po Zasavja. Vrn'ímp se ali preko planinskega zavetišča na Kopitniku v Rimske Toplice ali Smarjeto ali pa v Zidani most. Lahko pa izberemo tudi pot skozi vas Turje v Dol pri Hrastniku, od koder pelje ob pol treh popoldne avtobus v Celje. dr. M. NOV CELJSKI KAMNOLOM Čeprav tak naslov, ne gre za nov obrat, za kamnolom, ki bi naj nastal zarndi potr.eb enega ali drugega gradbenega podjetja ali morda za- radi pridobivanja apna. Ne, tokrat gre za »kamnolom«, ki ga Celjani prav dobro poznajo, zlasti pa prebivalci Lise in oni, ki ob nedeljah zaidejo na sprehod po desnem bregu Savinje, iz parka proti gostišču »Na gričku«. To je »kamnolom«, ki je nastal zaradi regulacije Savinje, oziroma zaradi razširitve ceste na odseku med nek- danjo Gozdno restavracijo ter par- kom. Ostal Je kot madež malomarnosti izvajalcev del ali pa tistih, ki so ta dela naročili, kajti ko so bagri zapu- stili poglobljeno strugo se zanj nihče ni več zmenil. Toda »kamnolom« je ostal tak kakršen je. Čeprav vanj ne vrtajo s svedri in ne vlagajo razstre- liva v luknje, se od časa do časa strese in spusti s svojega pobočja večje ali manjše skale, ki obtičijo na cesti ali pa se zvalijo v strugo Sa- vinje. Na tem mestu je cesta nevarna pa tudi težko prestopna. Takšna pa bo tudi v naprej, če ne bodo dokon- čali del na tem »kamnolomu« in če ga ne bodo zavarovali. -an KOHCERT CELJSKE GODBE Celjska godba z dirigentom Ivancm Karlovčecom je priredila 17. tega me- seca v prostorih Narodnega doma le? koncert. Orkester, ki je eden naj- boljših takih ansamblov v državi, je opravičil svoj sloves, saj s-^ j"; postavil z obsežnim in nelahkim sporedom, ki so ga godbeniki izvedli z resnično ljubeznijo do muziciranja in s so- lidnim obvladanjem tehnike. Lepo in navdušeno je orkester za- igral »Prihod pomladi« Franca voh Blona, nakar je po posrečenem krat- kem crescendu zadonela Zikoffova Fantazija, za njo pa Halevyjeva »Ži- dinja«. Imenitna je bila Verdijeva uvertura »Roberto conte di st. Boni- faci«, nakar je Cerarjev venček »Od Urala do Bajkala« prinesel sentimen- talne melodije, kot je »Volga« in »Ve- černi zvon«, ki so drage zlasti starej- šim poslušalcem. Tudi SchneiderjeT valček »Pomlad« je žel obilo prizna- nja, medtem, ko sta Vančurova »Pol- ka« in Slivova koračnica »San Lo- renzo» efektno zaključila lep kon- certni večer. Celjska godba, ki pojde zastopat naše mesto v Avstrijo, Je pokazala т zadnjih desetih letih lep napredek. Odlikuje jo zlasti mehka igra trobil, kar je znak dobrega okusa, saj boste našli v državi profesionalne troben- tače, ki ne znajo drugače, kot praske- tati s trobento. Naštudirana Igra je pokazala, da se celjska godba res trudi doseči koncertno raven. Teh- nika zvoka je bila zlasti lepa v uni- sonih s tubami, katerih barva in mehkoba je spomnUa na kont»-abase simfoničnega orkestra. Imenitno je, da obrača celjska godba vsa poz rnost na tehniko crescenda in decrescenda, ki bi jo kazalo še stopnjevati, zlasti v smeri pianissima, ki je trobilom najteže dosegljiv. Dokaj dolge in težke skladbe so bile podane blešče'^e in z navdušenjem; vtis bi bil še moč- nejši, če bi posamezne končnice fraz godbeniki ponekod ne odrezali pre- hitro. V nekaterih solih bi ne bilo slabo v končnici rabiti rahlo zadrža- vanje tempa; s tem bi pridobili na muzikalni prepričljivosti. Koncert je pokazal, da imamo Ce- ljani godbo, ki res nekaj zna in zmo- re. Na3i godbeniki-amaterji posekajo marsikatero poklicno godbo v državi. Vemo pa tudi to, da so oni tisti, ki dajo vsaki javni svečanosti našega mesta šele pravi poudarek in sijaj. Takemu ansamblu vse priznanje! M. V. Vaše vrstice Tovariš urednik, upravičeno porečeš tudi meni: »Tudi ti zvoniš po to- či, ker je o imenu novega hotela že razoravlial občin- ski ljudski odbor in se od- ločil za ime Celeia«. Prav. Kljub temu dovoli, da javno izrazim pomislek zoper odločitev, ker sem ugo- tovil, da v tem nisem osam- ljen. (Ce sem prav bral ko- zeri jo v št. 5 Celjskega ted- nika z dne 2. t. m. tudi v uredništvu ne morete biti z izbiro tega imena povsem zadovoljni, ker »preveč diši po deficitu — Celeia-Sad! — Preveč da je zgodovinsko, premalo poslovno«.) Novemu hotelu so torej dali ime, ki je — kakor me- ni naš zgodovinar prof. Oro- žen (Zgodovina Celja I. del, str. 12) — »morda ilirskega porekla ter .se v rimski ob- liki glasi Celeia«. Hotel te- daj ne nosi prvotno ime na- šega mesta ob Savinji, tem- več ime, ki mu ga je dal in uporabljal rimski okupator. Ime potemtakem spominja na rimski imperializem, na »veliki sen« Mussolinija in njegovih zaveznikov. Z ne- precenljivimi žrtvami so na- ši narodi štrli cesarsko-im- peratorske naklepe. Zdaj pa bo naš reprezentančni hotel s svojim imenom oživljal spomin na njih krvavo zgo- dovino. Res, mogoče pretiravam, mogoče je oporekanje celo nepotreben izliv nebogljene- ga narodnega ponosa. Kljub temu dovoli, da ponovim priporočilo, ki je bilo že več- krat izrečeno in zapisano, da bi naj pri izbiri imen naših gospodarskih organizacij ra- je segali v domačo zaklad- nico imen in izrazov, ki so naši sodobni stvarnosti ustrezni odraz politične in kulturne samostojnosti Slo- vencev. Pri tem so nam la- hko zgled Velenjčani, ki so si premislili in prvotni Park- Hotel preimenovali v Hotel »Paka«, Pa ne zameri! Vdani G. G. KRONIKA NESREČ Ivan Galuf s Teharske ceste je padel in si zlomil nogo. — Franc Oprešnik Iz 2alca je padel na cesti in si poško- doval Rlavo. — Pri padcu si je poško- doval hrbtenico in rebra Konrad Ro- šer iz Pake pri Vitanju. — Elizabeta Golavšek iz Megojnic pri Grižah je P4d'a in si poškodovala ključnico. — Cvetka Ambrožič. študentka iz Ljub- ljane si je pri sankanju poškodovala nogo. CENE NA CELJSKEM TRGU Kromnir 35—40 (34), zelje gl. b. 80 (140), zelje kislo T) (60—80). repa ki~la 50, oh-ovt (140), pesa rd. 60—8П (50—71), ko-enj'ek 5"—S"« (5'^70), ' oler-b-^ (14 ), peteršilj 150—2.':o (100—200), Spinača 600—700, motovileč 600, regrat 5-0—«00, solata 400 (350). rad'č 50o—goo (400), cvetama (170). Tifn} v. 140—150 (-30—1804 por (50—60), čpbuH 160 (140), česen *0» (280), suho sadje ISO—200 (2i0), gro^^'Ja (2.50), poma'-anče (220), limone (260), fisr» (18í>—240V oí-ehi .l^d, in«" ínnn— I200K orebi reluSč. ч^о (3"0S .i"jca2'—21 (28—30), smetana 320, skuta 200, mleko 56 (56), perutnina 400—950. Trg je slabo založen. Občutno pri- manjkuje zelenjave. Poročilo o gibanju prebivalstva v Celju. V času od 11. do 19. februarja 1962 je bilo ROJENIH: 23 dečkov in 18 dekllc- POROCILI SO SE: Ivan Tominc, pekovski pom. in Erna Ramšak, uslužbenka, oba iz Celja. Franc Breznik, klepar in Jožefa Plan- ko, tkalka, oba iz Celja. Anton Rober, delavec in Marija Vidovič, vrtnarica, oba iz Celja. Bernard Knez, mesar iz Slov. Bistrice in Hildegarda Delalut, uslužbenka iz Celja. Ivan Suler, de- lavec iz Celja in Marija Pirh, delavka iz Celja. Jožef Zgeč, mesar iz Topol- šice in Pavlina Jakob, kuharica iz Celja. Franc Srnovršnik, študent iz Celja in Emilija Sernec, študentka Iz Laškega. Pavlovič Peter, topilec in Ida Sešljar, frizer, pom. oba iz Celja. Vjekoslav Kramar, monter iz Lju- bečne in Marija Pangerl, delavka iz Začreta. Martin Kokot, delavec In Marijana Ramšak, delavka, oba iz Gornje vasi. UMRLI SO: •Marija Zamernik, otrok iz Strmeča, star 10 dni. Ignac Kerš, kmet iz Kob- leka, star 45 let. Fuchs Frančiška, gospodinja iz Sp. Pobrežja, stara 67 let. Antonija Strnišnik, kmetovalka iz Ločice, stara 63 let. Arta Recko, go- spodinja iz Laške vasi, stara 41 let. CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 8 — 23. februarja 1962 Ne odlašajte več! Se danes se odločite in naročite Celjski tednik, ki Je najbolj bran časopis v celjskem okraju. V rubrikall iz naših občin prinaša Celjski tednik najraa- Učnejše novice iz naših krajev. Razen tega berete v Celjskem tedniku zanimive repor- taže, črtice, intervjuje in poročila iz najrazličnejših podroćU zlasti pa o domačih krajih, ljudeh in dogodkili. Letna naročnina je le 800 din. Zato ne odlašajte več! Odrežite spodnjo naročilnico In nam jo čim prej pošljite, da Vam čim prej začnemo pošiljati naš Ust. Uredništvo in uprava Celjskega tednika RAZPIS Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovpih, razmerij pri poslovnem združenju í.^/ч.. »SLOVENIJA TRANSPORT« v Ljubljani, Titova cesta št. 48, razpisuje delovno mesto Šefa poslovalnice v Celju Pogoj: Praksa v akvizicijski službi v cestno tovornem pro- metu ali 10-letna praksa v komercialni službi. Ponudbe poslati na: SLOVENIJA-TRANSPORT — Ljublja- na, Titova 48, najkasneje do 10. 3. 1962, Upravni odbor - Obrtnega tekstilnega podjetja »Šmarteks« Šmarje pri Jelšah, razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoj za sprejem: 1. Ustrezna izobrazba 2. S-letni delovni staž na enakem delovnem mestu . 3. Moralna neoporečenost Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prošnje nasloviti na UO podjetja. Upravni odbor Komunalne banke Celje razpisuje prosto delovno mesto direktorja podružnice Celjske mestne hranilnice т Celju. Pogoji: ekonomska ali pravna fakulteta in nad 15 let pra- kse, od tega 10 let na vodilnih delovnih mestih. Prošnje z življenjepisom in opisom dosedanjega službova- nja poslati Komunalni banki Celje najkasneje do 10. marca. Komisija za unenovanje direktorjev gospodarskih organizacij pri Občinskem ljudskem odboru Šmarje pri Jelšah razpisuje prosto delovno mestò direktorla ZDRU2ENEGA GOSTINSKEGA PODJETJA ŠMARJE PRI JELŠAH Pogoji: Visoko ali srednje kvalificiran gostinski delavec vsaj z nekaj let prakse na vodilnih mestih v gostinskih organizacijah. Pravilno kolkovane vloge je poslati do 10. marca. OBJAVE IN OCLASI ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage mame OGRADIJ02EFE Iz Bočne, se zahvaljujemo vsem, so- rodnikom in prijateljem za tolažbo in darovano cvetje. Tudi kolektivu Avtobusnega prometa in pevcem se posebno zahvaljujemo za zadnje lepe poslovilne pesmi. žalujoči sinovi in hčerke GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU Nedelja, 25. februarja 1962 ob 10. uri: Boško Trifunovič: PRAVLJICA O CARJU IN PASTIRJU — II. nedelj- ski dopoldanski šolski abonma in izven. Petek, 2. marca 1962 ob 19.30: Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI SENTFLORJANSKI. Premiera. Pre- mierski abonma in izven. Sobota, 3. marca 1962 ob 19.30: Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI SENTFLORJANSKI. Sobotni abon- ma in izven. Nedelja, 4. marca 1962 ob 15.30: Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI SENTFLORJANSKI. Nedeljski po- poldanski abonma in izven. KINO KINO UNION Do 24. 2. 1962 »DRUŽINSKI DNEVNIK jugoslovanski film 25. — 26. 2. 1962 »ČLOVEK, KI GA NI BILO«, angleški barvni film 27. 2. — 3. 3. 1962 »KO JE KRALJEVA- LA KOMEDIJA«, ameriški film KINO METROPOL Do 25. 2. 1962 «MODERATO CANTA- BILE«, francoski Csc film 26. 2. — 1. 3. 1962 »MAŠČEVALEC KJER OGLI«, ruski barvni Csc film MATINEJA 25. 2. 1962 »KRALJICA JANSIJA«, ameriški barvni Csc film KINO DPD »SVOBODA« ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI 24. — 25. 2. 1962 »CRNI NAREDNIK«, ameriški barvni film 28. 2. — 1. 3. 1962 »FRANČIŠKA«, za- hodnonemški barvni film 3. 3. — 4. 3. 1962 »DNEVNIK AJiß FRANK«, ameriški Csc film .'' PRODAM Popolnoma novi omarici primerni za kuhinjo ali, kopalnico ugodno na- prodaj. Inforniacije v upravi lista. PLETILNI STROJ ŠVICARSKI, skoraj nov, klavir črn, kratek, križane strune In krasno stensko uro pro- dam. Naslov v upravi lista. PRODAM: posteljo, peresni vložek nov in blazine (madrace), zofo in sobnega belega psa. Naslov v upravi lista. MANJŠE POSESTVO cca 3 ha v bli- žini Laškega, prodam. I. Raspotnik Tovstvo 27, Laško. SLADKO SENO proda: Jurhar Jože, Medlog 44, Celje. DOBRO OHRANJENO moško kolO Iti knjigo LEKCIJUM ZDRAVJA, pri- merno za študente, prodam. Lesjak, Razlagova 8. UGODNO PRODAM v okolici Šem- petra posestvo 2,5 ha s hišo in go- spodarskim poslopjem. Ogled možen vsak dan. Vprašati pri Zagradišnik, Sešče, Šempeter. VEČJO KOLIČINO brezovega lesa prodam. Jesenek Jože, bramlje. UGODNO PRODAM HARMONIKO 120 basno, HOHNER ATLANTIK IV v luksuzni izvedbi, 12 + 3 registre. Naslov v upravi lista. PARCELO z gradbenim dovoljenjem za dvojčka, 5 minut od celjskega kolodvora prodam. Ponudbe pod »Ugodno H« na upravo lista. LEPE STENSKE URE prodam. Ogled nedelje dopoldan. Mariborska 178. LESENO BARAKO, kredenco Z mar- mornato ploščo in vzidljiv desni štedilnik, prodam. Naslov na upravi lista. RAZNO . STROKOVNO ČISTIM SADNO DREVJE! Dopisi Vrusnik, Tehar- ska 38. ODDAM ZIDARSKA DELA za do- končanje enostanovanjRke hiše naj- boljšemu ponudniku. Ostalo dogo- vor. Pojasnila: Türkei Franc, Jen- kova 32, Celje. BARVAM vse usnjene predmete: plašče, torbice, čevlje, aktovke itd. Lešnik Beti, Zidanškova 3 Kupujemo inozemske revije opreme, tehničnih novitet za široko potroš- njo, revije orodij, kataloge velebla- govnic in slično. AUREA Celje. MOPED COLIBRI dobro ohranjen, kupim. Naslov v upravi lista. ROČNO MLATILNICO, kupim. No- vak Ivan, Zadrže, Šmarje pri Jelšah. RAZPISI Stara lekarna v Celju razpisuje MESTO SNAŽILKE Biro za stanovanjsko in komu- nalno izgradnjo, Celje razpisuje po pooblastilu uprav4ega organa JAVNO USTNO LICITACIJO lesenega — delno izzidanega go- spodarskega poslopja ob novem »HOTELU« v Celju ob Maribor- ski cesti. Licitacija se bo vršila v pro- storih Biroja za stanovanjsko in komunalno izgradnjo v Celju, Gregorčičeva ul. 6/II v soboto, dne 3. marca 1962 ob 10. uri dopoldan Pravico udeležbe imajo pravne in fizične osebe. Udeleženci lici- tacije morajo na dan licitacije vplačati obvezno varščino v vi- šini 10% (deset odstotkov) izklic- ne cene v gotovini ali z bariranim čekom. Izdražitelj je dolžan objekt po- rušiti in odstraniti ves material do 15. aprila tek. leta. Izklicna cena je din 200.000 (dvestotisoč dinarjev) Licitantom, ki v postopku ne bodo uspeli, se bo vplačana var- ščina vrnila na dan licitacije. Stev.: 389/62-HC/16-U/H Celje, dne 21. 2. 1962. Biro za stanovanjsko in komunalno T-i¿. e y izgradnjo Celje POSEBNO OBVESTILO! IZREDNA UGODNOST ZA CLANE O- BRTNE. TRGOVINSKE IN GOSTINSKE ZBORNICE - NAŠA POSLOVALNICA JE PRIPRAVILA NOVE PROGRAME ZA OBISK MEDNARODNIH VELE- SEJMOV PO PROPAGANDNI CENI TER SMO PREPRIČANI, DA BO UDE- LEŽBA VAŠIH ČLANOV PRAV GO- TOVO ZAINTERESIRANA Z NASO PONUDBO: 1. DUNAJ — 4-dnevno avtobusno poto- vanje na tradicionalni Dunajski vele- sejm v času od 11. do 18. marca 1%2. Rok prijav 26. februar 1%2. PROPA- GANDNA CENA 15.200 din po osebi. 2. FIRENCE — 4-dnevno avtobusno po- tovanje na mednarodni, OBRTNIŠKI VELESEJEM od 28. aprila do 25. maja 1962. Rok prijav do 15. marca 1962. PROPAGANDNA CENA 18.000 din po osebi. 3. MÜNCHEN — 4-dnevno avtobueno po- tovanje na mednarodni OBRTNIŠKI VELESEJEM od 12. do 23. aprila 1962. Rok prijav 28. februar 1%2. PROPA- GANDNA CENA 20.500 din po osebL 4. MILANO — 4-dnevno potovanje na mednarodni velesejem od 12. do 17. aprila 1962. Cena 20.700 din. ZA KOLEKTIVE! Trst-Benetke - dvo- dnevni izlet z avtobusom. Cena din 7.900. Preko DOLOMITOV ▼ VERONO-BE- NETKE—TRST! 4-dnevno potovanje. Cena 20.600 din. OBVESTILO KOLEKTIVOM! Obveščamo in seznanjamo Vas, da KOMPAS Celje pri naročanju KOMPAS-ovih udobnih avtobusov za Vaše izlete zaračunava prvi prevoženi kilometer šele iz Celja ter dostava avtobusov iz Ljubljane do Celja NE bremeni naročnika! Pred vsakim potovanjem obiSčite turi- sfčno podjetje KOMPAS Celje, Tom- šičev trg 1, tel. 23-50. Nudimo Vam: žel. vozovnice za tu in inozemstvo, re- zervacije spalnikov, avionske iin la- dijske vozovnice, posredovanje .potnih listov in vizumov, menjava in nabava deviz, depoziti informacije itd. Ude- ležujte se KOMPASOVIH kvalitetnih potovanj po domovini in drugih ev- ropskih državah. Po vaši želji vam na vaš naslov dostavimo brezplačno pro- gram naših Lzletov in potov&aj т letu 1962. Turistično podjetje KOMPAS — Celje, Tomšičev trg 1, tel. 23-50. Drevesnica >MlROSAN< — Petrovce Vam nudi nasleduja sadna dre\e«ca: Jablane I- in 2-leliie na temenjaku in LM podlagah, hruške 1-letue, slive kn češplje, breskve, črni ribez različnih sort Ш kvalitet. Sadike lahko kupite vsak dan od 7.—15. ure v kasazah — Petrovce. Rezervirate lahko po telefonu Petrov- ce 13. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki so ob bridki Izgubi mojega moža IBSEK AVGUSTA In njegove mame IVANKE stali ob strani in ju spremili na njuni zadnji poti. Posebna zahvala kolek- tivu in upravi Obratne ambulante Cinkarne ter ostalemu kolektivu, sin- dikalni podružnici, Ljudski tehniki Cinkarne, upravi 2ične, DZD Celje, UCK Celje, Svobodi Zagrad, govor- nikom, pevcem, godbenikom, nosačem ter č. č. duhovščini, vsem pa za da-" rovano cvetje, sočustvovanje in po- moč. 2ena Dora, hčerkica Jolanda in ostalo sorodstvo. PRESENEČENJE ZA VAS 6-dnevBo potovanje z avionom т đežek sonca, piramid, velblodov im pušč»t Egipta in Grčijo z ogledom KAIRA i» ATEIN v mesecu maju 1962. CENA PROPAGANDNA! Prijave *pr* jemamo do 15. marca 1962. ZA CLANE OBRTNO-KOMUNALN5 ZBORNICE IN OSTALE INTERESEN TE: 4-dneTno potovanje т F1RE]NZE na med narodni sejem córti v mesecu maj« Prijave do 1. marca 19(2. Cena 18.901 din. 5-dneviio potovanje v MÜNCHEN u mednarodni obrtniški velesejem v m» secu aprilu t%2. Prijave do 20. febru- arja 1962. Cena 20.800 din. POTUJTE Z IZLETNIKOM V ITALIJO' 4-dnevno potovanje т TRST, BENETKl IN MILANO 2-dnevno potovanje т TRST IN BL NETKE. Potovanja »e lahko ndeleži reakdo, ki si želi ogledati ta mesta. Prijarvt ■prejemamo do zaključnega StevìU udeležencev. RIBICI! Za Vas imo pripravili v sporazumu z Rlbiiko zvew) Slovenije 7-dnevno strolcovno ekskurzijo na V4 mednarodno ribiSko razstavo т KO BENHAVN (Kopenhagen). Prijave ipr jemamo do 10. marca 1962. 6-dnevno potovanje za člane Zveze ber cev in njihove ožje sorodnike ha o| led taborišč RAVENSBRÜCK in SACH SENHAUSEN ob obletnici osvoboditvi taJjorišč v mesecu maju 1962. Prijaire •prejemamo do 10. marca 1%2. NUDIMO VAM: železniške vozovnice и ta in inozemstvo, posredovanje potnik listov in tujih vizumov, rezervaciiji spalnikov, aviooake in ladijske t« zovnice, menjava valut, informacije. Po želji delovnih kolektivov organizira mo izlete in prevoze z avtobusom, via kom, avionom ali ladjo po domovial in v inozem»tvo. Za večdnevne araai mane nudimo izredne popuste! Za cenjena naročila se priporoča IZLET NIK, turistična agencija, poslovalnic« Celje, Titov trg 3 telefon 28-41. STANOVANJA ZAMENJAM dvosobno stanovanje v centru mesta za enako v mestu. Na- slov v upravi lista. 2ELIM ZAMENJATI dvoinpolsobno stanovanje s telefonom za enodru- žinsko hišico z vrtom proti dopla- čilu (prodam ali kupim). Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »Vseljivo« na upravo lista. ISCEM PRAZNO SOBO po možnostl v centru, plačam tudi vnaprej. Po- nudbe na oglasni oddelek. SOBO ODDAM v najem. Trubarjeva 55b. OiVISTILA v republiškem časopisu Delo dne 18. 2. 1962 so bila imena za neplačano najemnino grobnic pomotoma napi- sana in to: 1. Romih Radovan 2. Koštomaj Kari 3. Zorko Anton Stranke naprošamo, da nam pomoti oproste ter jim sporočamo^ da $o grobnice oziroma najemnina grobnic še plačana. AVTOBUSNI PROMET CELJE obvešča, da bo od dne 25. III. 02 dalje izvršil spremembe voznega reda lokalne avtobusne proge Celje—Skofja vas—Celje—Ložni- ca. Na vseh postajališčih bodo raz- obešeni vozni redi, na katerih bo- do točno razvidni vsi odhodi in prihodi avtobusov. Avtobusno postajališče pred pošto v Skofji vasi se premesti za vse avtobuse pred gostilno tov. Medved Marije. ČESTITKA Na novi življenjski poti želi tovarišema in sodelavcema SMIGL MIRKU in MAJDI VSO srečo in zadovoljstvo Kolektiv Planinsko društva Celje Vas vljudno vabi na REDNI LETNI OBCNI ZBOR dne 28. 2. 1962 ob 19.30 v dvorani kmetijskg, zadruge (bivše OZZ) v Cankarjevi ulici) Upravni odbor Obveščamo prebivalstvo mesta Celja, da se vrši zadnje cepljenje proti črn'm kozam v soboto, dne 24. 2. 1962 od 7. do 14. ure v dvo- rani Zdravstvenega doma Celje. Prav posebno opozarjamo na cepljenje vse tiste, ki so dolžni glasom uredbe v Uradnem listu FLRJ se obvezno cepiti, da se cepljenja udeležijo, ker se bodo v nasprotnem primeru proti njim izvajali kazenski ukrepi v smislu zakonitih predpisov. Cepljenje pa bo za njih kljub temu obvezno. Zdravstveni dom Celje Komunalna banka Celje obvešča vse svoje komitente, d» " bo od 1. marca 1962 dalje na se- dežu, podružnici za kmetijstvo. Celjski mestni hranilnici in ek- ,^ spoziturah v Laškem, Mozirju, \ Slovenskih Konjicah, Šmarju pri ■ Jelšah, Žalcu poslovala za stran- ke vsako sredo od štirinajste do sedemnajste ure popoldne. Osta- le dni, razen sobote je uradni čas za stranke dopoldne od 7 do 11, ob sobotah pa od 7 do 10. ^ Letni občni zbor ČEBELARSKEGA DRUSTVA CELJE bo v nedeljo, 25. februarja 1962 ob pol 8. uri v dvorani DIT v po- slopju Mestne hranilnice, Titov^ trg št. 6. - 'SPOROČILO JAVNOSTI V elementarni nesreči, ki je za- dela kraje v Dalmaciji, so naši delovni ljudje spet pokazali svo- jo visoko moralno zavest in glo- boko tovarištvo. Delovni kolektivi, ustanove, šole, družbene organizacije in mnogi posamezniki so zbrali znatna denarna in materialna; sredstva, saj je bilo v našem okraju zbrano denarnih prispev- kov 15, 956.508 din in materiala v vrednosti 13,484.656 din. Pripravljeni so pa bili tudi na druge načine pomagati prebival- stvu. Ob zaključku akcije za pomoi po potresu prizadetim krajem iz- rekamo priznanje in zahvalo vsem darovalcem in vsem, ki so pripo- mogli, da je bila akcija tako Iii- tro in uspešno izvedena. Okrajni odbor SZDL Celje Okrajni odbor RKS Celje KARNEVALSKA POVORKA Podjetja in ustanove, ki bodo sodelovale v karnevalski povorlU in še niso prijavili svoje udelež- be, prosimo, da to takoj storijo v društveni pisarni. Vse skupine se zbirajo na pust- ni torek od 14.—14.30 ure v Raz- lagovi ulici, posamezne maske pa istočasno na dvorišču Uniona. Olepševalno in turistično društvo Celje Uredništvo Celje, Titov trg 5 — poštni predal 16 — telefon 25-23 in 24-23 uprava Celje, Trg V. konp'-p«:!! 5 — poštni predal 152 — telefon 23-75 In 20-89 — tekočI račun pri Narodni banki Celje: 603-21-1-656 — izhaja ob petkih — letna naročnina 800, polletna 400, čf^trtletna 200 din — Inozemstvo 2400 — posamezna številka 20 di- narjev — Roknoisov ne ^'^ačamo — sprejem oglasov, razpisov in oh'S" \'<;akri ovarlo rin 12 ure v oglasnem oddelku. Trg V. kon- gresa 5 Informacije o oglasih, razpisih in objavah dobite le v upravi Celjskega tednika! NAROČNIKI NAŠEGA LISTA 1МУ0 PRI OR JAVI OGLASOV POPUST 1 PRI NAS IN PO SVETU Gor čez izaro, gor... (Utrinki s poti) — Villkommen in Kärnten! — Za tem napisom ob cesti on- stran Dravograda bi se moral po- čutiti tujca. Pa ni šlo! Pri naj- boljši volji se nisem mogel pri- vaditi na misel, da nisem do- ma ... Pozdravljena Koroška! Priha- jam na obisk kot človek v hišo, lijer je nekoč leta in leta živel kot V lastnem domu. Čeprav še nisem bil tu, pa vendar poznam te kraje. Poznam ponosno Peco iz otroških let. Prav takšno sem si predstavljal, ko sem prvič po- slušal pravljico o kralju Matjažu in lepi Alenčici. Onstran Drave, ki plovi v sebi bistro vodo Žile, se v daljavi svetlikajo zasneženi vršaci Ojstrice, Grintovca. Tam daleč spredaj je Stol, Golica, Ro- žica ... Cisto res, da napisi ob cesti, na pročeljih hiš niso slovenski. To- da če priprem oči in združim »tsch« v »č«, a »sch« v »š«, od- krivam slovenska imena. Otroci pred hišami morda ne znajo go- vorice svojih dedov, pa nam ven- dar mahajo. Iz vljudnosti mor- da? Morda pa tudi iz podzavesti, kajti kri ni voda ... Velikovec, bistra Krka, Celo- vec ... Vprašam na cesti človeka, kod pelje pot. V mojem naglasu za- sluti Slovenca pa na nemško ' vprašanje odgovarja slovensko ... Natakarica postavi predme pi- vo, oči se ji zasvetijo in začeb- Ua: — Na zdravje! — Kaj morem zato, če sem oto- žen. Otožen kot človek, ki se mo- ra sprijazniti, da je gost v hiši svojega rojstva. In Koroška je zibelka Slovencev. Brižinski spo- meniki so njihov rojstni list, knežji kamen simbol njihove mo- žatosti. Gospa Sveta izdihava do- i mačnost, pa čeprav je le dah iz sivih davnin. Zdi se mi, da vidim korenjake v oblekah iz hodnega platna, v klobukih s širokimi krajniki. Slutim brhka dekleta, kako jim šumijo svilena krila, kako duhtijo nageljni v ko- stanjevih laseh pod bahato hav- bo in za vitkim pasom ... Asfaltna cesta seka v ravni čr- ti Gosposvetsko polje. Ob njej je gruča dreves, med njimi ograja debelih železnih palic. Ne morem se odločiti, kaj naj mislim o tej ograji? Vsiljuje se mi vtis, da je ječa kamnitega prestola, na ka- terem so ustoličevali slovenske kneze. Toda pašniki so prazni. Nedelja je. Nikjer ni lisaste ko- bile in črnega bika. Vse to je bilo. Je zgodovina, ki se je težko učimo, je pa tudi zgo- dovina, ki boli... Pozdravljena Koroška! To ni slovo za vedno. Spet bom, bomo in bodo prihajali na domač obisk V odtujeno Iiišo detinjstva ... J. Krašovec Karneval bo... Nezadržno se bliža dan veselja, norčij in parodij. Za en dan se bodo morali umakniti legalni or- gani novemu vladarju v Celju: Princu Karnevalu. Drugi celjski karneval je pred vrati. Nanj se je treba »zelo res- no« pripraviti. Prvenstveno pred- lagamo, da gredo za ta dan v po- koj vse zmrde in grimase resno- sti. Tisti ljudje, ki jim ni do šale in prešemosti, naj si predstavlja- jo, da je konec sveta. Na pustni torek popoldan »nje- govo veličanstvo Princ Karneval« ne želi videti na celjskih ulicah »zdolgočasenih civilnih obrazov«. Nadalje naroča, naj ljudje kot pustne seme odvzamejo prometu vso pravico v strogem centru. Ko bo skozi mesto šla pustna povor- ka Sem, mora Celje odmevati od vriskov, smeha in prešernega vpitja. Princ Karneval bo pregledal vrste pustne povorke pred kinom »Union«, kjer bo lansiran tudi prvi celjski »vsemirski balon«. Potem bo princ naslovil na ob- čane svoj tradicionalni govor, ki bo gotovo prekosil vse govore le- ta. Za konec je predvideno prese- nečenje. Na dan znak bo Princ Karneval za krajši čas odvezal vse zakonce zvestobe, kajti pust- ni in karnevalski poljub ne velja zakonskim ženam, zaročenkam, temveč najbližje stoječima »sub- jektoma« nasprotnega spola. Karnevalsko popoldne se naglo bliža. Preskrbite si dostojanstve- na pokrivala, maske in spoštova- nja vredne nosove. ZOB ZA ZOB Dvema človekoma, ki sta za vedno zapisana v zgodovino, so pred dnevi odprli vrata ječ.' Sov- jetska zveza in Združene države sta zamenjali jetnike. Iz vzhoda je prišel Powers, ki je služil za kamen, s katerim se je kot krhko steklo sesula toliko obetajoča pa- riška konferenca na vrhu. Z za- hoda je čez lužo priletel Abel, ki je bil v ZDA obsojen zaradi vo- hunstva. Moža sta se srečala na mostu v Berlinu, od koder so ju sonarod- njaki po najhitrejši poti spravili domov. Kdo bi uganil, če je pri tem šlo samo za osvoboditev obeh vohu- nov iz usmiljenja? Američani že govorijo o možnosti, da bo Po- wers ovrgel trditev Sovjetov o dirigiranih protiletalskih raketah, Rusi pa so bržčas prepričani, da polkovnik Abel ni imel vseh vo- hunskih spoznanj le na filmu, ki ga je spravil v ječo, temveč da si je od vsega marsikaj tudi »za- pisal« v možgane. Na sliki levo Powers, desno Abel. Američan major Powers in Rus polkovnik Abel Pozor, balon ! Bliža se zgodovinski dan za Celje! Cisto zares, kajti v Ce- lju doslej še nilioli nismo »lansirali« balona. Majčkeno je nerodno, da si bo Celje privoščilo ta podvig šele zdaj, ko ljudje v raketah obkrožajo Zemljo. Toda »bolje ikad nego nikad«. Celjski balon bo »izstreljen« na pustni torek. V njegovi gondoli ne bo živega bitja, pač pa bo v njej lepa serija dobrih reči, da si bo najditelj balona lahko »pošteno zamastil brke«. Vrh tega Turistično in olepševalno društvo hrani lepe denarce za tistega, ki bo prvi telegramsko sporočil v Celje, kje je balon pristal. Tisti, ki bo balon nepoškodovan vrnil društvu, bo prav tako deležen lepe nagrade. Ker bomo Celjani močno zaposleni ta dan s prisotnostjo »njegovega veličanstva princa Karnevala«, bo sreča bržčas naklonjena kateremu iz okolice, ker dvomimo, da bi naš prvi »prodor v vesolje« osrečil kakega inozemca. 20 kilomBtrov v šolo Učenci iz vasi Cista Mala so od- daljeni 10 kilometrov od Šibeni- ka, kjer je njihova šola. Tako morajo vsak dan prepešačiti nič manj kot 20 kilometrov,. Težko prisluženo znanje ... O naših turistih na tuiem д RAZGOVOR Direktorju celjske podružnice »Kompasa«, tovarišu Milanu Vukmaniču smo postavili troje vprašanj v zvezi s potovanji na- ših ljudi na izlete in ekskurzije v tujino: — Očitno je, da se število na- ših izletnikov v tujino iz leta v leto veča. Koliko ljudi je lani v vašem aranžmanu potovalo v inozemstvo? — Lani precej več kot predlan- sko leto. Kompasovih izletov v tujino se je lani udeležilo okoli 1.500 Celjanov in okoličanov. V to številko seveda niso všteti zasebni potniki, ki so pri nas iskali usluge. — Slišali smo, da nekatere tu- ristične agencije nudijo cenejše usluge kot »Kompas«. Kaj pra- vite na to vi? — To je možno. Toda tako zni- ževanje cen uslugam gre v prvi vrsti na škodo potnikov. Pri čem je možno znižati usluge — samo pri zniževanju kvalitetne prehra- ne in bivanja turistov. Naša agen- cija vstraja pri načelu, da naš potnik ne sme v tujini biti izpo- stavljen pomanjkanju in preti- rani skonosti. Naši potniki v tu- jini dostojno prenočujejo in čs sedejo k mizi tam ni zgol topla juha ali enolončnica. Mislim, da je v interesu našega ugleda in potnika samega, če ugled naših turistov na tujem ni diskriniran in okrnjen. — Ali pripravljate kakšne u- godne izlete v tujino, ki bi bili dostopni širšemu krogu prebival- stva? — Da. Ravno te dni je direk- cija pripravila troje obiskov ve- lesejmov v tujini. To so štiridnev- ne ekskurzije na velesejme na Dunaj, v München in v Firenze. Cene so reklamne, zato tudi iz- redno nizke, čeprav nimamo na- mena znižati »štiridnevnega stan- darda« našim gostom. Izlet na Dunaj stane 15.000, v Firenze 18.000, v München pa 20.500 di- narjev. -K tentât na prestolonaslednika črno-žolte Avstroogrske krone nadvojvodo Ferdinanda je vseka- kor motiv, ki se ga lotevajo pisci in filmski režiserji. O tem je bilo napisanih že kupe knjig od senti- mentalnih solzavih zgodb do znanstvenih razprav. Zdaj pa se je na Angleškem po- javil šestinsdeemdesetletni Skot, ki je opisal svojo vlogo »dvojni- ka« za avstrijskega prestolona- slednika. Takole je bilo: Škotski inženir Aleksander Kidd, ki je bolj od vsegçi ljubil potovanja in doživetja, se je leta 1908 znašel v Tržiču pri Trstu. Tu je prevzel začasno službo, vmes pa veliko prepotoval. Ne- kega dne se je nahajal na poto- vanju skozi Postojno, ko ga je nagovoril Kari Hoffman. Ta člo- vek ni bil nihče drugi kot adju- dant prestolonaslednika Ferdi- nanda. Slučaj, da je bil Aleksander Kidd zelo podoben nadvojvodi, je povzročil, da so mu ponudili zelo vabljivo službo. Službo dvojnika. Pustolovskega Škota je stvar za- mikala in odšel je na Dunaj. Tri leta je trajal pouk. Učil se je nemščine, nemške zgodovine, politične ureditve in zemljepisa. Učil se je jahanja, ponašanja in vsega kar je bilo potrebno, da bi bil čim vemejša kopija prestolo- naslednika. S Ferdinandom se je Kidd sre- čal le nekajkrat. Vselej je presto- lonaslednik pokazal svojo osup- lost nad njegovo podobnostjo. In vedno znova je bil presenečen nad napredkom Skota v vlogi dvojnika. Toda začuda vsa ta leta Skota nikoli niso poklicali naj zamenja pred javnostjo nadvojvodo Fer- dinanda. Kidd je potoval po Bol- gariji, Turčiji in Grčiji, da bi se spoznal z diplomacijo in tujino. V juniju 1914. leta pa je Kari Hoffman ves prevzet priliitel na Škofovo stanovanje v Carigradu in mu sporočil, da mora takoj na pot. Kidd bi moral prvič zame- njati Ferdinanda na njegovi poti po Bosni. Verjetno bi moral Kidd nasto- pati v času, ko bi nadvojvoda pri- sostvoval tajnim sejam in posve- tom. Toda še preden sta Hoffman in Kidd prispela v Sarajevo, .•^e je zvedelo, da je Ferdinand ubit. Kidd ova zgodba je brez dvoma interesantna. Le v nečem se je zmotil, ko trdi, da bi morda rešil milijone življenj, če bi on padel pod Principovimi streli in ne Fer- dinand. Ferdinandova smrt je bi- la povod in ne vzrok prve sve- tovne vojne. Kdo ve, če Kiddova zamuda ni bila pravtako plani- rana? To bi bilo zanimivo zve- deti ... »Kompasovi« avtobusi v Dravogradu pred prehodom čez mejo Prestolonaslednik Ferdinand in njegov dvojnik Skot Kidd