-----   382    -----
Narodne stvari.
Poziv drugi
svojim rojakom na Tominskem.
Že lani enkrat poslal sena bil po ,,Novicah" poziv vsem domoljubom po Tominskem, Cerkljanskem, Bovškem in Kanaljskem, da bi stopili v družbo „Matice slovenske'4 v Ljubljani. Ali ni se pokazala na dan v vseh teh čveterih okrajih ne živa duša ne. Jemal sem pogostoma v roke „Novice", nadjaje se, da najdem v Matičinih sporočilih med novimi udi kacega domačega znanca, pa žalibog! na nobenega domoljuba nisem naletel.
Vendar, če je tudi ta žalostna moja opazka resnična , še nikakor ne obupam , saj ne nad tominskimi domoljubi. Sklenil sem toraj, obrniti se v drugo do svojih rojakov s polnim zaupanjem, da ta tominski moj klic ne ostane glas upijočega v puščavi. Obračam se pa danes pred vsem do tominskih fantov in jim rečem: Dragi tovarši in prijatli moji! obljubovali smo že večkrat v veselih družbah v čitavnici in drugod, da ostanemo vselej zvesti sini svoji materi slovenski domovini. Prilika je zdaj lepa, djansko pokazati to. Iz vseh drugih slovenskih krajev dohajajo obilni darovi duhoviti in materijaini na oltar domovine. Mi na Tomin-skem, ki smo se bolj med zadnjimi spoznali za slovenske sinove, nismo svojih duševnih moči še tako izurili, da bi mogli ž njimi prav očividno podpirati domovino, zato podpirajmo jo pa z materijalnimi (z denarom), kolikor le moremo. Vpisujmo se drug za drugim v družbo Matice slovenske! Saj ni to tak strošek, da bi naše moči presegel. Kdor le berač ni, če le hoče, pa je ud „Matice slovenske." V enem letu 2 gold. ni taka reč. Kdor pa je kolčikaj premožen, tudi lahno dene na stran 5 let vsako leto po 10 gold. in postane s tem Matici dosmrten ud. Kako, ako bi napravili izmed sebe slo-vensk odbor? Če je nas le 10 tacih, zložimo vsako leto 10 let zaporedoma vsaki 1 goldinar, pa bo 100 gold., in s tem vpišemo trg Tomin ko večen ud Matici. Dalo bi se pa to še le pred zvrsiti, tako: V Tominu nas je okoli 900 prebivavcev. Ko bi dal le vsak deveti en goldinar, imeli bi brž 100 gold. skupaj. Okoli 140 hiš je tukaj, tedaj bi tudi ne bilo treba vsaki hiši še celega goldinarja dati, pa bi bilo. Ker pa iskrica domoljubja ni še vsake hiše , še manj pa vsacega pre-bivavca prešinila, ne moremo tega pričakovati, zato moramo tisti naprej, kterim je slovenske omike žar nekoliko že glave razvedril. Mi Tominci imamo že skoraj dolžnost, z lepimi domoljubnimi izgledi drugim krajem v naši okolici pot kazati. Kar bodo priprosti pri nas lepega videli, radi bodo posnemali, in tako, če naše
-----   383   -----
-kraje kadaj pravo domoljubje prešine, mogoče bo vsaki vasi na Tominskem, da postane dosmrten ud „Matici." In kadar začne Matica pogostoma izdajati knjige, ki bi v vsako vas dohajale, bodo omiki naši prijazna roka, ki pelje domovini na bolji stan. Zato na noge, rojaki moji!
V Tominu 15. listopada.                    V. Luž ni k.