49
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANA
2001 XXXII
Mag. Meta Budnar in mag. Alojz Fošnarič
Zavod RS za šolstvo
IZZIVI PEDAGOŠKEGA VODENJA
ANALIZA IN UGOTOVITVE SIMPOZIJA ZA
RAVNATELJICE IN RAVNATELJE
Na Zavodu RS za šolstvo poteka projekt Modeli
pedagoškega vodenja, v katerem razvijamo modele
kakovostnejšega in učinkovitejšega pedagoškega
vodenja in sodelovanja znotraj šol.
Na simpoziju Izzivi pedagoškega vodenja, kije
potekal v začetku letošnjega leta v Portorožu, smo
izpeljali pedagoško delavnico Za pedagoško vodenje mi
zmanjkuje časa - da, ne. Delo je potekalo v osmih
skupinah, sodelovalo pa je 239 ravnateljic in ravnateljev,
ki so:
- ugotavljali, katere od nalog pedagoškega vodenja
šole posameznik more, zmore in rad opravlja,
- razmišljali o ustreznosti razporejanja del in nalog
na šoli v zvezi s pedagoškim vodenjem, o
vzrokih za pomanjkanje časa za pedagoško
vodenje (objektivnih in subjektivnih),
- ugotavljali, katere veščine in sposobnosti bi
potrebovali za reševanje tega problema, katere
vrste izobraževanja ali usposabljanja potrebujejo,
katere izkušnje dobre prakse lahko predstavijo
kolegom.
Izhodišče za delo je bil vprašalnik, prirejen po
raziskavi Sabine Špehar Ravnatelj osnovne šole -
menedžer ali pedagoški vodja, kije obsegal deset
vprašanj, v katerih so ravnateljice in ravnatelji izražali
videnje svojega položaja v šolskem in družbenem
prostoru. Zanimalo nas je med drugim tudi to, katerim
nalogam v praksi dajejo ravnatelji prednost, čeprav
zakon določa, daje ravnateljevo primarno delo
pedagoško vodenje.
Delavnica je ponovno izpostavila že znane probleme,
ki se kažejo zlasti v razmerjih med ravnateljevimi
resničnimi nalogami in vedno novimi nalogami z
organizacijskega in finančnega področja ter
pomanjkanjem časa za naloge s področja pedagoškega
vodenja.
Zaradi preobremenjenosti in nejasnih ciljev
ravnateljeve vloge je težko iskati in določati
prednostne naloge. Po burnih razpravah so udeleženci
izpostavili naslednja vprašanja, dileme, ugotovitve
in predloge:
• Od šolskih oblasti pričakujejo:
- pomoč pri urejanju formalnopravnih zadev,
- jasno in določno opredelitev ravnateljeve
vloge in njegovih nalog,
- pomoč pri uvajanju in spremljanju 9-letne
osnovne šole,
- večkrat na leto tematsko poglobljeno in
funkcionalno izobraževanje za področja:
spremljanja in vrednotenja pedagoškega dela,
mednarodnega sodelovanja, poslanstva in
vizije šole, vodenja strokovnih organov,
projektnega dela,
- svetovanje v zvezi z učno tehnologijo in
ureditvijo učilnic,
- izobraževanje s področja psihologije v __
glasbenih šolah,
- zaradi svojstvene problematike glasbenih šol N
organizacijo posebne delavnice za analizo in
reševanje problematike v glasbenem šolstvu. ^
Sodelovanje in pomoč od Zavoda RS za šolstvo:
- Zavod naj bi bil glede na prednostne naloge
pobudnik tematskih konferenc, ki izhajajo iz —
prakse,
- svetovanje in kon kr etni napotki za spremljanje
in vrednotenje pedagoškega procesa,
- strokovno spremljanje pouka neposredno na Q-
šoli (pedagoški svetovalci),
- več konkretne pomoči in svetovanja učiteljem,
zlasti mlajšim,
- strokovna pomoč aktivom in študijskim ^
skupinam,
- pomoč pri urejanju ravnateljevega položaja,
- podpora Zavoda v prizadevanjih ravnateljev za
reševanje nekaterih, v šoli nastalih problemov,
- sistematično usposabljanje učiteljev za delo v LU
razredu in spremljanje njihovega dela,
- pomoč ravnatelju pri uvajanju sistemskih N
sprememb,
- spremljanje opisnega ocenjevanja in
doizobraževanje učiteljev.
Razlogi, ki jih navajajo za pomanjkanje časa za ^
pedagoško vodenje:
- ukvarjanje z množico pravnih zadev, za katere
ravnatelj ni strokovnjak, ^
- pomanjkanje sredstev in skrb za njihovo
pridobitev, zlasti za zagotovitev pogojev dela

9-letne osnovne šole, šolo v naravi, šolsko
kuhinjo, nove projekte, investicijsko
vzdrževanje, financiranje strokovnega
spopolnjevanja oz. izobraževanja, zdravstvene
preglede delavcev, zavarovanje za
odgovornost, financiranje pravnih zadev
(nasvetov).
• Pomoč pri reševanju problemov pričakujejo:
- od Ministrstva za šolstvo, znanost in šport -
celostno ureditev financiranja in
aktualiziranja kriterijev financiranja, s
strokovnimi institucijami uskladitev vloge
ravnatelja kot pedagoškega vodje in ravnatelja
- direktorja,
- od Zavoda RS za šolstvo - strokovno usposab¬
ljanje in pomoč pri pedagoškem vodenju,
- od šolskih uprav (v formalnem smislu) -
materialno pomoč,
- od Združenja ravnateljev - podporo pri
__ uresničevanju idej in reševanju problemov,
- od Sole za ravnatelje - usposabljanje na
S| področju manedžmenta,
- od pravnih služb v lokalnih skupnostih -
^ podporo in pomoč pri reševanju specifičnih
problemov.
— ANALIZA VPRAŠALNIKA
Vzorec
V delavnici je sodelovalo 239 ravnateljic in
^ ravnateljev osnovnih, srednjih in glasbenih šol ter
dijaških domov.
Uporabljena je deskriptivna neeksperimentalna
kavzalna metoda. Ravnateljice in ravnatelji so v
delavnicah individualno odgovarjali na vprašalnik, kije
bil predstavljen udeležencem skupine kot iztočnica za
razpravo znotraj delovne skupine in kot možnost za
UU razpravo vseh vključenih v posamezne skupine.
Udeleženci so odgovarjali na nekoliko prirejen
M vprašalnik, ki gaje uporabila S. Špehar v raziskavi
Ravnatelj osnovne šole - menedžer ali pedagoški vodja
— (Sodobna pedagogika, 2000, 214-228).
<
Največ delovnega časa so ravnatelji v preteklem letu
porabili za organizacij sko-materialne naloge,
načrtovanje dela šole ter za finančno vodenje in
povezovanje z okoljem. Zanimivo je, da 83.2 %
^ anketirancev največ časa porabi za nepedagoške naloge,
le 5 % jih je navedlo, da so se največ ukvarjali s
spremljanjem pouka, svetovanjem učiteljem in
sodelovanjem s starši in učenci.
2 .
Kar 84.4 % anketirancev se najraje ukvarja s
pedagoškimi nalogami, kar kaže na to, da se ravnatelji
zavedajo njihovega pomena in si želijo več časa
posvetiti načrtovanju dela šole ter spremljanju pouka in
svetovanju učiteljem.
Največ ravnateljev pretežni del časa porabi za
menedžersko delo 57.2 %, medtem ko 26.3 % ali skoraj
tretjina anketiranih namenja enako časa pedagoškemu
vodenju. Manjšina, 16.5 %, udeležencev namenja več
časa pedagoškemu delu.
Zanimivo je, da si 65.7 % anketirancev želi več časa
posvetiti pedagoškemu vodenju, kar je podobno
rezultatom raziskave S. Špehar, v kateri je več kot 70 %
anketiranih ravnateljev izrazilo željo, da bi večino
svojega dela posvetili pedagoškemu delu. 32 %
udeležencev je izrazilo željo po uravnovešenem
razmerju med pedagoškim in menedžerskim delom.
5 .
Daje prevelika obremenjenost vzrok neukvaijanja s
pedagoškim delom, soglaša 50 % anketiranih, 45.2 %
pa s tem popolnoma soglaša, kar potrjuje trditve
ravnateljev o preobremenjenosti z drugimi deli. Kar 95
% ravnateljic in ravnateljev meni, daje vzrok za to, da
se premalo ukvarjajo s svojo temeljno vlogo, torej
pedagoškim vodenjem šole, v pomanjkanju časa
oziroma preobremenjenosti z drugimi opravili.
6 .
58.9 % anketiranih ravnateljev meni, da so usposobljeni
za pedagoško vodenje, vendar jih kar 35.7 % meni, da
jim premajhna usposobljenost preprečuje več ukvarjanja
s pedagoškim vodenjem šole.
7 .
Kot ključne razloge nezadovoljstva z vodenjem šole
ravnatelji navajajo premalo možnosti za izvajanje
pedagoških nalog (55 %), preobremenjenost in premalo
sredstev za nemoteno delo šole (40 %).
8 .
Po ravnateljskem izpitu in tudi brez njega seje čutilo
dovolj usposobljene za menedžersko vodenje kar 44 %
anketirancev, medtem ko se 35.6 % ravnateljev nikoli ni
čutilo dovolj usposobljene za menedžersko vodenje šole.

51
VZGOJA IN
Več kot 60 % anketiranih bi izbralo strokovnjaka za
pravne zadeve; strokovnjaka za pedagogiko in šolstvo bi
izbrala skoraj tretjina ravnateljev. Verjetno je relativno
velika potreba po strokovnjaku za pedagogiko in
šolstvo, posledica prenovitvenih posebnosti v vzgoji in
izobraževanju, saj se je v raziskavi S. Špehar za pomoč
pedagoške stroke odločilo le 8 % anketiranih
ravnateljev.
Največ dodatnega znanja bi ravnatelji potrebovali za
področje spremljanja in vrednotenja pedagoškega dela
(36 %) in za področje mednarodnega sodelovanja (25
%), sledijo poslanstvo in vizija šole (10 %), strokovno
izobraževanje in spopolnjevanje strokovnih delavcev (10
%) in vodenje strokovnih organov šole (7 %). V okviru
projekta Modeli pedagoškega vodenja na Zavodu RS za
šolstvo skupaj z ravnatelji razvijamo in oblikujemo
modele delovanja in usposabljanj za vsa ta področja.
REFLEKSIJA IN ZAKUUČEK
Ravnateljice in ravnatelji so zelo aktivno sodelovali v
delavnicah, o problemih in dilemah so spregovorili
odprto, se dopolnjevali in skupaj z nami iskali možne
poti za reševanje zelo perečih problemov. Ves čas
skupnega druženja in sodelovanja na srečanju je
izstopalo občutenje nemoči pri izvajanju svoje
pedagoške vloge in to zaradi preobremenjenosti z
drugimi »nestrokovnimi nalogami«, kijih morajo
opravljati.
Na Zavodu RS za šolstvo smo v okviru projekta
analizirali ugotovitve, potrebe in želje, ki sojih izrazili
ravnatelji na simpoziju Izzivi pedagoškega vodenja.
Ugotovili smo, da so projektne naloge v projektu
usmerjene v reševanje problemov pedagoškega vodenja,
ki so jih ravnatelji še posebej izpostavili, in sicer:
• Spremljanje in vrednotenje pedagoškega dela -
skupaj z ravnatelji smo že oblikovali model,
jeseni pa bo izšla tudi publikacija s teoretičnimi
izhodišči in konkretnimi navodili ter obrazci za
spremljanje in vrednotenje pedagoškega dela.
• Mednarodno sodelovanje - izdelana je analiza
stanja, pripravljamo model, prikaz možnih poti
učinkovitega mednarodnega sodelovanja šol in
primere dobre prakse.
• Poslanstvo in vizija šole - na podlagi analize
stanja pripravljamo model načrtovanja in
zastavljanja vizije šole.
• Strokovna in osebnostna rast ravnatelja kot
pedagoškega vodje - v okviru projekta
oblikujemo modele izobraževalnih programov in
portfolia za ravnatelje, instrumenta za osebno
načrtovanje in spremljanje strokovne in
osebnostne rasti.
• Vodenje strokovnih organov - opravljena je
analiza, v pripravi je model vodenja strokovnih
organov in posamezni primeri.
• Projektno delo se kot ena od metod delovanja šole
oblikuje v Zavodovem programu Načrtovanje in
razvoj.
• Svetovanje v zvezi z učno tehnologijo in _
ureditvijo učilnic - delo na tem področju poteka v
oddelku za izobraževalno tehnologijo in v N
projektu informatizacije.
• Problematika in specifika glasbenih šol - v
okviru projekta se razvija poseben model za to
področje. ^
• Pomoč pri uvajanju in spremljanju 9-letne
osnovne šole - strokovna pomoč pri uvajanju in —
spremljanju sodi med Zavodove prioritetne
naloge. Oč
Vrste pomoči, ki jih ravnatelji pričakujejo od šolskih
oblasti, pa niso naravnane na reševanje problemov Q-
pedagoškega vodenja, marveč pa se dotikajo
organizacijskih, pravnih in ekonomskih vidikov
delovanja šole, še posebej ureditve statusa ravnatelja.
Za reševanje teh problemov so pristojne druge institucije
(Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Urad za
šolstvo, lokalne skupnosti idr.).
Glede na ugotovitve menimo, da je čas, da
predstavniki vseh institucij skupaj s predstavniki
ravnateljic in ravnateljev poiščemo poti za reševanje LU
perečih problemov in dilem.
N