54828
Pofltntn* platana
▼ eotovlnl.
Dle PostscbOhr bar bczabit.
Slovenski dom
PREIS - CERA L 2.—
| Uto X« — Štev. I
TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJA |	Sobofa,	6.	januarja	1945
Po	starih ali	po novih potih
Na starega leta dan je ljubljanski radio v slovenski ljudski oddaji prenašal govor, ki ga je za to priliko napisal glavni urednik našega lista g. Mirko Javornik. Ker	je bila oddaja
zaradi alarma	na sredi ustav-
ljena, prinašamo govor na tem mestu v celoti.
Leto Gospodovo 1944. je slovenskemu	narodu prineslo	obilo koristnih
spoznanj, pa tudi precej razočaranj. V njem smo bili priče marsikaterih izpolnjenih, in inorda še več neizpolnjenih upov. Doživeli smo to leto dosti bojev, nekaj porazov in mnogo zmag.
Leto 1944. je bilo za nos leto mnogih svetlih zagonov in razveseljivih uresničenj, poleg tega pa še tu in tam leto malodušnih upadanj. Vsega, kar smo v njem doživeli, naj je bilo leno ali bridko, smo prav za prav lahko veseli, zakaj eno in drugo nam bo, če bomo modri in zreli, pomagalo do poslednjega, največjega cilja: da bomo postali vsi eno, da bomo postali narod v vsem stvarnem in v višem skrivnostnem pomenu te velike, te največje besede v nehanju ljudstev ter vredni nujvišjega izpolnjevanja njihove usode.
Toda če hočemo ta poslednji, za obstanek posameznika in celote neogibni cilj doseči, se moramo zdaj, ko se čas prelamlja iz preživetega, spoznanega m jasnega v negotovo, neznano in novo, odločiti, ali bomo v bodočnosti, katero začenja nastopajoče leto, hodili po starih ali po novih potih. Prihodnji dnevi in časi leže zastrti pred nami. Vemo, da je naša usoda v njih odvisna od nešteto nepreračunljivih, neznanih sil in .od takih pogojev, ki so izven območja naše_ volje in naših možnosti. Vemo pa tudi, da je vsaj pol bodočnosti odvisne od naše odločitve, po kakšnih potih hočemo za naprej kot narod, to je kot Slovenci hoditi. S to svojo odločitvijo lahko mogočno vplivamo na usodo, saj nam je Bog prav zaradi tega, da o svoji usodi po dosedanjih spoznanjih soodločamo, dal prosto voljo in nas tako povzdignil v *>vojo bližino.
_Po starih ali po novih potih, to je zdaj za nas_ veliko, rekel bi edino vpra-šanje. Kajti nihče danes ne more več tajiti, da je naše sedanje žalostno in krvavo _ stanje gad naših preteklih zgrešenih poti, sad našega napačnega, pogosto nalašč krivo usmerjenega razvoja, posledica malobrižnih desetletij, v katerih smo prespali čase, določene nam za dozoritev. Trideset, štirideset let dolga hoja po starih poteh nas je privedla v revolucijo, porojeno iz načel in zaradi ciljev, ki so nam, našim narodnim koristim in s tem našemu obstanku povsem tuji, še več, škodljivi in za nas pogubni. Ta nesmiselni, novi, edino našemu slabljenju in uničevanju sluzeči prevrat se je mogel v tako blaznih in_ zagrizenih oblikah poroditi samo pri razcepljenem narodu, ki je na krivih potih in zarodi slabih ali brezvestnih postTjev izgujjjj satn sebe, to je, izgubil smisel, za katerega bi po božji volji moral na določenem mestu in v določeni dobi živeti ter svojo nalogo v družini narodov izpolnjevati.
Deset in desetletna hoja po napačnih potih nas je privedla tako daleč, da smo videli ves svet, sebe, svojo srečo ter svojo bodočnost pa izgubili izpred oči. Zaradi napačnih poti smo v svojem rojaku zmeraj bili pripravljeni videti samo zastopnika te in one svetovne ideologije ali' podmene, nikoli pa Slovenca, to je tistega, ki nam mora po vseh postavah biti na svetu n?,J	biti	brat. Zaradi tega smo
bili vedno pripravljeni žrtvovati se za kogar Koli na katerem koli koncu sveta,_ ker smo ga imeli za somišljenika, nismo pa bili voljni trpeti ali delati za brata, to je zase. Zaradi hoje po krivih potih so nas majali in drugega na drugega metali vsi mogoči zunanji vetrovi m viharji; nešteto razdorov nas je v preteklosti razdvajalo, pa bi težko o katerem rekli, dn je bil potreben zaradi naših koristi ali vsaj zaradi naših pravih razmer opravič-ljiv. Slovencu te in te ideološke barve je bil vedno bližji enako pobarvani Kitajec ali zamorec kakor pa Slovenec druge barve ali celo druge in.a&ce »ste barve. Šli smo se najrazličnejše »idejne« spore, začenjali gibanja in nasprotna gibanja, hoteli vsaki neznatni obliki v mišljenju dati značaj in pomen verskegn spora, ne da bi se bili zavedali, da kot narod, to je kot zavestna, organizirana in opredeljena celota, kot usodna skupnost, nazadujemo, otopevnnio in gremo po zlu. Tiste čase, ko se je svet okoli nas vnemal in se je pripravljal za veliki ogenj, iz katerega bodo za bodoče življenje sposobni izšli le tisti narodi, ki so strnili vse svoje sile za en cilj, smo se mi drobili v ozkih malenkostih in smešnih prepirih, glede katerih se šele danes čudimo, kako da smo tedaj zanje imeli časa in smisla. Borili smo se z vetrovi, prividi in strašili, nismo pa videli prave nevarnosti, ki je izpodjedala naše bistvo in ogrožala našo^ bodočnost. Strastno smo se preganjali med seboj,
• ■ ,W.' w	•	■	y'' •	  *	v.-	-	■■	v.-.v.* V-.'	/y	.	•	-	—• •. • - - - -	*	—	•-	•	~rrs-T.f,y.-	,	>-
\ * ^	\	^	I
%**
'K- I'	s	^	§1	f,	”V	v
”	'	1	^	JS
hh **
In Schnee und Kalte schlagt das heisse Herz fiirs Vaterland. — V snegu in mrazu bije vroče srce za domovino.
Fiihreijeva novoletna poslanka
Za novo leto je Fuhrer govoril nemškemu narodu in je v svoji poslanici podal naslednje najvažnejše misli:
Konec leta me sili, da danes govorim. Čas je od mene zahteval več ko samo govore. Dogodki preteklih 12 mesecev so me prisilili, da posvetim vso svojo pokornost in delovno silo edini nalogi, za katero živim že leta: usodnemu boju svojega naroda. Se nikdar se namreč našim nasprotnikom ni zdela zmaga tako blizu kakor avgusta preteklega leta, ko je nesreča sledila nesreči. Če nam je kljub temu uspelo zopet obrniti usodo, potem imata pri tem poleg žrtev, borb in dela vseh mojih rojakov precej zaslug tudi moje delo in moje sodelovanje.
Kadar koli se kaže nevarnost, kujejo naši nasprotniki napovedi, ki jih kažejo svetu kot gotove in samo po sebi umevne. Napovedovali so čase, ko bi bilo pričakovati nemški zlom, hkrati pa že obravnavali vprašanja, ki bi se jim zavezniki po tem zlomu nujno morali posvetiti. Avgust 1944 jim je bil mesec brezpogojne nemške vdaje in določili so že skupen sestanek vodilnih državnikov pred božičem v Berlinu. Nato so znova govorili o januarju, potem še o marcu 1946, zdaj pa že o avgustu. Julija bodo spet govorili o zimi 1946, če se že vojna ne bo medtem končala, in sicer ne z nemško vdajo — ker te ne bo — marveč z nemško zmago.
Če bi v zahodnih demokratskih državah kdo izmed vodilnih državnikov dejansko verjel vse to, kar natvezujejo narodom, si moremo to razložiti le po treh vzrokih:
1. po tem, da nemškega naroda sploh ne poznajo in da ne vedo, da je bil nemški narod najodločilnejši tvorec evropske zgodovine ne samo v preteklosti, marveč je to tudi seJaj in bo tudi v prihodnjih časih.
2. da nimajo poji na o narodno-socialistični državi in da gledajo brez razumevanja na bistvo te ljudske ideje; niti ne vedo, da so uspehi, ki jih je dosegla narodno-socialistična država v najtežjih okolnostih, ostali večini ljudi v deželah okrog nas skriti ter da so tudi morali ostati prikriti, ker tamkaj obveščajo javnost Judje na podlagi lažnih in napačnih predstav.
3. da ao v teh deželah poznali samo to, česar zdravi nemški narod ne pozna: namreč majhno skupino salonskih politikov im. generalov, ki so v svoji nepomembnosti poskušali svetu dopovedati, da se bodo z državnim udarom nekega dne dokopali do oblasti in nato lahko privedli do vdaje, kakršne so bile v Italiji, na Finskem, Madžarskem, v Romuniji in Bolgariji. Čim manj so naši sovražniki poznali nemški narod, tem rajši so gradili na zagotovilih teh neznačajnih ljudi, jih nagradili ne le z močno vero, marveč tudi z denarjem.
Ob koncu leta bi vsemu svetu rad podal dokaz, da sta nemški narod in njegovi vodilni možje neomajna v volji in odločnosti, da bodo vojno na vsak način uspešno irvojevaia do kraja, čeprav bo treba sprejeti vse udarce po zahrbtnosti usode.
Poznamo cilje naših sovražnikov, vemo kaj eni ko drugi nameravajo z nem-
ško državo. Uspešna izvedba teh načrtov ne bi samo razkosala nemško državo, preselila 15 do 20 milijonov Nemcev v tujino, zasmilila preostali nemški narod, pokvarila nemško mladino, temveč predvsem prinesla lakoto milijonskim množicam. Ne glede na to pa je mogoče živeti le v svobodi, v 'suženjstvu moraš umreti.
Obratno pa smo se tudi mi odločili za vse. Svet naj ve, da zato ta država ne bo nikdar kapitulirala; naj ve, da dobiva nemška država kakor vse velike države v preteklosti na svoji poti udarce, da pa ne bo te poti nikdar zapustila'. Svet naj ve, da deli državno vodstvo skrbi in težave z narodom, da pa ne bo zaradi teh nikoli kapituliralo! Nam gre za ohranitev nemškega naroda, za našo domovino, za našo dvatisočletno omiko, za otroke in vnuke našega naroda. Mi se borimo za vse to, kar daje življenju sploh vrednost.
Ker hočejo naši sovražniki uničiti narod, skušajo to doseči že s sredstvi, ki jih omikano človeštvo doslej še ni poznalo. Z uničevanjem naših mest hočejo ne le ubijati nemške žene in otroke, marveč zlasti odstraniti dokazila naše tisočletne omike, ki je sami ne premorejo. Toda kakor Feniks iz pepela se je iz razvalin, dvignila nemška volja. Prišel bo čas, ko bodo naši nasprotniki občutili kulturno skrunitev, ki bo v našem spominu živela dalje kot velika sramota. Vem, da bodo takrat kot zaključek tega časa vstala tudi nemška mesta iz razvalin kot nova znamenja nemške državne veličine.
Leto 1944 je bilo leto najtežjih bremen v tem ogromnem boju. Bilo je leto,
IZ VSEBIME:
Stran 1.:
Po novih aH starih potih.
Stran S.:
Srečni trenutki nesrečnih otrok. fBoilčne
obdarovanje begunskih otrok ob navzoč-nos tl prezidentove gospe Olge Rupnikovo in prezidenta L- Rupnika).
Stran 4.:
Leto lil* — leto domobrancih
Stran l.s	___
Domžale In njihova vlora pod Onvobd-
dl)no fronto ter odpor proti njej. (Pregled nastanka in delovanja OF v dom-ialsko-zaaavski dolini in nastanek domobranstva.)	;
v katerem smo dokazali, da meščanski
družabni red ne more več kljubovati vi-haTjem sedanjega ali celo bodočega časa. Država, ki se ne bo dejansko družbeno docela na novo preuredila, bo zašla V zmedo. Liberalno obdobje je minulo. Mnenje, da se da ta ljudski naval zaustaviti s parlamentarnim demokratskim polovičarstvom, je otročje. V vseh deželah vidimo, da je ostal poskus za obnovo demokracije popolnoma neploden. Izkazalo se je tudi, da živi ta tesno naseljena celina lahko ali v redu, ki omogoča ob največjem upoštevanju posameznikovih sposobnosti največje storitve ter preprečuje z močno krotitvijo vseh sebičnih nagonov njih Izrodke, ali pa, da eo države, kakor jih imamo v srednji in zahodni Evropi, nesposobne za življenje in da so narodi v njih obsojeni na pogin. Tako so se v tem letu po zgledu kraljevske Italije zrušile Finska, Romunija, Bolgarija in Madžarska. Ta zlom je bil sad podlosti in neodločnosti vodstva. To si lahko razlagamo samo 8 pokvarjenim in družbeno amoralnim vzdušjem meščanskega sveta.
Za nas pa je vse to le nova obveznost, da vedno bolj jasno spoznamo, da sta obstoj ali propad nemške bodočnosti odvisna od dosledne izgraditve naše ljud-eke države, da so vse velikanske žrtve možne le kot pogoj družabnega reda, ki bo odpravil vse predpravice ter napravil ves narod za nosilca ne le istih dolžnosti, marveč tudi istih življenjskih pravic.
Moralna vrednost tega našega prepričanja daje nam vsem moč, da nadaljujemo ta boj z neomajno samozavestjo. To prepričanje jo našlo splošno potrdilo v pozivu, ki sem ga moral v tem letu nasloviti nemškemu narodu: milijoni Nemcev vseh poklicev in stanov, mož in žena, mladeničev in deklet so zgrabili za lopate in motike. Nastali so tisoči bataljonov ljudske vojske, divizija za divizijo se je na novo osnovala. Tovarne so napravile edinstvene stvari. Nemškim delavcem v njih se pridružuje vedno več ljudi drugih narodov, ki 60 spoznali bistvo naše socialne skupnosti. Tako smo s pridnostjo in junaštvom zopet zgradili to, kar so nam sovražniki razbili. To so bo tako dolgo ponavljalo, dokler se dejanja naših sovražnikov ne bodo nekega dne končala. Nemški duh in volja bosta to izsilila! Narod, ki ustvarja na bojišču in v domovini take neizmerne stvari, ki prenaša take grozote, bo izšel iz te žareče peči preizkušen, močnejši in trši kakor kdaj koli prej v zgodovini. Sili pa, ki se ji moramo za vse to zahvaliti — judovsko mednarodni evetovni sovražnik — ne bo pri poskusu, da bi uničila Evropo in zatrla njene narode, samo spodletelo, marveč si bo sama pripravila proparst.
V tei uri hočem podati kot zastopnik Velike Nemčije Vsemogočnemu svečano obljubo, da bomo vemo in neomajno izpolnjevali svojo dolžnost tudi v novem letu s trdno vero, da bo prišla ura, v kateri ee bo zmaga dokončno nagnila na stran tistega, ki jo je najbolj vreden: na stran nemške države.
ne da bi se bili zavedali, kako sc s teta sami slabimo in slabšamo delo edinemu pravemu in velikemu sovražniku, ki je čakal in se pripravljal na trenutek, ko bomo zadosti sprti, zadosti razklani, zaslepljeni in šibki, da bo planil po nas.
Zaradi boje po teh potih smo se tako navadili živeti s|mo v besedah, manifestacijah, zunanjostih in frazah, da se nismo pri ničemer več vprašali, ali tudi verjamemo v tisto, kar oznanjamo; ali smo pripravljeni vsaj nekaj tega uresničiti in spremeniti v dejanje; izvajati iz svojih načel življenjske posledice; se poklicati kdaj na odgovor zaradi vedno bolj kričeče razlike med teorijo in našim življenjem. Navadili smo se navideznega, paradnega, govorjenega življenja in pozabili, da ob pravi, snlošni preskušnji obstane samo tisto, kar je resnično, pristno, v globinah nas samih zakoreninjeno.
Napak bi seveda bilo trditi, da je narod sam kriv, če je prišel tako daleč. Narodi hodijo po potih, ki jim jih kažejo dobri ali slabi, slepi ali daljnovidni vodniki. Slovenski narod ni kriv, če ni imel pravih vodnikov, kriv pa bi bil pred samim seboj in pred zgodovino, pa ne bi tedaj ko je spoznal, zakaj in po čigavi krivdi je tako daleč zabredel, hotel s preteklostjo, to se pravi z vzroki in krivci svoje žalo-igrc pretrgati ter ubrati nova pota, ki mu edina morejo dati poroštvo za bodočnost in za vse tisto, česar si od nje želi; za vse tisto, za kar je bil v preteklosti opeharjen in prikrajšan.
Toda če se je naš narod v najbolj mračnih urah svojega obstanka, na najnevarnejšem ovinku svojega razvoja, na najbolj brezupnem mejnikn svojega življenja znašel, se zbral, se otresel strahu, vezi na preteklost in ozirov na svet, vzplamenel v nezadržni, sveti volji do življenja ter se za to življenje pognal v veličasten boj; če je podrl vse mostove za sabo, da bi imel bolj neovirano pot v bodočnost; če je tedaj jasno zagleda) pred sabo rešilni cilj, potem se je glede Bodoče poti že odločil.
Zdaj gre samo še za to, da se ne bi dal z nje spet speljati. Ljudi, ki jim to prebujenje in ta doslej nepoznani zagon ni všeč, je precej. To so vsi tisti, ki se zavedajo, da mora pot, po kateri pojde narod, peljo v njihovo pozabljenje, v nemoč in v sodbo. Ti bodo napeli še vse sile, da bi se to ne zgodilo. A ker vemo, da njas edino nova pota lahko privedejo v novo življenje, moramo imeti trdno in brezobzirno voljo. Bolje je, da izgine v pozabljenje in da gre po zlu stotina sebičnih posameznikov, kakor da bi zaradi njenega blagra in uspeha narod obstal pred ciljem, katerega je zagledal po toliko letih tavanja, životarjenja in umiranja.
Ljudje, ki se ne morejo sprijazniti z resnico, da je slovenski narod našel sebe in svojo pot, svojo novo, svojo pravo pot, naj pa prisluhnejo grmečemu koraku boreče se slovenske mladine: ali se jim zdi, da bi ta, iz krvi, iz bridkosti in iz ljubezni do naroda po-
ganjajoči zanos mogel ustaviti kdo, ki se mu toži po starih potih in po stari megli?
Ne, za nas je povsem, kar smo doživeli in pretrpeli, izbira jasna: po starih potih nikoli več. Nikoli več zaradi sebe, to je zaradi slovenskega naroda in zaradi resnic, glede katerih se moramo zavedati, da je od njih odvisen naš obstanek. Te resnice so bile že nekje izgovorjene, toda velja jih zdaj — na prelomu časa — še enkrat ponovil. So naslednje:
L Prva naša skrb mora danes biti, da se dosledno borimo proti komunizmu in da ostanemo živi. če nas ob koncu vojne ne bo, je za nas pač vseeno, kdo zmaga in kakšen red bo v Evropi veljal. Mi ne bomo imeli od njega nič, še posebej ne, če bomo tako nespametni, da se bomo sami uničili — za druge, če hočemo ostati živi, moramo pač odstraniti vse tiste, ki nam strežejo po življenju. Uničiti moramo komunizem in komuniste, zakaj danes jasno vemo, da nam od komunizma najprej grozi pogin. Vsi vemo, da je komunizem tisti, ki je življenju, obstanku in bodočnosti našega naroda najnevarnejši, ker nas Slovence lahko uniči spni, ali pa da povod, da nas zaradi njega uniči kdo drugi. Čim bolj se vojna bliža svojemu viškii, tem hujša je ta nevarnost; zaradi tega mora biti tem trdnejša naša zavest in volja.
2.	Ne glejmo v svet, glejmo nase in vase.
3. Nam ne bo nihče ničesar podaril. Vse, kar bomo hoteli imeti, si bomo morali zaslužiti, pridelati in priboriti, zakaj zgodovina narodom ničesar ne da zastonj. Zaradi tega se moramo pri načrtih za svojo narodno bodočnost zanašati v prvi vrsti na lastne sile in ne na kako tujo uvidevnost in dobrohotnost.
4. Slovenci bomo po tej vojni človeško^ gospodarsko m splošno tako oslabljeni, da nas bo vseh skupaj komaj za eno stranko: stranko zdrave
Jiameti in narodne ohranitve. Zaradi ega se ne_ dajmo begati tistim, ki bi nas zaradi lastnih, osebnih računov, spet radi cepili po starem.
5. Zavedajmo se, da bo vsak kot posameznik, kot človek, lahko živel le, če bomo Slovenci lahko živeli kot narod. Zaradi tega mora biti delo vsakega posameznika izmed nas usmerjeno zdaj najprej v ohranitev naroda kot celote. Kdor dela drugače in vidi najprej sebe, ni nič boljši od izdajalca.
6. Vse> kar smo Slovenci storili za ohranitev svojega naroda, in s tem za zagotovitev njegove bodočnosti, smo prav storili. Zato naj si nihče ne domišlja, da ho narod moral zaradi tega dajati odgovor kakim posameznikom. Niso voditelji sodniki nar,odu, temveč on njim! Zaradi tega bo narod sodnik vsem, zlasti pa upravičenim in neupravičenim vodilnim posameznikom, najbolj _ tistim, ki so ^a pred svetom razglasili za narod izdajalcev, in sicer zaradi tega, ker je hotel ostati živ in
Dalje na drugi strani.
Naš tedenski vojni pregled:
razgibanost na lotaringijskem
bojišču
Iz presenetljivih pripetljajev na zahodnem bojišču, kjer se je 16. decembra začela nova doba merjenja nasprotujočih si sil, ge je v treh tednih ustvaril močno spremenjen položaj, ki daje priložnost za objektivno presojanje dogodkov in silnic, ki so dale zahodnemu bojišču čisto drugačno obličje. Zaseka, ki so jo Nemci z nenadnimi sunki naredili v zavezniški bojni črti, je povzročila, da je zavezniško vrhovno poveljstvo moralo narediti križ čez svoje vojaške zasnutke, preračunane na daljše obdobje, in napeti vse sile, da prepreči razsulo celotnega bojišča in s tem ne zapravi vseh pridobitev.
Presenečenje, ki ga ugotavljamo kot prvo dognanje, je bilo nesporno in dokazuje, da so zavezniki z generalom Eisen-hovverjem na čelu nepravilno ocenjevali splošen položaj in 6e zanašali na neizprosno udarnost velike premoči svojih tehničnih sredstev. Ker se je zavezniško vojno vodstvo oprijelo kot vodilne misli prepričanja, da Nemčija ne bo mogla iz obrambe preiti v napad, je čisto naravno, da svojega zaledja ni zavarovalo s potrebnimi rezervapii. Danes vidimo, da je ta napaka omajala zavezniške načrte na celotnem zahodnem bojišču. Amerjške sile, ki so na bojiščih pri Aachenu In v Lotaringiji že močno vztrajno vrtale v zidane branike nemške obrambne črte, so morale spričo nenadejanih sprememb v sredini odjenjati in pohiteti na pomoč sredini, ki sama ni mogla vzdržati navala napadajočega nasprotnika. Po prvih dneh, ki so potekli v znamenju nemških napadov na vsej napadalni črti, si je general Eisenhower šele mogel ustvariti približno sliko nemških nakan in je skušal čelni sunek v jugovzhodno Belgijo zaustaviti s silami, ki so z obeh strani pritisnile v nemški bok. Tako so se najhujši boji razvili na južni in severni strani nemškega klina. General Eisenho-wer je moral biti zelo neizbirčen v sredstvih in je moral brez vsakega predsodka metati v boj sile, čeprav je pri tem tvegal velikanske izgube v moštvu, zlasti pa še v vojnem gradivu.
Po treh tednih, ko se je polegel vznemirljivi učinek presenečenja, se je gojišče na zahodu zopet do neke mere ustalilo, ne da bi pri tem smeli reči, da je ostrost bojev kakorkoli pojenjala.
Učinki zadnjih dogodkov vsiljujejo zlasti dve ugotovitvi: da se je posrečila nemška namera, zmesti zavezniške vojne načrte in spodnesti veljavo prepričanju, da je nemški narod že na tleh. Tako nekako so prav do Božiča mislili posebno v Združenih državah, kjer je bila javnost vseskozi uverjena, da so si zavezniki izkovali že tako močno in tako obilno orožje, da njegovemu zamahu nihče več kljubovati ne more. Ta javnost, ki je že od prirode navajena v stavah izražati svoja pričakovanja, je najbrže šele sedaj spoznala važnost časa. Vsi načrti, ki so temeljili na hitri zmagi, so se morali spremeniti in raztegniti na daljši rok.
Nemška obramba si je torej posrečeno izbrala primerni trenutek za izpad in je dosegla nesporno eno ugodnost, namreč močno razbremenitev na svoji zahodni meji in povzročila v zavezniškem taboru nove politične težave. Zlasti ameriška javnost, ki so ji gotovo Sla hudo k srcu poročila o naglem umiku ameriških divizij, visoke številke o ujetnikih in zaplenjenem ali uničenem ameriškem vojnem gradivu, je prva povzdignila svoj glas in zahtevala razčiščenja. Na pritisk javnosti so morali tudi odločujoči ameriški krogi storiti svojo dolžnost in poiskati pr,avega krivca poloma. Prvo, kar je v javnost prodrlo, je bil uradni poziv generalu Eisenhowerju, naj brez ovinkov točno označi imena tistih viSijh Ameriških častnikov, ki so zakrivili težke izgube.
Posredne posledice, ki jih bodo ti dogodki še prinesli, prav gotovo ne bodo dosti manj pomembnejše od že vidnih neposrednih. Nikakor ne bi smeli puščati vnemar uspehov nemške totalne mobilizacije, ki je dala precej novih divizij vojakov in nove armade delavrev, ki kujejo orožje. Ako bodo Amerikanci najmanj dva meseca morali krpati svojo fronto, da jo bodo privedli do stanja v
Nadaljevanje 8 1. strani
hotel 7. resničnimi izdajalci in škodljivci pomesti. Slehernik, ki nam danes prerokuje svojo modrost iz tujine in nns zaradi svojega korita hoče gnati v boj za druge koristi, se bo lepega ine moral vrniti sem. Če se bo imel kam vrniti, bo to zasluga nas, ki smo se za svojo zemljo in za svojo bodočnost borili dolga leta in v kar se da obupnih razmerah. Zato bomo mi sodili vso tiste, ki nam danes govore o sodbi in jih prej ali slej poklicali na odgovor, kako so za svoj narod delali oni, ki nam hočejo danes, ko mi krvavimo zase in zanje, pamet »oliti. Vsakdo bo dajal odgovor o svojem hiše-vanju v teh časih in dajal ga bo narodu, ki je trpel. Naj se o tem nihče ne moti! Naš narod se je te čase naučil govoriti s puško ter jo bo znaj obrniti ne le proti komunistu, temveč proti vsakomur, ki se je ali se še bo izkazal za škodljivca ali zapeljivca.
7. Nihče naj $i ne dela utvar, da so ti časi le prehod iz nekdanjega starega političnega stanja v novo, stai«, politično in splošno stanje; prehod iz ene gnilobe v novo gnilobo. Naše ljudstvo je v krvi in žrtvah teh let dozorelo in postalo tisto, kur v mirnih, dobrih časih, ko jo imelo voditeljev na pretek, ni znalo in ni smelo: postalo je narod. To je ogromna sprememba in prerojenje in moti se vsakdo, ki misli, da je ta veliki prerod nekaj enodnevnega, kar bo ostalo brez posledic.
8. Mi ne poznamo čistih in nečistih Slovencev. Mi poznamo samo take Slovence, ki hočejo Slovenci ostati in se
začetku decembra, tako bi bilo povsem napak, ako bi nemški oboroženi sili pripisovali nedelavnost v tem času in mirno pričakovanje neviht, ki jih zavezniki še imajo v načrtu.
Vse zavezniške fronte na zahodu in vzhodu moramo vzeti kot zaključeno celoto, ki črpajo svojo enovitost iz skladjih trenutnih političnih in vojaških ciljev Angloarnerikancev iu Sovjetov. Dogodki z enega bojišča nujno vplivajo na položaj na drugih bojiščih. Nemška ofenziva na zahodu je razbremenila pritisk prav tam, koder je bila sila največja. Edini odsek, koder se čuti preteča nevarnost, je prostor zahodno od Budimpešte, skozi katerega se skušajo boljše-viki za vsako ceno prebiti do neposredne nemške meje. Počasnost, s katero boli-ševiška vojska okrog Budimpešte vedno bolj nastopa, daje slutiti, da boljše-viška vojaška sila ni ves tolika, da bi jo smeli njeni zahodni zavezniki postavljati v prvo vrsto. Vzlic pomnoženim in povečanim nemškim naporom na zahodu ni mogla sovjetska vojska pri Budimpešti izbojevati nič več uspehov. To bi pričalo, da je nemška obramba tukaj kos svoji nalogi in da je vzlic močni številčni podrejenosti dorasla sovjetski sili. Ker boljševiki niso mogli izsilili presenetljivih uspehov, je znak. da jih ne morejo in da bi težko preboleli protiudarec, ki jih verjetno še čaka.
V svitu vojnih dogodkov moramo opazovati tudi številne politične pojave, ki se nujno rode iz vojaških sprememb. V tej luči lahko razumemo tudi nepričakovan Churchillov obisk v Atenah. Po sili razmer se vzlic nenaravnosti mora podaljševati politično sodelovanje vseh treh zaveznikov, ki se morajo vnovič boriti z vojaškimi vprašanji v času, za katerega so mislili, da bodo imeli samo dolžnost reševati politične uganke in se baviti z načrti za bodočo podobo svetu. Tako so tudi v Angliji nepričakovano objavili mobilizacijo nove četrtmilijonske armade, dasiravno je bila vsa Velika Britanija že pripravljena za postopen prehod v mirnodobsko življenje.
•
V sredini zahodnega bojišča se je kmalu izkristaliziralo pravo žarišče na odseku
Bastogne-Marche-Rochefort
Amerikanci so vrgli na obrambne postojanke večino svojih divizij, kar jih je bilo na zahodu. Tako smo v nemškem uradnem poročilu kmalu brali ugotovitev, da so nemške sile prišle na jugovzhodnem belgijskem bojišču v stik že z enotami 26 amerikanskih divizij od 44, kar se jih udeležuje bojev sploh.
Oba sunka na nemški krili sta sprožila srdite spopade posebno pa ostre boje tankovskih oddelkov. Smer amerikansflte-ga pritiska se je pokazala od Stavelota proti Rochefortu, južni klin pa je stremel za razbitjem nemškega obroča okrog Bastogne. Tankovski spopadi so bili najhujši zraven Larocha. V njih so Amerikanci izgubili veliko oklepnikov in oklep-niških voz.
Pravo označbo vseh bojev na tem bojnem odseku je podalo uradno poročilo z dne 28. decembra:
Globok vdor naših napadalnih oddelkov v belgijsko luksemburško področje je vodil poleg razbremenitve vsega ostalega zahodnega bojišča tudi do spopada največjega obsega s sovražnikovimi divizijami, ki so bile medtem odtegnjene z drugih odsekov. Na ostali severozahodni črti tega bojnega področja naš napad polagoma napreduje kliub žilavemu sovražnikovemu odporu. Na vsem južnem delu bojišča sovražnik še naprej močno pritiska.
Ves ta čas je z obeh strani posegalo v boje jako močno letalstvo. Vsa uradna poročila so zanimiva po navedbah nenavadno visokega odstrela ne le tankov, temveč tudi letal. Nemško poveljstvo je po večini operiralo z lovskimi krdeli, ki so ščitila kopenske čete. Daljnostrelno orožje je brez prestanka sekalo na področje Londona. Licgca in Anvcrsa. torej na prostore, kjer so središča angloameri-kanskih rezerv, zbirališča ter prometna središča.
zaradi tega prepričanja bijejo proti komunizni.u. Znradi tega imamo za najboljše Slovence domobrance. Vsi, ki govore in mislijo, da to niso naši narodni borci, naj se zavedajo, da lahko to govore in mislijo in prazne načrte maščevanja kujejo samo zaradi tega, ker domobranci s svojo krvjo in svojo hrabrostjo ustvarjajo okoli njih živ zid, da tudi oni ne okusijo »svobode«, katero pošiljajo nad slovenskega kmeta.
9. Vsakdo naj ve, da si bo narod svoje bodoče voditelje izbiral ne po zakonu podedovanja, temveč po tem, kdo je v usodni uri z njim stal na braniku lastne usode; kdo mu je v stiski vedel povedati vsaj tolažilno^ če ne odrešilno besedo; kdo se je z_ njim boril in umiral. Samo to bo merilo za izbiro, ne kake podedovane pravice. Ljudstvo se bo pri izbiri vprašalo, koga ti ljudje iščejo: ali sebe ali narod, in se bo po tem odločalo.
10. Zavedajmo se, da Slovenci lahko živimo in obstanemo samo na tej zemlji, kamor nas je pred stoletji vrgel Bog. Zavedajmo se, da je samo ta zemlja bila v teh krvuvih časih tista, ki nas ni izdala; vse drugo je pobegnilo in se razblinilo. Zaradi tega moramo to zemljo, to našo največjo_ resnico in najzanesljivejše poroštvo, ljubiti ne Je 7. besedo, temveč z delom, z znojem in s krvjo, kakor jo ljubi naš kmet, kakor jo ljubi naš domobranec.
Zn to zemljo, zn to resnico, pa edino zanjo, živimo; za to zemljo, za to resnico umirajmo; to se pravi, živimo na novih potih In y. novih časih — zase!
2. januarja je bilo uradno sporočeno, da je silovitost bojev še narastla in
da so od začetKa zahodne ofenzive nemški oddelki uničili že nad 1000 amerikanskih tankov. Težo bojev je nosila 3. ameriška armada, ki se jl brez prestanka trudila, da bi zabila klina povprek nemške črte, kar se ji pa do sedaj ni posrečilo.
Na Aachenskem področju se je bojno delovanje zmanjšalo na najmanjšo mero, živahni boji so bili le na lotaringijskem bojišču. Zaradi odhoda amerikanskih divizij proti zahodu so je ojačil položaj nemške vojske v lotaringijskem odseku. Tod so Nemci iztrgali Amerikancem več postojank in se zopet vzgenzdili v nekatere dele Maginotove črte.
Kot važnejši dogodek je treba omeniti tudi nepričakovane množične napade nemških letal na zavezniška belgijsko-nizozemska letališča. Uradno je bilo povedano. da je bilo na tleh uničenih najmanj 400 letal, 1(X) nadaljnjih pa težko poškodovanih. Med napadi je prišlo do ostrili letalskih soopadov. pri katerih ie bilo zbitih še 79 angloameriških letal. Uradno poročilo je poudarilo, da je bilo 1. januarja na ta način uničenih v celoti 579 letal.
V borbi za vojno pobudo se je nemškemu vrhovnemu poveljstvu vnovič posrečilo prenesti žarišče bojev na drug odsek. Sedaj s<> se razplamtele težke bitke na lotaringijskem bojišču na približno 100 km širokem bojišču.
•
Zapovrstni napadi osme britanske armade na prostoru med
Ravenno in Faenzo
so obtičali pred nemškimi obrambnimi postojankami. Končno se je vrhovni poveljnik zavezniških čet na tem bojišču spomnil tudi svojih amerikan-«'kih divizij, ki so držale zahodni del apeninskega bojišča. Začel je z njimi tipati pri Gailicanu, pa je slabo naletel. Branilci so pr rasli v protinapad, potisnili Amerikance za nekaj kilometrov na>zaj in tam obsedeli, čeprav so Amerikanci poskušali vreči jih. Iz težav, katere povzroča v veliki meri tudi zemljišče samo, so se Amerikanci mislili izvleči z izkj^nnjem ob ligur-ski obali pri Masse. Ostalo je le pri poskusu. Na zahodnem delu italijanskega bojišča so se ves ta čas udejstvovale le patrole in se bojiia črta ni nikjer spremenila.
•
V pregledu dogodkov na vzhodnem bojišču se moramo še zmerom ustaviti na dveh odsekih, v Kurlandiji in Madžarski. Na prvem odseku so boljše-viki s 46 strelskimi divizijami in 22 oklepniškimi oddelki poskusili razbiti vse zapreke, ki jim branijo dostop do severne konice Vzhodne Prusije in do Memela. Po enajstdnevnih srditih borbah je nemško vrhovno .poveljstvo objavilo, da se je sovjetska nakana v celoti izjalovila in da so nemški oddelki izvojevali uspešno obrambno bitko. V omenjenem času so uničili 513 sovjetskih oklepnikov, zaplenili pa 79 tonov in 267 strojnic. Vrh tega so morali boljševiki za svoj poskus beležiti še težike krvne izgube. Njiho-, vo letalstvo se je moralo sprijazniti z izpadkom 257 letal.
Po neznansko hudih naporih in po visoki ceni se je boljševikom končno posrečilo pogledati
v Budimpešto samo
Prav jim je prišla vremenska sprememba, namreč vdor mrzlega vala v Donavsko kotlino. Tedaj so ta.koj ojačili svoj pritisk na bojiišču od Drave mimo IVlntnega jezera proti Budimpešti, od tod dalje pa na vsem odseku ob južni slovaški meji, kjer sta bojni žarišči reki Ipoly in Sajo.
Po padcu Stolnega Belega grada so boljševiki pritisnili v dve smeri: proti severozahodu in proti severu, to je naravnost pred zahodna vrata Budimpešte. Čim so 6 te strani začeli ogrožati mesto, so navalili z vsemi razpoložljivimi sredstvi tudi z jugovzhodne in vzhodne strani.
S tem se _ je začela prava oblega madžarske prestolnice, katero mislijo branilci držati do poslednje možnosti. Na obrobju mesta so se razvnele krvave bitke, od katerih zavisi usoda tega mesta. Posebno močno so na Silvestrovo obstreljevali boljševiki središče mesta in silili vanj z zahoda, dočim so na novega leta dan težišče prenesli na vzhodno stran. Sovjetske napadalne vodijo konice oklepniš‘ki oddelki. — Vse konice, ki so se doslej hotele zapičiti v mestno osrčje, so bile odibite, ker so branilci s priročnim protitankovskim orožjem onemogočili večino napadajočih jeklenih orjakov. Borbe potekajo od hiše do hiše. Napadalec ima težko pot, ker se mora prebijati skozi gosto mrežo minskih polj. Razumeti je treba, da gre Madžarom za vse in da izrabljajo vsa sredstva, s katerimi se da ustavljati lioljševiški naval.
Zahodno od mesta so boljševiki pritisnili prav do železniške proge, ki vodi iz madžarske prestolnice proti Dunaju, in dosegli postajo Pelsogalla, Njihova namera je več* kot očitna Piemagati morajo zapreko, ki se imenuje nizko pogorje Verteš, potem pa še Bakonjski gozd, kajti tedaj bi se jim odprla oboonavska nižina, po kateri stegujejo kremplje tudi s severno-vzhodne strani.
Če bi jim ta namera uspela, bi bila Budimpešta od vseh strani obkoljena. To nam tudi razloži, zakaj so tod boji najsrditejši in kako je mogoče, da so nemško-madžarski oddelki na bojišču zahodno in severno od prestolnice .V
Prezldent general Rupnik:
Na pot v novo leto 1945
V prezidentovi poslanici slovenskemu narodu za novo leto je mnogo važnih misli in smernic, ki smo jih tu zaradi pomembnosti v zgoščeni obliki posneli.
Dragi moji slovenski rojaki!
Z istimi besedami, ob istem času in z istega mesta sem vas pozdravil danes pred letom, ko smo odstavljali leto 1943 in polagali svoje upe v leto 1944.
Takrat 6em dejal, da izpolnitve programa našega novega življenja ni mogoče stisniti v okvir enega samega koledarskega leta, marveč da je naše vstajenje odvisno od trajnih naporov nas samih, od trajne zaposlitve vse naše dobre volje in vseh naših moči, in da sta za to potrebni skrajna enotnost v mišljenju im nastopanju ter discipliniranost.
Takrat sem se tudi zahvalil vsem tistim Slovencem, ki so si zaradi zveste izpolnitve do Boga, naroda in domovine pridobili zaslugo, da so v najtežjem času skrbeli za našo rešitev iz obupnega položaja, v katerem smo bili 8. septembra.
To so bili naši hrabri prvi (Tomo-branci, naši kmetje in delavci, del našega izobraženstva in domovini zvesta mladina.
Če se ozrem na razdobje med svojim lanskim in letošnjim novoletnim pozdravom, me vztrajno, zvesto izpolnjevanje narodnih dolžnosti teh najboljših Slovencev in Slovenk navdaja s ponosom in hvaležnostjo. Zato se zahvaljujem vsem, ki so v preteklem letu z žrtvami in delom pomagali gladiti naš ugled, našo varnost in obnovo našega življenja.
Predvsem smo dolžni svojo globoko zahvalo vsem našim vojakom, ki so v boju morali žrtvovati življenje ali svoje zdrave ude za varnost slovenskega naroda. Vse te žrtve pomenijo dragocen temel i našega preroda, iz katerega mora vzkliti nova, srečnejša doba našega narodnega življenja.
Prav tako toplo zahvalo dolgujemo vsem tisočem nepoznanih mož in fantov, ki so napolnili vrste slovenskega domobranstva, da tako v junaštvu in udarnosti polagajo temelje novi, lepši zgodovini slovenskega naroda. Blesteče zmage nad našimi boljševiškimi nasilniki v minulem letu so-toliko bolj pomembne, ker si je slovensko domobranstvo z resnim in požrtvovalnim delom in urjenjem pridobilo tolikšne vojaške s,posol>nosti, da je svoje uspehe v boju s komunistično drhaljo doseglo z najmanjšimi žrtvami. Čast, zvestoba do naroda in domovine, najstrožje izpolnjevanje dolžnosti in tovarištvo bodo domobranske vrste vedno bolj utrjevale in dvigale njegovo veljavo, da bo slovensko domobranstvo postalo porok naše zmage nad našimi sovražniki in porok naše veljave v družini svobodnih evropskih narodov. To domobranstvo bo postalo tudi nosilec našega novega narodnega in družabnega reda, v katerem bo vsak dobro misleči Slovenec moral biti zadovoljen.
Kakor naši vojaki so tudi pripadniki drugih stanov izpolnjevali svoje dolžnosti do domovine. Kajpak so to spet bili zlasti naši neprecenljivi kmetje, ki že skozi 1500 let naše težke zgodovine dajejo narodu vedno sveže, dvigajoče sile; nadalje naši marljivi delavci, ki navzlic največjim naporom l>oljševiških lažnivcev niso odpovedali zvestobe, ter mladina, ki je zapeljivci niso mogli zapeljati, ker se je zavedala, da gre za njeno bodočnost.
enajstih dneh uničili 415 sovjetskih oklepniških velikanov. Ponovno je bil v zvezi s temi boji imenovan nemški letalski podpolkovnik Rudel, ki je doslej sam uničil skoraj 500 sovjetskih tankov. Njegovo ime je postalo slavno te dni, ko je Fiihrer ustanovil novo najvišje nemško hra'brostno odlikovanje, namreč zlate hrastove liste k briljantom viteškega križa. Prvi je bil tega odličja, ki se bo podelilo največ 12 junakom, deležen Rudel, zraven pa povišan zaradi izrednih zaslug tudi v polkovnika.
Boljševteka sila, ki je nastopala ob reki Ipolv, 6e je nazadnje le pretolkla na zaliodni breg in se naslonila na reko Gran. Njeni poskusi, priti tudi čez to reko, so pa izpodleteli. Stalen in mestoma celo naraščajoč pritisk bolj še viških divizij se je opažal na vsem obrobju južnovzhodne Slovaške. Najhuje je bilo pri Szeczenyju in Rima vski Soboti, kjer gre smer boljše-viškega napada naravnost proti severu, proti sredini Slovaške. Vse doslej so boljševiki poželi sem pa tja kak krajevni U6peh, nikjer pa niso prebili obrambne črte. Prav tako se ni položaj v ničemer spremenil pod Koši-cami.
Mimo vseh teh resnejših poskusov pa lahko omenimo tudi poreike sovjetske sunke zahodno od Kaposvarja. Čeprav so bili izvedeni le z manj so silo in čeprav so izpodleteli, je vendar tr^ba iz te okoliščine razbrati sovjetsko težnjo — priti do Drave, in s tem olajšati delo Bolgarom in 'tolovajskim tolpam, ki nastopajo.
v Sremu
Bolgari so morali poseiči v boi tako daleč proč od svoje domovine, ker so boljševiki ne le iz Bolgarije, temveč tudi iz Srbije potegnili na sever v6e sile. Trenutno je Balkan zanje postranskega pomena in zato tukaj pošiljajo po kostanj v ogenj svoje najemnike Bolgare. Skupaj s toljvaji so Bolgari začeli šariti okrog kraja Otok, pa so bili vrženi nazaj in zdesetkani.
Zaradi vsega tega smo v preteklem letu navzlic razmeram dosegli prav lepo vrsto uspehov. To je uvidela velika večina naroda, ki se nam je zato v delu in naporih pridružila.
Pridružilo bi se nam jih še več, čo ne bi bili moralno in dejansko ovirani. Ovirali pa so jih oni redki posamezniki, ki sem jih vse leto sam in po svojih sodelavcih javno v govorih in člankih ter zasebno opozarjal in opominjal, naj vendar mislijo na narod in naj n<^ rušijo narodne enotnosti, ki nam edina lahiko pomaga iz stiske na zeleno vejo.
Toda ostali so vedno enaki. TrcTo-vratno i., navzlic očitnosti položaja so sledili krilaticam propagandistov svetovne židovske slepari je:- vda jali so se usodnim iluzijam, vdajali se neresnim političnim sanjam. Niso se zavedali, da so s tem najbolj koristili komunistom, ki so si meli roke. če so le mogli, so šli z molkom in omalovaževanjem preko mene, na drugi strani pa so od mene pričakovali dejanj in gest, ko da sem najmogočnejši vladar na svetu. Če so zaradi svojega skoraj že bolestnega zanešen jaštva vtaknili prste med škripce, so zakričali o vnebovpijočih krivicah in valili krivdo na vse druge, sank) na svojo nerazsodnost ne-
Ostali pa so v ogromni manjšini. Toda naš narod je tako neznaten, da je škoda vsakega pozitivnega člena, ki gre v nič.
Poudarjam pa: Če ne bi nekaj večnih nezadovoljnežev, političnih stremuhov in nerazsodnežev s svojo kratkovidnostjo, tekmovanjem za prvenstvo, spletkami, nezaupljivostjo in izigravanjem stalo na poti dobri volji, razumevanju, treznosti, disciplini in enotnosti pravega slovenskega naroda, ki se je zbral v in za slovenskim domobranstvom, bi danes ne bilo brez komunističnih razbojnikov, zavarovano, mirno in urejeno samo jedro slovenskega prostora — Ljubljanska pokrajina —, marveč bi vse to bilo doseženo tudi drugod, kjer žive naši ljudje in bi se vsa naša tvorna sila posvetila gradnji in obnovi raz-bitin ter duhovnemu in gmotnemu utrjevanju zoper satanski boljševizem. Zato tem večja zahvala vsem tistim, ki so razumeli zapoved časa.
Slovenci vemo, da čas nreskušenj še ni mimo. Zato bomo združili vse silo, stisnili pesti, napeli mišice in možgane, da se izmuznemo namenom židovskega boljševizma, ki nas s svojo satansko igro skuša [»nižati na stopnjo topih sužnjev.
Na pragu usodnega razdobja, ki ga dane« nastopamo, hi roti poudaril, da se nova doba, ki mora priti in bo tudi prišla, že dovolj jasno očitnje. Zato bi rad svoje rojake Slovence znova opozoril: Slovenci, zberite se in odprite oči, da vas sonce nove dobe ne bo našlo zatopljene v nesrečne sanje!
Tudi v nastopajočem letu bo moje volilo ostalo nespremenjeno: Vse za rešitev naroda! Koristiti narodu!
Vsem, ki mi v skrbi za svoj narod sledijo in so mi pripravljeni še slediti, pa naj velja za novo leto moje geslo: Neizprosen boj komunizmu do njegovega uničenja! Delo 7.a duhovni prepo-rou in -motno obnovo našeci naroda! Negovan <e kulturnih, verskih, gospodarskih in druž.benih vrednot slovenskega naroda! Negovanje slovenskih narodnih izročil! Ustvarjanje pobojev za nov, pravičnejši in boljši družbeni red ter stanovsko slogo!
Ker smo evropski narod, mora tudi naša dežela sodelovati v boju za novo Evropo, v katerem nam je zaradi načelnosti, prvenstva in žrtvovanja zgled Nemčija. Združimo vsi in vse svoje sile in sposobnosti v nerazdružno enoto v in za našim stovensikim domobranstvom!
Prodaja čevljev
Šef pokrajinske uprave v Ljubljani je z odlokom z dne 18. decembra 1944 VIII. št. 6182/14 določil kontingent moških, žen-skih, de&kih in otroških čevljev. Te čev-lie bodo prodajale v Ljubljeni na nabav-nice, izdane po 2. XII. 1944 sledeče
tvrdke:
deške in otroške čevlje in navado« možke čevlje (Mannerstrassenschuhe): Krisper A., Žibert A. in Trebar M.J navadne ženske čevlje (Frauenstras-senschuhe) pa tvrdke:	,
Kalan Jože, Gotzl Franja, Gorše Angela, Bat’a, Peko, Šinkovec Anton, ln-umf, Šemrl Ljudmila, Pelan Marta, Zmaga Viktorija, Šega Edvard, Vodnik Juli). Krisper A., Zibert A., Trebar M., Mergen-
thaler B.	..tj t • i
Moške delovne čevlje bodo prodajale vse trgovine s čevlji v Ljubljiami,
Drž. tehnična^ srednja šola v Ljubljani
Pouk za L in D. letnike arh--gradbe-nega, strojnega in elektrotehničnega odseka se bo pričel v četrtek, dne 11. ja-nnuarja t. 1. v poslopju Uršulinskih šol. Prijavljeni učenci se ebero navedenega dne pred Uršulinskim poslopjem v Šubičevi ulici in sicer učenci 1 letnikov v četrtek, dne 11. januarja ob en četrt na 14. uro ter učenci II. letnikov istega dne ob pol 8. uri. Naknadne prijave za vpis se sprejemajo do 8. januarja t L med 9. in 10 uro v direkcijski pisarni (Gorupova ulica št. 10/1. nadstropje).
Glavna poslovalnica Socialne pomoči za nakupovanje oblačil, obutve, perila, posteljnine itd. je v Gradišču št. 4, nasproti dramskega gledališča.
čv- ;' *%y:
;  ^JLi
Sreinl (rcnntbl nesrečnih otrok
S to mladino korakamo t novi svet.
Narod, ki si v težkih dneh pomaga sam, ne more .propasti. Ta misel nas ob poročilih številnih obdarovanj sirot in otrok beguncev v Ljubljani in na deželi navdaja z veseljem in upanjem, da žrtve naših domobrancev in boj
bežen do sirot merilo ljubezni do naroda, potem lahko trdimo, da tudi Ljubljančani ljubijo svoj narod.
Ko se je Ljubljana letos pripravljala na božične praznike, skromnejše kot v mirnih letih, je v polni meri izpolnila dolžnosti, ki jih narekujejo vprat ti najlepši prazniki v letu.
V dvorani vladne palače je gospa prezidentova Olga Rupnikova razveselila in obdarila številne sirote in otroke pregnancev, ki jim je komunistično divjanje vzelo dom in starše, v Slomškovem domu pa so odbori za notranjske, dolenjske in belokrajinske begunce pripravili svojim pregnanim rojakom veliko presenečenje.
Novoletni obračun. Škofijske dobrodelne pisarne prav tako dokazuje, da je naša Ljubljana storila res mnogo dobrega našim revežem s podeželja. Še posebno prisrčna je ibila obdaritev osirotelih begunskih otrok v stekleni dvorani vladne palače, kjer so z lepo božičnico vlili v mlada srca begunskih otrok iskrene božične tolažbe.
Obdarovanje je bilo ob navzočnosti gospe prezidentove Olge Rupnikove in gospoda prezidenta div. generala L Rupnika. Prisrčne, materinsko tople besede gospe prezidentove so mlada srca kar ogrela, tako se je mladina razveselila tega presenečenja, ki so ga jim pripravili prav za praznike, ko so najbolj občutili bolečino, da so daleč od doma in svojih'
Božično obdarovanje otrok pregnancev v vladni palači.
■v?fr5“ naT5oB'a) naroda vendar ne bo neploden. Iz mnogih krajev, tako iz Novega mesta, Logatca, Ljubljane in drugod prihajajo poročila, kako sikrbe za domobranske ranjence, za osirotele otroke in begunce.
Prireditev je bila pod osebnim pokroviteljstvom gospe piezidentove, ki je s posebnim razglasom na šolsko mladino pokrenila pod geslom »Mladina mladini« nabirko za to obdarovanje. Poleg igrač, kniig. nerila. oblek
.Vesela obraza, ki ju ne strašijo komunistične rekvizicije.
Se posebno pa se more vsakdo iz-razveseliti dejstva, da je tudi naša Ljubljana, od katere naš kmet m mogel pred dvema letoma upravičeno ničesar pričakovati razen razočaranj, odprla svoje srce in se prav za praznike ljubezni spomnila številnih revežev. Ce v resnici drži, da je Iju-
Ceprav je begunček, ga Božiček ni po-1	gabil,	u.j
rn čevljev ter živil je mladina zbrala ,	lir. Seveda vsem potrebam
mladinska zbirka ni mogla zadostiti, zato je pomagala »Socialna pomoč«. Potrebe naše osirotele mladine z de-žele so velike, zato je morala tudi pomoč biti velika. Vsa razdeljena darila so bila vredna nad milijon lir.
V dvorani vladne palače je bilo že mnogo lepih prireditev, letošnja božičnica begunskih otrok pa je bila še prav posebno prisrčna in domača. Navzočim so se oči orosile, ko so videli, kako je 187 otrok kar zamaknjeno strmelo v čar bogato okrašene dvorane. Takšnega presenečenja nihče izmed teh malih ni pričakoval. Zato je bilo njihovo veselje tem prisrčnejše. Spočetka so visoka gosta — generala Rupnika in njegovo gospo — začudeno gledali, kmalu pa so so ob njuni domačnosti ogreli in razživeli. Tudi pre-zident je imel za vsakega malčka toplo besedo.
Ko so otroci zaslišali š.i božično pesem, so začeli veselo kramljati. Kako zaupno so potem pripovedovali gospe prezidentovi, gospodu prezidentu in
fredsedniku Kmečke pisarno svetniku kulju ter drugim gostom svoje zgodbe o domu in svojih dragih. Taki trenutki ogrejejo vsakogar.
Gospa prezidentova je po pozdravu otrok izrekla zahvalo vsej šolski mladini, ki je s takšnim veseljem pripravila ta lep večer. Poudarila je misel, ki je naši šolski mladini v ponos in
. .	,	:	'	■	L.
»V slovenski mladini raste nov rod.
V tem rodu je globoko zakoreninjen čut požrtvovalnosti, pripravljenosti in velike ljubezni do naroda. Vse to nam daje občutek trdnega znupanja na lepše dni slovenskega naroda.«
Gospa prezidentova se je v svojem nagovoru otrokom spomnila tudi svojega bega pred boljševiki iz Rusije, zato so bile njene materinske besede še bolj prepričevalne.
Nad vse prepričevalni so bili prizori, ko so otroci sprejemali darila. Lepih trenutkov, ki so jih tu preživeli obdarovani begunski otroci, nikoli ne bodo pozabili, saj so spričo toplih src, ki so jih obdarovala, vsaj za hip pozabili na svojo žalostno usodo, ki jim jo je pripravilo komunistično to-lovajstvo, ko jim jo vzelo najdražje,
starše in dom.	Kot	ob	očetu	so	se	po	komunizmu	najbolj	prizadeti	zbrali	okrog	prezidenta.
ll!lllllll!ll!llllllllllllllllll!lllllllllllll!llllllllllllllllllll!l!ll!llllllllli!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!IIIIH
»Če so jih tudi druge brigade tako dobile, potem je konec«
Komunistom na Dolenjskem je šlo hudo na živce, ko so domobranci na »osvobojenem ozemlju« začeli ustanavljai nove postojanke, ne da bi vprašali za to komando »maršala« brez hlač — Tita. Komunistom seveda ni bilo toliko zaradi domobranske nevljudnosti, ampak ker so dobro vedeli, da se te postojanke močno tičejo »tovariša« želodca, ki g,a postojank^ nič ne brigajo. To je bila zlasti postojanka Občine, kii brani komunistom, da bi se sprehajali sem in tja ter prepe-ljavali zaplenjeno živino, prisilne mobilizirance in še kaj drugega.
Ko so domobranci te postojanke utrjevali, so komunisti vse poskusili, da bi jim preprečili to »izdajalsko« delo. Tudi ujetniki so pripovedovali, da je tolovajska komanda bila pripravljena žrtvovati vse, dia bi domobrancem preprečila utrjevanje. Toda kakor vedno so komunisti tudi sedaj ostali samo pri tem, da so bili »pripravljeni« nekaj storiti in so tudi poskušali, dosegli so pa isto kakor vedno: odnesli so precej košev krvavih glav, domobranci so pa — ostali in se utrdili, kjer bodo komunistom grenili že itak grenko življenje. Položaj se je spremenil samo toliko, da morajo domobranci že hoditi iskat tolovaje daleč ven iz postojank. Stara navadi?, železna srajca, enih kakor drugih!
V teh bojih je imelo največ uspeha domobransko topništvo, ki se razlikuje od drugega topništva po tem, da granata ne leti po eakonih balistike, ampak se ravna po smradu Titovih ušivcev, in kjer najbolj smrdi, se obrne tja in se raztrešči. Da je res tako, navajamo samo nekaj primerov.
V vasi Dobrava Je bila v kletnih prostorih skrila cela tolovajska četa- Končno jih je tolovajski poveljnik segnal ven in ko so se razvrstili za pohod, je završalo po zraku in tresk! Granata iz nekega domobranskega topa je svoje delo opravila čisto totalitarno. Na mestu je obležalo trideset tolovajev. Bili so iz Šlan-drove brigade in so se iskali z drugimi tovariši, ki so bog ve kje brusili pete.
V Knežji njivi je imel tolovajski bataljon politično uro. Bataljonski komisar je razlagal prezeblim, lačnim in razcapanim tovarišem vse sorte modrosti. Ko je prižel do srede govora, se je oglasil drugi govornik — domobranski top, ki je s svojo granato takoj pridobil 41 tolovajev in so obležali na mestu.
Nad vasjo Dobrava so imeli tolovaji top, s katerim so hoteli streljati na Občine. Toda domobranska granata ga je obiskala še prej, preden je spregovoril, in mu zamašila usta. Razneslo ga je, obenem pa je bilo mrtvih osem tolovajev in dva konja.
Kako je domobransko topništvo redčilo rdeče vrste, pripoveduje tolovajski ujetnik, ki je dejal, da je samo topništvo razbilo Šlandrovo brigado. On sam je iz te brigade naštel 86 mrtvih. Komandant te brigade, ki je padel v vasi Luža, je po pripovedovanju tega ujetnika izjavil, da ima brigada 157 ranjenih, in to samo od domobranskega topništva.
Drugi ujetniki in civilno prebivalstvo so Izjavili, da se je po končanem topniškem obdelovanju zbralo v vasi Zagorica pri Dobrniču od cele brigade vsega skupaj 26 tolovajev. Vsi so izjavili, da hudi boji pred Letom dni pri Kočevju še senca niso bili napram tej strašni topniški obdelavi. Kamor so se razbežali, povsod da so za njimi treskale granate. Rekli so, da če so jih tudi druge brigade tako dobile, je tolovajstva konec.
Ker je komuniste le preveč grelo, so se od domobranskih postojank odmaknili kljub sklepu komande, da bodo »vse žrtvovali«. Res so žrtvovali, pa precej več, kakor so sami mislili, m to vse za prazen nič — kakor vedno, Dobili so pred domobranci tako spoštovanje, da so v noči od 27. do 28. december streljali le od daleč na Občine. Vsa divizija je bila zbrana v Čatežu, Zaplazu, Sv. Križu, Moravčah in Tihaboju. Torej na razmeroma majhnem odseku, kjer so trajali večji ali manjši boju Tolovajski ujetniki iz Štajerske izjavljajo, da zaradi komunistov ne morejo nazaj na Štajersko in da jim drugega ne kaže, kakor boriti ali predati se.
Dne 27. decembra so bili boji v Kamnem vrhu, kjer je padlo 43 tolovajev, ujeti so bili štirje. Domobranci so imeli enega mrtvega, dva pa ranjena. V teh bojih je bila predvsem štajerska brigada, o kateri so ujetniki vedeli povedati, da je bil komandant neki »Jerič« lz Litije. Brigada je. imela tri bataljone, od
katerih je pred bojem štel vsak 110 do 120 mož. V brigadi je bilo največ Primorcev, gotovo tri četrtine. V celem bataljonu sta bila samo dva Dolenjca, Štajerci pa so že večinoma pobegnili.
Morala je bila silno slaba in največ preglavic jim dela zima. Jedli so vse neslano. Nekaj obleke so dobili samo nekateri in bosih je mnogo več kakor obutih. Zaradi takih razmer vlada splošno nezadovoljstvo. Štajerski ujetniki so tudii izvedeli, da so na Štajerskem hude hajke na tolovaje. Danes vsi jokajo in so se že tolikokrat pokesali, kolikor imajo las na glavi, zakaj so šli komandantom na limanice.
Nad političnim dogodki v Grčiji so se komisarji na političnih urah zelo razburjali Rekli so, da so Angleži sedaj pokazali, da njihova politika ni demokratska, ampak plutokratska in zato d je tolovajska komanda sklenila, da se morajo boriti tudi proti Angležem, ti, kakor kaže, da bodo največji sovražniki tolovajev.
Zanimiva je tudi izpoved nekega fanta, ki je bil več kot leto dni tolovajski voznik in je VQzil municijo.
Blizu Starih žag imajo komunisti delavnice za orožje, kjer izdelujejo posebne vrste granat. Top je podoben težkemu minometalcu, le da je cev nekoliko daljša. Granate imajo na spodnji strani zažigalno kapico, ki požene gra-nto iz cevi. Grnata je lesea in posredi votla. Notri denejo razstrelivo, na drugi konec pa zažigalmk, Ker so vse te gra-
nate delali iz svežega lesa, so se deloma ukrivile, deloma napele, tako, da niso šli v cev. Pri napadu na št. Vid so hoteli streljati s temii granatami, toda bilo jih je samo 13 dobrih, vse druge je ta voznik moral peljati nazaj v Stare žage, da so jih pooblali in še enkrat ostružili.
Kakor pripovedujejo civilisti, ki so bili prišli iz krajev okrog Žežemberka, so komunisti sedaj mobilizirali vse moške od 15 do 50 leta. Komunisti so mislili, da bodo ljudje radi šli v »osvobodilno« vojsko, zato so jim poslali pozive. Toda čim so ljudje dobili pozive, so vsi zbežali in komunisti tako niso dobili nobenega doma. Celo terenci, »oči in ušesa« komunistov, so pustili svoje domove in zbežali na varno.
Raztepene tolovajske tolpe se klatijo okrog in kradejo vse, kar jim pride pod roko. Tako so 25. decembra okradli vse vasi okrog Krke in Muljave. Poberejo prav vso živino in vsa živila, zlasti mast. Ravno tako pokradejo vso obleko. Že itak obubožano in izropano ljudstvo silno trpi pred to komunistično sodrgo, ki pozna samo sebe in ji ni mar ne svobode ne ljudstva, ampak samo svojih želodcev.
Uvod v novo leto so domobranci dobro začeli. In ker od lanskega leta dobro vemo, kako domobranci stvar končajo če jo začnejo, vemo tudi to, da morajo komunisti v novem letu pričakovati še grenkejše izkušnje kakor v preteklem letu.
TEDEN	V SVETU
da je svoje vojake pognala v boj komunisti. Da bi odstranil veter laborističnih jader, je šel
Orožje bo moralo odločiti v Grčiji, ker
se je izjalovil tudi Churchillov spravni poskus za božične praznike. Britanski ministrski predsednik je stavil na kocko vee svoj ugled in je skušal pridobiti grške preku-cuhe za svojo kompromisno zamisel. Močni in tehtni so morali biti razlogi, da se je Churchill odločil za ta tvegan poskus. Najprej neod-jenljivost zaenkrat molčeče Moskve, potem pa angleški delavski poslanci, ki so vladi hudo zamerili,
s z
. je šel v Atene tudi za ceno neuspeha, katerega si je moral biti že v naprej v svesti. Odposlanci ELI.,AS-a, ki so bili povabljeni za zeleno ‘mizo, so nalašč zamudili pol ure, da se je konferenca pod vodstvom nadškofa Daina-skina že začela in je Churchill izgovoril tudi precejšen del svojega govora. Vzlic temu je po njihovem prihodu ves svoj govor ponovil1, ko je pa končal, se je takoj poslovil. Predstavniki vseli grških strank 60 potem razpravljali o ELLAS-evih predlogih za sporazumno rešitev. Drug za drugim so ti predstavniki še pred zaključkom sestanka odhajali, ker so uvideli, da bi sprejetje uporniških predlogov pomenilo brezpogojno priznanje komunistične oblasti in drhalskih zakonov- Sovražnosti v grški prestolnici se niso niti za hip ustavile, niti med sestankom s Churchillom ne. Edini uspeh, ki ga je ta sestanek rodil, je splošna želja vseh grških strankar-jev, da se ustanovi regentski svet treh oseb. Ta naj bi poskušal' rešiti položaj ali vsaj omiliti napetost, ki jo rdeči uporniki ženejo na ostrino. Zase zahtevajo rdečkarji pol ministrskih stolčkov, jiopolno oblast v vojnem in notranjem ministrstvu in zagotovilo ža temeljita čiščenja v varnostni in policijski službi. Ti neodjenljivi predlogi so bili edina tolažba za Churchilla, ki je praznih rok odšel nazaj v London, kajti za uslugo mu bo brezobzirnost, ki so jo moskovski hlapci v Grčiji pokazali do njega, ki kot točasni imperialni ministrski predsednik v očeh slehernega Angleža vendarle še predstavlja angleškega veljaka. Vsi ti dogodki z neizprosno doslednostjo dokazujejo, da bodo morali Grki pač sami potrpeti in prepustiti končno odločitev orožju. Iz Londona se je že čula grožnja, da bo britansko orožje še z večjo silo poseglo v razvoj dogodkov in da je britanska vlada trdno odločena pognati tolovaje najmanj iz Aten in Pireja in
ustaliti razmere, da se ohladijo razburkani duhovi in ustvarijo pogoji za pametno rešitev notranjih ho-matij.
Novega državnega tajnika Združenih držav Stettiniusa pričakujejo za prihodnje dni v London. Prišel bo na razgovor z britanskim zunanjim ministrom glede grških nevšečnosti in glede vzporeditve zavezniških političnih ciljev. V zvezi s to napovedjo se je slišal tudi glas, da bo na temelju Edenovega predloga za trimesečne sestanke zunanjih ministrov USA, Velike Britanije in So-, vjetije prispel v London tudi Mo* lotov. Ni pa izključeno, da bodo na tem trojnem sestanku ponovno pre-rešetavali vprašanje sestanka Roosevelta, Churchilla in Stalina, za kar se posebno poteguje Churchill, ki ga že dolgo mesece tarejo politična nasprotja v tistih delih Evrope, ki si jih je Velika Britanija zmerom lastila, pa je nanje položila sedaj svoje roke Moskva.
»Svobodna in federativna« država Ma-cedonijn, katere sedež je v Skop-lju, skuša med prvimi izpeljati vse potrebne predpriprave v smislu balkanske zvezo sovjetskih republik, za katero se j>o moskovskem ukazu bori Tito. Vlada te Macedonije je organizirala v Skopi ju že dve »ljudski skupščini«, vendar ni nič znanega o tem, kaj je dejansko sklenila. Nesporno drži le dejstvo, da si ta boljševiška postojanka lasti pravico posegati tudi v grške notranje spore in pošilja v Grčijo svoje tolpe. Izgovarja se e tem, češ da so Grki sami zaprosili za njeno pomoč.
Ogromni voini izdatki se zrcalijo tudi v ameriškem državnem proračunu. V preteklem letu so znašali dohodki 45 milijard dolarjev, izdatki pa 97 milijard. Novi javni dolg, narejen lansko leto, znaša torej 62 milijard. Celotni javni dolg v Združenih državah je dosegel višino 232 milijard dolarjev.
De Gnuile in njegov zunanji minister
Bidault sta po vrnitvi iz Moskve poročala svojim tovarišem o uspehu svojega obiska. Za javnost sta povedala, da pomeni sporazum s Sovjeti' temeljni kamen francosko politike.
Quo vadiš
Roman v slikah 1
Dobite ga X uredništvu »Slovenskega doma«.
■MM mfi m
Kratek letopis o uspehih iz slovenskega profikomisnistiGEega heja
Leto 1944 bo ostalo zapisano v zgodovini slovenskega naroda kot leto velikih zmag v boju proti največjemu sovražniku naše domovine, proti komunističnim tolpam, ki so za tuje, sovjetske koristi, za koristi mednarodnega boljševizma hotele žrtvovati tudi pošteni slovenski narod in ga za vselej iztrebiti; to je bilo leto nadvse pomembnih uspehov, ki so jih — Ker drugače več ni bilo mogoče — z orožjem v roki izvojevali slovenski domobranci, naše narodno domobranstvo, ki je v silobranu pred divjanjem rdečili tolp in narod, izkoreninjencev zgrabilo za puško, da skoraj ob dvanajsti uri reši slovenski narod in njegovo zemljo.
Začetek oboroženega boja proti rdečim tolpam, s katerimi so v namenu, da ta naš košček zemlje ne bi bil nikoli več slovenski, dve leti zahrbtno, potem pa odkrito sodelovali badoljev-ci, čeprav so vedno poudarjali, s kako toplim srcem so prišli med slovenski narod, da ga rešijo »pogina« v tej vojni ter mu prineso red, mir in svojo pravico — da, začetek tega oboroženega nastopa proti združenim komunističnim tolpam pomeniio Vaške straže, ki so se v skrbi za bodočnost slovenskega naroda začele ustanavljati po raznih krajih naše dežele, čeprav se njihovo delovanje po krivdi badoljev-ske neiskrenosti ves čas do 8. septembra 1943 ni moglo razviti tako, da^ bi bilo doseglo v boju s tolovaji kakšne odločilne uspehe.
Po razpadu savojske Italije so se komunistične tolpe s pomočjo ba-doljevskega orožja sicer kar najokrutneje razdivjale po naših krajih in skušale »osvoboditi« vso slovensko zemljo, toda prav tedaj so se že začele ustanavljati prve domobranske posadke in postojanke, ki so komunističnim krvolokom zastavile pot in pokazale, da so pripravljene za svoj trpeči rod in dom dati tudi življenje.
Pod veščim vodstvom izkušenih poveljnikov in ob sodelovanju z nemškim vojakom je domobranstvo že konec spomladi i944 prešlo iz. obrambe-v napad in pokazalo lepe vojaške vrline in pa, kakšne prednosti ima pred tolovajsko »voisko«. Tako je že takoj v začetku svojih nastopov domobranstvo postalo vsem, ki so bili voljni količkaj trezno misliti, poroštvo, da bo konična zmaga na pravi strani, slovenska zemlja pa za vselej rešena komunistične druhali, ki si je bila postavila za cilj smrt poštenemu slovenskem'! narodu, 6mrt zaradi zmage tujerodnega — azijatskega boljševizma.
V naslednjem podajamo na kratko pregled večjih vojaških uspehov, ki so jih domobranske skupine doseg’e v boju proti komunističnim tolpam na Slovenskem v Vetu 1044. in s tem največ pripomogle h končni naši zmagi nad komunizmom.
V tednu od ?. do 9. januarja 1944
so po bitki z ^Vojkovo brigado« pri Žireh našteli lit padlih tolovajev, zaplenili pa mnogo pušk, več strojnic in drugega vojnega blaga. — lo je oh že drugi jioraz, ki so ga komunistične tolpe doživele v okolici Logatca. 1 ri prvem je bil .uničen cel bataljon.
V tednu od 2. do 9. januarja 1944 je pri spopadu v okolici Dolenje vasi pri Ribnici padlo 14-2 komunistov.
V noči od 14. nn 15. januar so združene, komunistične tolpe z vso silo napadle domobransko postojanko v rlo-tcdrščici. Napndcla je celotna XXX. divizija (»Prešernova«, »Vojkova« w.m »Gradnikova« brigada). Samo za žico okoli vasi so našteli nad 30 mrtvili komunistov.
Po poročilu od 27. februarja je v boju novomeške posadke z oddelki rdeče »XV. brigade« padlo okoli 70 komunistov. V tem boju je padel tudi pro-sluli »maior« Bogdan Zaplotnik, ki je bil prejšnie leto razposlal bivšim jugoslovanskim častnikom vabila, naj gredo v hribe.
V noči od 10. nn 11. marec so domobranci presenetili skupino komunističnih kolovodij, tako imenovani »štab Gubčeve brigade«, v samotni hiši na Dobravi pod Hmeljni-kom. Tu so komunisti imeli tudi radijsko postajo. 20 mož iz te tolpe je obležalo na bojišču.	,	.	....
16.	mnren so domobranci obkolili na Javorovici v Gorjancih večjo komunistično tolpo ter uničili ves IV. bataljon »Cankarjeve brigade«._ Padlo je 13-komunistov s štabom in poveljnikom vred. Med plenom, ki so ga zajeli domobranci, je bilo mnogo težkih m lahkih strojnic, pušk in streliva.
Po poročilu od 18. marca so komunistične tolpe doživele na IVški gori pri Novem mestu hud jMiraz. Na bojišču je obležalo nad 100 tolovajev.
Marca so tolovajske tolpe napadle ZcTensko vas v Suhi krajini in pri tem utrpele hude izgube. Pod vasjo Hrib so pokopali 3S svojih padlih ljudi, pn Hočevju pa 11-
V noči od 17. na 18. marec — pri drugem napadu na Podpeč — !J,Prl domobranskih nastopih, ki so prišli za tem napadom, so v trikotu Podpeč Preserje—Kamnik—Jezero našteli 113 tolovajskih trupel, nad petdeset komu nistov pa je bilo v teh bojih ujetih.
24. marca so se domobranci skupno z Nemci spoprijeli pri Veharšah na Notranjskem s tolovaji, ki_ jih je po tem boju obležalo na bojišču 52. Zaplenjenega je bilo mnogo voj. blaga.
25. marca so tolovaji nanarfli domobransko jvostojanko na Pijavi gorici. Po izpovedi ujetnikov so komunisti imeli v teh bojih od 100 do 150 mrtvih.
25. marca je oddelek domobrancev iz Kočevja naglo obkolil tolovajske skupine v Lipovcu in Makošah ter jih
po d^sčtminutnejn boju popolnoma uničil. Izgube na tolovajski strani; 29 mrtvih, 14 liudo ranjenih, 2 lahko ranjena, 5? pa zajetih. Skupno število iz boja izločenih komunistov je bilo torej 102.
27. marca so novomeški domobranci prodrli do Mraševa, Straže, Soteske in Toplic tor tu presenetili komunistične tolpe. Na bojišču je obležalo 20 tolovajev.
Ponoči od 3. nn 4. april je mala domobranska posadka na Barju v Črni vasi junaško odbila napad »VIII. brigade« ter ji prizadejala občutne izgube. Štiri mrliče -so komunisti pustili na bojišču, mnogo pa so jih odpeljali s seboj. 15 tolovajev so domobranci ujeli.
12. aprila: spopad med komunisti in domobranci na j»odročju Sopot - Sovra -Vrsnik na Notranjskem. Na bojišiču so domobranci našteli 30 mrtvih tolovajev.
12. aprila so doživele komunistične tolpe hud poraz na Črnem Vrhu pri Idriji. Med drugim so v tem boju zaplenili sovražniku tudi štiri topove.
14.	aprila so novomeški, domobranci po celodnevni bitki porazili tolovajske skupine pri Trebelnem. Sovražnik je pustil na bojišču številne mrliče, izgubil pa mnogo vojnega blaga, med drugim tudi tri topove.
Pri Sv. Gregoriju na Dolenjskem je konec aprila doletel hud udarec 8. in
9.	komunistično »brigado«. Tam so nepričakovano vdrli v njihove močne bunkerje domobranci. 1 olovaji so tu v boju na nož izgubili samo na enem odseku te postojanke 54' mož. Padla sta tudi dva bataljonska poveljnika in več politkomisarjev.
Blesteče zmage so domobranci izvojevali od 18. do 26. aprila v okolici Ribnice. Na bojiščih so našteli 131 mrtvih komunističnih tolovajev, 117 pa so jih domobranci ujeli in pripeljali v Ljubljano.
V bližini Žlebiča so domobranci naleteli 27. aprila na močnejše skupine komunističnih tolovajev ter spet do-
egli v boju z njimi popoln uspeli. Tolovaji so tod izgubili 70 ljudi, in sicer jih je 30 padlo, 7 je bilo liudo ranjenih, 33 pa ujetih.
Zadnji teden aprila pa do 5. maja so bili okoli Žužemberka hudi spopadi med domobranci in komunističnimi tolpami. Domobranski uspehi v vseh teh spopadih so naslednji: ubitih je bilo 244 komunistov, med njimi poveljnik »brigade« in trije bataljonski poveljniki. Domobranci so zaplenili tri težke in enajst lahkih strojnic, dva težka in en lahek minometalec, tri brzostrelke, mnogo pušk in drugega vojnega blaga.
V Loškem potoku so v začetku maja domobranci zajeli skoraj vso komunistično ambulanto. Zajetih je bilo okoli 350 ranjencev in veliko bolničark, skoraj samih ljubljanskih komunistk.
V Korinin nad Krko so maja domobranci presenetili komunistični oddelek ter ujeli 15 članov štaba, 5 tolovajev je padlo v boju, 7 pa je bilo ranjenih.	i
V bojih okoli Mirne peči so komu-stične tolpe doživele v dneh od 18. do 2-0. maja občuten poraz. Nad 120 tolovajev je v teh bojih padlo, z neštetimi vozovi pa so komunisti odpeljali svoje ranjence. Pri Trebnjem pa so tolovaji imeli v istih dneh okoli 200 mrtvih ter mnogo ranjenih.
V bojih okoli Žužemberka so zadnje dni aprila in v prvi polovici maja novomeški domobranci imeli lepe uspehe. Na bojišču so našteli v teh dneh nad 250 mrličev, med njimi mnogo pravih partijcev in glavnih funkcionarjev. Zaplenjenih je bilo 10' lahkih in težkih mrnometalcev, enajst težkih strojnic ter 30 lahkih strojnic in brzostrelk.
V Tržišču so komunistične tolpe doživele konec maja hud poraz. Hotele so se maščevati za svoje neuspehe pri Trelbnjem in Mirni peči, a so za eno samo uro vladanja v Tržišču plačali visoko ceno: pri napadu na Tržišče je padlo nad 150 tolovajev.
12. junija je Rupnikova udarna skupina nepričakovano udarila na tolovajske postojanke na Slivnici in jih po dveh urah brez lastnih izgub zavzela. Sledili so nato uspešni domobranski nastopi na ozemlju Begunje, Grahovo, Bloke, Loški jiotok. T«’ovajske izgube v teh bojih so bile zelo hude. Že prej pa so komunisti na Blokah pri kraju Met! je izgubili 29 svojih. V naslednjih dneh so domobranci zavzeli tudi Stari trg in Lož, zasegli ogromno plena, na bojišču našteli skupno 145 mrtvih tolovajev, ranjencev pa jim je padlo v roke 174'.
Naša udarna bataljona sta v prvi polovici junija udarila pod poveljstvom stotnika Meničanina in majorja Križa proti Zagradcu. V nenadnem napadu je padlo v boju 3*8 tolovajev, 13 pa so jiih domobranci ujeli, hkratu pa tu zasegli tudi večjo količino streliva in bencina.
13. junija so domobranci izvedli nadvse uspešen pohod v Kočevski Rog. Dobili so v roke mnogo propagandnega materiala ter za nič manj ko 18 voz raznovrstnega streliva.
Nov hud poraz so komunisti doživeli 14. julija na Dvoru pri Žužemberku. Komunistične tolpe napada niso zdržale in so se pognale v beg, na bojišču pa jmstile nad 200 mrtvih. Domobranci so zajeli za dvajset voz raznega blaga, orožja, streliva in živil, med dru-triin 5000kg pšenice in nekaj tisoč nakradenih jaic. Llničen je bil skornj celotni štab »VTI. korpusa« in štab novomeškega riodročja.
17.	julija sta dve manjši skupini domobrancev napadli komunistične tolpe v Sela-Šumberku. Med drugini plenom, ki so ga domobranci tu dobili v roke,
je bilo tudi precej osedlanih konj in mul ter trije posebno lepi belci, ki so jih bili jahali tolovajski poveljniki Tolovajski bataljon, ki je štel kakih sto mož, je bil povsem razbit.
Več hujših bitk s tolovaji so konec julija imeli domobranci na Gorjancih. Takšna bitka je bila na primer v Koroški vasi v smeri proti Podgradu, kjer je padlo 23 komnnistov. Ilud boj je bil tudi na Dolžu. Tudi tu je obležalo na bojišču 23 tolovajev.
Meničaniuov udarni bataljon je po daljših vojaških nastopih • jx> raznih krajih Dolenjske konec julija na svoji poti proti Novemu mestu dosegel lepe uspehe- Mahnil jo je po bližnjici od Sv. Roka in Rdečega Kala skozi gozd proti Sela-Šumberku, nato skozi Žužemberk, Sadinjo vas, Ajdovec, Grč vrli in nekaj drugih krajev ter na tej svoji poti v bojih pobil nad 70 tolovajev in zasegel obilo raznega blaga.
3.	avgusta je Meničaninov bataljon udaril pri Žužemberku na zbrano 8.,
9.,	12. in 15. »brigado«, v katerih sklopu sta bila tudi štab 18. »divizije« in štab VIL »korpusa«. Vso tolovajsko »vojsko« je razbil in pognal v beg. Na bojišču je obležalo 107 mrtvih komunistov, koliko mrličev so tolovaji odpeljali s seboj, pa se ne ve, vsekako pa so ljudje navajali zelo visoke številke.
11.	avgnsta je odšla 47. četa rakov-ske skupine proti Blokam ter na svoji poti zalezla in obkolila neko tolovajsko skupino ter jo v četrt ure popolnoma uničila. Domobranci so zaplenili tri strojnice, mnogo pušk in precej pomembnega propagandnega gradiva. Potem je ista rakovska skupina udarila na Bloke in pognala v beg dve tolovajski brigadi. Spet je padlo nad 20 tolovajev, domobranci pa so poleg drugega orožja zaplenili tudi minometalec.
Po poročilu z dne 17. avgusta so domobranci izvojevali sijajno zmago nad tolovaji pri Šmarju, zdesetkovali Da-kijeve vrste in jih pognali v paničen beg. Na bojišču je obležalo 150 tolovajev, 60 je bilo ujetih, med zaseženim plenom pa sta bila tudi dva protitan-_ kovska topova, 5 lahkih minometalcev ter nekaj konj (tudi Dakijev belec) in mul.
Pri svojem napredovanju v^ smeri Želimlje - Golo - škrilje je Meničanino-va udarna skupina naletela 17. avgusta na skupino tolovajev. V tem boju je obležalo 26 komunistov, med njimi dva poročnika in 1 podporočnik.
21. in 22. avgusta je Meničaninova skupina dosegla lepe uspehe nad tolovaji pri Čatežu. Po hudih bojih, v katerih so imeli tolovaji številčno premoč in boljše postojanke, je zmagal domobranski bojni duh, pregnal ■ sovražnika z njegovih postojank ter mu prizadejal hude izgube. Padlo je najmanj 50 tolovajev.
Na pobočju Krna na Primorskem so slovenski narodni stražarji zadali težek udarec tolovajskim skupinam v dneh od 18. do 20. avgnsta. Narodni stražarji so jih nenadno obkolili in veliko večino uničili v boju. Po bitki so na pobočju Krna našteli 119 mrtvih komunistov, nad 50 (med njimi tudi poveljnik »Gregorčičeve brigade« Uršič Fraine) pa je bilo ujetih. Med plenom, ki je padel narodnim stražarjem v roke, je ibilo tudi več radijskih in telefonskih aparatov, precej strojnic in mnogo drugega orožja in blaga.
25. avgusta nastop udarnih skupin pod jwveljstvom stotnikov Meničanina in Stamenkoviča ter majorja Križa v Suho Krajino v smeri proti Žužemberku, Zagradcu in Sadinji vasi. Zlasti hudi boji so se razvili 26. avgusta pri Zagorici. Domobranske udarne skupine so pognale v beg Gubčevo, Cankarjevo in Tomšičevo »brigado« ter »Dolenjski odred«. Tolovaji so imeli v teh l>ojih hude izgube. Domobranci so našteli 29 , mrtvih komunistov, v roke j*a jim je I padel ogromen plen, med drugim tudi : protitankovski top, en težki minomet in precej strojnic. Pri drugem uspelem nastopu v Suho Kra jino dne 30. avgusta so domobranci v naskoku zavzeli Žužemberk, lcier je vsa »elitna« Gubčeva brigada bežala pred 30 domobranci in pustila na bojišču 14 mrtvih. Pri tem nastopu so domobranci našli tudi ve!iko skladišče usnja in surovih kož.
5.	septembra so bojne skupine Meničanina, Stamenkoviča in Križa s hitrim sunkom v Brezovo pri Sv. Križu razpršile tolovajski »dolenjski odred«. Iz tega odreda jih je padlo 51 (toliko so jih našteli), ujetih pa je bilo 15. Tudi vojni plen je bil obilen.
20. septembra so se ves dan odigravali boji med slovenskimi narodnimi stražarji in tolovaji na področju^ od Idrije do Žirov. Padlo je najmanj 30 tolovajev, precej je bilo ujetih, zaplenjenega pa mnogo vojnega blaga.
25.	septembra so tolovaji za vsako ceno skušali streti postojanko narodnih straž v Klani, ker jim prvi napad na to j>osadko ni uspel. A tudi jiri drugem svojem napadu so se hudo opekli ter pustili na bojišču mnogo mrtvih. Maloštevilna, a hrabra posadka slovenskih narodnih stražarjev jih je junaško odbila in jKignala v beg.
22.	septembra je Rupnikov oddelek zadal tolovajem hud udarec na griču Zadelo, kjer je padlo najmanj 20 komunistov. Do druge bitke pri tem nastopu pa je jm) nekaj dneh prišlo pred Sv. Vidom, kjer se je število tolovajskih žrtev zvišalo na 57.
27. septembra so domobranci Rup: nikove, Meničaninove in deloma tudi Cofove skupine krenile zn 18. tolovajsko »divizijo«, ki je bila prejšnji dan napadla železniško progo nad Logat-cem, ter se spoprijeli na Bloški planoti. Po dveh dneh so se domobranske skupine vrnile na svoje postojanke.
Rupnikova bojna skupina pa je še dva dni patrolirala po okoliških vaseh. Največji uspeh pa so domobranci dosegli pri Otavah, kjer so presenetili tolovajski glavni štab z Dakijem in Perom Popivodo. — Mnogo uspeha so imeli tutli domobranci iz Velikih Lašč. ki so pri svojem nastopu zajeli v neki vasi 28 tolovajskih »kulturnikov«. Pri vseh domobranskih akcijah je na Bloški planoti padlo 255 rdečih tolovajev, 60 pa je bilo ujetih, med njimi precej »kulturnikov«. Padlo je tudi 7 tolovajskih kolovodij, ki so bili po stopnji najmanj stotniki!
23.	septembra je Meničaninova bojna skupina čistila ozemlje med Sv. Križem, Moravčami in Javorjem nad Litijo. Boj ni bil jire,puščen naključju in je rodil poj>oln uspeh slovenskih protikomunističnih borcev. Domobranci »o razbili nad1 Moravčami »Cankarjevo« tolovajsko brigado, ki je štela okoli 550 mož. V teh bojih je padlo najmanj 155 mrtvih (toliko so jih našteli), zaplenili pa so domobranci mnogo strojnic, 216 pušk in velike zaloge streliva. Svoje ranjence so tolovaji po prijio-vedovanju očividcev odpeljali na 25 vozovih. Med padlimi sta tudi 2 bataljonska in trije četni noveljniki ter več politkomisarjev. »Cankarjeva« je tu doživela popoln polom.
Pri Žužemberku so 7. in 8. oktobra komunisti doživeli spet hud poraz, ki jim ga je zadala Cofova bojna skupina, okrepljena z Meničaninovimi vojaki. Tolovaji so pri prvem spopadu zbežali iz utrjenih bunkerjev, kjer fo v paničnem begu pustili mnogo orožja, streliva in celo obleke, jiotem pa so se skušali z okrepitvami vrniti spet v Žužemberk in ga »osvoboditi«. Pri tem in pri drugih manjših nastopih v bližini Žužemberka je 8. oktobra padlo 49 (naštetih) tolovajev, 7 pa je bilo ujetih.
Tildi peti tolovajski napad na ITo-tedrščico sredi oktobra so hrabri domobranci odločno odbili. V teh bojih je pred žično oviro obležalo 56 mrtvih tolovajem Pri napadu so sodelovali tudi Mongoli in badoljevci. — Skoraj istočasno, ko so domobranci odbili napad na Hotedrščico, sta dve četi višnje-gorske skupine naleteli na tolovajski oddelek na levi strani Krke. Takoj pri prvem spopadu z njo je padlo 40 tolovajev, ]>ozneje pa pri Žužemberku še 15.
Sredi oktobra so komunisti doživeli spet hud poraz pri Čatežu in Za,plazu, kjer sta se mudili Pohorska in Šlan-drova brigadn, ki se jima je med bojem Jiridružila še Cankarjeva »brigada«. Po kratkem streljanju je obležalo na bojišču okoli 120 tolovajev (naštetih). V boju pri Dobrniču, kamor je domobranski oddet&k vdrl nenadno ponoči, pa je padlo še nadaljnjih 36 komunističnih borccv.
Na Ostrožju je komunistične tolpe sredi oktobra presenetil oddelek slovenskih narodnih stražarjev, ki so ▼ nekaj dneh dosegli lepe uspehe. Razgnali so tolpe, ki so se bile zbrale med Sv. Petrom na Krasu in Premom. V bojih pa so obležali 103 (našteti) komunisti.
Najuspešnejši teden v bojn zn domovino velja teden od 15. do 22. oktobra. Na pomoč bežečim tolovajskim tolpam na Dolenjskem so prišli Terskega močnejši komunistični oddelki, poleg tega pa še oni iz Bele Krajine. A domobranci ■ s<> vse njihove nakane pravočasno razbili. Prva bitka je bija v bližini Čateža, kjer so komunisti pustili na bojišču 170 mrtvih. V bojih vzdolž glavne dolenjske ceste, ki drži v Novo mesto, je obležalo na enem kraju 23, na drugem pa 62. Pri obširnem nastopu dolenjskih domobrancev na kraje v dolini Krke, pri čemer so sodelovali tudi notranjski domobranci, so našteli 134 mrtvih komunistov, 21 pa je bilo ujetih. V celoti pa je v hojin v tem najuspešnejšem tednu padlo: pri Čatežu in Zaplazu 170, ob glavni dolenjski cesti 62, v ostalih krajih v
Suhi Krajini in okolici pa 4fl0 tolovajev, vsega skupaj torej 7'22 (naštetih) 1
Zadnji teden v oktobru so komunistične tolpe hotele osvojiti domobransko postojanko v Št. Vidu pri Stični. Kraju se je približalo kar devet tolo-vajskih »brigad«. A preden so napadli, so že morali bežati. Po končanem boju so domobranske oglednice naštele po okoliških gozdovih 90 mrtvih tolovajev. Komunisti so hoteli »likvidirati« Meni-čaninovo bojno skupino in tako proslaviti obletnico oktobrske boljsevišike revolucije. A tudi tokrat jim ni uspelo, čeprav so imeli toliko »brigad«.
4.	novembra se je manjša domobranska skupina spoprijela s tolovaji pri Koprivniku in jin vzlic veliki njihovi številčni premoči jKignala v beg. Padlo je pri tem 25 komunistov. Ta spopad priča, da tolpe niso niti v Kočevskem Rogu več varne,
5.,	6. in 7. novembra je Meničaninova bojna skupina spet izvedla več uspelih nastopov proti komunističnim tolpam. V bojih, ki so se odigrali jiri Gabrovki, Zvirčah, Dečji gori, Hinjah, Gradencu, Jamah in Leščah, je padlo 129 tolovajev, 4 pa so biii ujeti. Tudi plen je bil zelo obilen.
Daljši pohod v Belo Krajino «o 12. novembra začele domobranske skupine (Meničaninova, Cofova, Pavlovčičeva, Rupnikova in vclikola.ška) skupno z oddelki nemške vojske, da odkrijejo skrivališča orožja v belokrajinskih gozdovih po razpadu badoljevske Italije. Tolovajske skupine se niso nikjer kaj prida upirale, ker so pač vedele, kaj jih v boju z domobransko vojsko čaka. Pri teh nastopih je padlo vzlic teinu 81 komunistov. Plen, ki so ga domobranci na tem pohodu zasegli, je bil naravnost ogromen. Pri tem so domobranci zasedli tudi Črnomelj.
V noči od 24. nn 25. november je domobranska skupina z Rakeka krenila v Loško dolino. V teh bojih je padlp nad 100 komunistov, precej pašo jih domobranci ujeli.
19.	decembra je zbor slovenskih narodnih stražarjev izvedel s pomočjo protikomunističnih borcev obsežen pohod v Vipavsko dolino. Boji so trajali tri dni. Uspeh: Ajdovščina je očiščena komunističnih tolp, pot od Šempasa do Gorice pa prosta. Tako so slovenski narodni stražarji očistili Vipavsko dolino komunističnih in savojskih roparjev.
Med posredne uspehe, ki so jih naS* domobranci dosegli v pretečenem letu, je vsekako treba prištevati tildi jx>nov-no vzpostavitev železniške proge Ljubljana—Kočevje, saj tega gotovo ne bi bilo mogoče doseči, če ne bi bili domobranci s svojimi vojaškimi nastopi prej očistili širnih jiodročij ob tej, za Dolenjsko tako važni prometni žili. Varnost te nanovo vzpostavljene proge pa je na drugi strani spet dokaz, kako jfc komunistična tolovajska »vojska« da* nes v razsulu.
Pomembna je tudi ustanovitev treh novih domobranskih jiostojank, s katerimi je zdaj j>o dolgem času spet vzpostavljena redna zveza med Ljubljano in Novim mestom. Kna teh postojank je pri Trebnjem. Komunistične tolpe se tega sicer niso nič kaj razve; selile, saj so v zadnjem času z nekaj svojimi napadi dokazale, kako hud tr» v peti so jim vprav te nove jKistojan-ke, a razveselili so se te nanovo vzpostavljene zveze prav gotovo vsi tisti, ki jim je kaj za redne razmere in mir na Dolenjskem, saj je za tisoče in ti' soče to življenjskega jx>mena.
Lepšega uspeha si v svojem boju proti komunizmu za konec leta 1944 pač ne bi mogli želeti! In v tem znamenju pojdemo v novo leto. v leto, upajmo, končne zmage nad! komunizmom.
Nakupovalnica Socialne pomoli kupuje star« oblačila, obutev, perilo, posteljnino itd. po dnevni ccni.
Ra] bo, es se Brdavs ne Hkrati
Zanimiva priznanja gorenjskih tolovajev o težavah zaradi domobrancev
Gorenjsko domobranstvo se je tako močno in hitro razmahnilo ter tako krepko prijelo za delo, da je komunistom sapo zaprlo. Računali so, da med Gorenjci domobranstvo ne bo našlo odmeva in da bo šlo vse bolj »po domače«.
Toda ko je pošteno gorenjsko ljudstvo dobilo oporo v domobranstvu,v da se je z orožjem uprlo komunističnemu nasilju in z orožjem v roki povedalo, kaj misli o Osvobodilni fronti, komunisti vedno bolj spoznavajo, da domobranci mislijo zares. To sami priznavajo in se nam ni treba prav nič truditi, da bi to dokazali. Dovolj je, če navedemo pri komunistih zaplenjeno pisanje, ki toži nad svojim, vedno bolj razdejanim Jeruzalemom.
V tem pisanju so komunisti papirju zaupali tudi tole bolečino:
»Obveščevalni center Krvavec, na položaju 9. X. 1944: Raz,j>oloženje Be-Ge na našem sektorju je ostalo kljub manjšim izgubam neomajno dobro. Morebitnega razkroja ali dezertiranja nismo v nobenem slučaju opazili, pač pa so borbenost podvojili proti Dam. Našim ponudbam in povabilom za vstop v partizane legalnim potom so odklonili.
Pri belogardističnih družinah ni opaziti nikakih sprememb in se pre-
ko njih za razkroj med Be-Go ni dalo nič ukreniti. Ostali so pri. starem in verujejo v svojo zmago- Ljndje se v splošnem zelo pritožujejo, ker se je mobiliziralo po kmečkih domovih preveč totalno, dočim .se delomržneže, švindlerje ter nekaj delavcev pusti doma. Pravijo, da sedaj trjiijo na slabem gospodarstvu in zmanjšanju kmečke produkcije.
Smrt fašizmu. — Svobodo narodu.«
Okrajni koniitet KPS Smlednik na terenu 6. okt. 1944:	.
»Od vasi . Trboje pa do vasi hka-ručna je politična situacija zelo slaba, to pa radi tega, ker Be-Ga stalno kontrolira iz postojanke v Smledniku. V teh vaseh postavljajo stalne zasede podnevi in ponoči, takp da je politično delo naših aktivistov onemogočeno. Iz teh vasi sc še vedno nrijavl.jnJ0 k Be-Ga in s tem postojanka bolj m bolj narašča. Nad našimi aktivisti vršijo strogo kontrolo ter jih zasledujejo na vsakem koraku.«	.	,
Komunisti naj bodo prepričani, da
bodo imeli vedno več prilik®* zasipavati papirju take in podobne težave. Papir bo te njihove tožbe prenašal, ne bodo pa temu novemu stanju kos njihove zločinske butice. ki so tudi Gorenjcem iztuhtale toliko nesreč in gorja. Za to so jim porok gorenjski domobranci.
cv
eio
ii
POSEDANJA VSEBINA.
Voznik John Poorybinglo so je poročil z mlado, lepo iu dobro srčno Pikico. Nekoč jo k njima prižel čudaški nagluSen starec, ki ga je morala Pikica prepoznati, če je človek sodil po njenem vedenju, čeprav John Peerybingle prav nič slutil ni. Ko sta bila John in Pikica na obisku pri Ca-lobu, siromašnem izdelovalcu igrač pri Tackletonu, je lackle. ton Johna opozoril, da se Pikica na skrivnem pogovarja v njegovi trgovini 7. nekim tujcem. John je 5el gledat ter videl, da se žena res uieni s tistim naglušnim starcem, ki ju 1° nekoč obiskal, a je zdaj nastopal kot mladenič. John je bil ves potrt in vso noč premišljeval o svoji družinski nesreči. V privida r>v e spoznal, da Pikica le ni kriva, kakor je sprva sodi!, marveč da je odgovoren on sam. čeS da ie bila premlad zanj. John jo zato dejal, da bo ženi odpustil in ji dovolil svobodno življenje. To jo Tackletona, Iti jo bil pravkar na tem. da se bo poročil z mlado in lepo Mayo Ki prilili s^ovo, močno pre«e<neti1o. Tackleton je vos razočaran odfiel. Pikica se je med hudim tarnaniem gospodične Sloivboyeve odpravljala na očetov dom Tedaj pa prideta Calob in n iegova slepa hej Berta, Vpričo Pikioe Celob svoji hčerki razodene, da jo je iz ljubezni in usmiljenja ves čas varal s tem da ii je slika' Tackletona kot najboljše«* človeka na svetu. Berta očetu rada odpusti.
»Tukaj je, deklica moja,« je odgovoril Caleb.
»Ona se gotovo ni nič spremenila. [Jpaen, da mi o njej nisi nikdar kaj pravil, kar ne bi bilo resnično, kaj?«
»Najbrž bi bil to storil, če bi ti jo ahko prikazal v lepši luči, kakor je )ila. Toda če bi jo drugače popisoval, >i ji samo škodil. Z nobeno besedo ne li mogel njene popolnosti več povečati, Jerta.«
Slepa deklica je sicer to slutila že eda), ko je očeta jela spraševati, toda >dgovor jo je navdal s takšnim veseljem
POVEST • CH. DICKENS
ter ponosom, da je Pikico znova prav prisrčno objela.
»A vendar se lahko dogodijo večje spremembe, kakor bi si jih mogla misliti, moja draga Berta,« je rekla Pikica. »Spremembe, po katerih se človek poboljša, spremembe, ki nekaterim od nas prinesejo mnogo veselja. Naj te preveč ne presenetijo ali celo spravijo v začudenje, če bi se utegnilo zgoditi! — Ali je to voz na cesti? Berta, dober 6luh imaš, ali je to voz?«
»Da, voz je, pa še naglo se bliža.«
»Jaz — jaz — jaz vem, da imaš dober sluh,« je rekla Pikica in položila roko na prsa ter očitno naglo govorila, da bi prikrila svojo vznemirjenost. »Saj sem to že dostikrat opazila; še snoči sem videla, kako hitro si spoznala tujčev korak. Nevem pa, Berta, zakaj si takoj vprašala: .Čigav korak je to?’ — to si namreč rekla, kakor se spominjam — in ne vem, zakaj si posvetila več pozornosti temu koraku kakor kateremu koli drugemu. Pravkar sem ti povedala, d# se včasih dogajajo velike spremembe na svetu, zelo velike sprmembe, in za nas je najbolje, da smo nanje pripravljeni, tako da nas ne more nič presenetiti.«
Caleb se je spraševal, kaj naj to pomeni. Videl je namreč, da govori ne samo hčerki, marveč tudi njemu. Močno se je začudil, ko jo je videl vso vznemirjeno ter zaskrbljeno, da je komaj mogla dihati; držala se je za stol, da ne bi padla.
»Voz je, prav zares!« je hlipala. »Zmeraj bližji je! Bližji! Prav blizu je že! Zdaj slišita, kako se je pred vrtom ustavil! Zdaj pa slišita korak pred vrati — isti korak, Berta, mar ni! — in zdaj!« —
Nenadoma je kriknila v neukrotljivi radosti, stekla h Calebu in mu z rokami zakrila oči, medtem ko je neki mladenič
iiumaiii
-iiiiuicimiuiiiimiiiiiiimiiiiiiiiriiiiiiiirminniinniiiiiiiiTmiiiiijimirinijinnniffliininiiiiijiim^itiiriTiiiiitininiiiiiiinnifliMitniniitiiinimiiiiiiimiiiiitiiniiiiiiniinmiiniin^iiiiiiiiiifniiiainniiiiiiflnnini
'i zornicam
Jan 0 e p
Nočna tema je bila čudovito živa, prepletena z blišči skrivnostne svetlobe. Bila je tiha kot po neurju, napolnjena z blaženostjo tajne sokrivde. Sinjina angelskih peruti našega otroštva ji je pustila neizbrisne sledi.
Pokrajina je bila orepletena z nevidnimi stezami, po katerih so se premikale, temne postave, komaj gosteje od ozračja. Pustili so za sabo vase pogreznjene vasice in šli skoraj neslišno po zamrznjenih potčh, bleščečih 6e v medlem odsvi-tu zvezd, proti kraju, ki je bil središče te noči.
Ciril Nedoma je stopal poleg matere P° poti svojih otroških let, po ozki, e golimi drevesi obdani cesti, ki veže Pri-senice z vasjo, kjer stoji župna cerkev. Na desno in levo so v temi ležala polja, pokrita s pršičem, polja, vedno enaka v kroženju letnih časov, prehajajoča od očeta na sina, iz roda v rod. Ležala so tiha v mrazu in temi, mračna m pusta, čeprav tod okrog valove spomladi posevi in gnezdijo škrjančki; čeprav so malo naprej nekoč našli med žitom mrtvega potepuha (pokopali so ga, ne da bi mu odkrili ime); čeprav so tamle nekje (koliko let je že minulo?) napadli pri košnji Stano Roubalovo porodni krči, in so potem zagrebli mater in otroka .., Polja so molče ležala v temi, danes kakor lani ali predlanskim, kakor pred desetimi ali sto leti. Kolikokrat so bila že preorana, koliko stopinj, solza in kletvin, koliko skrivnih grehov je bilo že zasutih v njihove brazde! Kakšna skrivnostno spletena mreža usode zadrguje ta kraj; koliko obrazov, moških in ženskih, starih in mladih: koliko rok, ki so gnetle to prst in si jo pritiskale na srce!
Ciril Nedoma sliši odmev svojih in materinih korakov, a iz daljave (daljne? bližnje?) prihaja do njega glas istih korakov, le za dvajset let njlajših, korakov otroka in mlade žene. Ti glasovi so tako znani, tako resnični, dočim je nocojšnja hoja tako neverjetna in neresnična! Kako se je to zgodilo? Kdaj je preteklo teh dvajset let, ki so spremenile otroka v moža in mlado ženo skoraj v starko?
Človeškemu življenju je določena meja, ki loči dobo zgodnje mladosti, čas upanja in pričakovanja, čas, ki je uprt v bodočnost in ne šteje dni, doba, ko se venomer tolažimo, da nas čaka v pri-hodnjosti nekaj odločilnega, velikega in lepega — in dobo prve zrelosti. Mladost je kljub svoji siroščini in kljub svojim otožnostim brezskrbna doba, živeča pod ostrejšem preteklosti. Toda nenadoma napoči trenutek (kdaj prav za prav, nikoli ne vemo natančno) — trenutek, ko se zavemo, da stojimo sami pred obličjem resničnosti, da moramo vzeti breme svojega življenja na lastno rame, da se ne moremo na nikogar več izgovarjati,
se proti nikomur upirati in da nas verjetno ne bo doletelo nič slavnega in lepega. Kar smo v življenju zavozili, ostane zavoženo, kar smo zamudili, pokvarili in omadeževali, to ostane zamujeno, pokvarjeno in omadeževano. Brazgotine, katere smo prejeli, bomo odnesli seboj prav do groba, prav v večnost.
Korakli so odmevali po zamrznjeni cesti, a Ciiyl Nedoma jih je poslušal kot korake nekoga drugega. Njihov zvok mu je bil znan, dobro znan, saj jih je še lani slišal ob sebi na tej cesti, sredi teh polj. Prav ta goli šipek je štrlel takrat tu ob jarku, v desno na pobočju se je temnel v svitu zvezd isti obronek ho-ste, in iz brazd se je dvignila z istim preplašenim vriščem jata jerebic, ko je znzvenel ob Cirilu glas, ki ga je poslušal od svojih otroških let, glas, v tem trenutku docela samc^imeven.
Ciril se je zganil in otrpnil od groze, ko je zagledal ob sebi prazen prostor. Vprašujoče se je ozrl na drugo stran, kjer j© šla mati Tudi ona je obrnila glavo k njemu in Ciril je spoznal, da misli na isto stvar, da tudi cma sliši korake očeta, kateri je toda še lani šel z njima, a sedaj ga ni več. V mraku je videl, da 60 se ji oči zalile 6 solzami, in spet okrenil glavo.
Kako zaupljivo jima je postalo v zadnjem času obličje smrti! Res, lahko sta se do kraja zagledala v njene oči, otrp-njene in skaljene, v katerih je že odsevalo	spoznanje ničnosti. Mogla sta si
vtisniti v spomin bolestno kretnjo roke, venomer iščoč čelo, kakor bi hotela razgnati mrak, ki se je zgožčeval med dušo in dragimi stvarmi tega 6veta!
Kakšna praznina se je razgrnila okrog njiju! Kako sta stala sredi nje razgaljena kot tarča vidna iz dalje! Kako sta trepetala v skrivnostnem vetru, pričakujoča novega obiskovanja!
Ciril je skrivoma pogledal na drobno postavo, ki je šia ob njem, in z nagnjeno glavo očrtavala kretnjo večne ponižnosti.
Njegova mati! Ali se tudi v njej prebujajo zasute redi časa? Še živi v nji dekletce, skakajoč po vrtu okoli gredic in trgajoč ob ograji koprive za račke? Se še spomni pogleda, s katerim je takrat opazovala modrino neba, zelenino dreves in belino stezic? Iz kolikšne dalje sedaj najbrž gleda na tisti kotiček, ki je bil raj njenega otroštva, na tista dva okenca polna muškatovcev in na hladno senco pod drevesi ob potoku? To je verjetno svet, podoben njegovemu lastnemu svetu (saj je njegova mati!), le da je malce premaknjen in odbija svetlobo v drugem žarišču. Kajti vsako živo bitje je nekaj posebnega, čeprav so vsa vcepljena na skrivnostno enoto. O, njen svet ima prav gotovo drugačen barvni odtenek, saj je pola brazgotin in ran,
to verjel, zdaj pa sem do kraja prepričan, da je bilo tako.«
»Bog nebeški!« je vzdihnil John. »To je huje, kakor ne vem kaj.«
»Ostal sem ji zvest,« je nadaljeval Edvard, »in ko sem se po mnogih naporih in hudih nevarnostih vračal domov, da bi izpolnil staro obljubo, sem nekako dvajset milj od doma zvedel, da se mi je izneverila, da me je pozabila in da se je vnela za nekega drugega, bogatejšega človeka. Nisem ji hotel prav nič očitati, toda želel sem jo videti ?er se do kraja prepričati, če je vse res. Upal sem, da so jo oroti volji in obljubi silili k poroki. To bi bila le majhna tolažba, a vendar bi me nekoliko utešila, sem si mislil, in zato sem prišel. Hotel sem priti resnici, čisti resnici do dna. Želel sem svobodno opazovati in soditi, ne da bi me kdo pri tem motil, »H da bi pritisnil nanjo s svojim vplivom (če sem ga še kaj imel). Preoblekel sem se — sam veš kako — ter čakal ob poti — tudi to veš, kje. Nisi me sumničil, niti ona« — pokazal je na Pikico — »ni nič slutila, dokler ji nisem ob ognjišču pošepnil na uho, da se je vsa prestrašila in me skoraj izdala.«
»A ko je izvedela, da je Edvard še živ in da se ie vrnil,« je ihtela Pikica, ki je že ves čas nestrpno čakala, kdaj bo lahko spregovorila ter se zagovarjala, »ter vrh tega še spoznala njegovo namero, ga je za božjo voljo prosila, naj skrbno molči; zakaj njen stari prijatelj John Peerybingle je preveč iskrenega srca in preneroden, da bi mogel skrivnost obdržati zase, ker je pač v splošnem preveč okoren možak.« Pri tem se je Pikica na pol smejala na pol jokala. »In ko mu je ona — to sem jaz, John —« je ihtela mala žena »ko mu je ona vse povedala, kako je njegova izvoljenka mislila, da je mrtev; in kako jo je njena mati, ta sitna, stara stvarca, naposled pregovorila, naj se ne izmika ugodni poroki; in ko mu je ona — to sem spet jaz, John — povedala, da še nista poročena (čeprav stojita pred poroko) in da bi bila prava žrtev, če bi se to zgodilo, ker ga ne ljubi; in ko je on pri teh besedah skoraj ponorel od veselja, tedaj je ona — to sem spet jaz — dejala, da bo posredovala med njima, kakor je že večkrat pred dolgimi leti, John, ter preskusila njegovo ljubico ter mu zagotavljala, da kar bo ona — spet jaz, John — rekla in mislila, bo že prav. In bilo je prav, John! In prišla sta skupaj, John! In poročila sta se pred eno uro, John! In tu je nevesta! In Tackleton naj umre kot samec! In jaz sem prav srečna ženska, Maya. Bog te blagoslovil«
Bila je čudovita mala ženska, a nikdar tako očarljiva kakor zdajle v svojem silnem zanosu. Ne vem, da bi bil kdo komu drugemu kdaj tako ljubeznivo in prisrčno čestital, kakor je Pikica Mayi.
prihitel v sobo, vrgel klobuk v zrak ter naglo stopil prednje.
»Ali je končano?« je vzkliknila Pikica.
»Daf«
»Srečno končano?«
»Da!«
»Ali se spominjaš tega glasu, dragi Caleb? Ali si ga že kdaj prej slišal?« je v ihti spraševala Pikica.
»Če bi moj fant v Južni Ameriki še živel —« je dejal Caleb s tresočim glasom.
»Saj živi!« je kriknila Pikica in odmaknila roke od njegovih oči ter za-tlesknila v žarečem veselju. »Poglej ga! Poglej, kako stoji pred teboj, zdrav in krepak! Tvoj ljubljeni sin. Tvoje drago bitje, tvoj ljubeči brat, Berta!«
Vsa čast mali ženi zaredi njene vznesene radosti! Vsa čast ji zaradi solza in smeha, ko so se vsi trije tesno objeli! Vsa čast ji zaradi prisrčnosti, s katero je sprejela od sonca ožganega mornarja z dolgimi, temnimi lasmi, ter mu dovolila, da jo je po mili volji poljubljal in pritiskal na svoje razbijajoče srce, ne da bi odmaknila rožnatih , drobnih ustnic!
In vsa čast tudi kukavici — zakaj pa nel — ki je kakor vlomilka planila izza vratič v mavrski palači ter dvanaist-krat kolenila nad zbrano družbo, kakor da bi bila pijana od veselja!
Voznik je vstopil in se 2drznil. Saj 6e je lahko, ko pa se je znašel v tako dobri družbi.
»Poglej, John! je veselo vzkliknil Caleb. »Sem poglej! Moj sin iz Južne Amerike! Moj lastni sin. Tisti, ki si mu ti pomagal in ga poslal na pot! Tisti, s katerim sta si bila tako dobra prijatelja!«
Voznik je stopil naprej, da bi mu podal roko, a potem se je hipoma ustavil, ker mu je neka poteza na njegovem obrazu obudila spomin na naglušnega starca. Nato je ves presenečen dejal:
»Edvard! Ali 6i bil ti?«
»Zdaj mu pa vse povej!« je vzkliknila Pikica. »Vse mu povej, Edvard in nikar mi ne prizanašaj, zakaj poslej tudi sami sebi ne bom nikdar več prizana-
»Jaz sem bil tisti mož,« je dejal Edvard.
»Kako sd se mogel s krinko priplaziti v hišo svojega starega prijatelja?« je nadaljeval voznik. »Nekoč sejn te poznal kot dobrega, odkritosrčnega dečka — koliko let je zdaj, Caleb, ko sva slišala, da je mrtev, in sva mislila, da imava trdne dokaze v rokah, da je resnično tako? — poznal sem te kot dečka, ki bi kaj takega ne bil mogel sto-nti.«
»Nekoč sem imel dobrotljivega prijetega, ki mi je bil bolj oče; kakor prijatelj,« je odgovoril Edvard, »ta ne bi bil mogel o meni tako soditi — ali o katerem koli drugem človeku — ne da bi ga prej zaslišal. To si bil ti. Zato sem prepričan, da me boš tudi zdaj poslušala.«	•
Voznik je z zaskrbljenim pogledom ošinil Pikico, ki se je še zmeraj držala ob stran, ter odvrnil: »Naj bo, ker moram biti pravičen. Poslušal bom.«
»Vedeti moraš, da ko sem odhajal iz teh krajev kot deček, sem bil zaljubljen v neko dekle in ona jni je ljubezen vračala,« je razlagal Edvard. »Bila je še prav mlada deklica, ki še morda sama ni vedela, pri čem je. Jaz pa sem vedel,
firi čem sem, in moje srce je gorelo v jubezni do nje.«
»Da res?!« je vzkliknil voznik. »Pa ti, da si bil res tak!«
»Prav zares!« je odvrnil Edvard. »In ona mi je ljubezen vračala. Vedno sem
iBiiiiiiffliiiiiBiitiijPiiiiiiimiii^
Pošteni voznik je bil ves v zmedi, ko so mu v srcu vihrala tako nepričakovana čustva. Planil je k Pikici, a ona je stegnila roko, da bi ga ustavila in se umaknila kakor poprej.
»Nikar, John, nikarl Poslušaj prav do končal Ne ljubi me več, dokler ne boš slišal vsako besedo, ki ti jo hočem povedati. Napak sem ravnala, ko sem obdržala zase skrivnost, ki bi ti jo morala razodeti, John. Zelo žal mi je. Nisem mislila, da bom komu s tem škodovala, dokler nisem snoči sedla na stolček poleg tebe. Toda ko sem ti brala na obrazu, da si me »noči videl na hodniku z Edvardom, ter sem spoznala tvoje misli, sem se šele zavedela, kako neumno in napak sem ravnala. Toda, dragi John, kako si le mogel — kako si le mogel kaj hudega o meni misliti!«
Kako je mala ženka spet ihtela! John Peerybingle bi jo bil najrajši objel. A ona mu še ni pustila.
»Nikar me še ne ljubi, John, prosim! Še lep čas boš moral počakati. Ko sem bila zaradi nameravane poroke vsa žalostna, predragi, je to bilo le zaradi tega, ker sem se spomnila, kako sta se Maya in Edvard ljubila. Vedela sera, da je njeno srce daleč od Tackletona. Zdaj mi verjameš, kaj ne da, John?«
Pri teh besedah je John hotel planiti k njej, a spet ga je zavrnila.
»Nikar, John, ostani kar tam, prosim! Če se ti včasih smejem, John, in rečem, da si neroden kakor ljubek, star gosjak ali kaj podobnega, tedaj to storim, ker te imam tako zelo rada in so mi tvoje navade toliko všeč, da ne bi želela, da bi se v tem pogledu količkaj spremenil, tudi če bi jutri moral biti kralj.«
»Sijajno!« se je Caleb nenavadno oglasil. »Tako mislim tudi jaz!«
»In kadar govorim o krepkih, veselih ljudeh ter menim, da sva midva le dolgočasen, naveličan par, ki hodi svojo pot, to storim le zaradi tega, ker sem še otročja, John, in se rada poigram ter s takimi besedami skušam vzbujati misel, da vse to resno mislim.«
Videla je, kako se ji je spet bližal. Znova ga je zadržale. A to pot jie bila skoraj prekasna.
»Ne, počakaj še minuto ali dve, John! Kar mi je bilo najbolj pri srcu, sem ohranila do konca. Moj dragi, dobri, velikodušni John: ko sva oni večer govorila o cvrčku, mii je že bilo' na jeziku, da bi ti povedala, da te sprva nisem tako vneto ljubila kakor zdaj. Povedati sem ti hotela, da ko «eim prvič prišla v ta dom, sem se nekoliko bala, da te ne bom mogla tako ljubiti, kakor sem upala in z vsem srcem želela — ker sem pač bila še tako mlada, John!
(Dalje erlhodnjiS.)
Naši zemlji
Oj zemlja naša, bolna, ranjena, oblita vsa s krv|6, ožgana — ves razbit, razrit je tvoj oskrunjeni obr&z, otroci tvoji kakor tigri v divjih tolpah čezte vrč, s krvavimi pestmi uvajajo nam novi red in čas; na duše in duhfi stopila drzno kri sta in mes6, peklenski črt in smrt sta zmagoslavno vstala pod neb6, in Bog molči — o zdi se, kakor da beži od nas, iz n&s..,
O kaj resnično v blaznem klanju se iztrebil bo naš rod in bogve kdo nad našimi grobovi zadomuje todl
Oh, ne, nikoli nel Ti mati nam ostaneš vekomaj!
Poglej, iz ran, krvi, grobov, iz ruševin in pogorišč spoznanje krivde, šibe božje vstaja, veje čez naš kraj, z oči teles in duš slepota lušči sc, zlagani blišč prevrata ves krvav bobni v pekel in z njim nagonov raj!
Čuj, mladi, zdravi, hrabri roj že vstaja, raste, on od zdaj
naš up je, on z obličja tvojega postrga rdeči prišč-
in lepša, slavnejša, svetlejša, kakor si bil&, nat6 razgrneš v miru božjem se pod blagoslovljeno neb6!
Vinko 2itnik.
ki njega, Cirila, ni6o doletele. Kako naj si zamisli srce dekleta, spreminjajoče se na skrivnosten način v ženo in mater? Kako bi mogel moški doumeti tajnost njene sramežljivosti in njene ljubezni? Kako se poglobiti v njen odnos do otrok, sadežem njenega telesa?! Kako bi si mogel predstaviti, kaj najbrž čuti :na.ti, ko se prvič zazro vanjo oči novorojenčka, oči novega človeka, oči njenega otroka! In kaj se godi v materinem srcu, ko drži v naročju svojega otroka in gleda, kako mu posimevajo usteča in se mu zvija telo v smrtnih krčihl Kdo more doumeti, kako vidi mati svoje otroke, kako vidi razcveteti njihove duše, kako spozna, ali jim duša hira od žalosti ali je morda bolna zaradi skrivnega zla!
S kom stopa v tem trenutku po tej poti? Odkod se ji je pridružil tale dozoreli mož? Po kakšnih svetovih je blodil, kakšne pokrajine žive v njegovih očeh?
Njen sin! S kakšnimi ljudmi so se križale njegove poti, čigavi sledovi so mu ostali v duši? S kakšno žalostjo se je obtežil?
Ciril Nedoma čuti na sebi sledove teh srečavanj; čuti, da je obdan s svojim vnanjim videzom, ki ga je kazal ljudem, kakor z debelim oklepom, katerega sedaj trga s sebe. Kajti pred obličjem tega kraja mora imeti svojo pravo podobo, kakor pred Bogom. Po tej poti nosi's seboj, v Betlehem svoje župnije, vse svoje neuspehe, izdajstva; vso svojo sramoto in grenkobo, vse rane in kes zaradi tolikih praznih in nespametnih besed ki so nepopravljive. Nosi krivice, ki so ga zadele ali katere je storil sam. Vleče to pretežko breme po poti svojega otroštvn, zraven matere, edinega bitja na svetu, ki bi vse to razumela in mu odpustila. Toda, Bogu bodi potoženo, usta so mu zaprta in nobena sila na zemlji mu jih ne bi mogla odpreti.
Nekoliko pred njima, na gričku, je zabrleia luička in osvetila obok yrat.
»Ave, mari« SteAla!« je tam zapisano z zlatimi črkami nad kipom božje Matere, se je spomnil Ciril ter se ozrl na pokrajino, ki je ležala pod gričem kakor jer-zero teme. Ali nočna tišina je bila vse bolj živa, vedno glasneje so odmevali koraki po zamrznjenih tleh in temni obrisi ljudi so se črneli od vseh strani, kakor bi se dvigali iz tal. Ciril je z materjo prehitel nekaj teh mračnih in molčečih postav, zavitih v svojo skrivnost, znano le Bogu, in nista jih poznala. Le njihovi obrazi , so bleščali s čudno bledico in zdelo se je, da prihaja iz njih nek poseben, tih smeh, pronicajoč skozi zaveso njihove skrivnosti, smeh, nerazumljivo posmehljiv...
Ciril je z grozo strmel v obličja postav, katere je prehiteval, in v spomin so mu prihajala imena davno umrlih ljudi, združena s kretnjo, katere ni moči obnoviti,, z neposmehljivim naglasom besed, z vsem, kar se v drugič ne vidi več. Tistile starček v kučmi in s palico — se mu je zdelo — ki tako udarja z okovanimi škornji ob cesto, je pokojni Ztratil, ki je umrl pred leti v občinski ubožnici — Ciril takrat še niti v šolo ni hodil, toda spominja se, kako so govorili, da ga je snaha sestradala na smrt. Onale žena Nechleba. Staršem navkljub se je poročila z dninarjem Šimo in potlej umrla v norišnici. Tistile veliki, čokati mož v škornjih je Jožef Roubal. 0 njem so šepetali, da je imel otroka z lastno hčerjo; kasneje so jo našli utopljeno v ribniku ...
Čim bliže so prihajali k cerkvi, tem več je bilo teh postav. Zgrinjale so se z vseh potov in steza, bile tako blizu in daleč hkrati, tako skrivnostne. Prihajali so iz vseh devetih vasi župnije, da je ves kraj kar mrgolel teh tajinstvenih romarjev, ki so si privzeli podobo živih in svoje žive potomce spremenili v sein-co in privid. Cirilu se je zdelo, kakor da bi se včasih razdelili v več postav in se potem znova spojili v eno samo. Na gri-
ču nad cerkvenimi vrati je gorela luč pred jaslicami novorojenega Deteta, a po poteh sredi polja so prihajale nove trume prišlecev, otrok tega kraja, ki se je spremenil v edini kraj na zemlji, v betlehemsko pokrajino, poljano veselega oznanila. Pot, po kateri je šel Ciril z materjo, pot njegovega otroštva, je bila edina pot, pot vseh duš, pot, vodeča v večnost. Ta ozka podeželska cesta, obdana s pritlikavim drevjem in obrobljer na s šopi uvele trave, ta tiha cesta, zaznamovana z njegovimi otroškimi stopinjami, je bila nenadoma povišana nad vsak čas: postala je Pot.
Ciril Nedoma ni več slišal korakov. Zaznaval je le Šumot ozračja, katerega so razplahutale neštevilne postav«, plavajoče nad zemljo, ne da bi se dotikale tal, in ko se ie nenadoma ozrl na mater, je odrevenel od strahu. Kajti zazdelo se mu je, da se je med tem tudi ona spremenila v eno teh skrivnostnih postav brez teže in sence, v bitje mračno in prosojno, smehljajoča se s tihim, zastrtim posmehom.
Kriknil je, in čeprav je ta krik slišal samo on, so vendar vse spremenjene stvari takoj prevzele svojo navadno podobo.
»... veš, to se je zgodilo pod staro jablano, ki je stala ob ograji na dedkovem vrtu,« je rekla mati in končala neko pripovedovanje.
Mati in sin sta se spogledala v temi in se nasmehnila. »Tako ®e bomo spoznali, ko se bomo dokončno prebudili,« je pomislil Ciril.
Prej kot sta pričakovala, sta bila pred vrati in stopila v cerkev. Vsa se je bleščala od ivja in zdravih vaških obrazov, ožarjenih s svetlobo. Prav nič niso izdajali svoje nedavne spremembe. Ali Ciril je bil še ves presunjen od diha onstranskih krajv, in ko so pred oltarjem zapeli »Christus natus est nobis«, so se mu orosile oči, a srce mu je prešinila, sladka bolečina.
Domžale in njihova vloga pod Osvobodilno Ironto
- ter odpor proti njej
Dokaj mesecev se v poročilih z naših domačih bojišč nič več ne omenjajo raji prisilnih mobilizirancev, katere bi komunisti pobirali na Gorenjskem in jih metali v uničujoči ogenj na Dolenjskem. Mesto njih poslušamo novice le o prisilnih mobilizirancih iz Štajerske. Samo po sebi se postavlja ob tem vprašanje, kje so vzroki, da je preinehal priliv gorenjskih sil v tolovajske vrste, v katerih že ni skoraj * nobenih Dolenjcev in Gorenjcev, temveč samo še stari komunistični kadri na vodstvenih mestih, pa brezoblična truma Štajercev, katere se nasilno odtrgali od ognjišča in jih odgnali v klavnico, da morajo s smrtjo plačevati svojo vero v rdeče bajke o dobrotah na »osvobojenem ozemlju«.
Odgovor je kratek:	Gorenjska je
vstala, ker je pravo spoznanje nanaglo zajelo vse poštene ljudi, ki še ločijo zrnje od plev. Tudi na Gorenjskem so komunisti že leto prej, preden se je sploh kje pojavljal samo utrinek organiziranega odpora proti njihovemu strahovanju, začeli navijati lajno o »beli gardi« kot najnevarnejšem nasprotniku njihovega »narodnega« gibanja.
kar se je v Ljubljani na Taboru. Tako imenovana »mladostna« skupina je izrinila »stare« in se polastila društvenega vodstva. In prav ti »mladostniki« so bili j prvi poborniki za OF in dali vse njene 1 funkcionarje. Od tam izhaja predsednik OF in likvidator Franc Vidmar, od tam prvi organizator komunističnih tolovajskih krdel inž. Stanko Skok in še mnogi drugi, ki so — kar je danes jasno — spadali v razkolniško sokolsko bratovščino Jožeta Rusa in Franca Lubeja.
V središču roparskih »gospodarskih komisij«
Prvo, kar so komunisti po ureditvi temeljne organizacijske in agitacijske mreže povsod izvedli, je bilo nabiranje bojnih kadrov, ki naj bi vodili »neizprosni boj proti okupatorju«. Da so razgibali ljudstvo in v njem budili strah, so naklepno dražili oblasti dn klicali nad ljudstvo neogibne nepresalije. Le iiz žrtev in ruševin so mogli kovati kapital, zato so svojo hudobijo gnali do najhujše ostrine irav tam, kjer si niso obetali drugega akor novih rekrutov za v gozd, ki niso
E
Urbanc Janko
Škofič Ciril Martinčič Ivan
Kenda Gvido
Letošnja pomlad je vrgla na plan prve gorenjske domobranske postojanke, ki so se potem širile m raistle kakor gobe po dežju.' Spletla se je mreža trdnjavic oboroženega odpora, ki odločno pometa ne le s terensko zarotniško nesnago, temveč tudi z zločinsko zalego v gošči, zraven pa razganja ljudstvu mrak zmote in zablod z vsemi pripomočki za duhovno obnovo gorenjskega človeka.
Odklenkalo je komunističnemu samo-paštvu na Gorenjskem, zaprte so številne sitečine, po katerih so vlačili uropane ljudi iz rodnih krajev čez Savo v pogubo, smrtno je bil zadet njihov življenjski živec, na gosto m spretno spletena mreža preskrbovališč, iz katerih so »koraij tri leta grabili vse, kar so tolovajske drhali potrebovale za prehrano, obleko im agitacijo.
Dolenjska — bojišče, Gorenjska — zaledje
Meč je slovenski komunist potegnil najprej na Dolenjskem im si jo izbral za ozemlje, na katerem je sklenil preizkusiti svojo silo in izbojevati odločitev. Dolenjska naj bi postala jederno ozemlje in žarišče, ki bi pritegnilo nase vse druge naše pokrajine, kodejr še niso popustile sredotežme sile.
Ko je Dolenjska zagorela v plamenih državljanske vojne, je rdeča bolezen napadala že tudi na Gorenjsko. Dolenjska in Notranjska sta doživljali črne dneve;, Gorenjska pa se tedaj 6redi zbeganosti ni mogla odtegniti nalezljivi agitaciji rdeč-karjev, ki so šarili z »narodnimi« gesli m stalno zakrivali svoje prav® nakane.
Spreitna sleparija je bila še posebej potrebna tam, koder je zaradi velikih gospodarskih možnosti kazalo ujeti na limanice prav vse ljudi s premoženjem ali na važnejših me»tih. Med delovnimi sloji m pridobitniki je bilo rdeče rovarstvo na delu že mnogo let pod Jugoslavijo. Postavilo sii je močna oporišča, iz katerih je v določenem trenutku vrglo svoje mreže nad vso bližnjo in daljno okolico in zajelo mnogo ljudi iz obrtniških in premožnih sloiev, zlasti pa iz vrst razumništva, dočim je kmečki sloj ostal pri svoji prirodni nezaupljivosti in je dogodke le opazoval.
stri, poslovodje, pisarniške goske, dobro plačane poslovodkinje, nekdanji delavski obratni zaupniki ali celo lastnik sam. Ti so delovno rajo uklenili v prisilni molk, napletali zveze na vse strani, proti oblastem pa hlinili največjo lojalnost in na vse strani zagotavljali, kako srečni so pod novim oblastnikom.
Ali bi bilo sploh možno računati z razsodnostjo pri presitem tržanu, ki mu ni manjkalo ničesar in se je; zaradi objestnosti moral iti šefmalo »visoko« politiko. Nekaj vsakdanjega je bila zastonjska pijača za »osvoboditelje« v raznih domžalskih gostilnah, potem obilne dobave raznih trgovcev, ki so se dali »o-krasti«, za »mili narod«, drgetajoča srca raznih šivilj in krojačev, ki 60 krojili tolovajske obleke in čepice z rdečo zvezdo, ter »rodoljubje« tržanov, ki so se rinili v nepregledno kopico »gospodarskih komisij«, ki je bilo v njih za skoraj 90 odstotkov domžalskih imovitežev. Vsak je v njih lahko imel funkcijo in s tem vse poroštvo za lepo plačilo v jutrišnji rdeči kolobociji.
Vse, kar si je v Domžalah pridobilo veljavo s položajem ali denarjem, je bilo gonilno pero v stroju komunistične pre-
Dinic Franc
Varšek Anton
vedeli, da so podlegli le zločinski spletki komunistov, zaradi njih trpeli bolečo gmotno škodo in nazadnje zapeljani zapadli še zmoti, da so gošarji njihovi zaščitniki, ki bodo domovini priborili zopet ljubi mir in blagor.
Takšno neodpustljivo taktično slepar-jemje je bilo potrebno in plodno tam, koder si »osvoboditelji« niso obetali drugega kakor žrtvenih kozlov za pohod revolucije, nikakor pa ne v predelih, kjer je potreba velevala razumnejše izkoriščanje razpoložljivih gmotnih in človeških sil.
Preprosta je razlaga, zakaj so tolovaji uničevanje dolgo prizanašali Domžalam in njihovi obsežni okolici in se ogibali dejanj, zaradi katerih bi tudi njihovi veliki dobavni viri prišli v uničevalni ogenj in usahnili. Rdeče nasilje je bilo tod do sredine leta 1943 takšno, da je trpljenja in potrpljenja vajeni človek še lahko obstal, čeprav je moralo biti žrtvovamo za »narodno svobodo« prene-katera goved, konj, prašič in vreča vsakokratnega poljskega pridelka.
Gospodarsko vzieto so Domžale z okolico zaključena celota, ki je sposobna zalagati svoje zaledje ne le s poljskimi pridelki in z moko, temveč tudi z vsemi potrebščinami, katere rabi človek, da se od nog do glave obleče in obuje. In takšno prirodno skladišče je tudi tolovajem kazalo pustiti v miru, ako so hoteli imeti vedno obratujoče delavnice, kjer so povrh tega skoraj vsa delavska in nameščenska srca gorela zanje, in za njihova »junaška dejanja«.
Delavstvo in njegova vloga
Običajna je trditev, da je delavec nosilec vsega revolucionarnega ognja, element, ki ga m mogoče zadovoljiti z nobeno socialno ureditvijo. Izkušnje so nas poučile, da je ta obdolžitev precej krivična. Posebno tam, koder delavcu ni bilo treba jesti skopega kruha, ni bil odstotek rdečih aktivistov nikoli večji kakor v meščanskih in razumniških krogih; nasprotno, največkrat še dosti manjši.
Gorenjski delavec je sorazmerno prostovoljno zelo malo prispeval za tolovajske kadre, čeprav sta mu pamet solili Jugoslovanska strokovna zveza in rdeča zveza sindikalnih organizacij, ki sta se v novih razmerah znašli v skupnem ob-
skrbe. Blago vseh vrst je šlo v hosto za preskrbo drhali, ki so sestradane, razcapane in premočene prihajale na odpoči-tek in preobleko v Moravško dolino, do koder so vodile prevozne ceste, ki so se začele pri domžalskih tovarnah in trgovinah.
Zločinci pred zrcalom
Nič drugače kakor drugod se je OF začela tudi na Gorenjskem. Do 22. junija 1941 ni bilo nikjer čutiti rdečih podzemeljskih siL Nikjer še »odpora proti okupatorju«, dokler ni dala Moskva splošnega znamenja.
Že dan po spopadu Nemčije z boljše-viki so si domžalski neučakanci daili du-ška z napisi »Živel Stalin« in »Živela SSSR« in z lističi iste vsebine.
Mazovec Jož©
Cerar Mihaela
Vidmar Franc
Jeretina Ana Jeretina Vladimir Sršen Nikolaj Repanšek Ivan Zupančič Franc Krašovec Anton
Več ko razumljivo je, da rdeči prekucuhi velikih prednosti, ki jih ima zlasti dodelana gospodarska celotnost domžalskega okraja, niso hotelt zanemariti. V tovarnicah in večjih industrijskih delavnicah so se zakoreninili že poprej, med razumništvom, zlasti učiteljstvom, je bila žetev lahka, med pridobitniki pa so si naklonjenost zagotovili z laskanjem in povzdigovanjem nujnosti »narodnega odpora proti okupatorju«.
Tako imenovani boljši sloji so tavali že prej, saj že zaradi ; voje svetovnonazorske meglenosti niso mogli imeti tistega potrebnega razgleda, ki bi jim pomagal k pravemu odnosu do lastnega naroda in do bedarij, kakor je vseslovan-stvo in podobna krama, ki jo vsiljuje boljševizem.
V malem »e je na primer m id žalskim^ sokoli pred vojj^ kjgdfi
jemu in premostili! vse medsebojne razlike, ko je prišla zapoved z edinega zanje odločujočega mesta: iz Moskve. Pribiti je treba, da je ves gorenjski zaupni-ški kader JSZ dal levji delež za OF in se pokazal v zavajanju delavstva na zločinska stranpota še gorečnejšega kakor patentirani komunisti.
Steber OF na Gorenjskem sta bila, kakor pri nas, presiti meščan in tržan ter pokvarjeni razumnik. Doslej ni znan noben tako zgovoren primer za podrobno izdelano komunistično mrežo, kakor so ga domobranci razkrinkali prav v Domžalah. Delavec je hote ali nehote zajadral v mrežo, pa ni organizacije vodd nikjer. Kdo pa? Sami ljudje, katerim so delavci imeli vso pravioo zavidati ne le položaj, temveč tudi mesečni zaslužek: vse komunistične prgaftizjiali mojstri m padjnoj-
ljala niti v vse druge večje obrate. Njene pomagačice so bile zlasti občinska uradnica Mazovec Štefanija, ki je tolovajem dobavljala z občine vse sezname živine, sezname prebivalstva, vojnih obveznikov, novih doseljencev ali obiskovalcev, dalje starejša hčerka Varška Antona, ^ pisarniški uradnici Brecelj Bronka^ in _ Silva, mati Vrankarjeva in njeni hčerki, preddelavki, uradnica Stražar Slavica in druge. Vse te so postale članice SKOJ-a in nadzirale posamezne dobaviteljske odseke.
Zormanova Pavla je bila prva zbiralka »podpor« in »darov« za gošarje. Nadlegovala je ljudi z izgovorom, da pošilja nabrano blago izseljencem, v resnici pa ga ie pošiljala v gozd. Svojo mlado hčerko Miško je porabljala za kurirko. Ko so jo prijeli v družbi morilca Stenovca Franca v Komendi, je bila razkrinkana tudi grda vloga njene matere. Kazen ji ni mogla uiti.
Cela vrsta drugih vetemjakov je; po Domžalah in okoKci prežvekovala in nosila od hiše do hiiše čenče, ki so z njimi poganjali ljudi v ofarsko mrežo. Mimo klobučarja Avblja Franca, slaščičarja Lenčka Ivana, Kvas Pavle, čevljarja Močnika Lovrenca, ki je tudi vneto šival za tolovaje, Likarja Viljema, delavca Habjana Petra, Voikar Ivaae, roparjev Franca in Jurija Volkarja, Žankarja Petra, Lovšeta Franca, financarja Volči-nija, Umka Franca, družine Mišič, ki je dala tri sinove v morilske tolpe, sta biia najbolj strupena hujskača in spletkarja učitelj Perko Venceslav ter zgubljeni študent Kvas Franc. Prvi je bil že v Jugoslaviji organiziran komunist. Načrtno je miniral razna društva in stresal svojo šomastrsko učenost tudi v vseh »boljših« družbah. Drugi, Kvas Franc, je bil pravi človek iz KPS, neugnano gobezda-lo, ki je mio pijančevol in izmozgaval druge ljudi ter pohujševal mladino. Ta nebodigatreba je spravil v goščo dosti ljudi in stalno izzival nemire«. Sedaj se klati nekje po Dolenjskem.
Mavser Anton Cerar Martin
Podgane so prilezle iz podzemlja. »Aktivisti« so šli na delo. Partija je spretno vrgla svoje mreže. Mladina obeh spolov je začela prirejati nedeljske izlete »v prosto naravo« k radijski postaji, v Šumberk in drugam. Tam so lepotam narave posvečali malo pažnje, pač pa poslušali navdušujoče budnice rdeč-karjov, ki so klicali ves narod »na zbor«.
Nekdanji načelnik Sokola Vidmar Franc je sklical svojo bratovščino. Za levo roko mu je bil sin domžalskega žagarja inž, Skok Stanko, ki je prijel vodstvo vojaške organizacije, v začetku »narodne zaščite«. Za desno roko pa je bila poslovodkinja v Severjevi tovarni rjuh in kocov Zormanova Pavla, prekanjena stara komunistka, ki je postavila na noge vse komunistič. ženske organizacije. Nič manj važno funkcijo so dali ko-miju Pečniku Franco, s tolovajskim imep nom »Miklavžu«, ki je prevzel intendan-turo, oziroma preskrbovalne posle, iz
Likar Ivan
Rozman Ivan
katerih se je razvila složna organizacija »gospodarskih komisij«.
Sekretar domžalske OF jei postal Varšek Anton, ključavničarski mojster, sekretar za Podboršt komunist Klopčič Vinko, komunistka Cerar Mihela, s tolovajskim imenom »Miška«, je vodila okrajno Žensko protifašistično zvezo, krajevno pa komunistka Jeretina Anica (»Danica«).)
Agitacijski stroj »o poganjali najprej stari, še pred vojno organizirani komunisti, ki so zlasti skušali omrežiti delavstvo v vseh tovarnah in obratih. Ko so pa ujeli na limanice dovolj »buržujev«, so njim prepustili zunanje delo, sami pa iz zaledja vse nadzirali.
Zormanova si je v svoji ptsarni uredba agitacijsko, srejdifče,. I? nj« jč W-
tem krojači in šivilje, ki so kar tekmovali, kdo bo lepše skrojil iz nakradenega blaga kape in kroje ter drugi obrtniki.
Če je vsa ta nižja raja kovala zase kapital rdeče »bodočnosti«, potem je jasno, da niso smeli zaostajati niti trgovci niti domžalski mlinarji. Trgovca Turšič Franc in Lavrič Štefan (tolovaj »Adam«) ter njun tovariš iz Rodič Žab-nikar Metod, so se zaradi lepšega dali večkrat izropati, da ne bi pri delitvi »oblasti« v obljubljenem raju ostali praznih rok. Mlinar Radko iz Domžal je imel tako dobro napeljane niti, da se mu nikoli ni bilo treba beliti glave, kje bo dobil moko, temveč kje bo dobil zadosti vreč, da bi spravil vse »darove« na ukazana ebirališča.
Vsem tem petičnikom ni bilo nič čez glavo, da jih je dobil na vajeti komij ^ranc’ tolovaj »Miklavž«, ki j® vodlul »okrožno gospodarsko komisijo«. Njegovi pomagači so bili Zalokarjev poslovodja Pelc Pavle — »Kožuh«, ki ga je domobranska krogla podrla 9. novembra v objemu s Horjak Olgo (Tatjano), žah-nikar Metod — »Aleš« iz Rodič, Urbanc Janko — »Olgo«, ki_ je bil šef mesarske predelovalnice, Škofič Ciril iz Jarš, trgovčev sin Praprotnik Ivan (»Pastirček«) iz Domžal, Hauptman Anton — (»Kranjc«) iz Janš, šofer Repanšek Ivan — (»Tomi«), ki je vodil »okrajno gospodarsko komisijo«, in kolar Dimic Franc, ki se je specializiral na sezname, po katerih so ljudem ropali živino in pridelke.
Iz do sedaj zaplenjenih podatkov o rdečih »gospodarskih« komisijah je razvidno, kako velike usluge 60 ti zločinci in njihovi pomagači delali komunističnim drhalim. Tri leta so s sleparjenjem ali strahovanjem praznili ljudstvu žepe, hleve, kašče ter skladišča in e spretno pripravljenimi ropi skrbeli za morilske tolpe, da se je prenekatera sestradana ii razcapana »brigada« okrepčala z doni žalskimi priboljški in od nog do glav. oblekla in se usposobila za nadaljnji »bojne pohode« nad slovensko ljudstvi in njegove borne domačije;.
Pelc Pavle
Horjak Olga
Roparji za »blagor naroda«
Agitacijski kader je bil dolgo številnejši kakor tisti, ki so šli v gozd. Vrhovna tolovajska komanda je Domžalam namenila ne toliko vojaško kakor preskrbovalno nalogo. Hkratu z »Narodno zaščito«, ki je; bila organizirana v slehernem obratu in po vseh krajih, se je razpredla mreža »gospodarskih komisij«, ki so poskrbele, da se je ljudstvo moralo odpovedovati svojemu imetju in zraven misliti, da se žrtvuje; za lepšo bodočnost. Lastniki večjih obratov po večini sploh slutili niso, da so jim vajeti zmuznile iz rok in da so obratovanje uravnavali in nadzirali rdeči preddelavci, mojstri ter pisarniške moči, ki so znali vse skupaj izvesti tako, da je blago mesto do naročnika prispelo največkrat v roke; tolovajem. To je bila velika zasluga domžalskih »boljših« ljudi, ki so za svoje zločine po večini že bili kaznovani, ali pa, v kolikor so ušli v gozd, še bodo, kakor zaslužijo.
Tako je znala Zormanova (po tolovajsko »Silva«) v družbi mojstra P®^ borška) s tolovajskim imenom »Matija« — danes že ubit — spraviti dosti ukradenih rjuh in kocov med bandit^ in organizirati načrtno krajo kož in usnja v Polakovi tovarni. Njena vrstnica Cerar Mihela (»Miška) je delala roko v roki z mojstrom Kendom Gvidom (»Vancom«), sedanjim gošarjem, in iz Zornove delavnice pošiljala jermen in torbice. Zaostajali niso v ničemer komunisti pri Okrš-larju. Kocjančičev mojster Lovro Krč »Luza« je z obvezilnimi potrebščinami na debelo zakladal banditske ranocelnike, Škoiic Ciril je pripravljal debele zavoje platna, Kraševec Anton (Primož) in Avbelj Ivan sta skrbela za klobučevino iz zalog »Universale« in tvrdka Flerin, mojster Bukovec, »dika« JSZ, pa ni nikoli pustil na cedilu komunističnih agitacijskih »tehnik«, da so imele zmerom zadosti papirja in pisarniških potrebščin, za katere lastnik Bonač v Količevem ni nikoli dobil plačanih računov. In kaj naj bi počele agitacijske tehnike brez strojev? Tuidi za to so_ poskrbeli zaupniki v tiskarni Weit na Viru, da so jih spravili v gozd.
In na to roparsko verigo so se priključili skoraj vsi domžalski gostilničarji, ki so si vence spletali s tem, da so zalivali žejna grla »vrlih dečkov«, mesarji z dobavami posebnih priboljškov, čev-Ijarijj ki šivali tolovajem, čevlje, po-
Kdo bi mogel oceniti celoten obse)’ dobav ie večjih delavnic, kamor so tolovaji prihajali po pripravljeno blago in ga odvažali v gozd? Kdo bi smel biti danes še tako velikodušen, da bi odpuščal tistim poznanim in nepoznanim pomaga’ čem, ki so stregli rdečim krvnikom, di so nadaljevali za narod tako pogubni' zločinsko početje? Ali bodo tisti »do^ brotniki«, ki so obsipavali zločince 3 vsem potrebnim blagom, da so imel«
Bolne dela tri gospodarske komisije M omžalah, Kamniku in Lukovici a svoji' mi velikimi skladišči živeža, živine, oble1 ke in obutve v Žejah, Brezovici, Moravčah, Lukovici in pri Sv. Trojici, tako radodarni tudi takrat, ko bo treba poprav ljati vso škodo, ki je bila zaradi tegtt storjena našemu narodu?
Večina ne bo nikdar zbrisala s sebti krivde, da je dajala zavetje in hrano morilskim brigadam, ki so bile najbolj zadovoljne v njihovi bližini, v Moravžki dolini, ki jo lahko imenujemo okrepče-volišče in letovišče tolovajev, tedaj ko je Dolenjska ječala pod bičem rdečih krvnikov in iz stotin kmečkih domov se j« dvigal plamen, katerega ni zanetil »okupator«, temveč izrojen Slovenec, ki so je vdinjai Moskvi, Dal]« na 8. strani.
Tolovajska mesnica za °kraj^ Domžale, ki so jo domžalski domobranci zaplenili na Žejah 9. XI. 1044. Na sliki sta mesar Podgoršek Franc (Florjan) in njegov, pomočnik Florin Anton iz Mengša, ,
nam m vam
Gospod, uredniki
Poleg ie zadnjič omenjene zadeve 'Vas prosim, da načnete v Vašem cenjenem listu v tej zvezi tudi vprašanje dvojnega ali večkratnega zaslužka ene in iste osebe iz javnih sredstev, ter vpra-lanje zaposlitve moža in žene v javni službi.
V Ljubljani imamo še vedno stotine ljudi, vseh stanov in polclicev, ki so brez vsakih dohodkov in so kot taki odvisni oi dobrodelnih javnih ali zasebnih ustanov ali pa od posojil, v kolikor jih pač morejo kje dobiti. Zakaj teh ljudi, ki imajo nekateri ie po 15 -r ali tudi več mesecev vloiene prošnje na najrazličnejših krajih, ne nameste, in to kljub iemu da bi na nekatera mesta lahko prišli kot strokovnjaki in bi kot taki lahko veliko koristili kakemu zavodu ali uradu?
Honorarno nastavitev v takih primerih kaj radi utemeljujejo s strokovno usposobljenostjo upokojenca. Sicer pa to niti ni potrebno! Prolekcija že najde vsemogoče izgovore, da omogoči take socialne krivice, ki jih pred javnostjo noben pošten človek ne more zagovarjati ne iz strokovnega ne iz socialnega stališča.
V slovenskih časopisih smo nedavno brali, da je g. prezident ponovno izdal temeljne točke o socialni pravičnosti, ki naj se strogo izvaja. Take nastavitve, s katerimi se omogoča dvojni ali večkratni zaslužek eni in isti osebi, so največja socialna krivica, in vprav zaradi nje se morajo taki, - ki nimajo nikakih dohodkov, s svojimi družinami preživljati od tega, kar dobe od javnih in dobrodelnih ustanov.
Pri naših javnih ustanovah je tudi precej primerov, da sla zaposlena v javni službi mož in žena. V teh izrednih časih bi bilo tudi to vprašanje treba uredili na primeren način, ker ie znano, da spričo tega ne trpi samo javna uprava, temveč tudi družina doma. Poleg tega pa je tudi dostikrat res, da' ti ljudje največkrat doma svoje uslužbence zelo slabo plačujejo ter se pri tem kar nič ne držijo zakonitih predpisov.
Mogoče ni bilo in ne bo nikdar več lako ugodne prilike, da se te zadeve s pametno odločbo pravično urede tako, da M bodo takšne zlorabe enkrat za vselej preprečile.	Brezposelni.
Gospod urednik!
Ali ne bi bilo dobro opozoriti javnost tudi na sabotažo, ki jo nekateri uradniki uganjajo po svojih uradih? Kakor Vam ja zatrdno znano, so se ob začetku poslo-UUljapo vseh uradih ustanovili odbori VF, ki so imeli med drugim tudi to na-1ogo, da z nerednim in surovim urado-lanjem ter sabotiranjem vzbujajo med ljudstvom ogorčenje in nezadovoljstvo s tedanjim družabnim redom. Nekateri teh tdborov ie. vedno delujejo in njih člani judi še vedno opravljajo naloge, ki so jih dobili, med njimi zelo vestno tudi to.
Pomislimo na primer le na to, da so lani v jeseni vsi idealni fantje odšli mrd domobrance, rdeče navdahnjeni mestni sinčki pa so se v veliki meri poskrili po raznih službah, takšnih, da so se s tem odtegnili vojni službi, obenem pa je komunistična stranka dobila svoj kader, na katerega se bo v vsakem primeru lahko zanesla in s čigar pomočjo si je bila namenila, ko bi bila prilika ugodna, povsem zagospodariti tudi v Ljubljani.
Kaj pravite, gospod urednik, ali ne bi bilo potrebno nekoliko tudi po teh uradih počistili prav po zgledu čistk drugod?	Poznavalec	OF.
Spoštovani gospod urednik!
Leto dni sem se boril z orožjem v roki proti največjemu sovražniku našega naroda, komunizmu, vse leto sem bil neprenehoma v nevarnosti, da me zadene sovražna krogla. Ko sem se bil izpostavil tej večni nevarnosti za svoje življenje, sem — kakor toliko in toliko d>\ugih — imel predvsem pred očmi re-slovenskega naroda, ki je ne po stoji krivdi, marveč po krivdi izdajal-sjCih izkoreninjencev zašel tako daleč. Z drugimi narodnimi borci sem se boril za vjse Slovence, za podeželske ljudi, ki so 4 zadnjih treh letih morali pretrpeti ne-/tnalo gorja, pa tudi za one meščane, recimo Ljubljančane, ki jih šiba sedanje vojne še ni bogve kako hudo, ali pa sploh še ne oplazila. In med temi slednjimi je bilo in je celo še tudi precej takih, ki so bili, oziroma so še s svojim srcem v hribih pri *osvoboditeljih« slovenskega naroda, a samo s srcem, zakaj to so po veliki večini ljudje, ki niso bili nikoli pripravljeni tudi dejansko kaj žrtvovati in vsaj nekoliko prenašali tegobe udejstvovanja »na terenu*.
Za vse te, za podeželhne in meščane, sem se torej teto dni izpostavljal z neštetimi drugimi vred v nevarnost, kdaj me bo zadela sovražna Icrogla.
Pred mesecem dni pa sem srečno prišel v Ljubljano z upanjem, da me bodo tu vsaj prijazno sprejeli, če ne več, in da se bom vsaj za nekaj časa mogel odpočiti in pozabiti na trpljenje in tegobe, ki jih mora prestajati slovenski protikomunistični borec zunaj na deželi. A na žalost moram povedali, da se mi upanje ni izpolnilo, in da sem v Ljubljani doživel doslej nujvečje svoje razočaranje.
Iskal sem sobo in pri tem zvedel tudi za neko gospo, ki je že nekoč v mirnih časih oddajala sobe bivšim srbskim Častnikom, pozneje, po Mu 1041 italijanskim častnikom, in ko so ti odšli, tudi nemškim. A ko sem potrkal na njena vrata jaz, z domobranskim znakom na rokavu, me je osorno zavrnila, češ da sob nič več ne oddaja, čeprav sem se pozneje prepričal, da to. ni res. 2e po
BRUNO BREH M
Na Dunaja umre cesar Franc Jožef. Takoj se pripelje tja madžarski ministrski predsednik Tisza in izsili od cesarja Karla obljubo, da se bo dal. kronati za ogrskega kralja.
Karlov svak princ burbonski bi rad uveljavil svoje dvomljive pravice do francoskega prestola. V coskcm zunanjem ministrstvu skusa ustvariti prepričanje, da po smrti Franca Jožefa Avstrija rranenu nista več sovražnici in da imata obe isti cilj: uničiti Nemčijo.
Princ Sikst pregovori Karla, da mu pismeno sporoči pogoje, pod katerimi ie pripravljen skleniti ločen mir s Francijo in Anglijo, zlasti pa
— po dogovoru s Sikstom — cesar Karel v tem pismu poudari pogoj, da Francij« dobi od Nemčije Alzacijo in L.otaringijo. za kar da bo zastavil ves svoj vpliv pri zaveznikih. S tein pismenim zagotovilom Sikst potem spletkari v Franciji naprej.
Na sestanku v nemSkem glavnem stanu general 1 udendort ne mara o vrnitvi Alzacije »n Lotaringije ničesar slišati.
Sledi sestanek francoskega ministrskega predsednika Ribota, angleškega predsednika vlade Lloyda Georgea in italijanskega zunanjega ministra Sonnina. Namen tega sestanka je potipati, kako kaj Italija misli o sklenitvi ločenega miru Avstro-Ogrske z zahodnimi velesilami. A Sonnino odločno zahteva izpolnitev Jondon-skega dogovora, po katerem bi Italija morala dobiti Južno Tirolsko, Trst z vso ^ržaško pokrajino. Gorico, Gradiško, Istro, Dalmacijo z otoki, Valo-no in Dodekaneške otoke. Tako prepreči sklenitev ločenega miru med Avstro-Ogrsko in zahodnimi zavezniki.
Po letu dni Clemenceau razkrinkn Karlove in Sikstove nakane pred javnostjo in s tem spravi zlasti cesarja Karla v sila neprijeten položaj.
Minister Czernin hoče nevarnost, ki je spričo Clcmenceauievega razkrinkanja Karlovih in Sikstovih namenov grozila Avstro-Ogrski in njenemu cesprju Karlu, preprečiti s tem, da predlaga ozir. zahteva od Karla, naj »iz zdravstvenih razlogov« zn no. kaj časa opusti vladarske posle in jih prepusti nadvojvodu Frideriku ali Evgenu. Ker Karl ta njegov predlog
— zlasti še, ker mu je odločno nasprotovala tudi cesarica Žita — zavrne, Czernin sam odstopi.
KONEC
habsburške države in njenega po-stepnega
Isto dopoldne se je oglasil načelnik avstroogrskega generalskega štaba baron Arz pri nemškem častniku brigad-nem generalu von Cramonu. Veliki pru; ski general je stal kar nekam v zadregi pred podrejenim gospodom.
»Sramujem se stopiti vam pred oči,« fe dejal sedmograški Sas Arz, a povedati vam moram, kar mi teži srce. Prosim, vživite se vendar v moj položaj, gospod tovariši Kot načelnik generalskega Štaba avstro - ogrske vojske moram vam, zastopniku nemške vojske, povedati, da moj cesar laže.« Avstrijski general je moral za trenutek umolkniti, ker se mu je glas začel preveč tresti. Pruski častnik je pogledal vstran, da ga ne bi to žalostno razpoloženje vrglo s tira.
Častnik, ki je pripadal vojski bran-denburškega volivnega kneza Friderika Velikega in Moltkeja, je sklenil častniku Wailensteinove vojske, vojske princa Evgena, Marije Terezije, nadvojvode Karla in Radeckega prizanesti z očitki.
»To je najhujši trenutek v mojem življenju,« je _ nadaljeval Arz z žalostnim glasom, »in res ne vem, kaj sc bo iz vse te stvari izcimilo. Cesar je trikrat pogrešil. Prvič je v svoji brzojavki nemškega cesarja nalagal, zakaj v resnici je bil pisal tisto pismo Sikstu. Drugič se je tako neodgovorno posvetoval s sovražnikom, da bi vsak navaden človek moral biti za kaj takšnega usmrčen. Tretjič pa je cesar s tistim svojim pismom in s tem, da je povedal javno svoje mnenje, vojno podaljšal.« Arz je spet nekoliko počakal, ko da bi se boril za izraz. Potem je tiho nadaljeval: »Kri tisočev in tisočev vpije do neba in obtožuje cesarja. Francozi bi morali biti res povsem nori, če bi le za las odstopili od te zahteve po Alzaciji in Lotaringiji.«
»Parmski rodbini nismo zaupali,« je dejal pruski general. »Njeno kraljevsko Visočanstvo cesarica mati ni nikoli skrivala nenaklonjenosti in sovražnosti do Nemčije.«
»Bourbonci niso habsburški vladarski hiši še nikoli prinesli sreče,« je odvrnil Arz. »Poroka je hčer Marije Terezije stala glavo. Bojim se, da bo tale zakonska zveza vzela cesarju krono. Ti
i**-	»»	-—■»
njenem’vedenju in besedah pa sem tudi spoznal, da bi me bila tista gospa verjetno sprejela prijazneje, če bi namesto slovenskih barv na moji kapi zagledala rdečo zvezdo.
Odkrilo povem, da bi tej gospe in tudi vsem tistim, ki prav tako mislijo kakor ona, res privoščil samo en teden komunističnega raja v kakšnem »osvobojenem« kotu slovenske zemlje.
Domobranec.
- Cenjeni gospod urednik!
Uvrstite, prosim, le moje vrstice v Vaš list. Po Vas se z njimi obračam na liste, ki odločajo pri oddaji slanine.
Smo dveh vrst prašičjerejci, dveh zelo različnih vrst Prvi so kmetje, ki za rejo prašičev sami pridelajo vsega potrebnega, drugi pa nismo kmetje, a bi vseeno radi jedli zabeljeno, ne da bi za to morali nadlegovali Prehranjevalni urad. V skrbi za prehrano smo se toliko potrudili, da smo kupili mlade prašičke. S kakšnimi težavami, ve lahko vsak Pa tudi kak košček zemlje so nam dali dobri kmetje, sicer majhen, pa vseeno bolje kot nič. Za vzrejo prašiča to gotovo ne zadostuje in zalo si je treba pomagati drugače. Kupili je treba, čeprav za drag denar, prašičje krme drugod, zakaj te prašiču ne. daš
dve vladarski hiši se že predolgo sovražita, da bi se kdaj mogli pobotati!«
»Staro sovraštvo med Nemčijo in Francijo,« je odvrnil Cramon, je že iz tistih časov, ko so Habsburžani še nosili nemško cesarsko krono. In lahko rečejo, kar hočejo: svojim zaveznikom so Francozi zvesti. Če se je moglo zgoditi vse to, kar zdaj doživljamo, se Je zgodilo samo zato, ker Francija ni mogla verjeti v zvestobo Avstrije kot svoje bodoče zaveznice. Vaš cesar ni s svojo izdajalsko igro dosegel ničesar, njegov svak, bourbonski princ, ki se poteguje za prestol pa seveda tudi ne.«
Avstrijski general je sklonil glavo: »Toda nam vsem je ta zahrbtnost, to tekanje po strunskih stopnicah tako škodilo, da sc nam ta srčna rana ne bo nikoli, nikoli več zacelila.«
Pruski general ni znal _ na noben drug način potolažiti načelnika avstrijskega generalnega štaba, ko da^ mu ]e stisnil roko tako močno in prisrčno, kakor se to dogaja ob odprtem grobu.
Še isti večer je šla v nemški glavni stan brzojavka naslednje vsebine:
»Obdolžitve gospoda Clemenceauja proti meni so tako nizkotne, da s Francijo ne nameravam več razpravljati o tej stvari. Moj odgovor so moji topovi na zahodu. Vaš zvesti prijatelj — Karl.«
Cesar in Čehi
Zvečer 22, oktobra 1Q1S sta čakala na slabo razsvetljenem in praznem kolodvoru v Mcidlingu pri Dunaju divizijski general Landwehr von Pragenau in češki narodni socialist Vaclav Kloi ;č na dvorni vlak iz Reichenaua. Službujoči policijski uradnik se je z mešanimi občutki oziral za tema človekoma, ki sta se živahno raztovarjala med _ seboj in hodila gor in dol: pomiloščeni in osovraženi veleizdajalec ob strani avstrijskega generala — to je bilo vendar nekaj nenavadnega. Kolikor je policijski uradnik mogel razbrati iz ponavljajočih se besedi, sc general von Landwehr ni prav nič pitoževal pred češkim poslancem nad češko zaporo živil, čeprav bi se bil general kot načelnik splošne prehrane pač lahko. O tem govoriti je bilo od prejšnjega dne dalje brez vsakega smisla, zakaj Kloiač ni prišel sem nič več kot zastopnik svojih vlivcev ali kot poslanec avstrijske poslanske zbornice, marveč kot pripadnik države, ki je bila z avstroogrsko monarhijo v vojni:	Če-
škoslovaške, ki fo je bil sam predsednik Wilson priznal kot zaveznico. Ta veleizdajalec od predvčerajšnjega in sovražnik od včeraj je torej čakal na cesarjev dvorni vlak in noj bi se bil s potniškim dovoljenjem, ki mu ga je bila izdala čisto zakonito državna policija, v družbi dr. Kramafža in nekaterih drugih strankinih voditeljev odpeljal dalje proti Ženevi, da se tam sestane z dr. Edvardom Benešem,	za katerim	so bili še pred
kratkim izdali tiralico in ki je bil zdaj zunanji minister začasne češkoslovaške vlade. Policija, ki je imela nalogo skrbeti za red in se ni smela ozirati na kakšne politične spremembe, se je pač morala začuditi	nad	takim nenadnim
preobratom.
General si je bil že ustvaril dokončno sodbo o hrezsmotreni in venomer cincajoči	politiki,	ki	je bila avstro-
ogrsko monarhijo privedla na rob propada.
Kloiač	bi .bil	tudi	rad vprašal, ali
mislijo na Dunaju na kak resnejši odpor, zakaj še vedno so mu zvenele v ušesih besede njegovega tovariša Habrmana: »Pazi, kar ti povem. Če ta prekleta zverina Avstrija crkne, nas bo še v svojih zadnjih zdihljajih skušala razmrcvariti in se maščevati nad nami. Nastalo bi strašno prelivanje krvi.« Potem pa je rajši molčal, zakaj že je zvonec naznanil, da je dvorni vlak odpeljal z zadnje postaje pred Meidlingom.
Ob pol devetih se je vlak ustavil v Meidlingu. General in poslance sta vstopila. Cesar je naročil takoj poklicati Klofača k sebi. Prišel je Čehu nasproti in mu tako prisrčno stisnil roko, ko da
primerne hrane, tudi debel ne bo in ti ne bo dal slanine.
So pa še druge skrbi: pri nas doma je osemčlanska družina. Lani, ko smo tudi klali doma prašiča, nas je bilo vseh osem pri hiši, letos sem pa sama s petletnim otrokom. Ze več mesecev sem brez vsakih dohodkov Določili pa so mi natančno, koliko slanine moram oddati in koliko si je smem pridržati. Ne vem, kaj naj storim. Denarja nimam, da bi kupila za prašiča krmo in bi ga vsaj za silo zredila. Primorana sem prašiča zaklati v najkrajšem času, pa si ga ne Upam, ker ne bom mogla oddali predpisane količine slanine.
Zalo prosim pristojne gospode v svojem, pa tudi v imenu še mnogih drugih, da bi bili nekoliko popustljivi pri listih prašičjerejcih, ki nimamo svojega polja, ker si za drugič ne bomo več upali kupili mladih prašičkov za rejo.
Ena izmed mnogih.
Zakaj Vam leže stare obleke, čevlji in podobno brez haska v omarah? Prodajte jih nakupovalnimi Socialne pomočil *
Danes, ko je stiska za obleko in obutev, ne sme ostati nobena taka stvar neizrabljena. Če jih sami ne rabite, prodajte jih nakupovalni« Socialne pomoči.
' i sprejel sebi enakega vladarja. Generala je na kratko po vojaško pozdravil. Potem sta cesar in Kloiač ostala sama.
»Sprejmite moje iskreno in globoko sožalje ob smrti vašega najstarejšega sina,« je dejal ccsar v naučeni češčini.
»Hvala lepa, Veličanstvo,« je odgovoril Kloiač po nemško. Nato je pogledal v tla in počasi nadaljeval: »Umrl je zaradi ran, ki jih je bil dobil na italijanskem bojišču. »Lahko bi bil še pripomnil, da je to pač češka usoda, če sin umrje za domovino, proti kateri se je njegov oče vedno boril. Toda cesar je bil videti tako brez moči in nebogljen, da je Kloiač raje molčal.
»Vojna se bliža koncu,« je dejal cesar v svoji trdi češčini, ki se je je bil naučil pri dragoncih v Brandysu.
»Slabemu koncu, Veličanstvo, slabemu za tiste, ki so jo bili začeli,« je odvrnil Kloiač po nemško.
»Jaz je nisem začel,« je odgovoril cesar zdaj tudi po nemško. »Vedno sem premišljeval samo to, kako bi ustavil to nesrečno prelivanje krvi.«
»Veličanstvo, ostalo je samo pri delnih poskusih,« je odvrnil Kloiač.
»S svojim oklicem sem 14. oktobra še zadnjikrat poskusil, da bi dal narodom pravico do samoodločanja.«
»Wilson je Vaše Veličanstvo prehitel. Narodi sami zahtevajo pravico snmood-ločanja. In potem — v svojem oklicu se obračate samo na eno, samo na avstrijsko polovico monarhije, Slovakov, naših bratov, ki jih Madžari zatirajo, Vaš oklic ne upošteva.«
»Saj vendar veste, kakšni so Madžari,« je odgovoril cesar z vzdihom.
»Pač ne nameravam grajati tudi Vašega oklica,« je dejal Kloiač. Ne smemo grajati stvari, ki se na noben načiu ne more uresničiti.«
»Toda morda bo pa oklic le pripomogel,« je dejal cesar tiho, »da v bodoči na ovo preurejeni monarhiji ne ^ bo več tekla kri. Dovolj gorja je že prišlo nad nas.«
»Mi še ne vemo, ali ostane Češka monarhija. Mnogo bolj kaže, da bodo zahtevali republiko.«
Čeh je sklonil- svojo lepo sivo kodrasto glavo in se molče zizrl predse. Tudi cesar nekaj časa ni vedel, kaj naj reče. Če Češka postane republika, bo tudi konec kratkih sanj njegovega svaka, da pod vplivom Francije dobi krono svetega Vaclava.
»Toda ali ni bil vendar Kramf vedno za monarhijo, ali ni hotel prej imeti kakega ruskega velikega kneza za češkega kralja?«
»O tem pri nas po padcu Romanovih ne govore več dosti,« je odvrnil Kloiač.
»No, potem upam in želim, da se bo pri njih ta nova preureditev dosegla brez prelivanja krvi,« fe dejal cesar.
»Tudi češkoslovaško ljudstvo si ne želi prelivanja krvi,« je odgovoril poslanec. »A vzlic temu bomo morali zbrati vse svoje sile, da bomo lahko krotili naše ljudstvo, da se ne bi maščevalo nad tistimi, ki so naš narod vsa štiri leta vojne preganjali in trpinčili.«
»Da, dragi gospod Kloiač,« je odvrnil cesar, »to preganjanje je bilo kar se da neumno, in slabo. Jaz sem poskušal vse, da ga ustavim. Svoj izvor ima v vrhovnem vojaškem poveljstvu. Ukaz o pomilostitvah, ki sem ga izdal meseca julija 1917, je imel namen ustaviti to krivično ravnanje s celim narodom.«
Poslanec je molčal.
»Jaz sem si tedaj mnogo obetal od tega ukaza o pomilostitvi,« je nadaljeval cesar. »Drugače ga tudi ne bi bil izdal vprav na rojstni dan prestolonaslednika Otona. Hotel sem, da bi bilo ime mojega sina za vedno povezano s to spravljivo listino.«
»Po tistem, ko ste izdali ukaz o pomilostitvah, so tudi v Pragi začeli upati,« je odgovoril Kloiač. »Ta Vaš korak ccnijo še danes. Toda medtem ko je Vaše Veličanstvo hotelo s tem le dobro, so vlade Vašega Veličanstva storile slabo. Zadnje vlade Vašega Veličanstva so bile največja nesreča za dinastijo. Kako je vsa Praga prisluhnila, ko smo slišali, da je Vaše Veličanstvo poskušalo s Francijo skleniti ločen miri A vlada Vašega Veličanstva je tudi to preprečila.«	M
Ali Ž8 imate
Dokument o najstrašnejšem razdoru slovenske zgodovine
»Ne moja vlada,« se je uprl cesar, »čeprav je tudi ona precej kriva. Le Italija je bila tista, ki je vse, s čemer koli sem hotel poskusiti, preprečila. Ves svet je hotel samo Nemčijo uničiti, le Italija je vztrajala na tem, da je treba pokopati nas, Sonnino je bil tisti, ki je onemogočil sklenitev ločenega miru z avstro-ogrsko monarhijo.«
Kloiač je nekako z obžalovanjem skomignil z rameni:	»Govorim	lahko le o
tem, o čemer mi je kaj znanega. Toda takrat, aprila, ko smo pri nas zvedeli za tista pisma Sikstu, takrat smo biii prepričani, da bo le mogoče ohraniti dinastiji deželo.«
Cesar si je podprl glavo: »Ne veste, kekšne težave sem imel tedaj. Vsi so bili proti meni. Aprila, po veliki nemški zmagi na zahodu, so vendar tudi pri nas vsi mislili na končno nemško zmago. In vendar vprav zato so naredili to neumnost, da so spodbili Clemenceauja,«
»Če bi bilo Vaše Veličanstvo tedaj, v najtežjih urah Francije* to pismo priznalo ..,«
».., bi me bili, verjemite mi, gospod Kloiač, nemški narodnjaki, ki žive pri nas, in Madžari vrgli. Prusi bi bili vkorakali na Češko, in imeli bi državljan* sko vojno z vsemi njenimi grozotami.«
»Veličanstvo bi se ravno moralo odločiti za Nemce in za Madžare aii pa proti Slovanom. Veličanstvo se odločiti ni moglo. Svetovalci Vašega Veličanstva so slabo svetovali. Če bi bilo Veličanstvo šlo do konca tisto pot, ki je bila utrta s temi pismi in posvetovanji, bi danes prav tako lahko zahtevalo hvaležnost Francije Kakor naš narod. Ne bi bili smeli biti topovi na zahodnem bojišču odgovor na Clemenceaujeve zehteve, marveč bi Vaše Veličanstvo moralo priznati, kaj je bilo v tistem pismu napisanega. Takrat je bila zadnja možnost za spodobno ločitev od Prusov. Veličanstvo bi se bilo lahko sklicevalo na to, da pri tej stvari ne velja zastopati le koristi Nemcev in Madžarov, marveč tudi usodo slovanskih narodov v avstro-ogrski monarhiji. Zgodilo se je nasprotno, ravno nasprotno, kakor pa se je ponujalo. Veličanstvo bi bilo dobilo v vseh Slovanih	najzvestejše zaveznike proti
Prusom. Tako smo tudi razumeli misel o pomilostitvah, prav tako smo razumeli tudi namero, ki jo je Veličanstvo hotelo izvesti z izmenjavo osebnosti po vseh urad'h in na najvišjih vladnih mestih.«
»Imel sem roke zvezane. Czernin je prekrižal moje načrte,«
»Zdaj so pa naša srca zvezana, Veličanstvo. Narod nima nobenega zaupanja več. Narod je zdaj že priznan kot zaveznikom prijateljska sila. Za nas ni več poti nazaj. Vaše Veličanstvo se po tisti Sikstovi zadevi ne bi smelo nikoli več peljati v nemški glavni stan. Načrt vojaške in gospodarske zveze s prusko Nemčijo ni bil samo za Čehe, marveč tudi za vse druge slovanske narode v avstro-ogrski monarhiji neznosen. Ti dnevi po Sikstovi aieri, Veličanstvo, so za vselej podrli vse mostove med Čehi in dinastijo. Vse, kar je ukaz o pomilostitvah prinesel dobrega, je bilo z enim udarcem uničeno. In oklic, ki ga je Vaše Veličanstvo izdalo šc v teh dneh, bo imel le ta učinek, da se bo razkroj monarhije, ki je v teku, samo še bolj pospešil. Razkrojil bo vojsko. Prinesel bo strahoten konec.«
Cesar je molčal.
Veličanstvo bi se bilo moralo ne samo s srcem, marveč tudi dejansko odločiti za eno obeh velikih skupin držav. Vlada Vašega Veličanstva ne bi bila smela le tedaj, kadar gre na bojišču slabo, misliti na spravo z nami in na prekinitev z Nemčijo. Vlada Vašega Veličanstva pa je bila na strani Nemčije vedno le tedaj, kadar je Nemčija zmagovala. Na to Francija in Anglija prav tako ne bosta pozabili, kakor ne moremo pozabiti mi.«
Cesar je hotel Klolaču nekaj naročiti za Beneša v Švici, hotel je naročiti, naj ga vpraša, če se morda vendarle še lahko kaj zavzame, da bi nonarhija le ostala zvezna država svojih narodov; toda Kloišč je bil že tako zelo na drugi strani, izraz na njegovem obrazu je bil tako odklonilen, da je cesar takoj spet opustil to miseL
Vladar je nekaj časa gledal skozi okna Vlak se je že bližal vzhodni postaji Zunaj na železniških tirih so steli vozovi, naloženi s topovi, ki so bili pokriti s plahtami Vse, kar se je dalo, so zdaj vozili na srbsko bojišče, da bi tam po odpadu Bolgarije potegnili obrambno črto ob Donavi in SavL
Češka, to je cesar čutil, je bila zaigrana, izgubljena za habsburško-lotarin-ško kakor tudi za parmsko-bourbonsko vladarsko hišo.
Karl VI., zadnji moški Habsburžan, oče Marije Terezije, je bil sto let po bitki na Beli gori dosegel spravo med to deželo in svojo vladarsko hišo, postavil patrona te dežele, Janeza Nepomu-ka, ki je oznanjeval slavo in veličino Habsburžanov. Povsod, kamor je bil prišel, je dal sklesati njegov kip. Zdaj je ta kameniti kanonik spet vrgel s sebe svoj roket, se od svoje sklonjene drže spet vzravnal, dvignil križ, postal spet tisti, ki naj bi ga bil on izrinil Čehom iz srca, ter spet vstal kot Jan Rus in začel klicati k odpadu od vladarske hiše in Cerkve.
Krona svetega Vaclava je bila zaigrana. Treba je bilo rešiti vsaj krono svetega Štefana. Vlak se je ustavil. »Zdaj morate izstopiti,« je dejal cesar. »Spomnite se večkrat na to, o čemer sva govorila. In prizadevajte se, da se to, kar mora priti, zgodi brez prelivanja krvi. Morda bo Vaše ljudstvo nekoč spoznalo, da sem mu hotel samo najboljše. Srečno pot!« Čeh se je priklonil in cesar mu je dal roko. Potem je Kloiač zapustil dvorni voz, ne da bi pogledal na levo ali na desno. Cesarjevi častniki so gledali za Čehom: Tako samozavestno so na Avstro-Ogrskem prej samo Madžari odhajali od svojega kralja.
(Dalje.),
Nadaljevanje g Šeste strani.
Volk sleče ovčji kožuh
Čim globlje se je terenska mreža razpredala, tem hujši so postajali dnevi zlasti za okoliško ljudstvo. Požeruške tolpe, ki so prežale iz moravskih gozdov, so bile nenasitne. Ker je bilo »prostovoljnih« prispevkov premalo, je začela peti svojo pesem sila. Konec leta 1942 je marsikateremu kmetu zmanjkalo živine in prašičev iz hleva, na »posodo« je
kvidacijske komisije, v kateri so izrekali in izvajali 6mrtne obsodbe nasprotnikov z mučenjem naslednji zločinci: Mazovec Jože — (»Žove«), zidar iz Domžal, ki je bil komandir 2. čete VOS (VDV), Zupančič Franc — (»Marjan«), Cerar Martin — (»Milčinski«) iz Imenj, Rozman Ivan — »Kovač« iz Mengša, Likar Ivan — »Tomaž«, Študent iz Domžal, Mavser Anton — (»Tomo«), dijak Steno-vec France, Janežič Peter, Grčar Franc, Volkan Franc, Habjan Franc iz Stoba,
Oddelek Vojske Državne Varnosti (VDV) za Zasavje, katerega naloga je, pobijati od OF na smrt obsojene ljudi
moral dati tudi konje, ne da bi »osvoboditelji« upoštevali njegove neogibne potrebe. Pogosti so postajali primeri, da so nepovabljeni močni gostje praznili kmetom kašče in sem pa tja vrgli prizadetemu pod nos — bon.
Kaj je bolj razumljivo kakor preobrat, ki se je tedaj začel v kmetu. Preprosta pamet mu je govorila, da se iz zla ne more roditi dobro. Polagoma se je začel odmikati od gošarjev in se zbegano ozirati naokrog, da bi našel zaščitnika zoper nenasitne roparje in uničevalce svojega imetja.
Komunisti so na prve take znake o odporu odgovorili še s hujšimi ropanji. Na piko so vzeli zlasti tiste hiše, ki so že od začetka ali kasneje kazale odpor do takih »osrečevalcev«. Začela se je doba temeljitejšega »osvobajanja«, ▼ kateri so že padale grožnje s svincem. Ovaduštvo je cvetelo, v svojo gnusno službo so komunisti vpregli pred vsem bosopeto mladino, ki je vohunila za vsakim oglom.
Komunistična agitacija, s katero so preplavljali podeželje, je napenjala vse sile, da bi si osvojila tudi preprostega človeka. Opletali so z Jugoslavijo in kraljem, hlinili versko zavednost s tem, da so hodili h kmetom v poznih večerih molit rožni venec, plašili ljudi z >belo gardo« in jih tolažili z napovedmi o naglem koncu vojne.
Prišlo je letoi 1943, ko so že mnogi, ki »o v začetku še podpirali ali odobravali »vsenarodno osvobodilno« delo OF, začeli sprevidevati svojo zmoto in spoznavati prave cilje revolucionarnega komunizma. Iz oglušujočega ropota hvalnic so se zaičele slišati o OF tudi kritične opazke in nasprotovanja. Do tedaj so se ko-
Kožar Franc iz Domžal, Janežič Mirko in
drugi, ki so že vsi ubiti ali pa se klatijo po gozdu.
Začetek krvavega nasilja
Sredi julija s>e je na vozu peljal sikozi Domžale Januš Franc s svojim prijateljem. Ko je privozil mimo gostilne Habjan, se mu je nasproti na kolesu pripeljal Stenovec Franc. Skočil je s kolesa, ga prislonil k ograji, se povzpel na voz in ustrelil Januša m tovariša v tilnik. Ko da se ni nič zgodilo, se je morilec zopet vsedel na kolo in se odpeljal. Zločin se je dogodil ob belem dnevu in so mu bili priče mnogi ljudje. Učinek je bil tak, kakor 60 si ga zločinci želeli. Vse je onemelo od strahu in hotelo zatrjevati, da ni nikomur nič znanega ne; o morilcu, niti o dogodku samem.
Oba oddelka VOS-a sta noč za nočjo ustrahovala vso okolico Domžal in ropala. Grožnje, umori in negotovost so rodili strah, ki je ljudi »pravil ob pamet. Proti božiču se je krvavo nasilje stopnjevalo, da bi udušilo vsak odpor in vsako glasno besedo obtožbe. Padati so začeli ljudje, ki so šli v svojem pogumu tako daleič, da eo povedali resnico odkrito in javno.
December 1943 je bil mesec najhujšega divjanja- Po strahotnih mučenjih in trpljenju so pod noži rdečih krvnikov padli: Pučko Vinko, kamnosekov sin, ki je bil nasilno odpeljan, inž. Kvartič, čigar krivda je bila v tem, da je preprečil krajo barv. Tovarnar Sever, ki se je postavil po robu načrtnemu ropanju v svojem podjetju in hotel onemogočiti Zormanovi. Inž. Plemelj, lastnik ribogojstva v Dragomlju, Mejač Vitko iz Komende, Lipar iz Na-
Sokolski dom v Radomljah, >prenovljen< od komunistov 8. aprila 1944.
munisti »držali umorov, da ne bi zmotili ! d tila v domžalskem preskrbovalnem sre- I dišču.
Ko pa so po osmem septembru 1943 tudi gorenjski komunisti začutili, da je udarila njihova ura, so ti oziri odpadli. Na mah so iz dotedanje »narodne zaščite« izbrali najbolj izprijeno »elito« in ji zaupali posebne inaloge, kakršne je Partija določila za oddelke VOS-a. V Mengšu je mesaT Rozman Ivan (tolovaj »Kovač«) dobil poveljniško mesto v okrožnem vodu VOS-o, v Domžalah pa je organiziral morilsko roparsko skupino VOS-a 17 letni dijak Mavser Anton — (tolovaj »Tomo«)).
Oba oddelka VOS-a sta zagrešila toliko neodpustljivih zločinov, da ju ljudstvo ne bo moglo nikoli pozabiti. Za »novo dobo« OF, ki naj bi po prepričanju njenih voditeljev pomenila vstop v zaključno zmagovito obdobje, so morala priti tudi nova sredstva za dosego cilja. Izgubljenci so dobili neomejeno oblast. Vidmar Franc je prevzel predsedstvo li-
sovč, inž. Tepež Tone, Kokalj Franc,
posestnik iz Bišč pri Ihanu, kmečki sin Rihtar Stanko in njegov prijatelj Šuštar, delavec in pleitar Učakar Ivan iz Depale vasi.
Toda zločinci so se v svojih računih temeljito zmotili. Prav to zverinsko nasilje se je zastudilo vsem poštenim ljudem, da so še krepkeje stisnili pesti in začeli ugibati, kako bi preprečili zmago komunizma in zbeganemu ljudstvu pokazali pravo pot. Vsi pošteni in naroda zvesti možje in fantje so podvojili čuječnost, podvojili pa tudi pozornost ter začeli sami zasledovati morilske in zarotniške mreže v Domžalah. Brez hrupa in bojnih klicev je vstajala tiha in nedogovorjena fronta odpora, ki se je duhovno pripravljala za odločen nastop nekaj mesecev pozneje.
Požigalski bes
Po navodilih e Dolenjske ®e je tudi gorenjska rdeča sodrga vrgla na požiganje vsega večjega, kat si je naše ljud-
stvo v desetletjih postavilo s trudom svojih rok.
Na jesen 1. 1943 so komunisti povrsti požgali postaje v Grobljah, Jaršah, Trzinu, Homcu in Duplici, da so tako »spodnesli okupatorja«, požgali pa le lastnemu ljudstvu, ki si bo nekoč sam moral postavljati nova poslopja, dočim lahko vlaki mimo požganih postaj nemoteno prihajajo in odhajajo.
Potem so prišle na vrsto Sole. V vsej okolici ne stoji nobena druga kakor domžalska in mengeška. Isto usodo so blazni požigalci pripravili tudi vsem občinskim in prosvetnim domovom, od katerih stojita samo še domžalska.
Ali bi imeli pričakovati, da bodo iz tega zločinskega programa izločeni številni bolj ali manj zgodovinsko pomembni gradiči? Tudi tem ni bilo prizaneseno. Danes stojijo samo gradovi Habah, Krumperk ter Tustanj pri Moravčah. Zadnji je ostal nepoškodovan zato, ker so trije lastnikovi sinovi pravoverni tolovaji v gozdu.
List iz preproste kronike
Sredi preplaha, ki se je polastil ljudstva, se je v začetku znašlo malo src. Nečloveške preizkušnje so morale priti, da so se ljudem začele odpirati oči. Se niso bili vsi tako zakrknjeni, da ne bi slišali glasu svoje vesti in se pustili iztrgati iz svojega naroda. Kakšni so bili ti časi in ti ljudje, razvidimo iz lističa kronike, katero je pisala okorna kmečka ženska roka:
»6. januarja so komunisti prvič mobilizirali letnik 1927.
19.	marca so mobilizirali Domžale in okolico in so od 30 vojnih obveznikov dobili v roke samo 15.
Od 3. na 4. april so ponoči požgali Društveni dom v Dobu.
V noči od 6. na 7. april sta ee priklatili dve tolpi ter požgali barake pri Radomljah. Ropali so po hišah. Po cesti jedli naropano blago in žrli kot sestradani psi. Srdito se prepirali za kruh.
Prosvetni dom v Dolu pri Domžalah, ki so ga komunisti požgali decembra 1943.
Lipar Fran«, umorjen 29. XI. 1943.
8. aprila so ▼ RadomljnK požgaK Sokolski dom. V boju so padli prvi prisilni mobiliziranci
V noči na 13. april »o prvič nastopili slovenski domobranci iz Ljubljano* v borbah pri Trojanah.
26, aprila so ropali konje po Domžalah.
30. aprila so kradli pri Senici, Oso-linu in Habjanu konje.
1. maja pobirajo radijske aparate; zlasti ropata Volkan Franc in Kožar.
PonijJlavoi v Domžalah pravijo, da »o to »pastirčki«.
10. maja so požgali v Črnučah barake.
10.	maja ropali v Rodicah živino.
14. maja ropali konje, živež in obleko v Depali vasi.
15. maja izropali v Studi Gasilski dom.
16. maja je žel obred VDV skozi Stob in požgal v Mengšu Društveni ter Sokolski dom. Nazaj grede so požgali v Grobljah tiskarno. Tiskarske stroje odvlekli s seboj.
19. maja požgali Sokolski dom v Domžalah in spet tiskarno v Grobljah, da je pogorela do tal.
20. maja ropali živino v Domžalah in na Rodici.
20.	maja požgali nia Homcu občinski dom in v Dolu šolo.«
Ti skromni zapiski so kričeče obtožbe vseh. tistih, ki so s tem lastnemu narodu kopali grob. Kdo bo poravnal ogromno gospodarsko škodo ne le na požganih domovih in gradovih, temveč še bolj preprostemu ljudstvu, kateremu so pobrali doslej nad 200 konj, nad 200 glav govedi in nad 1000 prašičev?! Kdo bo odgovarjal za nepopravljivo duhovno škodo, kdo spreobračal zapeljance, ki so do kolen ali še več zabredli v zločine in si roke omadeževali z bratovsko krvjo? Kdo bo spravljal na prava pota pokvarjeno mladino, ki so jo pritegnili med »rdeče pionirje« in jo pahnili na pot zločina in moralne pogube.
Nič čudno, zato pa je toliko bolj še skeleče odkritje, da ®o rdeči domžalski pionirčki s 16 letnim Nemcem Viljemom na čelu postali prava zločinska tolpa, ki je kradla vreče sladkorja, stotine klobukov, skladovnice kož in podplatov, desetine koles, metala bombe med svoj« Šolske tovariše in ropala vse, kar ji je prišlo pod roko?
Vzemi si, domžalski purgar, te ugotovitve k srcu in si izprašuj kosmato vesti
Ljudstvo se izvije iz rdečih klešč
Umori nedolžnih so vpili po maščevanju, ki naj bi zbrisalo ta madež z na-
rodnega telesa. Krvološtvo rdečih izprijencev je v poštenih ljudeh rodilo odpor in gnev, toda zverinska mučenja so razpodila še poslednje pomisleke in predsodke zoper upravičenost samoobrambe. Plaz krvave revolucije je bilo treba ustaviti za vsako ceno, ako je bilo še kje ka/j ljubezni do rodne zemlje in lastnega naroda. Ko so rdeči krvniki začeli pobijati ljudi, ki se jim je zastudilo nasilje in zasmililo ljudstvo, pa so glasno izrekli svoj gnus, je postalo več ko pereče vprašanje, ali počakati rablja, ali pa pograbiti za orožje in reči: stoj!
Sredi groze, ki so jo ustvarili umori decembra 1943, se je vsem zvestim najbolj stisnilo srce ob mučeniški smrti Rihterja Stanka. Nič drugega ni ta zdravi kmečki fant zagrešil, kakor da je spoznal komunistično goljufijo, obrnil sleparjem hrbet in sklenil živeti kot zvest sin svoje domovine.
Na Silvestrovo je pred njegov dom prihrumela tolpa mengeškega VDV od-detka pod vodstvom Rozmana Ivana. Odvlekla je Stanka in njegovega prijatelja sostanovalca Šuštarja v gozd. Rihter je prehodil vso mučeniško pot, dokler njegove usode ni zapečatilo posebno tolovajsko sodišče, kateremu je predsedoval Vidmar Franc, ki se je za tiste dni nalašč podal v gozd odločat o smrti in življenju tega nedolžnega.
Temne slutnje domačih in vseh njegovih prijateljev so že teden dni pozneje našle potrdila v najdbi dečkov, ki so po krvavih sledeh v jami na Mengeškem hribu odkrili grobišče. Orožniki so potegnili iz jame sedem razmrcvarjenih in oskrunjenih trupel, med njimi tudi truplo Stanka Rihtarja. Zloba domačih rdečih zarotnikov je brž raztrobila običajno laž, da je bil pokojni »izdajalec«.
Morilci so prav tedaj preplavili Domžale a kapico groženj. Ljudje so bili tako ustrahovani, da se niso upati ni-ti k tru-
Hejač Vito, umorjen 29. XL 1943.
plu, Se manj pa pripraviti mrliški oder. Samo nekaj pogumnih fantov se je tfidaj odločilo, da bo vzlio pretnjam poskrbelo pokojnemu mučeniku za človeški pogreb.
Tedaj so se mnogim začele odpirati oči. Vsi fantje in možje, ki so hoteli ostati sebi zvesti, so tedaj stisnili pesti in sklenili, da ne bodo več oklevali. Padel je poslednji predsodek. Tedaj so razumeli nastop »Vaških straž« in pozneje ustanovitev Slovenskega domobranstva v Ljubljani
In dejanje je januarski sklep postal 8. avgusta. Tedaj so tolovaji po Domžalah in vsej okolici razdelili pozive za ho-sto. Odločni fantje in možje so se odzvali še isti dan, pa ne v hosto, temveč v jedro domobranske posadke, katero so sestavili sami.
Prvih takih »izdajalcev« je bilo devet, dva dni kasneje že 21. Dober zgled je zlata vreden. Dan za dnem so priha-
jali v domžalsko domobransko jedro tisti, ki so na tihem že gojili misel a samoobrambi, pa niso našli prave opore. Vrstili so se prostovoljci iz Ihana, Bišč* Stude in drugih vasi, iz Mengša in Domžal; prihajali so trdni kmetje, ki so se oddahnili, ko so slišali za ustanovitev oborožene postojanke. Zapuščali so svoje grunte, s katerih bi jih raztrgala samo smrt, toda močnejša je bila zapoved vei sti, da je treba stopiti na plan in odločno narediti črto čez pomisleke in prevzeti nase breme največjih žrtev.
Kratki so biK dnevi, ko se je jedro! množilo in krepilo. Prve patrole so že začele švigati naokrog in stikati za tolovajskimi skrivališči, bunkerji, tehnikat-mi, skladišči in gostišči. Uspehi niso izostali. Domžalski domobranci so razbili in izpraznili vso bogato založeno »tehniko« za zasavsko okrožje, uničili terensko četo v njenih bunkerjih, razbili gospodarsko komisijo z načelnikom Otonom vred veliko članov poslali v »trinajsto brigado«.
Za zmerom so postrigli peroti zverini Mavserju Tonetu in Cerarju Martinu (Mil činski), onemogočili vso okrožno gospodarsko komisijo, ubili intendanta Pelca! Pavleta, razdrli gnezda in razpodili na vse vetrove, nekaj pa v »trinajsto« vse tičke iz lukovške komisije, uničili vso domžal-1 sko »narodno zaščito«.
Zaplenili so doslej ogromno komunistične šare, velikanske kpličine papirja in razmnoževalnih strojev, celo vrsto rar dijskih aparatov in pisalnih strojev, za sedem voz nesoljenih svežih govejih kož, mnogo usnja, blaga in zaplenili tudi okrožno komunistično klavnico.
Vsem, ki imajo slabo vest m pobešafd oči pred domobranci, pa na uho pove1' mo tudi tole: domobranski fantje »o za* plenili tudi skladovnica sapiskov in mamov, v kAterlh je nepopisano in ne-utajljiVo pribita krivda vseh tistih Don** žalčanov, ki so pili kri lastnemu ljudstvi** Marsikdo, ki se hinavsko ustvarja in se« daj dobrika, bo doživel še presenečenjei* kajti nastopila je ura obračuna in temeljitega izpraševanja veeti za vsakogar, ki še ni pretrgal zvez z zločinsko zalego r gozdu.
Domžalska domobranska posadka* skupina nesebičnih požrtvovalnih mož ixt fantov, ki z brezprimemim precEirom smrti noč in dan krni ari j o po okolici in varujejo domove svojih bratov in sestra* je postala tako rekoč gonšče vse službe narodu. Od nje se je kmalu odcepila posadka v Mengšu in ta se je v neka} tednih pomnožila tako, da je skoraj četo mož lahko poslala v Litijo zapirat še tiste tolovajske stečine, ki so po njih komunistični zapeljevalci tirali rajo v dolenjske klavnice.
Rihtar Stanko, umorjen 5. L 1944
Pravica in resnica morata zmagati fn zato tudi povzročiteljem gorja kazen ne bo ušla.
Posadka domžalskih domobrancev s svojim poveljnikom.
Scliriitleitor - urednik: Mirko Javornik — Herausgeber • Izdajatelj: Jožko KroSelj — Fiir die Ljudska tiskarna - ca Ljudsko tiskarno: Jože Kramari« - Uredništvo, uprava in tiBkarna: Ljubljana, Kopitarjeva6. Telefon 23-61 do 23-65 — Rokopisov ne vračamo. — Mesečna naročnina 8 lir.