Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt, Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tisk. Missio - Udine - Videm Lelo XIV. - N. 4 (274) MATAJUR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Sped. in abb. post. ir gruppo NAROČNINA: Za Italijo : polletna 400 lir -letna 700 lir - Za inozemstvo : polletna 700 lir - letna 1200 lir - Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 30— lir UDINE, 1. MARCA 1963 Izhaja vsakih 15 dni STOPILI i«Q V /,IV4HXO V »Lil,.V» PBOPAftAlBO APRILA POLITIČNE VOLITVE ! ZGODOVINSKI... POLET Polet z avionom v Rim edinih predstavnikov vsega prebivalstva ( sic ) furlanske Slavije, izvzemši onih iz Nem, Brda v Terski dolini, Tipane, Čente in Rezije, ki se niso udeležili te igre, polet, ki ga lahko smatramo za «zgodovinskega» — a na čigave stroške? —, je napravil na vso Furlanijo, posebno pa na slovensko jezikovno skupnost, zelo globok vtis in občudovanje zaradi tolikega poguma. Pomislite, toliko se jim je mudilo, da so nalašč zanje najeli tro-motorni avion, ki je pristal na letališču rezerviranemu samo za visoke osebnosti, kot so predsednik republike, vlade, ministri in generali. Gre namreč, da smo jasni in objektivni, za župane in podžupane ( mimogrede povemo, da se je eden od njih vrnil po bolj sigurni poti, ker je raje potoval po stari železniški progi) slovenskih komunov Nadiške doline in njenih sodolin ter jezikovno mešanih komunov vzhodnega furlanskega gričevja od Idrijce do Ahtna, torej komunov, ki so vključeni v če-dadsko volilno okrožje za senat. Ali se ne zdi, da je tako drago potovanje izključno volilnega značaja, ko vidimo za katero volilno okrožje gre v tem primeru, saj je bil organizator in vodja te improvizirane skupine sam čedadski župan Pelizzo, ki je, kot znano, kandidat - poglejte kakšno naključje — čedadskega volilnega okrožja za senat. Bcgve se vprašamo, če bi Pelizzo, ako bi mogel računati tudi na glasove volivcev ostalih komunov «della frontiera orientale» in sicer Krnahtske doline, Zgornje Nadiške doline ( vasi Pro-sn'd Platišče in Brezje), Terske doline, čentske okolice in doline Rezije, ne najel še enega tromotornega aviona, da bi popeljal v Rim Uidi župane teh krajev? Saj je pred nedavnim tudi te sklical na videmsko prefekturo, da so z ostalimi župani, tistimi, ki so sedaj poleteli v rimsko prestolnico, podpisali znano izjavo, s katero so pozivali parlament in vlado, da v imenu «popolazione tutta» (sic) odklanjajo, da bi se vključil v deželni posebni statut kakršenkoli namig, ki bi predvideval posebno ravnanje ali kake privilegije za slovensko govoreče ljudi naše province. Na vsak način sodijo «raid» v rimsko prestolico pametni ljudje in tudi preprost človek — vsaj tako se nam zdi in drugače ne moremo tolmačiti, če že zaradi drugega ne, za trenutek, ki so ga zbrali za polet — za neko namerno dejanje, da bi podprlo neko volilno kampanjo : kampanjo za Pelizza. ALBERT TOMAZIN la volila 2H. aprila-%akaj nobenega {slovenskega kandidata vi-«lemske province? - Uveljaviti se moramo v državnem in regionalnem parlament is Italijanski parlament — poslanska zbornica in senat — je bil razpuščen in smo že stopili, čeprav so komaj pričeli pripravljati kandidatne liste, v živahno volilno propogando. Dogodek je izredno važnega pomena, posebno v tem trenutku, ko se bo moralo v okviru dežele pri nas rešiti celo vrsto problemov življenjskega pomena. V našem volilnem okrožju (Videm-Belluno-Gorica) bodo verjetno predstavili osem kandidatnih list in sicer D.C. (krščanska demokratska stranka), P.C.I. (italijanska komunistična partija), P.S.I. (italijanska socialistična stranka), M.S.I. (neofašisti), P.L.I. (liberalci), P.S.D.I. (socialdemokrati), P.D.I. (monarhisti) in P.R. I. (republikanci). Nekatere stranke so smatrale za potrebno vključiti v svoje liste kandidate, ki pripadajo slovenski jezikovni skupnosti. Niso mogli i-gnoiirati in še toliko manj pozabiti, da obstojajo v volilnem okrožju Vi-dem-Belluno-Gorica jezikovne manjšine in da je od teh, če izključimo furlansko, najštevilnejša slovenska jezikovna skupnost, ki šteje ca 55 tisoč prebivalcev; od teh jih živi 40 tisoč v videmski pokrajini, 15 tisoč pa v goriški. Da so vključili v liste slovensko govoreče kandidate je torej več kot opravičljivo, da ne rečemo dolžnostno. KloveiiNki kandidati samo v d veli listali Vprašamo se pa pri vsem tem, zakaj sta samo dve stranki, socialistična in komunistična, poskrbeli, da kandidirajo na njihovih listah kandidati slovenskega jezika. Zakaj niso enako storile tudi druge demokratične stranke in posebno krščansko demokratska stranka, ki je do danes dobivala o-grcmno večino slovenskih glasov? Ali se je krščanska demokracija morda zbala, da bi izvolitev slovenskega kandidata preprečila vstop v parlament kakemu svojemu videmskemu ali če-dadskemu poslancu? Slovensko govoreče prebivalstvo videmske pokrajine, ki *•> od leta 1943 vedno v večini volilo krščansko demokracijo, je pri vsakih volitvah pripomoglo krščanski demokraciji s svojimi glasovi, da je imela ta v Vidmu enega poslanca več v rimskem parlamentu. Ali ni torej p.išel čas, da bi tudi ta stranka končno priznala to dejstvo in zato vključila med svoje kandidate vsaj enega Slovenca? Mar nimajo slovenski katoliški volivci pravice biti bolj direktno zastopani in zaščiteni? Končno pa gre za pravico, ki je ne more nihče odrekati in tudi ne bi smeli pozabiti, da slovenske vasi videmske pokrajine ne smejo predstavljati za nikogar nikakšen volilni fevd. Pri prihodnjih volitvah bodo kandidirali trije Slovenci: eden na listi P.S.I. in dva na listi P.C.I. Vsi trije kandidati pa so iz Gorice in se more zato reči, de je njihova izvolitev dvomljiva, da ne rečemo nemogoča. Ce bi kandidiral en zastopnik Slovencev videmske pokrajine, kjer, kot smo povedali, živi velika večina volivcev slovenskega jezika, bi bili volilni izidi za slovenskega kandidata gotovo bolj zadovoljivi. To nana izčrpno potrjuje volilni uspeh, ki so ga želi socialisti pri zadnjih pokrajinskih u-pravga kandidata iz Nadiške doline in sicer dr. Petra Zorza, kateremu je manjkalo le nekaj glasov, da bi bil izvoljen. Enega poNlanca s slovenskimi glasovi Dodajmo še to: na podlagi števila slovensko govorečih vplivcev v našem volilnem okrožju bi bijo bolj kot dolžnostno in pravilno (pe upoštevajoč, da so kandidati, ki kandidirajo na listah dveh levičarskih strank, skoraj nepoznani v videmski pokrajini), da bi bil vsaj v listi komunistične stranke vključen skupaj z enim goriškim kandidatom en kar.cLJ.al slovanskega jezika iz videmske pokrajine, namesto dveh Slovencev iz goriškega in nobenega iz naših krajev. S tem bi vsaj priznali, da obstoja slovenska narodna manjšina tudi na videmskem. Toda kar je, je. Upamo pa, da bo avtonomna dežela, ko bo postala or-ganična in začela delovati, dobro videla to nerazumljivo stanje, ki deli Slovence na tri kategorije in da bomo deležni vseh jezikovnih pravic tudi mi slovensko govoreči prebivalci videmske pokrajine. PROČ S STA RIMI STRAŽILI Pijavke naših poštenih ljudi Rimili »o vasi. ko ji* poNtMoa laMMtičnili špekulantov gospodarila v naših krajih ja va srajc : namesto črnih - bele Klopčiči starih grehov, starih intrig, prastarih špekulacij, se pri nas nikakor ne more odviti. Zdaj koraka vsa Italija s hitrejšim korakom naprej. Dobivamo boljše socialne zakone in vedno več demokratičnih pravic. ZA EKONOMSKI DVIG NAŠIH VASI Preteklo nedel-jo so se sestali v Vidmu številni predstavniki vasi Nadiške, Terske, Krnahtske in Re-zjanske doline, da so razpravljali o ekonomskih razmerah, ki posebno zadnje čase tarejo Furlansko Slovenijo. Ob zaključku so sklenili ustanoviti stalni koordinacijski odbor, ki l>o iiori nalogo proučevati ekonomske probleme posameznih krajev in predlagati parlamentarcem, sindikalnim in zadružnim organom ter političnim oblastem, kaj je treba ukreniti, da se izboljša ekonomsko stanje v naših krajih. Odbor bo poslal osrednjim o-blastem tudi spomenico, da bodo te seznanjene pobližje o razmerah v katerega so bili pahnjeni posebno nekateri gorski kraji zahodne Furlanske Slovenije. Pri nas, v Furlanski Slaviji, pa se ne gane nikamor. Pri nas so v modi še zmeraj principi starega komandi-ranja, kakor da ni bilo vojske, kakor da ni bilo zloma fašizma. Samo črne srajce so slekli, pa nas po fašistično komandirajo v belih demokristjanskih srajcah. Pri nas v Furlanski Sloveniji so po vaseh ostali na krmilih po komunih ali pa kot «fiduciari» d.c. skoraj povsod isti ljudje kot za časa fašističnega «ventennia». Pri nas se je zmeraj dalo živeti in intrigirati s parolami o «mejah», o «sacri confini», o lažnem patriotizmu, o «nevarnosti slovenske propagande». Kar komod je bilo držati v «apaltu» patriotizem, monopol za italijanstvo.za zvestobo državi, predvsem pa služiti vsaki vladni stranki (partito di governo). To ni bilo zastonj, ker je ta patriotični monopol vodil kliente, naše preproste, toda dobre in poštene ljudi, v njihove botege in pisarne. Bili so še drugi privilegiji v premiah (nagradah) za denunciranje. Bilo je popolno zasužnjenje naših ljudi. Nisi dobil nobenega papirja od oblasti, če nisi slepo ubogal teh domačih poglavarjev. Ti domači fašistični «capi» in «fiduciari» vseh organizacij so podaljševali in še podaljušujejo to stanje, čeglih so drugod že zdavnaj pometli s to staro profitarsko, izkoriščevalno kliko. Še zmeraj goljufajo in zasle-pujejo višje oblasti in centralna vodstva političnih strank, da so oni, stari fašistični ostanki, stare fašistične smeti, oblečeni v tanke demokratične kombir.eže ivesti), edini varuhi države na meji. V resnici pa so ti ljudje čisto navadni lisjaki, ki jim novi kurz centro-levičarski (centrosinista) reform in tendenc smrdi. Oni niso samo navadni konzervativni elementi, oni so hujše, oni so strupena aktivna reakcija, zastrupljevalci dcbrib odnosov, navadni prevaranti, ki goljufajo vse italijanske politične stranke, ki jim nasedajo. ANTON KOS (nadaljuje na 3. strani) Pogled ns dolino Rijeka nad Nemarni z njenimi vasicami, kjer so odkrili slovenski rokopis iz leta 1947 - Tudi tem vasem je treba pomagati, da se ekonomsko dvignejo Penzija hišnim gospodinjam Z odobritvijo zakona o penzijah hišnim gospodinjam je stopilo okoli 8 milijonov italijanskih žena v okvir italijanskega socialnega skrbnišstva. To ni majhen korak, če upoštevamo, da je do sedaj imela med zahodno evropskimi državami samo Anglija vključene hišne gospodinje v splošni sistem socialnega zavarovanja. Odobritev tega zakona predstavlja v Italiji velikansko pridobitev, predvsem za našo ženo, ker bo tako deležna pokojnine, brez katere bi se v starosti gotovo ne mogla dostojno preživljati, če upoštevamo, da so skoraj vse brez poklica, a delati morajo vse življenje, da drže hišo pokonci. Zavarovanje ni obvezno, a zato bodo prispevki za spraviti skupaj zadostno vsoto zelo visoki, kar ne bo tako lahko za naše razmere. Vsekakor pa moramo izkoristiti kar se bo dalo, saj bodo gotovo v kratki dobi morali izboljšati zakon in ga prilagoditi življenskemu standardu. Starostna doba za penzijo je za hišne gospodinje 65 let in ne 55 kot za ostale delavke. Delavke, ki so stare več kot 50 let in 55 let v prvem letu po sprejemu zakona nimajo pravice do vpisa v penzijsko blagajno. Penzije bodo plačane hišnim gospodinjam šele čez 15 let. Država pa plačuje zelo nizek prispevek: 2 milijardi letno. Zakon na vsak način predstavlja veliko zmago za italijansko ženo, ker priznava hišna dela za produktivno delo. Lahko pa bi bil seveda dosti boljši, če bi bili sprejeti vsi predlogi, ki so jih predstavile levičarske stranke. Krščanska demokracija, ki se je protivila temu zakonu, ker smatra hišna dela žene za neko «poslanstvo ob domačem ognijšču», je prišla do kompromisa le zaradi volilnih teženj in zato se bodo morale napredne sile v prihodnjem parlamentu še naprej boriti za nov in boljši zakon za penzije hišnim gospodinjam. * A ROhlKOVI Zaradi tehničnih ovir tiskarne in stavnice sta bili številki 2 in 3 «Matajurja» združeni v eno samo. Prosimo zato, da nam naročniki oproste in vzamejo v poštev, da smo zadevo uredili s tem, da današnja številka vsebuje posebno prilogo na 16 straneh, ki bo gotovo vsakemu prav prišla, ker prinaša v italijanščini in slovenščini celotno besedilo posebnega statuta avtonomne dežele Furlanija-Ju-lijska Benečija. MATAJUR Sv. Lenart DEMOGRAFSKO GIBANJE V LETU 1962 V lanskem letu se je v naši fari rodilo 19 otrok, umrlo pa je kar 26 oseb. število prebivalstva se je zlo znižalo ne samo zavoj manjšega števila rojstev kot smrti, ampak tudi zato, ker je dosti ljudi emigriralo za stalno v estero ali v druge komune države. Tukaj podajamo seznam vseh umrlih v lanskem letu: 76 ljetni Zanutto Jožef iz Škrutovega, 70 ljetni Ivan Battistone (Jaja) iz škrutovega, 70 ljetni Franc Skav-nik-Cepac iz Hrastovja, 91 ljetni Jožef Terliker-Flipac iz Poduta-ne, 73 ljetna Angelina Paravan (Ostarična) iz Gorenje Mjerse, 55 ljetni Anton Anzolini iz Gorenje Mjerse, 76 ljetni Anton Terliker iz Pičica, 61 ljetna Karla Gošnjak, žena Alojza Podreka (Nježac) iz Podutane, 61 ljetna Emilija Bernjak vdova Visintini (Gorkina) iz Dolenje Mjerse, 72 ljetni Gildo Cicigoj (šuoštar) iz Utane, 74 ljetni Štefan Hvalica ( Zempun ) iz Gorenje Mjerse, 24 ljetna Karla Vogrič poročena Marseu (Koljeska) iz Dolenje Mjerse, 40 ljetna Marija šibau vdova Bordon iz Gorenje Mjerse, 95 ljetni Jožef Tomazetič (Ka-nančjan) iz Hrubje, 42 ljetni Mario Moro, mož Irme Fanna, iz Podutane, 54 ljetni Anton Florjančič (Vančin) iz škrutovega, 65 ljetna Gizela Bledič vdova Terliker iz Pičiča, 77 ljetna Gilda Jusič poročena Kručil (Roskina) iz Pičiča, 73 ljetna Marija Pavletič vdova Zorza (Janova) iz Gorenje Mjerse, 81 ljetna Felicita Vogrič vdova Krizetič < Pušaco-va ) iz Škrutovega, 89 ljetni Anton Bledič - Skvarčet iz Podutane, 81 ljetni Ivan Jakulin iz Gorenje Mjerse, 76 ljetni Emiljo Gollia iz Podutane in 76 ljetni Vincenc Rutar (Rus) iz Podutane. V Ameriki ( Cehanel ) je umrù Štefan Simac. V DOLENJANIH POGORELA HIŠA Družina Gina Hvalica iz Do-lenjanov je ostala brez strjehe, zaki jim je prejšnji tjedan pogorela hiša do tal in vse kar je blo v njej. Zguodaj zjutraj so neka-tjeri ljudje v vasi začul hud smrad po dimu in preča za tem še plamene, ki so zavoj vjetra začeli švigati na vse kraje. Vdrli so v hišo in rešil otrokè in mater Marijo Oviscak sigurne smrti v plamenih. Na kraj požara je šobit parhitjela vsa vas in začel so gasit, a rešiti njeso mogli nič, hiša je pogorjela. škode je za okuoli 5 milijonov lir. Naloga dežele : spet odpreti fabri-ko tanina v Čedadu Iz Terske doline RAZLASTITEV ZEMLJIŠČ Vojaške oblasti so s posebnim dekretom razlastile teren, na ka-tjerem bojo gradili kasarne. Lastniki terena so se temu zlo upirali in zatuò je komisija, ki je bila postavljena, da pregleda stanje, grozila, da se razpusti, ta-kuò je blo težko njeno djelo za- NOVICE IZ INŠTITUT ZA INDUSTRIJO Komun je sklenil, da bo prosil ministrstvo za šuolstvo, da bi se spremenila sedanja tehnična industrijska šuola v avtonomni državni profesionalni inštitut za industrijo in za obrništvo (Istituto autonomo professionale per l’industria e l’artigianato ). Sedanja tehnična šuola samo dopolnjuje strokovno šuolo za elektriciste in kovače, medtjem ko bo profesionalni inštitut kvalificiral in specializiral djeluce. Komunska administracija je zaprosila ministrstvo za sodstvo ( Ministero della Giustizia ) in tud prizivno sodišče ( Corte d’Appel-lo) v Trstu, da bi se odpravili mandamentalni zapori, ki so sedaj v prostorih čedadske preture. Ker je relativno malo kaznjencev v teh zaporih, je komunska administracija predlagala, da bi tiste, ki morajo odsedeti daljši čas, premestil v Videm, kjer so sod-nijski zapori, istočasno pa naj bi zgradil v Čedadu posebne lokale za začasne pripornike. Sv. Peter DEMOGRAFSKO GIBANJE Mjesca ženarja se je numer ljudi našega komuna zmanjšal za 8; sadà ima naš komun 2741 ljudi. Mjesca ženarja se je rodilo 5 otruok, umrlo pa je tud 5 oseb. Uržuh padca ljudi je še nimar emigracija. Par pregledu «eletoralnih list» so konstatal, da šteje naš komun 2052 eletorjev (1015 moških in 1037 žensk). Ljetos je blo upisa-nih 59 novih eletorjev ( 37 moških in 22 žensk). Votai bojo v petih eletoralnih sekcijah. Zavoj srčne paralize je umrla prejšnji tjedan 52 ljetna Olga Beda iz špetra, ki je učila dosti ljet v Dolenjem v Idrijski dolini. Njenega pogreba so se udeležil predstavniki komunskih oblasti in dosti domačinov in šuolski otroci in učitelji iz Dolenjega. NOVA URA Naša farna cjerku je dobila novo električno uro, ki so jo postavili na turan. Nova ura, ki sigurno glih mjeri čas, naj bi tud zbudila njekšne zaspance, ki se za čas, v katjerem živimo, premalo interesirajo. Ura enakomjerno tik-taka usak dan glih in kaže, da se staramo, zatuò ni zgubljati časa, posebno ne za nepotrebne reči. VOJAŠKE VAJE V dneh od 4. do 16. marca bojo na teritoriju med gorami Bovo-Na Klancu in špinjonu vojaške manovre. Pazite na otrokè, da se ne bojo izpostavljali perikulju ali pa po končanih manovrah stikali za izstrelki, če bi kaj takšnega ušafali, naj subit informirajo o tjem bližnje karabinerje. Škodo, ki jo bojo utarpjel pardjelki in nedjelavne dni na teritorju, kjer bojo manovre, bojo vojaške oblasti plačale. Gorenji HUDA NESREČA Prejšnji tjedan se je zlo hudo ponesreču naš vaščan 31 ljetni Lucijano Koren, kar je šu ponoči ven iz svoje vasi po neki tesni poti. Višno se mu je spuznilo po zmarznjeni poti in mož je padu kajšnih desat metru globoko v jarek in tam ostù v hudem mrazu brez zavesti cjelo nuoč. Ušafal so ga šele drugo jutro in ga preča prepejal v čedadski špitau, zaki Koren si je par padcu zlomu obedvje nogi in je tud zmarznu. Njegovo stanje je zlo resno. Iz pod Matajurja Kar je začelo sijati gorko pomladansko sonce tud na naše bregouve, se je začel taliti sneg in ta je takuò razrahljal zemljo, da se je utargalo več plazov v naši okuolici. Zlo velik plaz kamenja in zemlje je popounoma zasul del ceste, ki vodi iz Sovodenj v Jeronišče. Več djelavcev je muoralo trdo djelati cjeu dan, da so za silo odprli pot. V naših krajih so zlo pogosti plazovi, zaki je svet zlo slabo pogozden. Če bi bili breguovi poraščeni z drevjem, bi korenine zadrževale vodo in zemljo in bi se takuò preprečili plazovi. Zadnja ljeta so nekaj pogozdil, a vse tuo je še dosti premalo. Treba bi bilo pa tudi regulirati potoke in studence, a kaj ko je takuò malo ljudi par hiši, da ni mogoče opraviti niti najnujnejših hišnih djel. SMUČARSKE TEKME NA MATAJURJU Preteklo nedeljo je bilo na Matajurju smučarsko prvenstvo, ki se ga je udeležilo 90 tekmovalcev. Slalom proga je bila dolga 2500 metrov, višinska razlika pa 600 metrov s 100 vratci. Tekmovanje je organiziralo C.A.I. (Ita-ljanski planinski klub) iz Čedada. Poleg tekmovalcev, ki so bili iz Gorice, Trsta, Čedada in Vidma, je bilo tudi dosti gledalcev in ljubiteljev zimskega športa iz bližnje in daljnje okolice. «Coppa Val Natisone», ki jo je dala «Banca Popolare Cooperativa» iz Čedada, je dobila ekipa finančnih stražnikov. radi nezadovoljstva prizadetih. Sadà parčakujejo sodnega uradnika, ki bo lastnikom izbranih zemljišč izročil tozadevne objave o razlastitvi. FLIPAN POD ČENTO Zvedeli smo, da pratike, ki so jih predložil družinski poglavarji Flipana za se odcepit od sedanjega gorjanskega komuna in se priključiti Centi, dobro napredujejo. Tudi komisija, ki bo pregledala vso stvar, je bila že imenovana. Ko bo ta napravila svoje poročilo, bo moral zadevo odobrit še provincialni svet in nazadnje še ministrstvo, ki bo moralo izdati tozadevni dekret. Iz Idrijske doline GOZDNI POŽARI Prejšnje dni, kar je močno pihala burja in je bil teren zlo suh, je paršlo v naši okuolici kar do dveh gozdnih požarov. V Bodi-goju je Alojzu Makoriču ogenj zajel kar kajšnih 15 hektarjev gozda in močno poškodoval debelo drevje. Ogenj so zadušil šele pozno v noč. škoda, ki jo je utarpel Makorič, je zlo velika. Drugi gozdni požar pa je izbruhnil na pobočju Stare gore. Plameni so oblizali 2 hektarja gozda. Gasilcem se je posrečilo ogenj preča pogasit in zatuò škoda ni takuò velika. Sadà so v teku preiskave, da bojo konstatal kakuò je paršlo do požarov. Pravijo, da je na Stari gori njekšan nalašč zanetil ogenj. SMRTNA PROMETNA NESREČA Vso našo dolino je zlo pretresla žalostna noticija, da se je v Vidmu smrtno ponesrečil z motorjem 28 ljetni Alojz Klinc iz Pra-potnega. V Viale Trieste se je tjeu ogniti njekšni korjeri in zatuò ga je preveč odneslo ob kraj, da je zadel z zadnjim kolesom ob «marciapiede». Par padcu je z glavo udaru ob asfalt in dobil pretres možganov. Umrù je še isti dan v videmskem špitalu. Ranki Klinc je dobil djelo šele pred nedavnim v Vidmu in smrt ga je doletjela glih kar je šu na djelo. i A f PIERINA TURCO, stara 70 ljet, doma iz Koste pri špetru, je padla po ledeni cesti in si zlomila čampno nogo v kolku ; če ne nastopijo komplikacije, bo ozdravila v enem mesecu. Podbonesec Prejšnji tjedan so paršli v Lan-dar funcionarji «sopraintenden-ze» za varstvo spomenikov, da so pregledali cerkvico sv. Ivan v če- voj vlage propada, čudno, da tistega djela njeso napravili že poprej, zaki škoda je takuò velika, da jo bo zlo težko popravit. Kot vjemò je cerkvica stara že več kot 1.000 let in je zatuò rjes pravi mo-nument, ki ga je treba skarbnuò uzdrževat, saj je povezan, kot pravi ustno izročilo, direktno z našo domačo zgodovino. l iVOIt.I l X V IZ KOMUNSKEGA KONSILJA Prejšnji tjedan se je riuniu komunski konsil, ki je odobril komunski proračun ( bilancio consun tiv0 b ki znaša 33 milijone 852.000 lir in je a «pareggio», zaki so 2 milijona 413.000 lir kril z dodatnimi davki (superkontribuzioni). Druge punte dnevnega reda, kot imenovanje komisije za pregled stanja izrednega davčnega izter-jelvalca, pa so preložil na prihodnjo sejo. Na komunu so odprli nov oficih «Casse Mutue», ki sprejema ljudi usak četrtek od 9-12 ure. Na tjem oficihu bojo upisoval v «Casso» ali izbrisali iz nje in bojo tud sprejemal zdravniške note, ki jih bo korlo predložiti tekom 8 dni po zdravniškem pregledu. Viskorša Dne 20. februarja je za vedno zaprl svoje trudne oči naš vaščan 85 letni žvan Blasutto. Ranjki je bil zelo poznan in spoštovan po vsem tipanskem komunu, ker je bil takoj po prvi svetovni vojni več let komunski konsilir. Takrat so bili zelo težki časi za naše vasi in Blasutto, kot pameten mož na komunu, si je dosti prizadeval za dobrobit svojih ljudi. Ni bil pa samo dober komunski administrator, z veliki veseljem je trdo delal od jutra do mraka na svoji kmetiji, ki je zahtevala od njega dosti truda, da je mogel vzrediti veliko družino in dat študirat za duhovnika sina Ar-tura. Njegov pogreb je bil veličasten. Poleg vaščanov so ga spremili k zadnjemu počitku na domače pokopališče tudi zastopniki komunskih oblasti, prijatelji in znanci iz Vidma ter številni sta-novni tovariši sina don Artura. Sinovom nepozabnega ranjke-ga Zefu, Fioridi, Mihelini, don Arturu in Silviju ter vsem ostalim sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje. NA KRATKO POVEDANO ROZINA PODOREŠČAK iz Kanalca v Grmeku se je globoko urjezala v desno roko s črepinjami njekšne butilke. Ozdravila bo v 20 dneh. TUDI 19 LJETNA RINA BAGOLO je padla zavoj ledu pri vodnjaku in se močno udarila v levo roko. BRUNO ŠIBAU IZ SV. LENARTA je pa padu s košem polnim sena in si tudi zlomu levo roko-Zdraviti se bo muoru tri tjedne. VIKTOR KLODIČ IZ LOM-BAJA pri Klodiču je padu z motorjem in si zlomu levo koleno. VIKTOR BLAZUTIČ IZ GORENJEGA BRNASA pa si je pr* padcu z motorja nalomil kolk-Ozdravil bo v 20 dneh. Landarška jama - trdnjava nadiških Slovenjev. Ob vhodu v jamo sc še danes dobro razloči peč, kjer so nekdaj, ko so se semkaj zatekala pred Huni, pekli kruh. O tej znameniti jami govori tudi Aškerčeva pesem «Atila in slovenska kraljica. AKTUALII PKOBLEM EMIGRACIJA PRI NAS Pijavke naših poštenih ljudi Za te špekulante najbolj cvetejo «affari», ko prikazujejo vsako kritiko, vsako opazko, vsako dobronamerno opozicijo, vsak demokratičen nastop, vsako navadno obstajanje stoletne zvestobe do materinega slovenskega jezika, kot «državni komnlot na meji», kot protiitalijansko nastopanje (in še iz kakšne lece) in ne kakor je res, kot ekzistiranje dobrih italijanskih državljanov, ki hočejo doprinesti z enakopravnostjo za vse Italijane in Slovence k pravi konsolidaciji in k najtesnejšem sodelovanju vseh narodov ob meji, tostran in onstran. Dajanje jezikovnih pravic furlanskim Slovencem bi povečalo ugled italijanskih civilnih in cerkvenih o-blasti v svetu. Tega pa fašistični politični veterani, ki so se spremenili danes v «nedolžne» demokristjane, nočejo, ker bi to zbrisalo njihovo oderuško hipoteko nad Furlansko Slovenijo. Izgubili bi vsak izgovor za svoj obstoj. Oni lahko živijo, lahko trium-firajo le v motnem, le če prikazujejo nas furlanske Slovence, svoje ljudstvo, kot nezanesljive. Oni živijo od prepirov med dvema narodnostima, oni se debelijo od krivic nad nami. Prav oni so tisti, ki zastrupljajo mir- no ozračje pri nas, prav oni so tisti, ki natvezajo italijanskim višjim oblastem neko domnevno «infiltrazione slava» (slovansko infiltracijo) v italijansko narodno telo, kot da bi mi furlanski Slovenci postali Slovenci in hrepeneli po naših jezikovnih pravicah šele te zadnje čase, to je odkar mejijo naši kraji z Jugoslavijo. Vsakemu naprednemu ljudskemu gibanju. škodijo ti bivši podestati, škodijo tudi državi, posebno pa še ob meji v sedaniih časih integriranja sveta in odpravljanja mejnih delitev, uazumljivo je tudi to, da so se te trakulje, ti« vermi solitari» v našem zdravem narodnem telesu zavlekle še v krščansko demokratično stranko, ker v svoji grobarski pohlepnosti lezejo na vse kar ima oblast, moč in bogastvo. Nismo obupali in vemo, da bodo v kratkem poginili v novem ozračju ti večni fašistični kolaboracionisti in denuncianti, krivi informatorji in hlapci vseh okupatorjev med vojno, te večne pijavke našega ljudstva. Naši ljudje se zadnje čase hitro prebujajo, celoten val demokratičnega ljudskega zanosa jih bo odplavil, vrgel jih bo v kot kakor stara strašila. A. K. Komuni bi morali zbirati podatke o naših ljudeh ki delajo po svetu Kam se obrača sedaj naša emigracija? Na prvem mestu je še zmeraj Švica, hitro se veča število naših ljudi v Germaniji, nato je precej naših ljudi na delu v Franciji in Luksemburgu; v Belgijo hodijo že redki, nekaj delajo malega po Skandinaviji in v Angliji. Prav redki gredo preko morja, saj ni več potreba, ko je v Zahodni Evropi dosti dela. Od 1. 1878 se je nabralo okoli 150.C00 ljudi iz Furlanije v raznih tujih držvah. Koliko tisoč je med njimi furlanskih Slovencev, ni mogoče točno ugotoviti. Naše občine, slovenske in narodnostno mešane, bi z malo truda lahko u-gotovile, koliko je vseh naših ljudi naseljenih za stalno zunaj. Naši občinski svetovalci in posebno naši župani bi morali naložiti občinskim uradnikom, da zberejo podatke o teh naših ljudeh, vsaj številčne. Nihče ne zahteva, da bi dobili še informacije o njihovem socialnem stanju, ker so pač v tujih državah. Eno pa razmeroma lahko ugotovimo; kolikeri so naši ljudje odstoni, proč od doma, kateri manjkajo. POMANJKLJVOSTI KNJIGE « L’EMIGRAZIONE IN FRIULI » Pomanjkljivosti, ki jih ima knjiga «L’emigrazione in Friuli», so objketivnega značaja. Nekoč niso sistematično zbirali podatkov o emigrantih in jih zato za prejšnja desetletja niso mogli navesti. Zdaj imamo vsaj podatke urada «Ufficio provinciale del Lavoro» v Vidmu, nato je nekaj podatkov za vso provinco v «Annuario generale di statistica», ki ga izdaja centralni statistični u-rad v Rimu in končno zadnji ljuds ki popis iz leta 1951. Čakati pa bomo morali še nekaj časa, da dobimo podatke iz ljudskega popisa v letu 1961. Toda v teh virih ne bomo dobili dovolj podatkov posebej za naše furlanske Slovence. Edino v čisto slovenskih občinah nam je že mogoče ugotoviti, koliko je naših slovenskih emigrantov do leta 1957, nato 1.1959, toda poplava emigracije je posebno narasla v zadnjih treh letih 1960, 1961 in 1962. Upamo, da bo Ufficio provinciale pogosteje objavljal najnovejše podatke. Kar je v knjigi «L’emigrazione in Friuli» že obl j avl jenih podatkov, bo «Matajur» obdelal v posebnem članku za naše bralce, za družine naših emigrantov. « FRIULI NEL MONDO » NE POMAGA NAŠIM LJUDEM PO SVETU Kdo se zanima sedaj za emigrante v tujini? Poleg uradnih Ufficio del lavoro, razvijajo precej delavnosti med emigranti cerkvene organizacije in ustanova «Ente Friuli nel mondo». Takoj moramo poudariti, da se «Friuli nel mondo» zelo malo zanima za furlanske Slovence ; nekaj več moralne pomoči nudi ta ustanova Furlanom, toda tudi tem le malo. Sama publikacija «Friuli nel mondo» je za skromne delavce nepraktična. Nekaj več pomenijo praktični tečaji tujih jezikov za emigrante, toda tudi ti praktično za emigranta, ka nekje trdo delajo, niso od velike koristi. KAKO JE Z EMIGRANTSKIMI KAPLANI Bolj konkretno stopijo v kontakte z emigranti na terenu emigrantski kaplani, ki obiskujejo e-migrante. Toda glede emigrantov iz Furlanske Slovenije ima ta verska služba videmske dioceze iste hibe, iste pomanjkljivosti kot doma v slovenskih duhovnijah. Ne dajejo našim emigrantom, kot doma domačim vernikom, božje besede v materinem slovenskem jeziku ali narečju naših ljudi. Kolikor nam je znano, imamo enega slovenskega emigrantskega kaplana iz Furlanske Slovenije, ki pa mora delati samo v italijanščini. V Belgiji so nekateri slovenski duhovniki iz Slovenije nekaj časa izdajali za naše ljudi skromen bilten v sloven- skem materinem jeziku in se tudi drugače zanje brigali. V videmski diocezi izhaja zdaj približno 120 Bollettini parrocchiali za družine emigrantov in za e-migrante. Za slovenske emigrante in njih družine izhaja le par takšnih bolletinov, ki pa niso ne pisani v njihovem materinem jeziku in tudi ne v duhu domače skupnosti teh ljudi ter so zato ti bollettini brez pravega odmeva in koristi. Mi furlanski Slovenci smo hvaležni provincialni administraciji in avtorjema knjige za podatke o furlanski emigraciji, ker je objektivno objavila tudi informacije o naših slovenskih emigrantih. Hkrati pa si postavljamo vprašanje, kdaj bodo naše slovenske občine izdale ne veliko, pa vsaj skromno publikacijo o emigrantih iz naših krajev ali pa vsaj dale podatke in pomagale, da izdamo nekaj podobnega mi v okviru skupnosti Furlanske Slovenije. EMILIA GOLLIA IZ PODUTANE NI VEČ MED NAMI ( \l i Z veliko žalostjo sporočamo, da je umrl naš vaščan 76 letni Emilio Gollia iz Podutane. Ranjki je bil zelo pošten mož in zato zelo priljubljen med svojimi vaščani. Nikoli ga ni nihče videl prekrižanih rok, vse svoje življenje je trdo delal, in še sedaj, ko je bil že v letih, je opravljal do zadnjega vsa dela na polju. Njegovega pogreba so se udeležili vsi vaščani in nešteti znanci iz okoliških vasi, kar dokazuje, da so ranjkega Emilia zelo spoštovali in ljubili in da ga bodo ohranili v trajnem spominu. Družini in vsem sorodnikom nepozabnega ranjkega izrekamo naše globoko sožalje. I*revi«lei»je vremen Vjedit bo za dna ura drug dan je zlu important za kumeta, Zatuò pa mi bomu u kratkim povjèdal, kuo se more, tuo prešacat an či se njema tistih štrumentu, ki punu koštaju an ki samuò gaspuodi imaju, tisti ki nič an bi na korli, tu njih salotah. Kar vam bomu sa povjedal, je staru ku svjet an punu reči šej vesta. Zvi-óèr, kadar vidita okuò Irme magie, ki ji djelaju kronu, bota sigurni, de drug dan bo daš al pa slaba ura. Sonce, ki gre za brjeg med armenim ma-glam nam kaže, de drug dan bo daš Kadar zvicèr čujeta slap duh po vas (duh od gnojnice) vjedita, de drug dan bo slaba ura. Magia, ki gre dol pruot, kaže ljepo uru, tista ki gre gor pa daš. Kadar lastuce ljètaju ta par tleh, daš je zlu blizu. Či vidita, de ka-kuoše glavo tu prah utikaju, de ribe uon z uodè skačejo, an muhe kojèju, vjedite, de preča bo daš. Či luht je slu zjutra, vjedita, de bo ljepa ura vas dan. Bi vam mogli še praut, pa mislim, de bo dost za donàs. či popraSàta va-šu nonu, ona vam bo znala povjedat Za liijet dobro linojnico še ljeuš ku mi an zaki pa tuo, zaki nimar je čitala bukva od Družbe Sv. Mohora an tele reči su ble use na njih pišane. Tisti, ki njemajo hljeuskega hnoja za pohnojit oku drevja, lahko nucajo umetna hnojila: kaljeva sou, super-fosfat an natrijev soliter. Če drevò ne nuca usjeh sostane za rast, lahko nu-cate zgoraj povjedana hnojila usako po sebej rastopjeno. Narbuojš pa je, de zmješate skup usa tri an daste na adàn liter vode: 1 gram natrijevega solitra, 2 grama superfosfata an 2 grama kaljeve soli. Na 100 litru vode pride takuò 100 gramu natrijevega solitra, 200 gramu superfosfata an 200 gramu kaljeve soli. Na to vižo buosta mjel hnojnico, ki ima u njej usè ta prave sostance u ta pravi glihi. S tako hnojnico hnojte na tisto vižo, ku z hljeusko hnojnico. A na smijeta pozabit, de ta narejena, ku smo povjedal, je zlo buojša, ku hljeuska, zak imà u sebe kalij an dušik. Tisti, ki hnojte s hljeuskon hnojnico, vam zatuò svetujemo, de daste blizu 2 grama superfosfata na usak liter. Mašini čečam po v jemo de muorajo sada postavit od zunaj use tiste rože, ki so jih mjele u klje-tah an ki so zdivjale. Te rože je trje-ba obrezat, a se muora lepuo gledat, de ostane na pogankah za dost pjerju. Za presadit rože nje še cajt. Tud o-leandre an druge lisnate rastline naj se postavijo od zunaj na svetlo, de na boju ratale pravič rumene. IVAM TKIMKO : Paglavski popoldan m. «Vseh je, vseh!» se je oglasil Jakec, «vsi smo ga lovili ; dvakrat sem ga s kamnom zadel». «Moj je, moj !» «Ne, moj je!» «Vseh je, vseh!» «Molči ti!» «Ti molči ! Vseh je». Tako je šel prepir in malo, da se niso zopet spopadli. Pa Vanček je brezobzirno vteknil polha v žep in bilo je konec prepira. «Halo! Pojdimo iskat drugih; jaz vem za druge štore». «Seveda ! Kdaj pa naberemo drva?» je opozoril Miha. «Beži, beži ! Na drva misli ! Imamo še čaša za to. Drva bomo nazadnje», je odgovoril Jakec, «zdaj bomo pajčinali, kakor smo dejali». «No, saj res! Pozabili smo». «Ali ste prinesli solde?» «Seveda smo jih! Samo pazi, |da nas ne opehariš kakor oni dan», je pripomnil Miha. «Kaj?» «Kaj ! Saj veš kaj, saj smo te že enkrat namazali zato. Goljufaš, pa je!» «Goljufam? Jaz! Boš videl, kako dobiš za uše- ša ! » «No, no, pustita! Pavlek, pripravi količ!» je ukazal Vanček. Količ je bil kmalu gotov in takoj so zleteli do znanega, uglajenega prostora na poti, kjer je bilo njih navadno igralno torišče. Vpičili so na sredi količ in ga dobro zabili v zemljo. Na vrhu je bil pločasto prirezan, da so nanj lahko zložili v stolpič toliko novcev, kolikor jih je bilo treba. Vsak je segel v nebogati žep in postavil svoj novec na količ, in sicer tako, da je bila podoba na vrhu, zdo-laj pa napis. Godilo se je pa le redko, da so igrali z denarjem, ker ga navadno niso imeli; večinoma so uporabljali gumbe, katere so, če je bilo treba, celo od hlač odrezavali. Ko je bilo nastavljeno, so žrebali, kdo bo prvi na vrsti, kdo drugi i. t. d. Prvi je bil Miha. Vzel je prili-čen krontelj, se oddaljil na določeno mesto in zalučal krontelj v količ. Zadel je dobro in denar se je raztresel po tleh. Vsi so se zagnali gledat, kaj in kako. Dva novca sta bila ugodno preobrnjena. Dva ne. Prva je pobral in skranil : dobljena sta bila. Druga dva so zopet naložili na količ. Sedaj je prišel na vrsto Pavlek, pa ni zadel količa. «Ničla!» so vzkliknili drugi in se mu škodoceljno smejali. Za Pavlekom je prišel Jakec. Tudi njemu se ni posrečilo. Zadnji je bil Vanček. Zadel je in dobil enega. «Pri svojem sem», je pripomnil. Potem so prišli zopet na vrsto po istem redu. Miha ni zadel ; Pavlek je zadel zadnjo stavko, tako da je ostal na zgubi edini Jakec, kar ga je precej jezilo. Segli so zopet po denar in ga nastavili za zopetno igro. Po srečkanju je bil Miha zopet prvi. Drugi je bil Jakec, poslednji pa Pavlek. Mihi je izpodletelo, Jakec je dobil novec. Vanček tudi enega, Pavlek je napravil ničlo. Miha je zopet na vrsti ; zajme, pa novca ne padeta ugodono. Jakec zbije s krepkim sunkom denar, ki daleč odleti ; en noved se malie potoči po ploščadi in se prevrne, pa ne ugodno ; drugi odleti še dalje in slučajno ostane po koncu, prislonjen na neko iz tal molečo korenino. Jakec urno strese korenino in novec pade po njegovem; toda ostali se vržejo vsi skupaj nanj, trdeč, da ni dobljen pravilno. Jakec ga je hotel s silo. Prepirali so se glasno in živahno. Jakec v besnosti klofutne Miho; Miha, ne bodi len, ga s sunkom zvrne potleh. •nadaljuje DOBRNA SLOVENIJA - JUGOSLAVIJA Centro Termale Internazionale Vi ridona salute, vigore e giovinezza INDICAZIONI: ginecologia, cuore, circolazione, reni sistema nervoso SIAMO K\THVTI VITI. tLIMA ELETTO K A I« K ELEZIONI POLITICHE C REGIONE FRIULI- V.G. Alle ume il 2S aprile - l*ereliè nessun eunditlato appartenente alle popolazioni «li parlata slovena «Iella provincia «li (.'«line ? Kia nel Parlamento na/ionaie elle in «giiello regionale bisogna far sentire la nostra voce Il Parlamento italiano — Camera e Senato — è stato sciolto e già, ancora in fase di presentazione delle liste dei candidati, siamo entrati nel vivo della propaganda elettorale. L’avvenimento, bisogna convenirlo, è dei più importanti, specie in questo momento che sul tappeto, ed in particolare da noi, vi sono da risolvere problemi di primaria importanza. Nella nostra circoscrizione elettorale (Udine-Belluno-Gorizia) le liste dei candidati saranno otto e precisamente quelle della D.C., P.C.I., P.S.I., M. S. I., P.L.I, P.S.D.I., P.D.U.M. e P.R.I. Alcuni schieramenti politici hanno ritenuto opportuno includere nelle loro liste candidati appartenenti alla comunità linguistica slovena. Non si poteva, infatti, ignorare e tanto meno dimenticare che nella circoscrizione Udine-Belluno-Gorizia esistono delle minoranze linguistiche e delle quali la più consistente è costituita dalla comunità linguistica slovena forte di circa 55 mila unità. Di queste 45 mila vivono nella provincia di Udine e 15 mila nella provincia di Gorizia. Come si può constatare, il fatto di aver in-c.uso nelle Lste elementi di parlata slovena è quindi più che giustificato per non dire doveroso. C'nii«lirtaroiio Pelizzo e Fon. Martina L’on. Martina, durante la precedente campagna elettorale politica, agli elettori di parlata slovena della provincia di Udine promise di adoperarsi in ogni modo affinchè alla Comunità linguistica della Slavia Friulana venissero riconosciuti tutti i diritti sanciti dalla Costituzione. Egli invece non solo non fece proprio nulla ma non si degnò nemmeno di porre più piede nei paesi sloveni dove aveva carpito i voti che gli hanno favorito l'elezione a deputato. Suppergiù lo stesso ragionamento lo si potrebbe fare nei riguardi di Pelizzo il quale, mosso dall’ambizioso e sfrenato proposito di fare della Slavia Friulana un proprio feudo politico, è ricorso anche ad altri mezzucci pur di portare a termine il suo disegno; e non per nulla in zona vi è l’impressione che «non si muove foglia che Pelizzo non voglia». Ciò malgrado — ed è veramente poco edificante — il Pelizzo, lo scorso an- no, fece convocare a Udine dal Prefetto i Sindaci della Slavia Friulana ; e con essi, dopo averla redatta in collaborazione con l’ex Presidente della Provincia avv. Agostino Candolini, firmò nientemeno che una petizione con la quale si invitava il Parlamento italiano a non e-stendere i benefici, sanciti dalla Costituzione, alla popolazione di parlata slovena della provincia di Udine reclamando che nello statuto della costituenda Regione Friuli-Venezia Giulia non venisse incluso alcun riferimento che tornasse a beneficio delle popolazioni di parlata slovena del Friuli. Che si vuole più di cosi ! (iili plpltoi'i lian ho a|»«*rto gli <»«*<*lii Ad ogni modo il Parlamento italiano ha rigettato la proposta approvando per contro l'articolo 3 dello statuto regionale inteso a salvaguardare tutti i diritti delle comunità linguistiche esistenti nella Regione compresa la nostra. A questo punto, vale a dire una volta conosciuti certi metodi propagandistici, si può affermare che non ci sarebbe proprio da meravigliarsi se il Martina, e più ancora il Pelizzo — ammesso, e ce lo auguriamo, che gli elettori di parlata slovena della provincia di Udine abbiano di già aperti ben bene gli occhi — verranno, come si suol dire, «trombati». Le conclusioni le lasciamo pertanto agli elettori interessati che hanno assoluto e urgente bisogno — e con essi le loro famiglie — di essere in ogni modo confortati e aiutati, stante il preoccupante disagio — conseguente alla indifferenza e negligenza nonché alla cattiva politica economica fin qui perseguita dalle classi dirigenti — esistente nelle nostre Convalli e che preoccupa in misura allarmante tutte le popolazioni della Slavia Friulana. <*Iip pili |»iirla P4IIIIP <(‘ |lll«l si Itoniii il Ino f*«»«‘4»lar<‘. i luoi figli «‘ Iti (idi «lignilù I» ATT I K \à KTTO K A la I DEMOCRISTIANI E Unione Catt. Slovena l*iii* «li ìiihIsii'p filisi 4'tiiii«*rsi ogni !M«)(jan" è rit«*iiiit«> l«*«*i-lo - li«* pruni«***«*. amia!«* in finn«». niunila Iiugnisi i«*:i VOLI... STORICI Impressione profonda, e, perchè no, dato il coraggio, anche ammirazione, ha suscitato in tutto il Friuli, ed in particolare nel territorio in cui risiede la comunità linguistica slovena, il volo che non si può non definire «storico», da Udine a Roma, compiuto — ma a spese di chi? — in aereo (un trimotore noleggiato per la circostanza) or non è molto dai «massimi rappresentanti della popolazione tutta (sic))) della Slavia Friulana ad eccezione, però, in quanto non facevano parte del gioco, di quelli di Nimis, Taipana, Lusevera, Tarcen-to e Resia. Si trattava, per essere chiari e obiettivi, dei Sindaci (per incidenza diremo che il più timido all’aereo preferì la vecchia strada ferrata ritenuta più sicura : tutto questione di fifa, sembra), dei Comuni Sloveni delle Convalli del Natisone e mistilin-gui ( sloveni-friulani ) del pedemonte orientale friulano, tutti Comuni inclusi nel collegio senatoriale di Cividale. Questo particolare del «collegio» non sembra dimostrare lampantemente ed e-saurientemente il carattere esclusivamente elettoralistico di tale costosissimo viaggi? Infatti il capo della improvvisata comitiva altri non era che il Sindaco di Cividale avv. Guglielmo Pelizzo candidato, guarda il caso, nel citato collegio elettorale. Chissà, è il caso di chiedere, se il Pelizzo, qualora a-vesse potuto contare anche sul voto degli elettori della Val Cornappo, dell’Alta Val Natisone (Prossenicco, Montemaggiore e Platischis ), della Val Torre, del Tarcentino e della Val Resia (i Sindaci di queste località li ha pur fatti convocare a Udine per indurli a firmare, assieme ai Sindaci recatisi in volo a Roma, una dichiarazione cui accenniamo in altra parte del giornale) si fosse dato premura per far noleggiare un secondo apparecchio per portarli tutti nella capitale? Il silenzio, anche relativo come nel nostro caso, è certo un modo come un altro, o meglio il modo migliore, per esimersi da eventuali critiche o apprezzamenti; ed è pure valido per tentare di nascondere certi intimi scopi. Ad. ogni modo il «raid» sulla capitale, per l’uomo della strada, non è, ci sembra, che da classificare come un’azione intesa a favorire una certa campagna e-lettorale : quella appunto di Pelizzo. NOTE STOKI CHE LA SLAVIA FRIULANA PRIMA DEL PERIODO PATRIARCALE Ripresa la loro normale vita agreste nei luoghi di origine, e man mano creando, con i vincoli di una salda amicizia con i vicini, consistenti rapporti commerciali con il popolo friulano, gli Sloveni videro in parte rifiorire la loro economia che le guerre avevano pressoché distrutta. Va sottolineato come le guerre e, in più, la lebbra, vuoisi portata dai Longobardi, abbiano enormemente contribuito, con il conseguente immiserimento, a spopolare il Friuli ed in modo più massiccio la zona di pianura e quella litoranea; e fu per questo fenomeno emigratorio che, per rendere attivi e fecondi gli ormai abbandonati e deserti latifondi dei Longobardi maggiori nonché dei conti rurali e dei baroni di stirpe salica e bavarica, e così dicasi dei mansi che altri non erano che le proprietà terriere della chiesa (monaci e badie), i Longobardi si trovarono costretti a reperire la necessa- ria manodopera tra gli Sloveni che popolavano la montagna. Da montanari divenuti così coloni rurali, gli Sloveni, dopo qualche generazione, poco a poco si confusero coi vicini abitanti di altre stirpi lasciando di sé unica traccia nei nomi di pretta radice slava che tuttora sono propri di molti paesi, quali : Goricizza, Gradisca, Gradi-scutta, Belgrado, Sela o Selo (villaggio), Precenicco, Ser-nicco, Virco, Sammardenchia, Lonca, Blauzzo, Pocecco, Pocenia, Doliuzza, Santa Marizza, Jalmicco, Sclaunicco, Visco, Versa Sclabonica, Pasian Schiavonesco (ribatez-zato or non è molto in Pasian di Prato), Brische, Po-tocco e molti altri. In particolare nella Destra Taglia-mento i nomi dati e mantenuti a due villaggi - Ro-mans e Sclavons - alla periferia di Pordenone. Alcuni storici italiani sono d’avviso che nelle località virtualmente create dagli Sloveni, questi non vissero a lungo tranquilli e che anche ad essi — essendo impossibile di scindere la loro storia da quella degli altri Slavi finitimi — si riferisca, come ha scritto l’illustre scrittore friulano Pacifico Valussi, l’accusa mossa agli inizi del secolo IX dalle città litoranee dellTstria contro Giovanni duca franco che li favoriva : « Insuper Sclavos super terras nostras posuit, ipsi arant nostras terras et nostros roncoros, segant nostra prata, et de ipsas nostras terras reddunt pensionem Joanni ». E fu appunto per questo che nel «Placito» tenuto .sulle Rive del Risano nel 1804 per ordine di Carlo Magno si decretò; « Mittamus eos (Sclavos) in talia de- serta loca ubi sibe vestro damno valeant remanere... Advenae homines qui in vestro rexederint, in vestra sint potestate... ubi aliquam damnietatem facient, ?ios eos eijciamus foras ». Carlo Magno eliminò il regno dei Longobardi con la definitiva sconfitta del loro ultimo re : Desiderio, e incorporò all’impero francese il territorio. Ciò avvenne nel 774. Due anni dopo il duca friulano Rotgaud tentò, ma invano, di rovesciare le autorità imposte da Carlo Magno il cui figlio Pipino, su richiesta del Patriarca di Aquileia, onde favorire la cristianizzazione delle popolazioni slave, estese il suo potere suU’Istria e sulla Croazia fino a Liburnia. Qui va detto che nel 788 Carlo Magno, a Ratisbona, creò un ordinamento per i nuovi territori incorporati formando, a sud, una grande regione militare, o «marca», che si estendeva da Treviso, attraverso il Friuli, l’I stria e la Slovenia inferiore fino all’odierna Croazia, assegnandone il potere al conte Marcario cui succedettero Erich (795), Codolai (799) e Balderich (819). Quest’ultimo per non aver saputo difendere i confini dagli attacchi bulgari venne destituito dal Beato Lodovico ( 828 ) che allora ritenne opportuno suddividere il vasto territorio in quattro «marche» : una di queste «marche» comprendeva esattamente il territorio del Friuli vero e proprio posto sotto il potere temporale dei Patriarchi di Aquileja. ( continua)