Krščanska požrtvovalnost. Požrtvovalnost nekam tuja, neznana beseda. Pa ravno zato se moramo seznaniti ž njo. Žalibog, da nam je požrtvovalnost pogostokrat le mnogo preveč tuja in neznana! Zato si jo moramo tembolj ogledati in se ž njo sprijazniti. Zakaj pa je ravno zdaj požrtvovalnost na vrsti? — Zato, ker je požrtvovalnost v tesni zvezi z apostolskim delovanjem. Brez požrtvovalnosti ni pravega apostol s t v a. V zadnji številki so bili našteti štirje načini, po katerih se da izvrševati apostolsko delo: 1. z zgledom, 2. z besedo, 3. z molitvijo, 4. s trpljenjem. In o tem zadnjem smo obljubili, danes kaj več spregovoriti. Trpeti za koga drugega, v njegov blagor in zveličanje — se pravi: darovati, žrtvovati se zanj. In brez žrtev, brez požrtvovalnosti ne gre apostolsko delo. Zato je malo apostolskega dela, ker je malo požrtvovalnosti. Mi bi radi služili Bogu in delali dobro — do tam, kjer se začne trpljenje, darovanje, žrtve; tam pa obstanemo. Samoljubje, zlož-nost nam zapre nadaljno pot. — Pravi apostol pa je pripravljen na vse: na težave, ovire, nasprotovanja, podtikanja; on ne vpraša, kaj bodo ljudje rekli, ne vpraša, je-li podnevi ali ponoči, je-li vroče ali mraz, ali sije solnce ali mede sneg . . .« Najvišji zgled požrtvovalnosti nam je naš božji Zveliča r. Vse njegovo življenje ni bilo drugega, kakor sama žrtev. On ni imel na svetu zase ničesar iskati; vse kar je delal, dal in trpel, vse je bilo za druge, za nas ljudi. Nič ni imel na svetu dobrega, pa še to, kar je imel, je dal: dobro ime, ki je vsakemu najdražje, zadnji košček obleke, kri, dušo, življenje . . . Uničil in onesrečil je sam sebe popolnoma, da bi osrečil in po-veličal nas. In vse to je žrtvoval z veseljem, s srčnim hrepenenjem, kakor nam pričajo že enkrat navedene besede: »S krstom imam krščen biti, in kako mi je bridko, dokler se ne zgodi.« (Luka 12, 50.) Povedal je pa tudi, kaj ga je gnalo v te žrtve: »Večje ljubezni od te nima nihče, kakor kdor da življenje za svoje prijatelje.« (Jan. 15, 13.) Ljubezen tedaj — do Boga in do bližnjega — je tisto nebeško mazilo, ki polajša in posladi vse težave in grenkosti. Čim večja je ljubezen, tem ložje so žrtve. Po zgledu božjega Učenika so bili tudi njegovi dvanajsteri apostoli polni požrtvovalnosti za Boga in razširjanje njegovega kraljestva. Vsi so žrtvovali svojo zložnost in čast, dom in družine, imetje in življenje. Sveti Pavel nam je živo popisoval svoje žrtve. Poslušajmo ga! »Bil sem v mnogih nadlogah, večkrat v ječah, v ranah čez mero, velikokrat v smrtnih nevarnostih. Od Judov sem jih petkrat po štirideset, eno manj prejel. Trikrat sem bil s šibami tepen, enkrat kamnjan, trikrat se je z menoj barka potopila, noč in dan sem bil v globočini morja; velikokrat na potih, v nevarnostih na vo- 3 dah, v nevarnostih med razbojniki, v nevarnostih med neverniki, v nevarnostih v mestu, v nevarnostih v samoti, v nevarnostih na morju, v nevarnostih med lažnjivimi brati; v trudu in revi, v mnogem čuvanju, v lakoti in žeji, v pogostnih postih, v mrazu in nagoti. Zraven tega, kar je vnanjega, imam svoje vsakdanje opravke, in skrb za vse cerkve.« (2 Kor. 11, 23—27.) Če premislimo, koliko je v teh kratkih besedah popisanega trpljen'a, koliko je samo ta mož božji pretrpel, nas mora prav sram biti, ki bi radi služili Bogu le v zložnosti in prijetnosti, ki nam je vsaka mala žrtev koj tako preveč. To je enkrat delež apostolov: žrtve, trpljenje! Zopet na drugem mestu nam sv. Pavel to še enkrat živo popisuje: »Menim namreč, da je Bog nas apostole poslednje postavil, kakor smrti namenjene, ker smo v razgledovanje svetu, angelom in ljudem. Mi smo neumni zavoljo Kristusa, vi pa modri v Kristusu; mi slabi, vi pa močni; vi častiti, mi pa zaničevani. Do te ure smo lačni, žejni in nagi, in nas s pestmi brejo in nimamo stanovitnega bivališča, ter se trudimo in delamo s svojimi rokami. Kolnejo nas in mi blagoslavljamo; preganjani smo in mi prenašamo; preklinjajo nas in molimo; kakor smeti tega sveta smo postali, izvržek vseh dozdaj!« (I. Kor. 9—13.) Zdaj vemo, predragi, kaj je apostolstvo in kaj je požrtvovalnost. O kaki revčki in pritlikavčki smo mi proti temu velikanu, temu junaku apostolskemu, ki je toliko žrtvoval za božjo reč! Res si je on izbral velikansko nalogo: spreobrniti skoro celi svet in imel je tudi posebne milosti k temu; mi pa imamo majhne delokroge in skromnejše cilje — a tudi pri teh ne gre brez žrtev. Če nismo zmožni takih težav, kakor jih je prestajal sv. Pavel, vsaj vsake male težave za dobro stvar se ne ustrašimo! Dobra reč brez žrtev ne gre, zapomnimo si to! Posebno velike reči ne gredo drugače, kakor z velikimi žrtvami, velikimi težavami. Trpljenje — smo že en- krat povedali — je potrebno pri dobrih delih, kakor gnoj za rast na polju. Gnoj ni lep, a potreben, brez njega ne raste. T r p 1 j e -nje da našemu delu šele pravo veljavo in naši molitvi moč. Ako molitev podpremo še z radovoljnim trpljenjem, to šele prav pritisne na božje Srce, da se nam ne more ustavljati. Trpljenje, težave, žrtve so neločljive od dobrih del, od delovanja apostolskega. Duše apostolske, širom domovine, ki to berete, katere imate kaj zmisla za to, kaj hrepenenja, storiti kaj za Boga, sprijaznite se s temi resnicami! Razširite svoja srca darujte se Bogu velikodušno in vstopite v njegovo službo — pripravljene za vse, naj pride nad vas karkoli. Ne mislite toliko nase in na svojo prijetnost, ampak na to, kaj bi mogle za Boga storiti; ne skrbite toliko za to, da bi dolgo živele, ampak da bi to kratko življenje kar najbolje porabile; ne mislite, da bi si več časnega imetja nabrale, ampak na to, kako bi mogle ž njim kar največ dobrega storiti. — In ko ste vse storile, kar ste mogle storiti, ne pričakujte hvaležnosti in priznanja na svetu; pripravljene bodite na nehvaležnost, pripravljene, da s.e vam bodo podtikali slabi nameni, da vas bodo stavili na zadnje mesto, da vas bodo imeli za brezumne in da bodo vse slabo rekli o vas. Pa vsega tega se ne strašite, zakaj trpeti za Boga je lepo in je sladko, kakor tako lepo pove isti sveti Pavel: »Napolnjen sem s tolažbo; prepoln sem veselja pri vsi naši bridkosti.« (2. Kor. 7, 4.) To, predragi, je krščanska požrtvovalnost: sebe pozabiti in na druge misliti; darovati svoje zmožnosti in svoje zložnosti, svoje moči in svoj čas, in če je treba tudi svoje dobro ime, svoje zdravje in življenje — za čast božjo in blagor bližn;'ega, ter tako s svojim trpljenjem izpopolnovati trpljenje Kristusovo in mu pomagati pri nabolj vzvišenem, najbolj božjem vseh del: pri zveliča-vanju duš. No, pa če že ne moremo sebe popolnoma darovati, pa vsaj kake male žrtve z veseljem položimo na oltar: malo mraza ali vročine, vremenske neprilike, kake zo- prne besede, ugovarjanje, nasprotovanje, male denarne žrtve . . . O božje Srce Jezusovo, goreče in krvaveče od ljubezni do nas ljudi, razplamti z žarom svoje l'ubezni naša revna srca, da se bodo vnela od požrtvovalne ljubezni do Tebe in do od Tebe z neskončnimi žrtvami odkupljenih duš! Ne strašimo se vsakega truda, vsake težavice, če se gre za božjo čast in zveličanje duš. Z velikodušnim srcem pojdimo na delo apostolsko! Žrtvovala se je zanjo. Nekako pred 30 leti sta živela v francoskem mesecu Lacoune (Lakun) zakonska, ki sta imela 11 letno hčerko Ivanko. Ta nenavadno pobožni otrok se je odločil, da bo na vsak način izprosil od Boga izpreobrnjenje svoje protestantovske stare matere. Toda dek-lič-na želja se ni imela tako kmalu izpolniti I glavna ovira pri t« m je bil brat stare matere, protestanstovski pastor. Nekega dne pa Ivanka tako nesrečno pade, da si nevarno poškoduje nogo in dobi hudo rano. Takoj se je sedaj vzbudila v njenem nedolžnem srcu želja in misel, kako bi pač mogla obrniti svoje bolečine v to, da bi ji ljubi Bog izpreobrnil njeno babico. Dolgo je skrivala rano pred svojci, končno pa so bile bolečine tolike, da ni mogla več hoditi. Poklicani zdravnik je konštatiral, da je smrt neizogibna. V groznih bolečinah je uboga Ivanka hir rala od dne do dne. A trpela je z veseljem, zakaj zatrdno je upala, da ji dobri Bog izpre-obrne staro mamico, ki se je do sedaj vsem njenim prošnjam trdovratno upirala. Tako je prišel čas Ivankinega prvega sv. obhajila. Z angeljskim veseljem, obdana od belo oblečenih tovarišic, je sprejela nedolžna deklica prvič svojega Gospoda na bolniški postelji. Od tega dne je ubogi otrok še hrabrejše prenašal svoje bolečine, dasiravno so bile vedno neznosnejše. Noga ji je tako otekla, da so jo z veliko težavo spravili po smrti v rakev. Malo dni pred smrtjo je še zaklicala Ivanka z veseljem: „Mati, mati! Glejte, Mati božja mi prinaša venec, kakršnega ne napravijo človeške roke." Ko je čutila, da se ji bliža konec, prosila je, da naj jo oblečejo v obleko, ki jo je imela na dan prv. sv. obhajila. ,.Hitro, hitro", je prosila, „če ne bo prepozno. Nebeška Mati je že tu. da me vzame s seboj." In res, komaj so jo oblekli v nedolžno oblačilo, že je mirno izdihnila v naročju svoje matere. Toda žrtev nedolžnega otroka ni ostala brez plačila. Leto po Ivankini smrti umrje tudi njena stara mati. Popreje pa se je še spreobrnila h katoliški veri in izdihnila kot verna katoličanka. Omenjeno bodi še, da je Ivankin stric, sin njene stare matere, vstopil v misijonsko postajo Etranger. Pri slovesu je rekel: „Mati, ne vidite me več, dokler ne postanete katoličanka!" Toda tudi od njega ni hotela žena o tem nič slišati. Šele na njeni smrtni postelji je dozorela in rodila sad požrtvovalnost njene velikodušne vnukinje Ivanke, katera ji je s svojimi molitvami in Še bolj s svojimi bolečinami dosegla veliko milost, da je umrla v naročju edinozveličavne katoliške Cerkve. 1907. Ta-le je letošnja! Od rojstva Gospoda našega Jezusa Kristusa pišemo letos 1907, to je entisoč devetsto in sedmo leto. Spet nov čas, ki ga nam je Bog podaril v dušni ffc telesni blagor. Vseh dni je 365 ali 8760 ur ali 525.600 minut. To je veliko časa, veliko dragocenega časa, kakor ga modri ljudje navadno imenujejo. Sv. cerkveni učenik Hieronim pravi, da je čas „cena večnosti" in po nauku sv. Bernardina je čas neprecenljive vrednosti, ker je v nekem pomenu toliko dragocen, kakor Bog; zakaj Bog sam se nam hoče dati v plačilo, ako čas dobro obrnemo. Zato nas po modrem Sir&hu opominja: „Sin, čas prav obračaj, in varuj se hudega! (4, 23.) Ker je čas neizmerno veliko darilo božje dobrotljivosti in njegovega usmiljenega srca, čaka nas tudi huda odgovornost zanj, če bi ga ne obračali prav. „Poklical je zoper mene čas." (Žal. p. 1, 15). Po napovedbi Jeremija preroka nas bo torej čas enkrat tožil pred božjim Sodnikom, Če ga zapravljamo, tratimo ali celo v greh obračamo. Tudi tekoče leto bo enkrat naš tožnik, če si ga ne obrnemo v svoj lastni prid. Da se to ne zgodi, oglejmo si letošnjo letnico, kaj nam vsaka teh številk oznanja, k čemu nas opominja, pred čim nas svari. Prva je š t e v i 1 ka 1. Kakšen pomen ima? Le en sam je pravi živi Bog, torej tudi le ena sama prava vera in ena sama prava Cerkev. Vanjo smo bili sprejeti po zakramentu sv. krsta, oprani madeža izvirnega greha ter s posvečujočo milostjo božjo ozaljšani. „En Gospod, ena vera, en krst, en Bog in Oče vseh, kateri je čez vse." (Ef. 4, 5, 6). „Bog pa je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da, kdorkoli vanj veruje, se ne pogubi, temveč ima večno življenje." (Jan. 3, 16). Tako je rekel naš nebeški Učenik svetovavcu velikega zbora v Jeruzalemu — Nikodemu, ki je po noči prišel k Jezusu iz strahu pred svojimi zbornimi tovariši, kakor se tudi dandanašnje marsikdo iz napačnega strahu pred ljudmi ne upa očitno pokazati in potegniti za Jezusa za njegov; Cerkev, za njene posvečene, pa tolikokra obrekovane služabnike. Po zadnji večerji j( rekel Jezus svojim učencem: „To pa je večne življenje, da spoznajo tebe samega praveg; Boga in Jezusa Kristusa, katerega si poslal" (Jan. 17, 3). O njem se je izjavil sv. Peter, di v nikomer drugem ni zveličanja ; zakaj noben« drugo ime pod nebom ni dano ljudem, v ka-terem bi mogli zveličani biti." (Dej. ap. 4, 12 13). Vkljub tem jasnim besedam pričakujejo Judje drugega Odrešenika. E n B o g torej in en sam OdrešenU pa Zveličar, kar pomeni ime Jezus. To izrekamo v apostolski veri in to je Bog položil tudi v prvo svojo zapoved na gori Sinajski Vsled tega nauka smo dolžni imeti stanovitno živo vero, trdno upanje in gorečo krščansko ljubezen. To mora biti v celem letu naš katoliški ponos, naša zvezda vodnica in najboljše tolažilo v vseh nadlogah. Ob pogledu na enojko se spomnimo tudi da imamo eno samo življenje na zemlji, da je vsakdo le enkrat na tem svetu in da po tem enkratnem življenju pride samo ena smrt, dalje, da je od tega enkratnega življenja in te enkratne smrti odvisna večna sreča ali večna nesreča edine naše duše. Sv. Terezija ostane nekikrat, končavši na vadne molilve pred sv. Rešnjim Telesom, se globoko vtopi v pobožno premišljevanje in toči vroče solze. Vprašana, kaj je vzrok njene žalosti, odgovori: „Trojna misel mi izvablja bridke solze: En Bog, ena smrt, ena duša! En Bog — enkrat razžaljen, ni več drugega, h kateremu bi se zatekla; ena smrt — enkrai nesrečna, ni več druge, ki bi jo zboijšala; ena duša — enkrat zavržena, enkrat obsojena, je obsojena za vekomaj." Kajne, dragi bravec, ko bi ti prišel vei kot enkrat na svet, kakor so menili nekater neverniki, da je res, in ko bi ti imel smrt po' polnoma v svoji oblasti, potem bi mogel drugič drugače živeti, kadar bi videl, da prvi način življenja ni bil zate srečen, ne za ta, še manj za oni svet. Toda apostol Gospodov ima za' pisano po vsakdanji skušnji potrjeno resnico: nLjudem je odločeno enkrat umreti." (Hebr. 9, 27). In ko bi ti imel dve duši, potem bi mogel z eno bolj lahkomiselno ravnati zlasti še, če bi bila umrjoča, druga neumr.oča. Toda ti imaš samo eno neumrjočo dušo, za katero moraš v tem edinem življenju z vsemi močmi in zmožnostmi duše in telesa skrbeti ter jo z vsemi silami varovati večne pogube. „Kaj namreč pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi? Ali kakšno menjo bo človek dal za svojo dušo?" (Matija 16, 26), vpraša Jezus. K papežu Benediktu XI. pride poslanec i.ekega kralja ter mu sporoči kraljevo povelje, ki pa je bilo krivično. Sv. Oče odvrne: „Povej ti svojemu kralju, da imam le eno dušo; ko bi imel dve, hotel bi eno darovati ter izpolniti povelje tvojega kralja, a ker imam samo eno dušo, je ne prodam za celi svet." Ker imamo eno samo dušo, opominja nas Kristus: „Le eno je potrebno! Marija si je najboljši del izvolila, kateri ji ne bo odvzet." (Luk. 10, 42). In kateri je ta najboljši del? No, saj vam je znano življenje Marije, prečiste Device in božje Matere! Ali se mar ni njena duša lesketala v vseh čednostih, božjih in dejanskih? In ali ni bil njen duh prvi in najodličnejši »bogoljub" na zemlji? Ali ni bila nje, „Device najmodrejše", poglavitna skrb posvetitev svoje duše? Ali ni hotela biti samo „dekla Gospodova", samo njemu služiti, ki je njen Stvarnik in njen Zveličar". Samo Bogu služiti, in ne svetu, ne lastnemu poželjenju, ne hudobr emu duhu, bodi tudi naša največja skrb, da, edina skrb, ker je to tudi edini naš, od Boga naui postavljeni namen. „Pisano je: Gospoda svojega Boga moli in njemu samemu služi!" (Mat. 4, 19.) »Iščite najpoprej božjega kra-Ijevstva in njegove pravice! (Mat. 6, 33.) Saj so ena sama tudi nebesa. Da, ena sama so, in sicer na drugem svetu, onstran groba. Nikjer jih ni na tem svetu, tudi v Ameriki ne, in v nobenem stanu jih ni, ako-ravno socialni demokratje in svobodomisleci uče drugače zahtevaje nebesa na zemlji tudi z nedopuščenimi sredstvi, kakor n. pr. z raz- delitvijo vsega premoženja, z razporoko, z brezversko šolo, z odpravo katoliške cerkve zlasti na Francoskem. Seveda, kdor taji ne-umrjočnost duše, odje si s tem nebesa na onem svetu že kar s potjo. Od enojke v letošnji letnici prestopimo k številki 9. Dragi moj! Ako hočeš tu na zemlji uživati pravi dužni mir in čisto veselje skozi celo leto, pazi natančno, da se razun poglavitnih grehov ne storiš sokrivega tudi katerega izmed 9 tujih grehov. — S tujimi grehi se ljudje tolikokrat in tako lahkomiselno pregreše ne le zoper Boga, ampak tudi zoper bližnjega, da je že težko razločevati, ali je to ali ono en sam ali sta dva ali še več tujih grehov kar vkupaj. Koliko jih ima na vesti mladina, ko ta in oni v greh svetuje, v greh privoli, v greh napelje, greh hvali, greha se udeleži! Koliko jih imajo starši, predstojniki, gospodarji, ko greh velevajo, ko k grehu molče, greh pregledajo, greh zagovarjajo! — Spokorni kralj David se je tresel zavoljo raznih grehov ter molil: „Očisti me mojih skrivnih grehov in zavoljo tujih zanesi svojemu hlapcu!" (Ps. 18, 13.) Treba se neomadežanega ohraniti pred svetom, ter biti »delavec besede", kakor uči sv. Jakob. (1.) To pa bomo, ako se prizadevamo vse božje zapovedi zvesto izpol-novati, ne izvzemši tudi devete, katera zapoveduje varovati se vseh nečistih misli in želja. Deveta zapoved je s šesto v tako ozki zvezi, kakor postane iz devetice — narobe obrnjene — šestica. Kdor deveto božjo zapoved narobe obrne, pregreši se kmalu zoper šesto popolnoma. Če ne paziš, dragi kristjan, na svoje srce, se hitro zagrešiš smrtno. „Od znotraj iz človekovega srca namreč izhajajo hude misli, prešestva, nečistovanja i. dr." (Mark. 7, 21.) Zato opominja apostol: »Karkoli je resnično, karkoli sramežljivo, karkoli pravično, karkoli sveto... to. mislite." (Fil. 4, 8.) — Kdor se potem ravna, on je med »devet in devetdeseterimi pravičnimi, katerf ne potrebujejejo pokore." (Luk. 15, 7.) (Konec prib.) Učenka Jezusovega Srca: blažena Marija Marjeta Alakok. (Dalje). V šoli križa. Božji Zveličar, ki je izbral Marjeto za svojo nevesto, hotel jo je popolnoma odtrgati od sveta, kateremu se je ona hotela že nekoliko vdajati. Imela je ž njim vred najprej skušati njegove bridkosti, preden je svetu odkrivala in oznanovala njegovo zaničevano ljubezen. Kot učenko svojega z zasramovanjem nasičenega Srca jo je Jezus obsipal celo življenje z velikimi bridkostmi. Bila je poklicana za velike reči; velike reči se pa — kakor spredaj beremo — nikdar ne izvrše brez velikih žrtev. Marjetino življenje nam je živ dokaz te resnice. Previdnost božja je odredila ali pripustila, da je morala Marjetina mati nepričakovano izročiti gospodarstvo in gospodinjstvo svoje hiše trem pri njej stanujočim sorodnicam. Te so se pa tega tako polastile, da so jele gospodariti po hiši s sirovo silo nasproti domačim, posebno nasproti Marjeti. Vse so dejale pod ključ, da je bila večkrat prisiljena, celo potrebne obleke pri sosedah na posodo iskati, če je hotela iti v cerkev. V tej trdi sužnosti je našla Marjeta edino tolažbo pred taberna-kelj nom. Pa še te ji je bilo prepovedano iskati. Brez dovoljenja ni smela niti iz hiše stopiti; in če ji je ena dovolila, zabranila ji je druga. Kadar je hotela iti v cerkev, so ji podtikale, da želi. iti po grešnih potih. To krivično očitanje jo je rezalo v srce, ker nikdar ni na kaj takega mislila. V solzah je zbežala potem na vrt in se skrila ondi za veliko skalo, odkoder se je videla cerkev, kjer je prebival njen Gospod in Učenik. Cele dneve je ondi prežedela brez jedi in pijače, če ji niso na polju delajoči kmetje dali malo mleka ali kako sadje. Ko se je zvečer s strahom in trepetajoč vračala v hišo, čakala jo je zopet cela ploha očitanja in psovk, da nič ne dela in drugo. Molče je potem šla z deklami na delo; noči pa je preživela v solzah pred nogami Križa-nega. Neko noč se ji prikaže Zveličar v podobi „Ecce homo!" (Glejte, človek!) in ji povč, da vse to trpljenje pripušča on, da bi jo sebi prispodobil. On je trpel iz ljubezni do nje; zdaj naj trpi ona iz ljubezni do njega. — Kakor hladen balzam so padale te 'besede na Marjetino srce; začela je svoje .trpljenje ljubiti. Prikazovanja so se ponavljala; videla je Odrešenika krvavečega in s križem obloženega. To jo je v ljubezni do trpljenja tembolj utrdilo; postala je močna in velikodušna, tako da ji je bilo že hudo, če roka, ki jo je žugala udariti, ni padla nanjo. Želela si je zaničevanja in očitanja; in osebe, ki so jo ž njo ravnale tako trdo in krivično, je imela za svoje najboljše prijateljice. „Toda nisem bila jaz" — tako je pozneje pisala — ki sem vse to delala, ampak moj nebeški Učenik, ki me je priganjal in ni dovolil, da bi kaka tožba prišla čez moje ustne; on je bil, ki mi je rekel, da imajo prav, če z menoj tako ravnajo, ko sem za svoje grehe še vse kaj hujšega zaslužila." Najhujše ji je pa bilo, da je ž njo vred trpela tudi njena mati, kateri pa nič pomagati ni mogla, niti se je ni upala tolažiti, da bi je še bolj ne užalostila. — Medtem je mati tudi zbolela. Ona je skrbela zanjo kakor je mogla; ker ji je bilo pa doma vse zaklenjeno, je morala večkrat najpotrebnejšega prosjačit iti okolu kmetov, ki je pa niso vselej prijazno ampak Časih prav grdo sprejeli. — Ko se je enkrat naredila materi velika in nevarna oteklina, so poklicali nekega „padarja", ki ji je puščal kri, potem pa rekel, da brez čudeža zanjo ni rešitve. Na Novega leta dan gre Marjeta k sv. maši in prosi svojega božjega Učenika, naj on sam ozdravi njeno mater. Ko pride domu, se je oteklina odprla in v nekaterih dneh je bila rana ozdravljena, nevarnost pa odpravljena. Vmes se ji je zopet večkrat Zveličar prikazoval. Leta in leta - piše sama — nisem imela nobenega dušnega vodnika razen njega samega. Odtlej, kar sem začela sama sebe spoznavati, je bil on popoln gospodar moje volje, tako da sem ga morala ubogati in se mu nisem mogla ustavljati. On sam me je grajal milo pa resno zaradi mojih napak, in naj so bile še tako majhne. Od tedaj sem začutila tak stud do greha, da sem po najmanjšem pregrešku bežala v samoto, kjer sem se naglas zjokala. Trp'jenja in bojev njenih pa ni bilo konec. Komaj je minulo eno, pričelo se je drugo. To je bilo toliko hujše, ker so postali sovražniki njeni domači in njena mati, katero je pre-srčno ljubila. „Sovražniki človekovi so njegovi domači", pravi Gospod pri sv. Matevžu (10, 39), kar tolikokrat skušamo. Šlo se je Marjeti namreč za volitev stanti. Razmere v domači družini so se zboljšale; gospodarstvo v hiši sta prevzela dva najstarejša brata Marjetina in prejšno blagostanje se je vrnilo. — Marjeta je bila iz ugledne rodbine, ljubeznivega značaja in zelo lepe vna-njosti. Imenitni mladeniči so ji ponujali roko in večkrat trkali na vrata. Človek bi pričakoval, da tako izvoljena oseba, ki jo je osrečeval Jezus sam s svojimi prikazovanji, ni mogla misliti pač na nič drugega kakor na svojega nebeškega Že nina, — in vendar ni bilo tako; imela se je veliko vojskovati, kam bi se odločila. Iz tega se vidi, da jo je Bog res popolnoma sam in prosto- voljno izbral za svoje velike namene in jo nekako primoral, da se mu je uklonila; saj je tudi nekdaj Savla, ki ga je kruto preganjal, izbral za »izvoljeno posodo" in ga prisilil, da se je vdal v velike božje namene — po izreku: »Usmilim se, kogar se usmilim; insvoje usmiljenje skažem, komur ga hočem skažati." (Rim. 9, 15). Saj bi tudi v zakonskem stanu lahko živela pobožno, si je mislila, pa mir in zado-voljnost bi uživala. — Pri tem pa so ji delali njeni domači največjo nadlego, naj ne zavrne tako sijajne pcnudbe. — »Draga hči — je govorila mati — izberi si kakega pobožnega ženina in daj, da bom preživela pri tebi svoja zadnja leta; s tem mi boš osladila leta polna bridkosti, ki sem jih v tej hiši preživela." Čudno ni, če si je Marjeta nato očitala: ako grem v samostan, bo mati od žalosti umrla, in ona ima vendar pravico do moje hvaležnosti; Bog bi me zaradi trdobe do nje na odgovor poklical. Zares trd boj za ljubečo hčer in slabotno devico, boj, ki jo je stal mnogo solzil! Dolgo se ni mogla odločiti, nazadnje je jela zmagovati v njej — natura. Marjeta jela se je kazati v svetu, jela se lipšati, jela iskati zabave, ki je pa — ni našla. V svojem srcu je čutila neki glas, kakor ga je slišal nekdaj sv. Pavel: »Težko ti bo proti ostnu brcati." — Toda skušala ga je zadušiti, iskala si novih prijateljic <'n novih zabav, da bi se raztresla, — toda zastonj. Eden je bil, ki jo je vedno preganjal in jej ni dal miru. Ko je nekega večera odložila svoja praznična oblačila, stal je pred njo Zveličar, razmesarjen, krvaveč, kakor pri bičanju. »Glej", je rekel, »kaj mi je naredil aivoja nečimrnost I S takimi ničnostmi zgubljaš dragoceni čas! Meni postajaš nezvesta I Mene preganjaš, ki sem ti dal »ako jasne dokaze svoje ljubezni!" Ta podoba in ta očitanja so jo hudo ganila, in sklenila je neusmiljeno sama sebe kaznovati zaradi te nezvestobe. Bičala se je do krvi in se prepasala tako trdo, da se ji je pas zajedel globoko v kož.>, kar ji je naprav-ljalo silne bolečine. To jo je nekoliko pomirilo. — Vmes je opravljala tudi dela telesnega in dušnega usmiljenja. Zbirala je okolu sebe revne otroke in jih učila krščanski nauk; obiskavala bolnike, jih obvezovala in poljubljala, dasi se ji je natura tega močno branila. — In kadarkoli se je v nji zopet vzbudila želja po svetnem veselju, je stala pred njo zopet podoba razbičanega Jezusa, in slišala ga je govoriti: „Ti iščeš veselja! Jaz ga nisem nikdar imel. Jaz sem pretrpel vse, da bi pridobil tvoje srce, in ti mi ga odrekaš!" V teh dušnih bojih je minulo pet le. Marjeta je bila stara 22 let, in njena mati je menila rahlo očitaje, da je zadnji čas, da se omoži. Ljubezen do matere je zmagala, in tako je sklenila zoper svojo voljo, stopiti v zakon. Toda ženin njene duše se je ustavil temu sklepu. — Ko ga je nekdaj v sv. obhajilu prejela, pokazal se ji je kot najlepši, najbogatejši, najmogočnejši in najljubeznivši vseh ljubimcev, in ji očital, da si hoče izbrati drugega ženina. „Ce mi napraviš to sramoto", ji je zažugal, „te zapustim za zmirom; če pa mi ostaneš zvesta, bom ostal pri tebi in z menoj združena boš zmagoslavje obhajala nad vsemi svojimi sovražniki. Zdaj te še opravičujem, ker me še ne poznaš; hodi zi menoj in se ti bom razodel." S to obljubo nebeškega Ženina je prišel v njeno srce neporušen mir. Marjeta je sklenila, rajši umreti kakor v zakon stopiti. Vse vezi so bile pretrgane ; ni se bala ničesar več. Prosila je svoje sorodnike, naj ji prizanesejo s vsemi ženitbenimi ponudbami. Odslej njena mati ni več jokala v njeni navzočnosti. Za oltar. Jaz pojem za oltar, in večne luči žar obseva pesmi moje; ne moje, Jezus, tvoje, saj v svojo čast ti dal si meni jih v oblast. Pred tabernakelj svet pokladam cvet na cvet, Iz njih povijem venec krog tvojih svetih senec, o Jezus moj, li zadovoljen si z menoj? Za sveti tvoj oltar je strune moje vdar. Rešniku pesmi svoje najraje duša poje od nekdaj že, zanj strune rade mi done. Za sveti tvoj oltar je poezije dar. Vsa srečna se radujem če v skromnih verzih skujem le en kristal za te, o Jezus, večni kralj. Jaz pojem za oltar. Kaj bo za to mi v dar? Nič od sveta, le to, r to spolni mi željo, da pesmi dar srce vsaj eno zvabi pred oltar. S. Elizabeta. Molimo: Presveto Srce, usmili se Francije! Oči vsega katoliškega sveta so danes obrnjene na Francosko. Ondi se gode čudne reči. Škofe izganjajo iz njihovih palač, duhovnike iz župnišč, obojim odtegujejo plače, bogoslovce kličejo v vojake, križe mečejo iz šol, duhovnikom pišejo kazen, zato ker ma- Jezus venca device. šujejo, cerkve zapirajo ali preobračajo v zbo-rovalnice in gledišča . . . Škofje in duhovniki se izvrstno drže. Rajši se dado izganjati, zapirati, izstradati, kakor da bi izdali svete pravice Cerkve. Kakor en mož stoje za sv. očetom, ki jim daje modra navodila. Če je en ud bolan, čuti celo telo. Bolečina francoskih katoličanov in sv. očeta je tudi naša. Nasproti pa trpeči ud ložje prenaša, če drugi čutijo ž njim in ga tolažijo. — Tudi francoski mučenci potrebujejo našega sočutja in naših molitev ; to jim bo dalo poguma in moči, da bodo mogli vse prestati. Če bodo oni zmagali, bo to tudi naša zmaga. Zato škofje in katoličani raznih krajev sporočajo Francozom in sv. očetu svoje sočutje in molijo zanje. Na nedeljo Jezusovega imena so DunajČani napravili v cerkvi sv. Štefana zanje službo božjo in skupno sv. obhajilo. Sarajevski nadškof Štadler je ukazal po vseh cerkvah zbirati milodare za preganjance. Tudi v Ljubljani se menda pripravlja neka manifestacija v prilog francoskim mučencem. — Po deželi manifestacij ne moremo naprav-ljati. Pač pa lahko molimo. Kadarkoli je bila Cerkev v stiskah — odtlej ko je bil sv. Peter prvikrat v ječi — so verniki molili zanjo. Petra je Bog po angelu izpeljal iz ječe; drugikrat je drugače pomagal. Tudi zdaj je treba molitve. Ali bi ne mogli pri nas po vseh cerkvah opraviti vsaj eno uro češčenja v ta namen? Saj je itak priporočeno, da naj se ure opravljajo za kake določene namene. 11. in 12. ura „Večne molitve" sta v ta namen zelo pripravni. — Ko bi to naredili vsi na eno nedeljo, bila bi to tudi neka manifestacija in še več. To bi lahko sporočili sv. očetu v Rim, pa kardinalu v Pariz. To bi jim bilo v veliko tolažbo in spodbudo. Mi nimamo pravice ničesar določevati. Ampak misel smemo sprožiti . . . Kaj je z apostolskim delom v Marijinih družbah? Apostolsko delo je bistveno potrebno pri Marijinih družbah. To je drugi glavni namen Marijinih družb. Po apostolskem delu se bodo družbe same bolj poživile. Napravijo naj se odseki za razne vrste delovanja! To je bilo zadnjič priporočeno na tem mestu. Prav ravno to je priporočal štirinajst dni pozneje nemški list za Marijine družbe: „Cor-respondenzblatt". Ker se pri nas to, kar je tujega, vedno bolj ceni kakor kar je domače, opozarjamo na dotični nemški — članek. Tudi tam se priporočajo odseki. Utegnilo bi se reči, da je to le bolj za mesta. Mi pa menimo, da bi se tudi na kmetih dalo izpeljati. Vsaj poizkusiti bi bilo vredno, zlasti v večjih družbah. Dela imajo duhovni zdaj res večinoma že toliko, da ga ne morejo več prevzemati. Ali bi se pa s tem delo duhovniku kaj pomnožilo? Menimo da ne, ampak nasprotno. Marijini družabniki morajo biti duhovniku v pomoč, morajo mu biti desna roka. In zato bi mu nekoliko dela in skrbi prevzeli, ko bi — pod njegovim vrhovnim nadzorstvom sicer — vendar nekako samostojno prevzeli skrb in trud za to ali ono koristno stvar v župniji. Prav lahko stvar ne bo šla takoj, kajti naši družabniki imajo še premalo zmisla za apostolsko delo; mnogi imajo tudi - bodimo odkritosrčni! — še premalo pravega marijanskega duha; in kdor sam ni vnet, kako bo vnemal druge? Kaj naj rečemo n. pr. o družbi, ki je imela lani naročene 4 „Bogoljube", letos pa — 3? Spali so dozdaj; in zdaj, ko mi dramimo na apostolsko delo, so sklenili še trdneje spati!... Od drugod pa zopet pišejo: Pošljite nam kaj daril, smo jih zaslužili; poskočili smo od 33 na 99. — No, ti se gibljejo, in kažejo, da nas hočejo razumeti, da hočejo delati in napredovati. Ravno z apostolskim delom bi se pravi duh v družbah poživljal. Stvar je važna, in prav željni smo, da bi se o tem pretresalo, pa se nam tudi razna mnenja priobčila. Prav posebno pa prosimo danes za to-le : Sporočajte nam pridno o apostolskem delu v Vaši družbi, Vaši župniji: O tem si želimo več poročil. — Navadno se namreč polaga večja važnost na vnanje reči kakor pa na bistvo in jedro. Ni toliko ležeče na tem, ali imajo Marijini otroci tako ali tako obleko, če imajo sveče in vence itd. Gotovo je prav, da se vse slovesnosti pri družbah res slovesno vrše in da se umrlim napravljajo lepi pogrebi. Vsega tega nikakor ne- grajamo, ampak hvalimo in priporočamo. Zavedati pa se je vendar treba, da te vnanjosti niso glavna stvar. Ločiti morate jedro od lupine. Veliko več je na tem ležeče, da se res kaj dobrega stori: Da se dobri časniki razširjajo, slabe navade odpravljajo, nove lepe vpeljujejo, pobožnost množi itd. Sporočite nam, kaj je dosegel in dobrega storil kak posameznik — kako posamezno dejanje, — ali pa cela družba: če se je v fari versko življenje kaj zboljšalo, odkar družba obstoji; če se zakramenti pogosteje prejemajo; če so se plesi odpravili; če se je zoper pijančevanja kaj storilo ali se vsaj izkuša kaj storiti; če so grešna znanja minula; če se kaj goji ljudsko petje; če se ljudje pred Najsvetejšim lepo vedejo, poklekajo; kako se časti pri vas Marija, kako Jezusovo Srce; sporočite, kako se vam je godilo pri agitaciji za vaš list, kako ste si delo razdelili in kake uspehe ste dosegli; kako ste srečno izpodrinili kak liberalen časnik, in še mnogo drugih takih reči, ki jih ni treba vseh naštevati. Takih poročil si želimo. Izkušajte se med seboj, Mar. otroci, kjer morete kaj več dobrega napraviti, in o tem nam pridno pišite v svoj časnik »Bogoljub", da bo za spodbudo in posnemo Vašim bratom in sestram po vsi domovini! Druga prošnja, prvi podobna: Pošiljajte nam lepih zgledov, popise zglednih Marijinih družabnikov. Obljubljeno vam je bilo, da vam bo »Bogoljub" prinašal zglede. A teh zgledov si ne moremo izmišljevati; biti morajo resnični. Zdaj pa domačih zgledov nič nimamo; če jih hočemo prinašati, moramo pisati do francoskih, nemških, laških zgledih. Zato prosimo: Lepih zgledov — lepih cvetic iz domačih logov — nam pošljite! Pri umrlih povejte predvsem, v katerih čednostih se je v življenju odlikoval; to je predvsem vredno popisa, bolj kot vse drugo. En tak popis nam je ravnokar došel, in pride prihodnjič na vrsto. — To je naša želja. Menda se razumemo. Naše družbe morajo vedno bolj umevati svoj pravi poklic in ga morajo tudi vedno popolnejše dosegati. Kar ni bilo mogoče v prvi — rekel bi: otroški — dobi njih obstanka, mora postajati vedno bolj mogoče v teku časa, ko družbe rastejo in se razvijajo. Ne rastejo sicer vselej po vnanje, ampak se še manjšajo, če je treba suhe veje proč trebiti; rastejo pa in rasti morajo na notranji moči in notranjem življenju. * * * Vsem Marijinim družbam se priporoča v naročilo knjižica „Na ples", kije izšla ravnokar v drugem natisku. Prvi natisk je bil v par tednih popolnoma razprodan. To priča, da je knjižica res dobra. Naroča se po dopisnici z naslovom: »Družinski prijatelj" v Trstu, Via s. Francesco d' Asissi, 15. — Izvod stane 30 vin. Vredno je je naročiti po več izvodov za družbe. Pod Marijinim banderom. Namen Marijine družbe. l.Prav posebna ljubezen in po-božnost od Marije. II. Marijina družba ima namen gojiti med svojimi udi prav posebno ljubezen in pobož-nost do Marije in napeljevati ude, da s pomočjo Marijino zgledno krščansko žive. Prezrli bi pa glavno stvar, ako bi ne do-djali še nekega za družbo prav značilnega znamenja Marijinega češčen;a. V kongregaciji ni češčenje preblažene Device Marije le zasebna zadeva vsakega poza-meznika, ampak najčastnejša dolžnost cele družbe. To češčenje postane socialna (družabna) zadeva, sad skupnega teženja in delovanja mnogih. Cela družba se kot en mož z združenimi močmi postavi za čast božje Matere, in kot izvežbano krdelo samih junakov se iz ljubezni do svoje zapovedovavke bori složno za njenega Sina in sv. Cerkev. V tem skupnem delovanju obstoji veliko zasluženje, pa tudi izredna čast in velika prednost za Marijine kongregacije. Koliko počeščenje Device Marije, kadar Marijina družba kot družba polnoštevilno javno nastopa! Koliko počeščenje za božjo Mater, ko ob gotovih praznikih cele vrste krščanskih mož ali čvrstih mladeničev ali pobožnih žena ali vrlih deklet pristopajo v veliki slovesnosti skupno k Gospodovi mizi! Že njihova zunanjost kaže notranjo pobožnost, nji-kova družbena svetinja na prsih pa kaže, koga nosijo v svojem srcu in za koga njih srce gori. Ali ni to ganljiv prizor za angelje in ljudi?! Koliko počeščenje za Marijo ob velikih slovesnih sprejemih, ko je cela cerkev v slovesnem nakitju, oltar Marijin se pa žari v lučicah. In pred to podobo kleče Mariji vdana srca in javno ter slovesno prisegajo na Marijino zastavo, ter prosijo, da bi tudi oni bili sprejeti v armado Marijino. In ko je prošnja uslišana, tedaj jim voditelj na prsi pripne znak vojakov Marijine legije — družbeno svetinjo. Da taki dnevi, take slovesne priložnosti, ko družba skupno javno nastopi, so trenutki prave sreče za blago Mariji vdano srce, ko more svojo I,ubezen, svoje spoštovanje, ki tli v njegovi duši, javno ljudem pokazati ter dati duška svojim gorečim notranjim čustvom. Seveda mora biti vsa zunanjost o d sv i t resnične notranje ljubezni do Marije. Le tedaj, če taki zunanji nastopi javljajo navdušenost, ki preveva njihova srca, imajo pravo vrednost, le tedaj napravijo Mariji pravo veselje. Na praznik presvetega Rešnjega Telesa leta 1905. so v Serajevu pri procesiji nesli možaki krasno novo zastavo presv. Srca Jezusovega. Zastavonosce so drugi dan nasprotniki z zasramovanjem, z zbadljivimi besedami naravnost obsuli. — Kmalu pride praznik presv. Srca Jezusovega in ravno isti hrabri za-stavonosci zopet nesejo zastavo pri procesiji; Vse zasmehovanje jih ni preplašilo. To so krščanski junaki! Sv. apostol Pavel je nekdaj vskliknil: „Spectaculum facti sumus" t. j. prizor smo postali svetu, ljudem in angelom." Kadar Marijina družba skupno javno nastopa, lahko reče: „Prizor smo postali hudobnemu svetu, proti katerem se bojujemo in katerega groženj se ne bojimo ; ljudem smo prizor, da se vzgle-dujejo in za dobro navdušujejo; angelom pa, da se vesele. Tako je torej češčenje Marijino v kon-gregaciji. Ni le najboljše zaradi tega, ker Marijo vsak ud še prav posebno za-se časli, ampak posebno zaradi tega, ker je to češčenje skupno, družabno, ker s z vsemi združenimi močmi časti in proslavlja. * * * Otroci Marijini! Skrbite torej, da boste ta prvi namen Mar. družbe v popolni meri dosegli. Častite Marijo res s prav posebno ljubeznijo in pobožno s t j o. Vsi dobri kristjani so v nekem oziru Marijini otroci, in morajo Marijo častiti; toda udje Mar. družb pa prav posebno, izredno, z večjo prisrčnostjo kakor drugi. Ljubite in gojite vse, kar na Marijo spominja, kar je njenega. S posebnim vesel,em obhajajte njene praznike; s pridom obiskujte njena božja pota; z navdušenjem prepevajte Marijine pesmi: pri shodih in in doma pri delu in počitku; radi častite in zaljšajte njene podobe. Kako Marijino podobo krasiti, to mora biti takole prav poseben „šport" (zabavno opravilo) Mar. hčera. Podobo — s prejemnic o (če ste jo prejeli) imejte obešeno nad svojo posteljo in opravljajte pred njo svoje pobožnosti! Skrbite gotovo, da ne pozabite nikdar opraviti svoje družbine molitve, s katero se vsak dan znova podajate v Marijino varstvo! Molitve svoje sploh opravljajte pobožno i Kako slabo se po mnogih hišah opravlja rožni venec, angelsko češčenje — dve molitvi, kateri največkrat opravljamo Mariji v čast! Ža-libog, pogostokrat le iz gole navade, toliko da je na videz opravljeno ! Vi otroci Marijini, morate Mariji lepe vence plesti in spoštljive pozdrave pošiljati. Če drugi slabo molijo, in morate vi bolje. Vsaka češčenamarija naj vam prihaja iz ljubečega srca; naj bo s spremislekom, počasi izmoljena! — Molite rade še druge molitve v čast Materi božji: „0 Gospa moja . . .", „Spomni se ..." — Poleg rednih pobožnosti je dobro časih kako izredno pobožnost opravljati: tridnevnice devetdnevnice . . . Pobožni častivci Marijini imajo navado Marijo pozdraviti vsako uro ali tudi vsako če'rtinko ure s češčenamarijo ali kakim kratkim zdihljajem. Mnogim izmed vas bo to novo, čudno; saj tudi ni ukazano, ali lepo je. — Take in enake izredne prisrčne pobožnosti narekuje človeku srce. Če je v srcu ljubezen in veselje, gre lahko in gladko ; ukazovati in siliti se ne dado. Ljubezen pa je znadljiva; če Marijo ljubite, vam bo srce že samo narekovalo, na kake načine nebeški Materi lahko pokažete svojo ljubezen in vdanost. Kar je njenega, vse ljubite in gojite; in nato mislite, kako bi ji mogli kako veselje napraviti. — Marijine družbe in Marijini družabniki, skrbite torej, da ne boste zastonj nosili M a-rijinega imena. Vsak sam zase in cele družbe skupaj, tekmujte med seboj, kako bi mogle prvi namen Marijine družbe — prav posebno ljubezen in pobožnost do Marije — kar najpopolnejše doseči, tako da bodo naše družbe res prave Marijine družbe. Ko bom pri Tebi — Marija! Ko mamica bodeš Ti k sebi me vzela, takrat bom čez dolgo spet enkrat vesela. Ko roki dobrotni Ti bom poljubila, iz srčne globine si bom oddahnila. Pa Ti si podala roko mi rešilno, in v dušo mi vlila uteho blažilno. A kaj tu naštevam vse Tvoje dobrote —; kaj v slavi je Tvoji beseda sirote! Ah, roki dobrotni, ki sta me vodili, in v bojih neštetih se zame borili. In vendar v zahvalo sem često grešila; potem pa z obupom se trdo borila —. Da Tebi izrekla bi svojo zahvalo, premalo besed je, izrazov premalo. Ko bodem pri Tebi, veš mamica mila, tam v Tvojem objemu se bom zahvalila . . . Cilka. Marijinim družbam za — predpust. Ko je neki Turek videl nerodnosti kristi-janov o pustnem času, je baje dejal, da kri-stijani o pustu znore, šele za pepelnico se jim zopet povrne pamet, ko jim njihov duhovnik z nekim čudnim pepelom glave potrese. Sodba tega Turka kristijanom ni v čast, dasi ima precej resničnosti v sebi. Tega pa Turek ni povedal, koliko se o pustu Bog žali. koliko grešnikov Jezusa po svetopisemskih besedah vnovič križa, koliko duš se o tem času pogubi, ker jih satan vjame v svoje mreže. Marijini družabniki bi morali to sami vedeti. Saj se imenujete Marijine otroke, ki ste se za vselej z Marijo, svojo nebeško materjo, združili, da bi ž njo tudi združeni ostali. Ali vam bo vse eno, kaj ljudje počenjajo z Njenim Sinom predpustne dneve? Ali niste obljubili, da boste tudi neudom dajali dober zgled, da boste sami postali zgledni kristijani in tudi druge navajali k temu? — »Bogoljub« vas je že večkrat učil, kako delujte apostolsko, med drugim tudi s tem, da se borite zoper slabe navade. Take navade so predpustne norosti, plesi, maškarade, pijančevanje i. dr. V škofijskih pravilih Marijine družbe se bere, da nedolžnega in poštenega razveseljevanja družba ne brani, ker pobožnost ni čmernost, ampak veselje v sv. Duhu. Saj se bere celo na prižnici tretjo ad-ventno nedeljo: »Bratje! veselite se vselej v Gospodu; še rečem veselite se.« Pa zraven je rečeno: »Vaša spodobnost bodi znana vsem ljudem; Gospod je blizu.« (Fil 4.) Zveličar je rekel Judom: »Če ste Abrahamovi otroci, delajte tudi Abrahamova de- la.« Vi pa ste Marijini otroci. Kako gre to skupaj, Marijin otrok in pustne šeme? Kakšno družbo ima Kristus z Belialom ali luč s temo, tempelj božji z maliki?« (II. Kor. 6.) Lepo piše sv. Efrem: »Ne moremo tukaj plesati in skakati, in tudi onkraj večno veselje uživati.« Gospod je rekel: »Gorje vam, ki se zdaj smejete, ker bodete žalovali in '"okali.« Ni mogoče, obnašati se zdaj kot kristijan, zdaj zopet kot pogan, ker »nihče ne more služiti dvema gospodoma.« Neumni Ijud'e se izgovarjajo z navado, češ, ker med ljudmi živim, moram se tudi po ljudeh ravnati, da ne bo kdo mogel kaj reči. Kaj pa pravi Bog? »Ne ljubite ne sveta, ne tega, kar je v n'em. Ako kdo svet ljubi, .i Očetove ljubezni v njem . . . Svet preide in n:egovo poželjenje.« (I. Jan. 2, 16.) »Ali ne veste, da je pri:ateljstvo tega sveta sovraštvo do Boga? Kdorkoli tedaj hoče biti prijatelj tega sveta, postane sovražnik božji.« (Jak. 4. 4.) Bog nas ne bo sodil po posvetnih navadah, ampak po svojih zapovedih, po svoji besedi. Kako malo je dandanes resničnega zatajevanja med kristijani, kako slabo ljudje drže 40danski post! Pa če bi ga tudi strogo držali, ali ni to grda nezvestoba, Bogu že z razudanostjo vzeti, kar bi mu mislili dati v postu. Tak post bi bil pred Bogom le hi-navščina. Ali morda v pustu prenehajo božje zapovedi, ali naj o pustu vlada svet hudobni duh? V zgodovini se bere, da so bili zarotniki umorili rimskega konzula Cezarja. Ko umi-ra;oči konzul ugleda med morilci tudi svojega posinovLenca Bruta, ki mu je bil skazal brez števila dobrot, se zavije v plašč rekoč: »Tudi ti. moj sin Brut, si med njimi!« — Pustne norosti prebadajo Jezusovo Srce. Kaj poreče Jezus, ako bo videl med svojimi preganjavci tudi Marijine otroke? Ali ne bo zdihnil: »Otroci moje matere so se zoper mene bojevali.« (Vis.. pes. 1. 5.) Koliko žalost mora občutiti Marija nad takimi nehvaležnimi otroki! Saj Marija med vsemi stvarmi najprisrč-nejše ljubi svojega Sina. Zv. Ana Katarina Emerih (u. 9. febr. 1821) je po božjem pripuščenju trpela za razne grešnike. Najhujši so bili zanjo vsako leto pustni dnevi. Rekla je: »Videti moram vso gnjusobo razuzdanosti, celo misli in notranjo hudobnost srca, vse satanove zanjke, kako se duše pogrezajo, omahujejo padajo. Povsod vidim hudobnega duha zraven, in moram letati, trpeti, prigovarjati, Boga prositi, se za kazen darovati. Poleg te^a pa vi-d m sramoto, ki jo brezumneži prizadevajo Zveličarju ... V dim ga razmesarjenega, krvavega in opljuvanega. Vidim na videz nedolžno veselje v njegovi strašni nagoti in nasledkih. Strah in sočutje mi trga srce in iz ene muke grem v drugo, da bi temu in onemu grešniku izprosila čas in milost." Trpljenje vsled takih prikazni in razodenj je bilo tako veliko, da se od velikih bolečin ni mogla premakniti in skoraj ne zasopsti. Vse to je sv. devica Katarina trpela za pustne grešnike. (Schwoger, Kat. Emerich). Nekaj podobnega se bere o življenju svete Gertrude. Ko je ta služabn;ca božja na pustno nedeljo prosila Boga usmiljenja za grehe kristjanov pustne dni, se ji naenkrat prikaže Kristus v podobi, kakršen je bil, ko je bil bičan, zvezan, med dvema rabeljnoma, izmed katerih ga je eden zapljuval, drugi bičal. Svetnica se ustraši in praša Zveličarja, kako bi bilo mogoče te bolečine polajšati. Odgovor se je glasil: Kdor bo s pobožnim srcem premišljeval moje trpljenje in molil za grešnike, ki me neusmiljeno žalijo, on bo deval na moje rane najprijetnejšo obvezo. Tudi zv. Marjeta Marija Alakok je pustne dni največ trpela. Nekega dne predpustom se ji po sv. obhajilu prikaže Zveličar, kakršnega je bil Pilat pokazal ljudstvu, s križem obložen, ves krvav in ranjen. Presveta kri mu teče na zemljo in milo ji govori: „Ali ni nikogar, ki bi imel usmiljenje z mojo bolečino in se udeleževal mojega bridkega stanja, v katerega me zlasti ta čas grešniki pripravljajo." V znamenje sočutja sprejme svetnica težki križ in trpi strašne bolečine. (Življ. svetn.) Le en zgled iz življenja sv. Luitgarde. Nekdaj se ji prikaže Devica Marija, vsa bleda, Žalostnega obraza. Ko jo svetnica vpraša, katera žalost jo teži, odgovori sveta Devica: „Glej, moj Sin je od krivovercev in slabih kristjanov zopet zapljuvan in križan!" Taki zgledi nas vzbujajo k sočutju z božjim Odrešenikom in njegovo Materjo. Uč£ nas pa tudi, naj za grehe drugih zadostujemo in tako tolažimo presveto Srce Jezusovo. To bodi častno opravilo Marijinih otrok o pustnem času, da pomnožijo svoje molitve, zatajevanja, da pobožne,še časte najsvetejši Zakrament ter ga pogostejše sprejemajo. Dober Marijin otrok bo našel še mnogo sredstev, kako odvračati tudi druge od velikih nevarnosti teh dni, saj je ljubezen iznajdljiva. Tudi to je apostolsko delo. Marijin družabnik zaničuje pustne veselice, obžaluje pustne norce, ki se toliko trudijo za pekel, in nič ne vedo o višjem, čistem in duhovnem veselju. Pa s tem še ni zadovoljen. Kakor se oni prizadevajo dušam nastavljati zanjke, tako Marijin otrok apostolsko deluje za rešitev duš. Marijinim otrokom v vzpodbudo naj bodo sledeči zgledi. L. 1640. je družba Marijinega Vnebovzetja v Rimu nabrala med svojimi udi 9000 gld. v zlatu, da so s tem denarjem zadnje tri pustne dni družbeno cerkev na vso moč olepšali, da bi bili tako privabili več ljudstva k 40 urnemu češčenju sv. Rešnjega Telesa. Postavili so sredi velike cerkve 120 pedi visoko in 80 pedi široko piramido iz lesa, ki so jo krasno olepšali s podobami, kipi, cvetlicami in raznimi pomenljivimi znamenji. Vse to je bilo umetno razsvetljeno z več nego 4000 svečami. Da je bila slovesnost tem večja, so poskrbeli, da je bilo krasno petje in da so sodelovali najimenitnejši pevci in godci. Pobožnosti se je udeležavalo 17 kardinalov in mnogo posvetnih velikašev. Nasledek je bil, da se po Rimu ni drugega govorilo, kakor o tej slovesnosti, ljudstvo je v trumah hitelo v cerkev počastit Najsvetejše in mnogo jih je vsled tega opustilo pustne neumnosti. Čemu toliko stroškov, porečeš? Vse to je storila gorečnost družabnikov, da bi bili zabranili greh, ki ga Bog in Marija tako zelo sovražita. L 1653. je 505 Marijinih družabnikov v mestu Boloniji na Laškem priredilo na tako imenovani debeli četrtek pomenljivo procesijo. Razdslili so se v pet trum po sto oseb. Prva truma je šla pod banderom sv. križa in vsak izmed njih je nosil težak križ na rami. Druga truma je nosila podobe mrtvaških glav, tretja znamenja poslednje dobe, četrta je predstavljala pogubljene v peklu, kar je pričala njihova ognjenorudeča obleka in bandero, peta pod banderom sv. Mihielaje predstavljala zveličane v nebesih. To ni bila procesija pustnih šem, ampak spokorni obhod Mari|imh sinov, ki so mnogo gledavcev odvrnili od razuzdanosti in nagn li k premišljevanju večnih resnic in pokori. Take obhode so obhajali Mariiini družabniki prejšnje čase tudi drugod. Zanimivo je, kar se bere o Marijinih družabnikih v Kutni gori na Češkem. Mnogo se jih je postilo, da so zadostovali za grehe drugih ter so prebili po celih pet ur v cerkvi. L. 1677. so imeli o pustu obhod s križi, med katerim so si prostovoljno ranili noge, da bi tako potolažili jezo božjo nad grešniki. Iz istega namena je šel eden izmed njih v noči pred pepelnico k trem mestnim vratom, kjer je molil lavretanske lita-nije ter se bičal. Take navade, procesije in pokorila se sicer ne morejo posnemati, vse to je vsled časovnih razmer postalo več ali manj nemogoče. A nekaj lahko tudi mi storimo, četudi ne tako očitno. Zveličar je pustne dni izdan grešnikom v roke, milo se ozira in pritožuje: »Pričakoval sem, ga da bi me miloval, pa ga ni; in da bi me tolažil, pa ga ne najdem!" (Ps. 68). In na Marijo zlasti o pustu lahko obračamo besede: „Velika kakor morje je tvoja potrtost: Kdo te bo ozdravil?" (Žal. p. 2, 12). Vsak Marijin otrok naj obudi v svojem srcu stud in sovraštvo do vsega, s čemur svet te dni Boga žali, in naj si naredi določen načrt, s katerimi pobožnimi vajami in dobrimi deli hoče zadostovati z zaničevanjem nasičenemu Jezusovemu Srcu. A. J. Krščanska družina; njen glavni namen in dolžnost. h. V Ljubljani izhaja štirikrat na leto prijazen listič » Kr š č a n s k i d e t o 1 j u b «. Njegov namen je: buditi večje zanimanje za dobro krščansko vzgojo otrok. Zares prelep in prepotreben namen! Vsak krščanski človek mora želeti takemu namenu in takemu listu kar največ mogoče uspeha. Tudi »Bogoljub« mu ga želi prav iz srca. Lani so nam poslali »Vabilo na naročbo« in smo ga natiskali. Letos ga niso nič poslali, zato ga pa sami od sebe priporočamo. Vsebina je prav lepa, posebno za matere izvrstno berilo. Naročnikov ima okrog 2000. Človeku se kar škoda zdi, da tako lepo berilo nima več brav-cev. Naroča se v Ljubljani pri Uršulinkah in stane 80 v. Kdor pa more, naj pa da 2 K za list in za društvo »Krščanski detoljtib« skupaj. Bodi toplo priporočen! Ker je pa še vedno kakih 10.000 naših naročnikov, ki »Detoljuba« ne berejo, zato želimo tudi tem vsaj nekaj malega naukov podati o tem predmetu presilne važnosti: o vzgoji mladine. Pod poglavjem »Krščanske družine« sicer ne bo govor samo o tem; pod to poglavje marveč spadajo vse mogoče reči, pri katerih so družine prizadete, kakor n. pr. varčevanje in pijančevanje, poselsko vprašanje, beg v mesta in kmečko delo, izseljevanje, praznovanje Gospodovega dne in drugih časov (n. pr. pusta), vojaški nabor in vojaška služba, grešno in pošteno znanje, rožni venec in druga družinska molitev, delo in dober namen, skrb za »ta stare«, krst in birma in poroka, strežba bolnikom, priprava na smrt, oporoka in krščanski pogreb, in sto in sto drugih reči. Saj je skoro ni stvari, pri kateri bi ne bila družina prizadeta; ker večinoma vsi ljudje žive po družinah. Glejte, cel obširen program, katerega izvršiti ne bo kmalu mogoče. Nekatere izmed teh zadev so prav pereče, n. pr. poselsko vprašanje, beg v mesta ... in zato zahtevajo veliko razmišljevanja in razpravljanja. Prav lepo so povabljeni tudi razni sotrud-n:ki, da obdelajo eno ali drugo teh »vprašanj« in ga vpošljejo, saj urednik sam ne more biti na vseh plateh naenkrat. Brez dvoma pa je najvažnejša zadeva družine vzgoja otrok. Saj je to glavni namen, zaradi katerega je bila družina ustanovljena. In pri tem moramo reči, da se za to prevažno zadevo nikoli dosti ne stori. Ni treba na dolgo in široko razkladati, koliko je na vzgoji ležeče. Poglejte samo in pomislite, kako težko se spreobračajo odrasli grešniki, kako težko se prenarejajo ljudje in odvajajo tistih napak, v katerih so rasli od mladosti! Kdor ima z ljudmi opraviti in iih skuša kaj prenarediti, ta ve, kako se grešniki spreobračajo! Kakor je človek vzgojen, tak navadno ostane do smrti. Drugo so le redke izjeme. Z otrokom pa, če se začne od zgodnje mladosti in če se zna ravnati, lahko narediš, kar hočeš, kakor se v mehak vosek lahko vtisne podoba kakršna hoče. Če torej hočemo naše ljudstvo dvigniti na višjo stopinjo, moramo vse sile pri mladini zastaviti ter ji vso mogočo pozornost posvetiti. Iz dna svojega srca govorimo, ne zavoljo lepšega. Kdor želi ljudstvu dobro, ta bo z mladino poskušal doseči, kar je mogoče. Zato 4 naše Marijine družbe, in zato tolika briga in skrb zanje! Toda že preje, veliko preje se mora začeti kakor družbi. Ce se je prej z otrokom zamudilo, potem za družbo ni in nikoli ne bo. Neki gospod je dejal, da smo pri nas začeli z Marijinimi družbami, zlasti mla-deniškimi, hišo pri strehi zidati. On misli: najprej dobre matere vzgojiti, potem bodo šele njih otroci dobri za Marijino družbo. Gospod ima precej prav, dasi ne popolnoma; kajti dobre matere prihodnjega rodu se pripravljajo ravno v družbah. To pa je resnica: Z otroci se mora pričeti prej kot v družbi; začeti se mora na vse zgodaj, in tisti, ki mora začeti, kakor v družbi. Če se je prej z dale dobre otroke. Toda tudi to še ni dosti, da je mati samo dobra; ona mora tudi znati vzgajati. In tega nam še tako silno, silno manjka! Mnoge matere bi rade prav storile, pa ne znajo. Še več je pa takih, ki ne le ne znajo, ampak se tudi premalo brigajo in potrudijo za svo'o najvažnejšo nalogo. Prav mnogo jih je — naj je lepo slišati ali ne, ampak resnica je — ki se za pujske v hlevu veliko bolj potrudiio, kakor pa za svoje otroke. Tudi ono je potrebno, toda to je potrebno nad vse. Človeku se zdi škoda, neizmerno škoda, da gre pri tem v zgubo toliko ljudi, toliko čednosti, toliko dobrega, kar bi se tako lahko otelo in imelo, ko bi se v pravem času znalo in hotelo! Kak žlahten človeški materijal bi se lahko dobil! Ne recite, predragi, da preveč zahtevamo. Glejte, dandanes se vse zboljšuje: orodje, semena, sadje, plemenska živina itd. Država napredek močno podpira in pospešuje^ Dobrim živinorejcem daje nagrade, ustanavlja šole, napravlja razne razstave, kmetijske, obrtne, sadne itd. Samo za zboljšanje najimenitnejšega, kar je na zemlji — človeka — naj bi se nič ne zgodilo? Da, ko se vse zboljšuje, mora predvsem vzgoja človeškega rodu boljša biti! Ljudstvo pa v tem oziru potrebuje poduka, veliko poduka. Naše prepričanje je: kakor ima vsak otrok svoj abecednik in svoj katekizem in se ga mora učiti, tako bi moral vsak zakonski par, zlasti mati, imeti svoje navodilo za vzgojo otrok v roki; pa ga tudi znati porabljati. Mnogo več se, hvala Bogu, že stori za vzgojo, kakor se je. Iz tega namena se je ustanovilo društvo in časnik »detoljubov«, iz tega namena poduk mater, iz tega namena je letos izdala družba sv. Mohorja molitvenik o sveti družini. Reči moramo: prav dobra knjiga je to in hvala Bogu, da se je razposlala po svetu v 80.000 izvodih. Naj bi jo sta-riši le prav pridno prebirali in brano izpolnjevali ! Vse to pa še nikakor ni preveč, in iz živega prepričanja, kako nujno potrebno je, gojiti lepo krščansko družinsko življenje in krščansko vzgojo otrok, želi tudi »Bogoljub« nekaj malega k temu pripomoči. Vse, ki žele ljudstvu dobro, prosimo iz tega razloga vnovič, da mu odprejo — »Bo-goTubu« — pot v krščanske družine, ker »čim več bravcev, več tudi dobrega izvrše-vavcev«. Jezus, Marija, Jožef, varujte nas, vodite nas, branite nas! Pustni torek — pamet. Pustni torek je nekak družinski praznik, ki se praznuje ne v cerkvi, ampak doma — za mizo. Človeška narava zahteva in zlasti kmečkim delavnim ljudem je iz srca privoščiti, da si ob kaki posebni priliki malo kaj boljšega privoščijo. Ampak vedno mora človeka spremljati pamet, tudi — na pustni torek. Zdaj se pa zdi, da ta dan gre marsikje pamet — vsaj za nekaj ur — počivat. To pa zato, ker ljudje ta večer brezmerno in brez-pametno uživajo. Brezpametno zato, ker je narobe svet, če se to, kar se Bogu z malim postom dobrega da, že naprej z nezmerno-stjo odtegne; nespametno pa je že tudi sploh nezmerno do prenasičenja jesti vsak dan, in naj bo tudi pustni torek. Krščanske družine! Pripravite si ta dan malo boljšo, in še precej dobro večerjo; toda nikar uživati toliko, kolikor gre z največjo silo v človeka ... In ko ste se pošteno na-večerjali in poveselili, molite rožni venec in pojdite spat. O plesu pa še celo ne govorimo. — No, zvagati se že smete prej . . . zvagal vas bo pa tudi angel, če bodete v postu kaj na dobrih delih odebelili . . . f Stolni dekan Andrej Zamejic. Ta dobri mož pa res zasluži, da se ga malo spomnimo; ne samo zato, ker je bil visok gospod, ampak mnogo bolj zato, ker je bil poštena, blaga duša, je veliko delal in dobrega storil. Tek njegovega življenja je obkratkem tale: Rojen ie bil v Horjulu leta 1824., v mašnika posvečen leta 1848. Dve leti je bil katehet v L'ubliani pri nunah, 15 let na mestni ljubljanski ljudski šoli. Leta 1867. je postal profesor pastirstva v semenišču, leta 1880. stolni kanonik in leta 1899. stolni dekan, kar !e prvo mesto za proštom. Poleg svoie službe ie pokorni g. dekan veliko pisal. Prijatelja in pomočnika sta si bila s pokornim slovečim Lukom Jeranom. Skunai sta izdala mobtvenike: »Jezusa in Mari;e dvo'e na'sveteiših Src«, »Lilija v božjem vrtu« in »Stezica v nebesa«. Par let ie ure;eval tudi »Zgodnio Danico«. Ko so na tioške škofa Antona Alojzija prestavljali sv. pismo, !e tudi on bil med sodelavci; poslovenil je dve knjigi Makabejcev, evangelija sv. Marka in sv. Luka, pa lista sv. Jakoba in Juda. Dal;e ie sestavil »Kratki katekizem«, »Veliki katekizem«, Napeljevanje k spovedi«. Spisal je tudi kuharske bukve. Sesta- vil je nauk o sv. Detinstvu in celih 22 let sam spisaval misijonska poročila »Dejanja sv. Detinstva«; za tekoče 1907. leto je rokopis že v tiskarni. — Poko'nik je bil tudi s o-t r u d n i k »Bogoljuba«. Parkrat mu je poslal nekaj malih prispevkov, in še sedaj imamo v zalogi nekaj njegovega rokopisa, izmed katerega danes njemu v spomin prinašamo zgodbo »Rožni venec«. Ni bilo kaj prav izrednega, kar je podal, ampak v veliko čast je možu, da je v svo:ih 80. letih še mislil na sodelovanje pri časnikih; — dokaz, da je bil kl ub visoki starosti še vedno mladega duha. Pokojni g. dekan je znan po svoji veliki radodarnosti. Najhujše bodo občutili n'egovo smrt ljubljanski berači, kateri so v procesijah k njemu hodili; — in seveda ga mnogi v njegovi dobrotliivosti tudi opeharili. Bil '"e tako požrtvovalen za druge, da so ga bili—dokaz njegove požrtvovalnosti—pred kratkim enkrat zarubili. N;egov talar ni bil prav v si|i slabo obiskan. Vpr /arp,rli silnega snega liud'p iz b>Mi oddaliertih vasi ?p do cerkve niso mogli. Vkliub temu se ie čpščpnie leoo vršilo. Liud!e so se vrstili do soseskah kakor prejšnja leta. Molitev in pobožna Desem se je leoo meniavala. Med vsemi zbori se je najbolj odlikoval mešani zbor soseske Sv. Nikolaja. — Čast vsem navdušenim pevcem in pevkam, največja na Njemu, ki Mu naj pojo in Ga hvalijo vsi jeziki. Iz Št. Vida nad Ljubljano. V nedeljo, 13. januarja je obhajal tukaj novo mašo g. J. Kogov-šek, prefekt v zavodu sv. Stanislava. Sicer je malokatera župnija na Kranjskem, ki bi vzgojila že toliko duhovnikov, kot Šent Vid, vendar so se tega izrednega dogodka vsi Šentvidci razveselili s pravim, odkritosrčnim veseljem. Gospodu novomašniku so Šentvidci že itak izrazili svoje častitke, želeč mu uspešnega delovanja; kot prijatelju fantovske organizacije, ki se je vedno zanimal za naše gibanje, kličemo mu tudi mi: Na mnoga leta v vinogradu Gospodovem! — Tukajšnja dekliška Marijina družba je že od nekdaj mnogoštevilna, njen pravi in veliki pomen pa se opazuje zlasti sedaj, ko je njen navdušen voditelj znal vdihniti v družbo potrebno disciplino in izobraževalen značaj. Članice se vadijo v petju in so kot dovršene pevke že parkrat nastopile v splošno zadovoljnost. To pa je lahko mogoče, ker so v družbi samo take, ki v resnici z dejanjem odgovarjajo pravilom Marijinih družb. — A tudi fantje nismo kar takole! Krepkih in zavednih fantov je v Šent Vidu več. kakor kje drugje, in to ie dalo nekaterim gospodom zdravo misel, da bi bilo dobro, ko bi se ti fantie shajali kie v kaki veseli, vendar Da Došteni družbi. In haid! napravili smo si telovadno društvo nod imenom: »Telovadni odsek Blaž-Potočnikove čitalnice«. Ne', to ie zavelo in zašumelo veseHa med našimi fanti! Neki električni duh ie ob'eI mlado družbo in komai je čakala otvoritve. Telovadba se ie nričela in videti ie treba sedaj naše fante, kateri v nrenričanin. da ie mogoča tudi pr Stena zabava, nimaii nohpnp dnicre žpHp vpč. Mi srni tpira mnpnia Ha ie nrav tako. če tur!' se nam očita, češ: kanlan vas ima n<~>d komando, ("rrpti na? ip edino ta. da mi ne frnimo v svnii srpdi nit a no p v in kvanfačpv in P ko Sp nniavi rnpH nami k-nl^Spn tale plpmpnt np irHinči era v. IrarOin _ ptnnolf c+nrim/^ mi fontip cami Vpr si 5+pipmo nn*! svoio čast o^ČPvati ž niirn. cp n^m pn^rpčt s r^tn^in noSpcro +p1oTmrl_ ppera odspka 70+rpfi mpd <5pn+v'(1sVmi rt-"1"^p"iči grdp rrzvade !n žplie no /pbavi fam. Vipr iih ni; Čp SP narn posrpči vrpnifi v fantovske dn^e smisel 73 to. kar ie lepo in blago, doseglo ie drnStvo svoj namen. A o tem vam bomo že še poročali. Na zdar! — Telovadci. Sv. Jedert na Laškem. Dne 8. decembra 1906 smo imeli slovesno kronanje kipa Brezmadežne. Ganljiva slavnost .ie naredila naiboliši vtis in slavnost nam še dolgo ostane v veselem spominu. Stara Loka. V naši družbi, ki je bila ustanovljena šele lansko leto na rožnivensko nedeljo, je umrla dne 10. januarja prva članicai Iv. Berčič, katero so sprejeli v družbo šele na smrtni postelji. Ganljivo je bilo to, da je po sprejetju sve-tinjice v pričo navzočih članic izdihnila svojo mlado dušo. Otlica. Prvo umrlo članico Marijine družbe Iv. Vidmar smo slovesno spremili k pogrebu dne 14. januarja. P. V. M. Mirna. Preteklo leto je bilo v dekliško družbo, ki šteje udov (koliko?), nanovo vsprejetih 18, umrla je jedna, Fr. Štrajnar, poročili sta se dve, izključenih je bilo 13. Precej veliko število, kaj ne; pa kaj se hoče, ljulika ni za med pšenico. Število je torej manjše, a četa je boljša — hrab-rejša. — Mladeniške družbe še nimamo. G. žup- nik so jo že hoteli ustanoviti, pa se jih ni zadosti oglasilo. Ali fantje res nimate le malo korajže za lepo stvar?! (Opomba uredništva: Če je tudi samo par fantov, je zadosti za začetek. Začetek je sicer mal, a začetek bi bil vendar.) 145 »Bogoljubov« skupno naročenih dobiva III. dekliška Marijina družba pri Uršulinkah v Ljubljani. Več članic je pa tudi še posebej naročenih. Vsa čast zavednim in agilnim dekletom. Družbe! Posnemajte ta zgled—naročajte skupno v mnogih izvodih »Bogoljuba«. Zelja uršulinske III. družbe je le še ta, da bi jo kmalu mnoge, da prav mnoge sosesterske družbe prekosile Na delo tedaj! Iskrice za Marijine otroke. Novicijat. Marijina družba je najboljša priprava, najhvalevrednejše novaštvo, ki donaša obilo blagoslova božjega za zakonski stan. Zal, da posvetno nagnenje le prevečkrat izpodrine pravo ljubezen do Marije in Marijine družbe! Tako srce pogreša materinega blagoslova Marijinega. Glavno pravilo kongreganistov je: Skušaj, da posnemaš Marijo v mišljenju, govorjenju in ravnanju. Davek, ki ga daruje Marijin otrok svoji nebeški Kraljici in Zaščitnici je: Redno obiskovanje shodov, vsakdanja molitev, (zjutraj 3 »Češč. Marije« in »Češč. bodi Kraljica . . .«, zvečer 3 »Češč. Mar.« in »Pod tvojo pomoč . . .), večerno kratko izpraševanje vesti, ter sv. obhajilo, kakor velevajo družbina pravila. Kongreganist bodi apostol. Ne misli, da boš izpreobrnil pol sveta, ne domišl uj si, da boš imel bogve koliko uspeha. Glej le, da storiš svojo dolžnost. Podpiraj in stori dobro, kjer in kolikor zmoreš, izpreobračaj kjer se ti nudi prilika, svari, kjer je priložilo, poučuj, kjer naideš poslušno srce — v vsem in povsod pa dajaj lep zgled! Ako to storiš, zaslužil si ime apostola. Dragocenost. Boljše kot milijoni, — je zdravje. Obo:e pa prekosi milost božja v srcu. Počasi naprej je gotov napredek. Boljša polževa kot rakova pot. Suranjivost, pretenkovestnost. ali skrupuloz-nost v duhovnem življenju je škodljiva vsakemu notranjemu napredku, večkrat pa zavira docela vse krščansko življenje. Kar so oblaki in megle za solnce, to je pretenkovestnost za razcvit ma-rijanskega življenja. Ne brez lilije! Na domačem oltarju Marijinega otroka naj ne manjka lilije. To cvetico naj neguje, goji, brani in varuje vsakega praška z občutljivo tenkovestnostjo vsak družabnik Marijin. Svetovna armada. Od leta 1854 do 1. januarja 1905 je bilo pravilno ustanovljenih 22.758 Marijinih družb. Tekom leta 1905 jih je prirastlo 878, in sicer naiveč na Nemškem in v Švici (195). potem v Avstro-Ogrski (169) in Sev. Ameriki ('158). Celo v Astraliji so kongregacije razmerno precei razširjene, ker so se omenjenega leta pomnožile za 11 novih. Pomni! Ne mis'i da si boI'ši od drugih. — Ne navadi se prerekati. — Ne izvršui važnih reči. če si razburjen. — Ne oponašaj, če si storil komu kaj dobrega. — Ne razodeni nikomur ničesar, ako moraš pristaviti, da je dolžan mnlčati. Odpustki meseca februar. 1907. 1. Petek. I. v mesecu. Popnlnl odpustek: vsem vernikom, ki gredo k izpovedi In svetemu obhajilu, nekoliko premišljujejo dobrotljivost pr^svetega Srca In molijo v namen svetega očeta; udom brat. presv. Srca Jezusovega proti navadnim pogojem, danes ali pa v nedeljo. 2. Sobota. Sveč ni ca. Pop. odpustek, al udom 3. reda; b) udom bratovščine presvetega Rešnjega Te- lesa v bratovski cerkvi, če te ne morejo brez velike težave obiskati, pa v farni cerkvi; c) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega v bratovski ctrkvi; izpovednik more namesto molitve v bratovski cerkvi določiti drugo dobro delo; d udom bratovščine naše ljube Gospe presv. Srca v bratovski cerkvi; e) udom rožnivenske bratovščine v katerikoli cerkvi; f) udom škapulirske bratovščine karm. M. B. v bratovski ali farni cerkvi, onim ki nosijo višnjevi škapulir; onim, ki nosijo beli škapulir v bratovski ali farni cerkvi, če molijo za osvobojenje sužnjev; g) udom Marijine družbe: udom bratovščine preč. Srca Marijinega; i) udom družbe krščanskih družin; f; udom bratovščine za duše v vicah danes ali v osmini. 8. N e d e 1 j a. I. v mes. Sv. Andrej Korzini. Popolni odpustek: a) udom škapulirske bratov. Karmelske M. B., v bratovski ali farni cerkvi; b) vsem vernikom, ki gredo k izpovedi in sv. obhajilu, nekoliko premišljujejo dobrotljivost presv. Srca in molijo v namen svetega očeta; udom bratov, presv. Srca Jezusovega proti navadnim pogojem, c) udom brat. sv. R. Telesa; d) udom 3. reda kakor 2. t. m. 5. Torek. Sveti Peter Krst. in tov. Udom 3. reda pop. odp., kakor 2. t. m. Popolni odpustek tudi onim, ki nosijo višnjevi škapulir. 7. Četrtek. L v mesecu. Pop. odp. udom brat. sv. R. Telesa kakor 2. t. m. 8. P e t ek. Sv. Janez Mat Popolni odpustek udom bratovščine z belim škapulirjem, če v bratovski ali farni cerkvi molijo za osvobojenje sužnjev. 10. Pondeljek. Sedem ustanovnikov servit-skega reda. Popolni odpustek v bratov, žalostne M B. s črnim škapulirjem, v bratovski ali farni cerkvi. 19. Torek. Sv. Konrad iz Placencije. Udom 3. reda popolni odpustek, kakor 2. t. m. 21. Četrtek. Sveta Angela Mericija. Udom 3. reda pop. odpustek kakor 2. t. m. 22. Petek. Sveta Margareta Kortonska. Udom 3. reda pop. odpustek, kakor 2. t. m. 24. Zadnja nedelja v mesecu. Popolni odpustek vsem, ki trikrat na teden skupno molijo sv. rožni venec. V molitev se priporočajo: Javne zadeve: Sv. oče — Katoliška cerkev na Francoskem, škofje in duhovniki, da bi jim Bog dal srčnost in stanovitnost v strašnem preganjanju. -Smisel za apostolsko delo med nami. Krščanska požrtvovalnost. — Edinost in odločnost avstrijskih katoličanov. - Katoliški misijoni. — Bolniki in umirajoči Zasebne zadeve: Zgubljen sin. — Rešitev s težke krivice. — Spreobrnenje neke osebe. — Nekdo za telesno zdravje. — Neki mož, vdan pijači, jezi in kletvini. — Mir v dveh družinah. — Vse že priporočene a še ne uslišane zadeve. Zahvale za uslišano molitev. Za razne od Boga prejete milosti se zahvaljujejo: K. M. v Gorenji Lokvici za ozdravljenje po vodi svetega Vincencija. — A. Vode v Ljubljani. — Neka Marijina hči iz Komende. — I. Petrovčič na Vrhniki. - Janez Demšar v Slapah pri D. M. v Polju. — M. Jeraj za to, da je bila neka oseba pri protestanski duhovščini pre-videna s sv. zakramenti. — Marija Vene v Hambornu ob Reni za zdravje v hudi bolezni vč. g. KOsterju srčen pozdrav 1) _____ Darovi: Za odkup sužnjih otrok, sv. deti n-s t v o : Neimenovan s Štajerskega 100 K, č. g. Zajec, Škofja Loka 45 K. Za najpotrebnejše m i s i j o n e: Neimenovan s Štajerskega 100 K Dobro srce na Vrhniki 20 K. Za gobovce na Madagaskarju: Neimenovan s Štajerskega 50 K. Za Petrov novčič: Neimenovan iz D. 100 K. Za duše v vicah: Č. g. Pavel Zajec 41-20 K. Za r a š i r j a n j e sv. vere: Č. g. Pavel Zajec 27-56 K. Za kruh sv. Antona: Neimenovan z Rečice 20 K- Listnica uredništva: G. Brandstetter: Vse, kar se tiska v listu, se pošilja uredništvu ne upravništvu; za nobeno reč nič plačati. — Zadnji čas smo prejeli zopet več pesmic. Ne moremo vsakemu posebe odgovarjati; če bodo tiskane, so sprejemljive; če ne, ne. Večinoma je volja dobra, a verzi slabi. Ni vse pesem, kar je dejano v verze Preprostemu človeku se zdi lepo; a oni, ki kaj bolje razumejo, bi se pomilovalno smehljali, ko bi brali. Zato takih pesniških poskusov ne moremo tiskati. Za svojo zabavo naj le skladajo pesmice, kogar veseli, a za javnost ni vse. Vprašanja in odgovori, a). Prosim, se li more udeležiti rožnivenških odpustkov, ako se moli namesto čast bodi Bogu . . . ,Gospod daj jim večni mir in pokoj in večna luč naj jim sveti', kadar se daruje rožni venec za mrtve? — Odgovor: Ravno tako dobro in z odpustki obdarjeno je, če se moli „Gospod daj jim večni mir." kakor če se reče „Čast bodi ..." b). Je li potrebno za udeležbo pop. odpustka tistim, ki imajo heroično obljubo za duše v vicah moliti še v namen sv. očeta, ali zadostuje sv. obhajilo in namen, udeležiti se tega odpustka? Odgovor: Treba je cerkev obiskati in moliti na namen sv. očeta. — (O tej znemeniti pobožnosti za duše v vicah bomo še govorili.) Urejuje: Janez Ev. Kalan. — Oblastem odgovoren: Ivan Rakovec.