751
katera ima mnogo zaslug za povzdigo tega domačega obrta, posebno pod sedanjim vzornim vodstvom g. Vogelnika. Ne le, da se v tej šoli izobražujejo delavke v finejših in pravilnejših delih, ampak čipkarska šola posreduje tudi sama delo, kar je pač velikega pomena. To mora pač priznati vsakdo, ki se še spominja, kako vlogo igrajo skoro v vseh kranjskih domačih obrtih prekupci, katerih tudi tukaj ni premalo. V Idriji je 8 prekupcev\ v Žireh 5 in v Železnikih 1. Delodajavci-prekupci izročajo delavkam razne
DomaČi obrti na Kranjskem: Idrijska čipkarica.
vzorce, po katerih naj izgotove čipke, ali pa jih delavke delajo samoljubno po znanih vzorcih in jih gredo potem trgovcu ponujat. Seveda so v prvem slučaju čipke bolje plačane in so tudi kot novomodne veliko dražje od drugih. Ne dobe pa vzorcev od trgovcev zastonj, ampak jim jih morajo plačati in kupujejo poleg tega še sukanec pri trgovcu, ki je dal delo. To je hiba, ki stavi vse delavke v neko odvisnost od prekupcev. Kajti ne le one, katerim je trgovec naročil delo, kupujejo   sukanec   pri   njem,  ampak  tudi
druge, ki upajo, da bode odvzel njihove izdelke, katerih sicer ni naročil.
Zaslužek ni velik, in sicer znaša pri normalnih razmerah 40 do 80 h na dan, od česar se mora še odbiti kakih 10 h za sukanec in vzorce. Ako pa vse kroženje blaga ne gre redno, tedaj delavkam res marsikdaj huda prede. Ne le, da trgovci ne marajo kupovati blaga, katerega niso naročili, ampak odbijejo celo one, ki jim prineso naročeno delo na prodaj. V takem slučaju so potem revice prisiljene iskati okrog od-jemavcev in so dostikrat vesele, če morejo prodati svoje izdelke za polovično ceno.
Plačuje se v Idriji večinoma v denarju, drugod pa v raznem blagu, in sicer navadno v jestvinah, tako, da napravijo prekupci lahko hkrati dostkraten dobiček. Ker imajo nekateri trgovci veliko zalogo, večkrat v vrednosti do 20.000 K, je seveda s kupčevanjem zvezan tudi že precejšen riziko. A tej zadregi se znajo ogniti. Navadne, manj fine čipke prodajajo le z dodatkom 5—6%, zastarele vzorce zvišane za 2%, a pomagajo si pri modnih izdelkih, katerih cene stopijo dostikrat 25 do 50% nad produkcijskimi stroški. Ker pa imajo mnogi trgovci še svoje podprekupce v posameznih vaseh in bi tudi ti radi zaslužili 2—3% pri prekupovanju, je umevno, da je plača delavk pičla in ne presega dostikrat vsotice 20 h.
Cene klekljanih čipk so različne. Dočim stanejo najslabše in najpreprostejše komaj 14 h meter, poskoči cena finih čipk pri metru na 4 do 6 K. Ako bi se zboljšale razmere v kroženju blaga pri čipkarskem obrtu, potem ni dvoma, da bi se izdatno povišal zaslužek naših čipkarskih umetnic. Kakor že omenjeno, gre v tem oziru vsa čast idrijski čipkarski šoli. S šolo je zvezana tudi posredovalnica za delo, katere namen ni iskati dobička in ž njim si nabaviti velikih mrtvih fondov, ampak le povzdigniti obrt v deželi. Tudi ne išče dobička pri prodaji sukanca za klekljanje in vzorcev, ampak oddaje vse to le v pokritje lastnih stroškov in daje zlasti vzorce mnogokrat brezplačno. To je seveda velika dobrota za ljudstvo.