©5)mHKf(0J©ISnGLAS kto XLVI - št.65 - CENA 70 SIT Kranj, torek, 24. avgusta 1993 Hribovska samopomoč Štiristo tisoč tolarjev za cesto štirje kmetje iz okolice Sovodnja bodo za 2,1 kilometra asfaltne prevleke na cesti proti Javorjevemu Dolu prispevali po 400 tisoč tolarjev, ostali ne dosti manj. Sovodenj, 20. avgusta - Meščanom se zdi razumljivo in samoumevno, da jim cestarji in komunalci asfaltirajo pločnik *li cesto do vrat stanovanjskega bloka, da jim za telefonski priključek ni treba kopati jarka za kabel, da bo poslovilne vežice na pokopališču zgradila država... V hribih je to drugače: ljudem je (zaradi dosedanje prakse) že prešlo "v kri in meso", da jim cesta in vseh drugih javnih "dobrin" ne bosta podarili ne občina in ne država, da morajo za cesto, telefon, vodovod ali kaj drugega prispevati tudi iz svojih žepov. Lep primer za to je krajevna skupnost Sovodenj, kjer so pred kratkim končali asfaltiranje 2.100 metrov dolgega odseka ceste, ki vodi iz Sovodnja proti Javorjevemu Dolu. Naložba je stala sedem milijonov tolarjev, od katerih bodo polovico prispevali krajani. Deset gospodinjstev in pet lastnikov počitniških hišic bo zbralo skupaj 3,5 milijone tolarjev. Štiri največje kmetije bodo v denarju prispevale po 400.000 tolarjev (ali nekaj Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj manj kot šest tisoč mark), In od kod takšna zagna- ostali ne dosti manj. S traktor- nost, skrb za cesto, ki je ven- ji so (brezplačno) naredili 200 darle javna "dobrina" in jo delovnih ur, samo za cestne uporabljajo tudi drugi? Del ... odgovora je v hribovski odlo- bankine so navozili okoli pe- čenosti da si ob rcvni državj sto kubičnih metrov matena- tudi sami pomagaj0 izboljšati življenjske in delovne razmere, drugi del v bojazni, da bo škofjeloška občina razpadla na manjše in da potlej od občine (države) ne bodo dobili niti polovice.• C. Zaplotnik ! končana desetdnevna prodaja in zabava j Potrjena 500-letnica sejma sejmu v Kranju so v desetih dneh prodali 50 tisoč vstopnic, obisk Pa ocenjejo na 150 tisoč. ^r*nj, 23. avgusta - Sinoči so v Kranju zaprli 43. mednarodni Gorenjski sejem, ki se je začel 13. *v8usta. Na njem je letos sodelovalo blizu tisoč razstavljalcev na okrog 60 tisoč kvadratnih me-r,'h razstavnega prostora. Po podatkih uprave sejma so prodali 50 tisoč vstopnic, sejem in večer-Q> zabavni program, za katerega ni bilo vstopnine, pa je po oceni obiskalo okrog 150 tisoč obiskovalcev. V petek ne spreglejte: VLAGAMO, KUHAMO P0 RECEPTIH NAŠIH BRALK Šesta generacija slovenskih vojakov Kranj, 23. avgusta - V petek popoldne je v 310. učnem centru Teritorialne obrambe v Kranju slovesno zaprisegla 6. generacija vojakov, ki se usposabljajo v osnovnih vojaških veščinah v tem centru. Dve tretjini od 399 vojakov prihaja z Gorenjskega, ostali pa bližnje Štajerske in Dolenjske. Na slovesnosti, na kateri mlada slovenska država pridobiva nove branitelje, »iz fantov pa smo dobili može«, kot je poudaril govornik podpolkovnik Bojan Šuligoj, poveljnik 3. pokrajinskega štaba TO za Gorenjsko, so v kulturnem programu nastopile pevke ženskega pevskega zbora Vezenine Bled in pihalna godba z Jesenic, udeležili so se je tudi predstavniki gorenjskih občin. Kljub potrebnim formalnostim in "vojaškemu začetku", pa postaja na tovrstnih slovesnostih že tradicija, da ob množični udeležbi sorodnikov in znancev, slovenskemu jeziku, te prireditve izvene pristneje, bolj domače, saj se nanovo zapriseženi po čestitkah in objemih najbližnjih, vedrih obrazov odpravijo na zasluženi vikend domov... • Š. 2., Slika: J. Pelko . Letošnja prireditev, ki je potekala v znamenju 500-letnice, ko je Kranj dobil pravice za Fjffienjc dveh sejmov na leto, je bila tako po oceni razstavljalcev in obiskovalcev "pravi seli m 2 vsem> značilnostmi, med katerimi je bila prav gotovo najpomembnejša, da je bila fesničena obljuba o nižjih cenah kot v redni prodaji. Posebnosti sejma sta bila sejemska ma-£ Pa tudi zabavni program, ki je privabljal proti koncu prireditve celo več obiskovalcev kot ^2 dan. Sicer pa, čeprav so imela nekatera sejemska mesta v teh dneh v Evropi težave z obi->axm' v Kranju vročina obiska ni sesula. Res pa je, da je bil manjši, kot so pričakovali pred petkom prireditve. : ^'Cer pa je prireditelj tokrat presenetil s podelitvijo priznanj razstavljalcem, ki so se na se-yni še posebej vzorno pripravili in graj tistim, ki so bili že "na pogled manj prepričljivi". tuH- ^an.Je izhajal poseben Sejemski Gorenjski glas, kar je bila v sodelovanju s prirediteljem di kvalitetna obogatitev in nenazadnje nakazan in preizkušen primer, kakšni naj bi bili sej-sk V ^'overnJ'- O slednjih je bilo tudi več poslovnih, strokovnih in političnih razgovorov s "Dno 11 ct r\t r\\/t t\r i tr\ sla ~r r» r* I » trn na \\r\ rnirA^il otortto Tirorli UotArano /Kinar r\rr\/A i ■ L- r»i i*» cai JPno ugotovitvijo, da zgolj trg ne bo razrešil stanja, zaradi katerega (hiper produkcije sej-9y) Slovenija že izgublja ugled v sejemskem prostoru Alpe-Jadran oziroma v Evropi. Seri ?eJemsk'n dneh se je sestal tudi častni odbor za pripravo prireditve ob 500-letnici. Pred-oh °dbora je Peter Orehar, predsednik IS občine Kranj, prireditev pa bo 10. septembra '8. uri v večnamenski dvorani na sejmu. • A. Žalar J* Konec tedna je bil bogat športnimi prireditvami, saj je bil v Kranju košarkarski turnir, na Bledu se je začela poletna hokejska liga, startali pa so tudi nogometaši.... Več v Stotinki. 1 CM Slovenski krščanski demokrati Med počitnicami nismo počivali Ljubljana, 23. avgusta - Na redni tiskovni konferenci SKD je predsednik te stranke Lojze Peteric zatrdil, da v stranki kljub dopustni-škemu času niso počivali. Sproti spremljajo posledice vse bolj katastrofalne suše, zelo aktivna je gospodarska komisija, ki za jesen pripravlja prvi gospodarski forum SKD, še več dela pa zahtevajo priprave na 4. tabor SKD, ki bo 4. septembra v Bohinju. Ta prireditev naj bi bila v znamenju turizma, ki ga v SKD razumejo kot eno najpomembnejših in najperspektivnejših slovenskih gospodarskih panog, udeležili pa naj bi se ga tudi ministri za turizem sosednjih držav. Formalnega odgovora na pobudo po sodelovanju in združevanju s Slovensko ljudsko stranko od te stranke niso prejeli, odzivi na terenu pa, po poročilih območnih odborov SKD, kažejo, da je pobuda med volivci dobro sprejeta. V vodstvu SKD ni bivših komunistov Ob neprestano ponavljajočih se trditvah, daje bil Lojze Peterle član Zveze komunistov Slovenije, so tokrat posebej opozorili, da to ni res, prav tako pa so tudi zatrdili, da enako velja za vse člane izvršnega odbora stranke. Tudi na vprašanje, ali je kdo sodeloval z "udbo", je bil odgovor odločno nikalen. Vodja poslanskega kluba SKD Nace Polajnar pa je pojasnil nepripravljenost poslancev SKD za sodelovanje na slavnostni seji državnega zbora v Kočevju v počastitev 50. obletnice zbora odposlancev slovenskega naroda. V stranki so ocenili, da bi taka proslava povzročila nepotrebno razburjenje in nove delitve, kar v tem trenutku Slovenija ne potrebuje, zato naj pomen tudi tega dogodka najprej ponovno ovrednoti zgodovinska stroka. Prvo jesensko zasedanje državnega zbora, ki bo imelo kar 50 točk dnevnega reda, pa je nadaljevanje "poosamosvojitvenega pospravljanja", pri tem pa je zlasti pomemben predlog, da se rok za usklajevanje zakonodaje z novo ustavo v ustavnem zakonu podaljša za eno leto. • Š.Ž. Združenje lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije Svet Evrope se je nemudoma odzval Ljubljana, 23. avgusta - Združenje lastnikov razlaščenega premoženja je sporočilo, da je junija letos naslovilo na Svet Evrope pismo, v katerem želijo to ugledno institucijo seznaniti s svojimi prizadevanji. Opozorili so na težave, ki jih imajo pri pomoči svojim članom za pravično povrnitev nekdanje lastnine: na odškodninski sklad, katerega obveznice so brez finančne garancije države, težave pri vztrajanju za vračila premoženja v naravi in spregah nekaterih lokalnih oblasti, ki ščitijo denacionalizacijske zavezance. Odgovor sekretariata Sveta Evrope je prišel hitro. Sporočajo, da so že navezali stike s slovenskimi oblastmi, ki naj bi jim zagotovile dodatne informacije, o postopkih, pa zagotavljajo, da jih bodo sproti obveščali. Združenje lastnikov razlaščenega premoženja slovenski javnosti obljublja, da se bo še naprej trudilo konkretizirati posamezne krivce za zastoje pri denacionalizacijskih postopkih, o vsem pa bodo javnost tudi obveščali.* Š.Ž. Konfederacija novih sindikatov Slovenije Neodvisnost Ali namenoma postajamo vse manj pravna država Ljubljana, 23. avgusta - Konfederacija novih sindikatov Neodvisnost opozarja na stalne probleme z neizplačevanjem plač, kljub temu da je minilo že dobro leto dni, ko so opozorili, da to ni le kršitev kolektivnih pogodb, pač pa tudi kršitev 86. člena kazenskega zakona. Vlada seje odzvala le z redkimi posameznimi akcijami, ni pa zmogla problematike urediti sistemsko z oblikovanjem solidarnostnega zavarovalnega sklada. Sprašujejo, zakaj taka ignoranca vlade na tem področju, in sporočajo, da bodo proti odgovornim direktorjem, ki si dovolijo takšne kršitve, vložili kazenske ovadbe. Če držijo trditve mariborskih sodnikov o neodvisnosti sodstva, dodajajo pri Neodvisnosti, naj se to potrdi tudi pri kaznovanju zaradi neizplačil plač. Dosedanje izkušnje, tudi s sodišči, pa Slovenijo odrivajo od pravne države.U • Š.Ž. Liberalna stranka Sodniki totalitarnih režimov vedno bežijo Ljubljana, 23. avgusta - Liberalna stranka v izjavi za javnost opozarja, da so protesti sodnikov na kritike Janeza Janše utemeljeni z enakimi argumenti, kot so bili tisti, s katerimi so utemeljevali okupatorji (JLA) svoje sodbe proti Janezu Janši. V preteklosti si isti sodniki niso šteli za svojo dolžnost, da po svojih močeh prispevajo k spremembi sistema, k pravičnejšemu delovanju pravosodja, kot v preteklosti, se tudi sedaj skrivajo v slonokoščeni stolp neodvisnosti. Še danes sodijo v "imenu ljudstva", kot v najboljših časih totalitarizma in kot vsi sodniki tega časa be-ijo pred svojo dogovor-nostjo z izgovarjanjem na oblast, ki da jih je silila k sodbam, za katerih posledice danes ne odgovarjajo. Liberalci podpirajo prizadevanja Janeza Janše za obrambo slovenske države in demokracije, prizadevanja za pravičnost pa naj sodniki disežejo pri pravih stvareh. • Š. Ž. Uredništvom Z oziram na dvoumna obvestila v javnosti obveščam kranjsko in drugo slovensko javnost, da kot predsednik Skupščine občine Kranj nisem nič vedel o morebitnem sovlaganju Celovškega sejma v Gorenjski sejem z namenom izgradnje nove sejemske hale. Vest sem zasledil iz dnevnega časopisja. Sicer pa meni, da Gorenjski sejem more poslovati samostojno brez prilivov tujega kapitala, še zlasti, če upoštevamo, da so v tujini v večjih gospodarskih težavah in da je prodaja na zadnjih dveh sejmih v Kranju in Celovcu tekla bolje v Kranju. Poleg tega pa je zaradi denacionalizacijskih zahtevkov nedopustno vsako statusno spreminjanje ali morebitno tuje ali kakršnokoli drugo sovlaganje v Gorenjski sejem brez pristanka bivših lastnikov ali dosedanjih vlagateljev oziroma dokler denacionalizacija ne bo zaključena. Predsednik SO Kranj Vitomir Gros, dipl. ing. Zapleti ob aferi z orožjem tudi na vladi Se bosta koalicija in vlada zamajali? Javno nasprotje med pravosodnim in obrambnim ministrom vse bolj razvnema strankarsk strasti in deli javnost, ta teden pa bo obravnavano na vladi. Ljubljana, 23. avgusta - Kljub času parlamentarnih in vladnih počitnic pa bodo razmere, ki so jih nekatere stranke že dodobra "ogrele", vlado očitno prisilile k predčasnemu začetku dela, saj je za četrtek že napovedana seja, na kateri naj bi obravnavali javne polemike med obrambnim in pravosodnim ministrom. Podpredsednik vlade Lojze Peterle je napovedal hudo "trdo" sejo, pravosodni minister Miha Kozinc pa je napovedal celo odstop, če vlada z njegovimi pogledi ne bo soglašala. Utegnjejo zapleti ob orožarski aferi zamajati vlado? Javno pranje perila med obrambnim ministrom Janezom Janšo in ministrom za pravosodje Mihom Kozincem o neodvisnosti našega sodstva, o tem, koliko je pravosodna veja oblasti že reformirana, ter koliko pomeni ministrova kritika tudi vmešavanje izvršne oblasti v pravosodje, je z odgovorom Janeza Janše v javni izjavi doseglo novo stopnjo zaostritve, ki po svoje govori o razmerah v vladni koaliciji in sami vladi. Koalicijski partnerji sedanje vlade se komentarjev sicer v glavnem vzdržujejo - v preteklem tednu smo le slišali, da bo Liberalno-demokratska stranka v celoti podprla svojega ministra Miho Kozinca, medtem ko se pri Slovenskih krščanskih demokratih še pripravljajo na proučevanje prav(n)ih dejstev ob tej aferi in se bodo šele na tej osnovi opredeljevali. Bolj glasne so seveda opozicijske in izvenparlamentarne stranke, ki seveda ne želijo zamuditi nobene priložnosti za svojo lastno promocijo, taki znotrajvladni nesporazumi pa so ugodna priložnost za to. Janez Janša: Že videno V javni izjavi, ki jo je Janez Janša naslovil na slovensko javnost konec preteklega tedna kot odgovor na kritiko ministra za pravosodje Mihe Kozinca, češ da je izrečena javna kritika na račun preiskave afere z orožjem na mariborskem sodišču vmešavanje izvršne oblasti v pravodo-sje, ter ob odzivih mariborskih sodnikov in javnega tožilstva, obrambni minister opozarja, da gre v vseh navedenih primerih za že poznan scenarij, ki je bil ob podpori medijev že večkrat preizkušen. Podobno kot ob prisluškovalni aferi v zvezi z izdajo državnih skrivnosti Cirila Zlobca, razkrivanju zlorab v aferih Hit, zahtevah v zvezi z "udba-škimi" dosjeji, se tudi v tem primeru skuša nezakonitega dejanja obtožiti tistega, ki je na dejanja opozoril in ne tistega, ki ga jih je zagrešil, trdi Janez Janša. V zvezi z očitki mariborskih sodnikov, da se na zaslišanja ni odzval, Janez Janša razlaga, da vabila ni dobil pravočasno, neformalni pogovor s preiskovalnim sodnikom po zamujenem zaslišanju pa je jasno pokazal, da pravega razlikovanja med zakonitim in nezakonitim tranzitom orožja v Sloveniji preiskovalni sodnik ne pozna. Enako velja tudi za poznavanje pravnih podlag, ki v Sloveniji tudi po osamosvojitvi urejajo to področje. Tudi ni utemeljena trditev višjega tožilstva v Mariboru, da je obrambno ministrstvo odkrilo mariborsko orožje, saj je le posredovalo informacijo, ki jo je o tem prejelo. Kontejnerje z orožjem je odprla carinska služba, sodelovala pa ni specialna vojaška enota, pač pa le varnostniki obrambnega ministrstva. Tako tudi ni mogoče, da bi večino orožja specialna vojaška enota dekonzervirala, celotno dogajanje pa je nenavsezadnje posneto tudi na videu. Iz trditev višjega javnega tožilstva je mogoče tudi zaključiti, da se to ni potrudilo temeljito proučiti razpoložljivo dokumentacijo, pač pa se naslanja na javne vire, ki so ob tem marsikaj izkrivili. Spregledana je tudi vrsta pomembnih podrobnosti, kot je domača ključavnica na kontejnerju Potrebujemo zelo jasne odgovore Na redni tiskovni koferenci Slovenskih krščanskih demokratov je podpredsednik slovenske vlade in predsednik SKD zatrdil, da bodo pred opredeljevanjem do izjav in polemike, ki naj bi jo vlada obravnavala v četrtek, v pravni komisiji te stranke temeljito proučili vse relevantne dokumete v zvezi z orožarsko afero ter na seji zahtevali nekatere potrebne odgovore. Vztrajali bodo pri tem, da se razlikuje odkritelja orožja od storilcev te prekup-Čevalske afere, vendar po mnenju Lojzeta Peterleta, ni pračako-vati slabljenja vladne koalicije kljub morebitnemu odstopu kakšnega od ministrov ali celo istopa socialdemokratov iz koalicije. Dosledno bodo vztrajali, da se aferi pride do dna, če pa se bo pokazalo, da Janez Janša s svojim javnim ravnanjem ni zalu-žil kritike, ga bodo zaščitili. in dejstvo, da je bil ta predel« vse to pa dokazuje, da so za pf vo vsebino te "humanitarne 1 moči" nekateri vedeli. Orožji odkrila vojaška obveščeval' služba (VOMO), saj ta ni f stojna za nadzor civilnih obj* tov in pošiljk, informacija, ki sprožila odkritje in preisM' torej ne izvira iz njenih vrst. krito orožje pa je bila zelo re* grožnja varnosti ne samo tisti' ki so bili na letališču, pač p*' bil v primeru nesreče ogroft cel Maribor. Janez Janša koncu ponavlja svoje že izreče' začudenje nad dejstvom, da bili štirje osumljenci v zvezi orožjem izpuščeni iz za. kljub dejstvu, da so se "branili molkom", saj je več kot očitu1 da jim prostost omogoča vpil** nje na preiskavo, v zvezi z Kokri: veliki kupi debelega gramoza čakajo, da jih bo odnesla voda. Iz Kokre na veliko pobirajo drobni gramoz, ostalegapustijo in pri tem strugi nadvse škodujejo. Pravo cedilo za vodo. Kokro uničuje kanalizacija, ki je vanjo speljana, odpadki, ki jih pustijo ob piknikih, kosovni odpadki na obrežja. Ko praznijo greznice, je najbližja pot za odlaganje kar na obrežje Kokre. Zanimiv je primer zasebnika, ki je kuhal Ker je suša, kmetje namakajo in postavljajo ob Kokro in v potoke črpalke za črpanje vode. Ko črpalka izčrpa potok, se nateče premalo vode, da bi riba lahko počakala in preživela, kajti riba je toliko časa na suhem kot človek pod vodo. Med ribiči in kmeti je prava mala bitka: kaj je bolj pomembno? Ribiči zatrjujejo, da ribji zarod, kmetje pa: "Moje krave so pa ja bolj pomembne kot tiste tvoje ribe!" Bitko za vodo prav. posebne vrste pa smo videli na lastne oči v Preddvoru, pred žago Jelovice in na Zgornji Beli. Kako ukrasti vodo? V Preddvoru se del Kokre odteče k žagi, ki zdaj ne dela, kar precejšen del pa vzame Belca, ki teče tja do Brda. Vidi se, da je ob tako nizkem vodostaju ta "odvzem" Belce za Brdo v Preddvoru kar preveč pretočen. Vode za Brdo še pa Še, medtem pa Kokra žalostno curlja preko pregrade. Še bolj ilustrativen primer pa je na Zgornji Beli, kjer je neznanec poskrbel, da se proti Brdu pretaka več vode tako, da je zabil desko v pretok za gojitveni potok. Manj v gojitvene vode, več je bo za pot proti Brdu, kjer jim vil ribnikih baje vode čisto nič ne manjka. Desko smo odstranili in vsaj za tisti dan je Brdo dobilo toliko vode, kot je pošteno. Ko smo naključnega domačina pobarali, kaj si misli o taki "kraji" vode, je dejal: "Oni, na Brdu, imajo vode kot mali bogovi!" Ta zabita deska na pretoku, ta "corpus delicti" na Belci na Zgornji Beli je več kot očiten dokaz, kako pomembna je voda za vse, ki bivajo ob njej. Seveda ni prav, da imajo nekateri vode "kot mali bogovi", drugi pa nič. Če ni vode, je ni za nikogar, tudi za Brdo ne, pa naj bo še tako pomembno! Voda je naravna dobrina in v tej katastrofalni suši naj trpijo pomanjkanje vsi, kajti očitno so minili časi, ko nam na (gorenjskem "za kamenje in dež že ni bilo treba prositi". A po tem, kar smo bih videli - od poginov do kraje vode - je očitno, da smo prišli tako daleč, da se bomo vsi začeli počasi še kako zavedati, da je voda v resnici naše življenje... D.Scdcj Obisk ministra v nekdanji karavli Mladi spoznavajo naravo Jesenice, 23. avgusta - Minister za šolstvo in šport Slavko Gaber je minuli petek obiskal mlade gimnazijce iz Maribora, ki preživljajo svoje aktivne športne počitnice v preurejeni karavli v Javorniškem Rovtu nad Jesenicami. Center za paleontologijo in geologijo. Nekdanjo karavlo v Javorniškem Rovtu je ob podpori treh republiških ministrstev preuredil Center šolskih in obšolskih dejavnosti iz Ljubljane. Vlada jim je dala v uporabo in v upravljanje nekatere nekdanje vojaške objekte. Letos so obnovili in opremili poleg objektov na Kozjaku nad Rušami, Libelič nad Dravogradom tudi Javorniški Rovt nad Jesenicami. S programom za mlade v teh objektih želijo predvsem naravo približati mladim in jih poučiti o preživetju v njej. Minister za šolstvo in šport Slavko Gaber je obiskal mlade v objekta Centra šolskih in obšolskih dejavnosti v Javorniškem Rovtu nad Jesenicami. Nekdanja karavla, ki so jo preuredili v referenčni center za paleontologijo in geologijo, je že sprejeta več skupin mladih iz vse Slovenije. Nekdanji vojaški objekt v Javorniškem Rovtu je referenčni regionalni center za geologijo Združenja prijateljev mineralogije in geologije iz Hannovra in seveda za mlade slovenske raziskovalce. Možnosti za raziskave in proučevanja so izjemne, saj je Javorniški Rovt bogato nahajališče fosilov in mineralov. Objekt leži ob lepem akumulacijskem jezeru, v Centru pa si prizadevajo, da bi upravljali tudi z jezerom. Letos se je v Javorniškem Rovtu zvrstilo že več skupin mladih iz vse Slovenije, bila pa je tudi skupina otrok iz Rusije. V lepo urejenem objektu imajo majhno knjižnico z vitrinami in eksponati, mladi, ki bivajo tod, pa se predvsem seznanjajo s taborjenjem, planinstvom, življenjem in preživetjem v naravi. Ministra za šolstvo in šport so mladi seznanili s svojim bivanjem in se z njim pogovarjali o štipendijah, o športu v naših srednjih šolah in o drugih problemih, s katerimi se srečujejo... D.Sedej Noč pločevine in gneče v Zbiljah Prostora je zmanjkalo tudi v grmovju Zbilje, 21. avgusta - Ob štirideseti obletnici Turističnega društva Zbilje so domači turistični delavci in zanesenjaki v soboto najprej pripravili proslavo, na kateri so dobili priznanje, zlato plaketo Turistične zveze, nato pa so slovesno odprli novo parkirišče. Že nekaj trenutkov kasneje pa se je izkazalo, da je novo parkirišče morda res dovolj veliko za vsak dan, za tradicionalno zbiljsko noč, pa je bilo komaj dovolj prostora na bližnjih travnikih in ob cesti. Vsi, ki smo se pripeljali v Zbilje, smo namreč imeli občutek, da so na sobotni poletni večer tam prav vsi Slovenci... Ko smo se med znojnimi telesi, vonjem po čevapčičih in ob ritmu ansambla Strmina vendarle "prebili" do jezera, smo ugotovili, da na Zbiljah... razen gneče, ni nič posebnega. Morda je vzradostil le ognjemet in nočna vožnja s čolni po jezeru, iskanje hladnega piva in prostora za mizo ali na klopici pa je bilo lahko le vzrok za obup. Kot je bil obupan eden od neugnanih plesalcev, ko je skušal "odliti" v grmiček... tam, pa je že našel par, ki ga je gneča pripravila do grmovja. Pa še tam ni bil osamljen... V.S. Izlet na Grossglockner Žiri, 19. avgusta - Društvo upokojencev Žiri obvešča, da je za izlet na Grossglockner z odhodom v torek, 31. avgusta, še nekaj prostih mest. Prijavite se lahko po telefonu 691-185. ' Invalidi v toplice Kranj, 19. avgusta - Društvo invalidov Kranj obvešča člane, da že sprejema vplačila za osemdnevno zdravljenje v Moravskih Toplicah, ki bo od 1. do 8. oktobra in za poldnevni izlet v Borovlje. Vplačila sprejemajo vsak ponedeljek od 9. do 11. ure, v torek in Četrtek pa od 15. do 17. ure v pisarni društva v Kranju. Krvodajalska akcija na Jesenicah - Letošnja jesenska krvodajalska akcija bo na Jesenicah od 30. do 31. avgusta fcr 1. in 2. septembra. Akcija bo v domu TVD Partizan Jesenice od 7. do 13. ure. D.S. Krvodajalska akcija - Rdeči križ Kranj obvešča, da bo krvodajalska akcija za občino Kranj v petek, 27. avgusta 1993. Odhodi avtobusov: 1. Podbrezjc, AP ob 7. uri 2. Zlato polje pred KS ob 8. uri 3. Pred hotelom Creina, ob 9. uri, Center in ostale KS Iskanje skupnega Prepričan sem, da bodo nove občine, vsaj kar zadeva gospodarjenje s tako imenovano komunalno oziroma gospodarsko infrastrukturo, veliko hitreje in lažje zaživele, kot se je to dogajalo takoj po volitvah v občinah z novimi vodstvi. Ukinitev nekdanjih Sisov je po eni strani pomenila preskok in iskanje učinkovitega delovanja, pri čemerje bila primerjava le deloma možna s preteklostjo pred Sisi. Se večji problem pa je bil zaradi centralizacije denarja, pomanjkanja ustrezne zakonodaje (kar je na nekaterih področjih še zdaj) in nenazadnje izkušenj, ki sijih je bilo, vsaj kar zadeva gospodarjenje, na različnih področjih in nekdanjih ter deloma popravljenih merilih šele treba začeti pridobivati. V krajevnih skupnostih se zaradi sprememb ni kaj prida zatikalo. Celo pomanjkanje denarja so v vodstvih in krajih hitro razumeli in se, tako kot že vsa leta, lotili uresničevanja programov z lastnim delom in prispevki. To pa je tisto, kar bo najboljša izkušnja za učinkovito delovanje občin. Država bo vsekakor morala poskrbeti, da bodo nove občine lahko delovale in živele. Kako, pa z veliko mero poznavanja krajanov, njihovih potreb, želja, problemov, ne bo več tako težko. Iskanje skupnega, kot pogoj za uspeh v kraju, današnji krajevni skupnosti, kot je na svečani seji ob prazniku KS Orehek-Drulovka poudaril predsednik IS občine Kranj Peter Orehar, pa naj bo to podeželska, primestna ali mestna krajevna skupnost, je bil do zdaj domala povsod po gorenjskih KS potrjen za učinkovitega. Edina nevarnost, ki čaka bodoče občine, ta pa se je tu in tam pokazala tudi v tej ali oni krajevni skupnosti, je prevelika politična napetost, ki največkrat v razgretosti s pravo politiko nima že nič več skupnega. Tam, kjer se zaradi navideznih različnih prepričanj začnejo bolj ali manj razkrita osebna obračunavanja, mimogrede mine leto, ob letu pa potem ostane za oceno uspešnosti delovanja: NIČ. • A. Zalar Vrtec na Brezjah Brezje, 23. avgusta - V krajevni skupnosti Brezje, kjer kljub ne najbolj finančno ugodnim časom uspešno uresničujejo program, ki so si ga vodstvo in krajani zastavili na začetku tega mandata, bodo v petek, 28. avgusta, odprli nov vrtec v Domu krajanov. S tem bodo v KS uresničili eno glavnih nalog, ki si jo je vodstvo KS s predsednikom Jakobom Langusom zastavili ob izvolitvi. Dom krajanov so zgradili s prostovoljnim delom 1978. leta in od takrat naprej je bil del prostorov v njem prazen. Zato so se v KS odločili, da v njih uredijo prostore za vrtec, saj so potrebe po njem v krajevni skupnosti že nekaj časa precejšnje. Priprave so trajale kar nekaj časa, še dlje pa zagotovitev denarja. Ob podpori oziroma pomoči občinskega proračuna ter predvsem razumevanju Izvršnega sveta občine Radovljica pa so rešili tudi ta problem in tako je zdaj vrtec nared. V njem bo prostora za 25 otrok v tako imenovanem mešanem oddelku. Vrtec bo imel dve sobi in poleg garderobe tudi igralnico, sanitarije in kuhinjo za osebje, za otroke pa bodo vozili hrano iz Radovljice. Ob urejanju vrtca v domu pa so urejali tudi zunanjost, kjer tako trenutno manjkajo le še igrala, za katera pa bo denar prispevalo Turistično društvo Brezje. Vrtec bodo v petek odprli ob 17. uri v Domu krajanov, program ob otvoritvi pa pripravljajo otroci iz vrtca v Radovljici in na Po-savcu. • A. Zalar Jubilej rateških gasilcev Gasilsko društvo Rateče-Planica je bilo ustanovljeno leta 1898 in tako letos praznuje 95-letnico obstoja. Osrednja slovesnost ob jubileju je bila v soboto, 14. avgusta, letos v Ratečah. 2e v petek zvečer pa so rateški gasilci pripravili sektorsko vajo, na kateri so sodelovala gasilska društva iz Gornjesavske doline. Na sobotni slovesnosti so krajani v narodnih nošah prikazali stare rateške običaje od striženja ovac do izdelave žokov, nogavic in vrvi. Sledila je parada narodnih noš in gasilcev skozi vas. Ob jubileju so podelili tudi Republiška gasilska priznanja za dolgoletno uspešno in aktivno delo v društvu. Priznanja so prejeli Anton Brane, Anton Petrič, Milan Požar in Franci Vidovič. Občinski priznanji pa sta prejela Jože Cuznar in Franci Rozman. Na slovesnosti pa je društvo razvilo tudi nov društveni prapor, katerega pokrovitelj je gostilna "Mojmir" iz Rateč, v njenem imenu pa ga je razvila botra gospa Ankica Kopavnik, blagoslovil pa ga je gospod župnik Marko Benedik. Gasilsko društvo Rateče-Planica in Gasilsko društvo Suhlja pri Ptuju pa sta podpisala dokument o spo-prijateljitvi društev in si izmenjala darili. Sledilo je pobratenje novo razvitega prapora z ostalimi prapori. HARMONIKARSKI ZBOR - Že drugo leto v Mengšu deluje ženski harmonikarski zbor Zupan. Ze ime pove, da gre za diatonične harmonike. Zbor sestavlja 7 deklet in žena, vodi pa ga Pepca Zupan. Kar precej nastopajo na različnih prireditvah in v različnih krajih Slovenije; pa tudi onkraj meje v Avstriji. V soboto pa je zbor nepričakovano obiskal tudi Gorenjski sejem in pripravil enourni koncert v otvoritveni dvorani na sejmu. V njej je namreč razstavljala tudi firma De bo Color. Vida Marolt, članica zbora, je namreč mama lastnika firme in je tako sinu ter obiskovalcem sejma pripravila prijetno presenečenje. - A. 2. Krajevna skupnost Besnica Uspešni kljub zahtevnemu programu V Besnici, kjer bodo v začetku prihodnjega meseca praznovali, so letos že uspeli uresničiti večji del zahtevnega programa. Besnica, 23. avgusta - Pravzaprav je že kar tradicija krajevne skupnosti Besnica, da so njihovi letni programu na komunalnem pa tudi na društvenih področjih, da tako rečemo, nadpovprečno zahtevni in marsikdaj primerljivi celo z dogajanji v kakšni manjši občini. Tako je tudi letos, ko bodo do praznovanja v septembru glavna, za letos načrtovana dela, že končali. Ko smo se pogovarjali s predsednikom sveta KS Matevžem Klečem, se je sicer strinjal, da je tudi letošnji program precej zahteven, vendar pa je hkrati poudaril, da zavzetosti, volje in pripravljenosti za sodelovanje tako pri delu, kot pri podpori k posameznim akcijam, med krajani ne manjka. "Tako je na primer krajevna skupnost financirala material, krajani pa so v lastni režiji oziroma brezplačno uredili nadstrešnico pri mrliških vežicah. Na ta način smo prihranili najmanj 300 do 400 tisočakov. Razen tega pa so lastniki prispevali tudi denar za ureditev žarnih grobišč. S tem smo na pokopališču pridobili okrog 40 dodatnih grobov in tako za prihodnjih 20 let poskrbeli za prostor za pokopavanje." Velika akcija, ki jo vodi Župnijski urad, pa je bila letos obnova zvonika župnijske cerkve v Zgornji Besnici. Krajevna skupnost se je prijavila na natečaj in na ta način pridobila 700 tisoč tolarjev. Dela na obnovi so že končana, slovesnost pa bo prihodnji mesec, ko je v Besnici semanji dan. Sicer pa bi med letošnje pridobitve v krajevni skupnosti lahko uvrstili tudi dve novi zasebni teniški igrišči, ki sta bili odprti pred začetkom poletja in sta zdaj že redno zasedeni oziroma zelo dobro obiskani. Dela na obnovi zvonika so i( končana, prihodnje leto pa načrtujejo še obnovo ostalega del' župnijske cerkve. "V načrtu za letos pa imam0 tudi izgradnjo še petih avtobusnih čakalnic v krajevni skupno* sti. Mislim pa, da nam bp uspe lo položiti tudi nekaj asfalta n* pot proti Slapu Šumu," je povedal predsednik Matevž Kleč. ' A. Zalar Do konca leta telefoni Orehek-Drulovka, 23. avgusta - S prireditvami, ki so trajale cel teden, začele pa so se že sredi meseca, so v petek in soboto v krajevni skupnosti Orehek-Drulovka v kranjski občini proslavili krajevni praznik. Slavnostne seje skupščine KS, ki je bila v petek, se je med drugim udeležil tudi predsednik Izvršnega sveta občine Kranj Peter Orehar, ki je ob tej priložnosti čestital vodstvu in krajanom za dosežene uspehe, ki so jih dosegli lani in v zadnjem desetletnem obdobju. Poudaril je, da je KS Orehek-Drulovka zgleden primer primestne KS, kjer je ohranjeno delovanje in povezovanje sicer značilno za vaško okolje. Uspehi, ki niso majhni, pa so rezultat skupnega in sporazumnega urejanja dogovorjenih akcij in problemov. V krajevni skupnosti so urejali med drugim kabelski TV sistem in se priključili na TELE TV Kranj, s PTT Kranj pa so se odločili za razširitev telefonskega omrežja v starem delu KS in v novem naselju Drulovka. Predstavnik PTT podjetja Kranj je na skupščini pojasnil, da se je za telefone odločilo v KS 336 novih naročnikov, kar je dvakrat več, kot je do zdaj telefonov na celotnem območju. Zagotovil je, da bodo vsi telefoni zazvonili do konca leta, kot je določeno v pogodbi. Praznik so v krajevni skupnosti v soboto proslavili na družabnem srečanju pri Nakupovalnem centru Živil v Dru-lovki. Prireditev je pripravilo podjetje Živila, s katerim tudi sicer krajevna skupnost zelo dobro sodeluje. • A. Žalar Novosti iz PD Kranj Kranj, 23. avgusta - Skoraj ni tedna v letu, da se v Planinskem društvu Kranj ne bi zgodilo kaj novega, na prireditvenem ali program* skem področju. Slednji, program namreč, ki je tudi letos zelo obs? žen, uspešno uresničujejo. Obnovljena Taška Skalni navpični prehod Taška nad domačijo Suhodolnik v Kokri je spet prehoden. Pot so obnovili markacisti PD Kranj pod vodstvom Rudija Lanca. Prehod zdaj skoraj za pol ure skrajŠ* pot na bližnje vršace. Za obnovo je bilo treba skoraj 200 metrov jeklenice, 80 jeklenih klinov, nadelanih je bilo več lestev, tako d* je Taška zdaj takšna, kot je bila pred vojno. Včasih je bila na vrhu prelaza tudi postojanka, ki pa jo je odnesel plaz. Obnovljen* pot je že tretji letošnji podvig markacistov kranjskega PD. Upravni odbor PD pa opozarja in naproša ljubitelje gora, da v dolini ko se odpravljajo v gore, ne puščajo avtomobilov na zelenih p vršinah in ne ovirajo domačinov pri delu. Kališče ima telefon Eden najbolj priljubljenih planinskih domov, Kališče p^ Storžičem na višini 1554 metrov, ki ni odprt samo poleti, amp&^ tudi ob vikendih v zimski sezoni, in je do njega le dobri dve on hoje, je Planinska zveza Slovenije opremila z mobitelom. Dom je tudi v osrednji slovenski planinski transverzali, zato je pridobitev pomembna tudi zaradi pohodnikov transverzale. Kališče zdaj lahko pokličete na številko 0609-614-586. Smučarski spust z 8000 metrov Pri Planinskem društvu Kranj ali v trgovini Jerebika, Tomšičeva 36 v Kranju lahko kupite razglednico in s tem podprete načf; tovani smučarski spust z osemtisočka Shisha Pangma v Himalaji v okviru Slovenske himalajske odprave. Kupljeno razglednico t znamko in žigom vam bo odprava poslala na vaš naslov. • A. %• •a- Večer ob bajerju Kokrica, 23. avgusta - Turistični delavci Turističnega društva Ko-krica s predsednico Mirni Rozman in tajnikom Janezom Rihterjeift ki je poznano še posebej po organizaciji tako imenovanih Čajank od jeseni do spomladi, poleti pa po prirejanju Družinskih izletov * neznano, so konec tedna v soboto ob Čukovem bajerju pri brunarici v Bobovku pripravili tradicionalni Večer ob bajerju. Avto.moto društvo Kranj Družabno srečanje članov na Brdu Kranj, 23. avgusta - Avto-moto društvo Kranj, ki z bogasto tradicijo uspešno deluje že od 1946. leta in ima danes okrog 4300 članov, bo v soboto za člane in njihove svojce na Brdu pri Kranju pripravilo družabno srečanje. Za prireditev so se odločili, da bi poleg ugodnosti, ki jih imajo člani s plačilom članarine, ki je od 1. junija 2500 tolarjev, preživeli skupaj nekaj lepih razvedrilno-spoznavnih uric. Društvo je s člani danes se- pravi na vozniški izpit pri stavni del že kar precej velike- AMD, vsako prvo soboto v me- ga "podjetja", saj ima na primer Avto-moto zveza Slovenije okrog 75 tisoč članov. Kranjsko društvo ima svoj dom in prostore, v katerih deluje, razvija in skrbi, da je premoženje vzdrževano in ga ohranja v korist članov. Ob tem, ko se članarina porabi za Službo Po-moč-informacije, brezplačne prevoze poškodovanih in pokvarjenih vozil, za delo društev, za kritje stroškov zavarovanja, pravno pomoč, šport, članski material in med drugim tudi za Moto revijo, ki jo vsak član prejema brezplačno, pa AMD Kranj svojim članom daje še druge ogudnosti. Tako imajo člani 10-odstotni popust pri popravilu vozila na servisu Alpetoura Labore (za stroške pri delu), 20- odstotni popust pri pranju avtomobila na La-borah, dodatni popust pri pri- secu brezplačno ocenitev vozila pred nameravano prodajo, pregled oči in vida (proti plačilu) v ART Optiki in pri dr. Ka-lanovi ter 20-odstotni popust pri storitvah v delavnici za menjavo gum na dvorišču AMD Kranj. To pa še niso vse ugodnosti. Tudi o tem se bodo udeleženci na srečanju lahko pogovorili na Brdu. Začelo se bo ob 10. uri. Da ne bo dolgčas, bo skrbel ansambel iz Save, poleg srečelova pa bo vrsto družabnih tekmovanj in iger. Srečanje bo na hipodromu. Še posebej pa priporočajo udeležbo z otroki, saj bo mogoč tudi ogled parka na Brdu. Lačen in žejen tudi ne bo nihče. Za člane bo malica brezplačna, za svojce pa po 400 tolarjev. Prijave spreja-majo v pisarni AMD Kranj do 25. avgusta. • A. Žalar Prireditev, na kateri priredijo vsako leto različne družabn* igre, hkrati pa obudijo dogajanja iz polpretekle zgodovine, je bi' la že osmič po vrsti. Tokrat so najprej pripravili žensko nogometno tekmo med domačo ekipo s Kokrice in žensko ekipo iz Bašlja^ Zanimiva in zabavna tekma seje v regularnem času končala z m zultatom 2 : 2, po streljanju enajstmetrovk pa so zmagale doma' činke z rezultatom 3 : 2 in tako že drugič osvojile prehodni pO' kal. Sicer pa je bil potem tja do večera med najbolj zanimivimi prj' kaz nekdanjega izdelovanja opeke iz gline. S tem so mladim prt; kazali, kar so včasih delali v tem delu KS, po katerem imata zdaj ime tudi oba bajerja, starejšim pa obudili spomine. Zvečer pa s°, po bajerju, kot je že tradicija, spustili čez 1500 lučk, za kar je tud' letos poskrbela Olga Lombar. Prireditve, s katero je društvo do-bilo nekaj denarja v svojo blagajno za opravljanje redne dejavnosti, je obiskalo kar precej simpatizerjev in drugih obiskoval; cev. Za prijetno razpoloženje je igral Kranjski kvintet, še posebej razburljiva pa je bila igra s fižolom, pri kateri so se reševalci pO" tegovali za pršut. # A. Žalar Mladi forum je taboril v Marindolu Gorenjci odkrivajo Belo krajino Marindol - Belo krajino, odmaknjeno, neokrnjeno tako rekoč ekološko čisto pokrajino, tudi Gorenjci odkrivamo po kapljicah, pol^o jo že poznajo generacije kranjskih tabornikov, ki imajo v Marindolu ob Kolpi svoj taborniški dom. Za dva minula tedna so §a prijateljsko odstopili malce starejšim vrstnikom, mladim med & in 18. letom, da se tudi oni naužijejo Kolpe in tamkajšnje ravninske pokrajine s položnimi vinskimi goricami. Dvotedenski poletni tabor so zanje drugič zapored priredili Člani Mladega foruma, ki jim ni vseeno, kako minevajo dolge počitnice naših najstnikov. Tudi slednji so še potrebni igrivega Počitnikovanja, polnega rekreacije, zabave, športa, z malo mtelektualne primesi, začinjenega z nekaj taborniškimi vra-goRjami. Da so le v družbi vrstnikov in brez nadzora "starih", čeprav ne čisto brez nadzora: nad 80 najstniškimi dušami odgovorno bedi sedem vodnikov, ki jih po starosti Prehitevajo le za kako leto ali dve, nad vsemi pa za dva tedna Upravnik doma Rudi Bizovičar. prugo nesporno avtoriteto pa m v Marindolu najtežje pogrevali, namreč kuharico Nedo Sčekič, ki je ves čas uspešno *os nenasitnim najstniškim želodcem. Ko so lani v kranjskem Mladem forumu začeli s tovrstnim po-Čitnikovanjem za mlade ljudi, se je taborjenju odzvalo 40 Počitnikarjev. Letos se jih je še enkrat toliko, tako da so jih komajda vse uspeh razmestiti v 24 šotorov in taborniški dom v Marindolu. V Belo krajino pa niso pripeljali le Gorenjcev, pač Pa so s svojo akcijo segli tudi na Primorsko. Za prihodnje leto, ko naj bi tabor dobil mednarodni predznak (letos so se za sodelovanje zanimali tudi mladi zamejci iz Avstrije in v Marindol poslali dva predstavnika svoje mladinske organizacije), že razmišljajo o dveh izmenah, Sončkovo popoldne če bodo zaradi omejenih zmogljivosti na tem mestu le najmanjše možnosti za kaj takega. Vesna Gorjup, voditeljica Mladega foruma in njegovega poletnega tabora, je nanizala dejavnosti, ki jih ponujajo mladim na počitnicah, slednji pa se jih udeležujejo po prosti presoji. Najbolj vlečejo športne dejavnosti, za katere je ob mejni reki Kolpi veliko možnosti, poskrbeli so tudi za tečaj angleščine in novinarski krožek, čas pa so krajšale zlasti zabavne igre. Mladi so priredili tekmovanje za najlepše moške noge, izvedli skupinsko taborniško poroko, vsak drugi večer so plesali do polnoči m čez... Razdelitev v skupine, ki so si nadele imena kot Klopi, Sove, Metulji, Srčki..... jutranje dviganje in večerno spuščanje zastave in še nekatere prvine so spominjale na taborniški režim, le da je bil manj formalen in bolj sproščen. Ravno ob našem prihodu so zagrizeno varovali zastavo sredi tabora, kajti bližnji črnomaljski taborniki so jim bili napovedali, da se bodo ponoči pritihotapili v tabor in jim jo speljali. Naklep ni uspel, torej so Kranjčani posel resno vzeli in uspešno obvarovali državni simbol. Ko smo o letošnjem počitniko-vanju vprašali mlade, so bili njihovi odgovori polni presež-nikov v njihovem značilnem slogu: super, full the best in kar je Se takega izrazja. Maja Pokora, srednješolka iz Kranja, Taborniški pozdrav zastavi s himno, zjutraj in zvečer. ki je v Marindolu že lani preživljala počitnice, pa je dodala: "V začetku sem bila Erepričana, da je bilo lani olje, po nekaj dneh taborjenja pa lahko zatrdim, da so letošnje počitnice enako dobre. Tu se res lahko sprostimo, starši nam ne visijo na vratu, da lahko bolj sproščeno ponočuje-mo, vsak drugi dan je ples. Tudi poletje, pod šotorom je lepo doživetje. Prejšnja leta sem taborila s starši, z vrstniki pa še ne. Všeč mi je, Kolpa pa mi tudi v redu nadomešča morje." Tudi Nina Brovč v Marindolu tabori že drugo leto: "Všeč mije, da med počitnicami odidem malo iz Kranja, ki se ga med letom kar naveličaš, spoznaš še kake druge ljudi in se z njimi ponovno srečaš. Po lanskem taborjenju smo se nekajkrat celo organizirano sestajali. Prihodnje leto bi spet šla. Za letos starši niso imeli nič proti, očitno zaradi dobrih lanskih izkušenj." Gregor Smolej iz Besnice pa se je o lanskem taborjenju od znancev naposlu-šal hvale, kako imenitno so taborili v Marindolu, zato se jim je letos pridružil. "Po morju, kjer je bilo O.K., se mi prileze tudi malo taborjenja v teh lepih krajih. Poznam jih že od prej, saj imam tu sorodnike. To je dežela, kjer si res lahko spociješ. Seveda se udejstvujem tudi v številnih tukajšnjih aktivnostih, najraje v športnih in zabavnih. V tekmovanju za lepe moške noge sem se denimo uvrstil med prvih pet." 10-letni Anton Jurinčič iz Ankarana pa sodi med mlajše udeležence tabora: "Za taborjenje mi je povedal oče, ki je zanj zvedel na občini, kjer dela. Nikoli nisem bil tabornik, rad pa sem spal v šotoru in počel stvari, ki jin delajo taborniki. Tole prvo taborjenje z vrstniki mi je zelo všeč. Spoznal sem tudi veliko prijateljev, pred prihodom sem pa poznal le svojega bratranca. Najbolj všeč so mi različna tekmovanja, igre brez meja in taborniška poroka." D. Z. Žle-bir Maroška kuhinja, Arabci in čisto prava kamela Košček Maroka na Gorenjskem Vesel zaključek Sončkovih počitnic Radovljica, 22. avgusta - Radovljiški otroci so imeli že drugo leto Zapored možnost, da poletne počitnice kar se da polno izkoristijo. Organizacija Karitas je tudi tokrat organizirala izlete za osnovnošolce. Mladi Radovljičani odšli v Bodešče, Cerknico in Celje, obiskali cerkvico svetega Lovrenca, nabirali zdravilna zelišča, se odpravili na lovski in gobarski pohod, pekli kruh in še kaj. Počitnice pa so v nedeljo zaključili s prireditvijo Sončkovo Popoldne. Za osnovno šolo v Radovljici je °ilo v nedeljo popoldne res veselo. Otroci so na postavljenih stojnicah lahko kupovali jnarmelado, med, sadje, palačinke in še kaj, risali so, barvali, •skali izgubljeni zaklad in se Zabavali ob zvokih countrv ansambla Lectar. Blago, ki so 6a prodajali, so priskrbeli starši, sorodniki in otroci sami, kupovali pa so s pomočjo žetonov, ki so jih po petdeset tolarjev za enega dobili na posebni stojnici- Za najrazličnejše vragolije in Za čisto resen prikaz svojih običajev so poskrbeli radovljiški skavti, "karitas je pri nas nilada organizacija, v svetu pa Je bolj poznana. Eno njenih osnovnih načel je prizadevanje za odnose med ljudmi in lepše oivanje. Za nekaj, kar naj bi "ilo med ljudmi kot nasprotje brezobzirnosti in hlastanja za ko in slikarsko, pa se nekako ni obneslo. Izleti pa so bili takoj lepo sprejeti." Projekt je že od vsega začetka zastavljen na prostovoljnem delu. Vsi delajo brez plačila, starši pa svojo dobro voljo pokažejo tako, da so na voljo za krajše prevoze. Sicer pa so z mladimi najbolj prizadevne tri študentke: Mojca, Irena in Tatjana, ki nikoli ne manjkajo in poskrbijo za oblikovanja vsakega izleta. Program je v bistvu za spoznanje natančneje izdelana oblika družinskih izletov. "Nočemo biti strašno poučni, ker pač nismo šola. Vse skupaj mora biti lepo in nevsiljivo. Nočemo biti vsiljivi. In tisti, ki smo najpogosteje na teh izletih, opažamo, da se stvar obnese. Otroci ne preklinjajo, smeti Roman Gašperin je letos pekel okusne palačinke. Zaupal nam je, da je tovrstno umetnost večer prej pridno treniral v domači kuhinji. fetE'" ^ 8W a pospravijo za sabo brez poseb-aubic, članica radovljiškega od- £ £ 0J~arianja j^a; stareiši bo«l Karitas, ki ji prav taL kot ITsZFTS^St kaKir!Lm^teram"Kni ^f™' n^ajše'otro^e.Nrč poseonega Kako odraščajo njihovi otroci, t J. , malenkosti ki veliko kako se oblikujejo njihovi zna- toreJ'. malenlM>stl> « vellKo čaji. "In ker je splošno znano, PoveJ°- da v mestnih okoljih osnovno- Na izlete, organizirani so trikrat solci ob koncu pouka ostanejo tedensko, je prihajalo od dvaj- Prez pravega početja, se celo v set do petdeset otrok osnovno- 'dealnih družinah zgodi, da šolcev. To niso bili vedno isti Postanejo dnevi prazni." fdeja o Sončkovih počitnicah se Je utrnila po naključju. "Ne otroci, prišli so, kadar jih je kakšen od izletov zanimal: včasih je bil poudarek na zgodovini, včasih na rekreaciji. dopustiti postopanja, je bil naš vsak izbere nekaj zase. "Pravi niotiv. Na začetku smo delali po problem je bilo prijavljanje," vZoru že poznanih delavnic, pravi Rezka Šubic, "toda Lani smo organizirali fotografs- zaenkrat smo na izlete še vsi šli. Lahko pa bi se zaradi tega kdaj zapletlo pri prevozih." Letos so udeleženci Sončkovih počitnic zbirali prehojene kilometre in nekateri so jih res veliko. Najdaljša relacija je bila Breznica - Lesce - Radovljica. Med izleti pa se gospa Subičeva najbolj spomni tistega, na katerem naj bi nabirali gobe. In so jih, kljub slabi gobarski sezoni. Petra in njena mama sta namreč v travo in gozd poskrili sladke jurčke iz zmesi zarumove kroglice. Veselja z njimi pa ni bilo nič manj kot s pravimi. Posebnost so bili celodnevni izleti z avtobusi, kamor otroke spremljajo tudi starši. Tako je po eni strani družina skupaj, po drugi pa ima otrok možnost, da je skupaj tudi s svojimi vrstniki. Tako so julija odšli v Celje in Cerknico. "Pohvalila bi ljudi, ki jim pravimo strokovni vodje. Ko smo obiskali letališče v Lescah, so prijazno sprejeli nas in skupino iz Podbrda, ki smo jo pripeljali s seboj. Povsod in vsak vzame stvar zares in nam ponudi več, kot prosimo. In v času, ko tarnamo, kakšni smo drug do drugega, ugotavljam, da prijaznost pač Še ni izumrla. Nekatere dobre stare vrednote« so še žive, le nekako ni priložnosti, da jih ljudje pokažejo. " . M. Ahačič, foto: Lca Jeras Retnje pri Tržiču, 22. avgusta - Kdor je v nedeljo hodil okoli Tržiča in ga je pot peljala mimo gostišča Smuk, je imel kaj videti. Na dvorišču je Kamal Jouhari, ki že tri leta vodi gostišče, pripeljal kamelo. Kamal Jouhari se je odločil tako popestriti dva tedna maroške kuhinje v gostišču. Prav iz Casablance je zato prišla kuharica gospa Daouie, ki do potankosti pozna vse skrivnosti pestre maroške kuhinje. "Roke in občutek je treba imeti za pripravo maroških specialitet," je povedal Kamal Jcmhari, ki je prvih triindvajset let svojega življenja preživel v Maroku. Njegova mati, Slovenka, doma iz Tržiča, že trideset let živi v Maroku, Kamal pa je na Gorenjsko hodil na počitnice. Od tod menda tudi njegovo odlično znanje slovenščine. Po diplomi na managarsko-hotelirski šoli v Švici se je poročil k Smukovim v Retnje, kjer zdaj že tri leta uspešno vodi gostišče. "Vedno sem si želel bogato maroško kuhinjo predstaviti v Sloveniji," je povedal. "Hrana je okusna, močno začinjena, a ne preveč pikantna. Osnova sta dušeno meso in zelenjava. Vse začimbe in B>sodo smo pripeljali direktno iz Maroka, kuharica, gospa aouie, pa se je v Sloveniji tako dobro vživela, da pravi, da bo prišla tudi prihodnje leto." Maroška kuhinja bo v Retnjah namreč postala tradicionalna. Predvsem zaradi izjemnega zanimanja zanjo, saj, kot pravi Kamal Jouhari, celo osebje gostišča te dni ne je nič drugega kot specialitete iz loncev gospe Daouie. M .A., foto: Gorazd Sinik Kmečke žene na Kofce Kranj - Aktiv kmečkih žena kranjske Sloge prireja v nedeljo izlet na Kofce. Udeleženke se bodo zbrale ob osmih zjutraj pred avtobusno postajo v Tržiču, odkoder bodo krenile skozi vasi Slap, Čadovlje, Dolina in Jelendol preko planine Dovžanka na Kofce. Na planini jim bosta majerja postregla s kislim mlekom, žganci, skuto in drugimi dobrotami, ob pol dvanajstih pa bo v bližnji kapelici maša. V primeru slabega vremena bo glaninski izlet, ki ni posebno zahteven, naslednjo nedeljo, rijave sprejemajo do četrtka na klicni številki 242-734 (Metoda Karničar). C.Z. cir olmirci alpska modna industrija d.O.O. Radovljica, Jalnova 2 na podlagi sklepa upravnega odbora razpisuje JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNINE Prodajalna v poslovno stanovanjski stavbi Prečna ulica 1 B v Bohinjski Bistrici. Prodajni prostor je velikosti 80,66 m2 v pritličju stavbe in mu pripada skladišče v kletnih prostorih velikosti 16 m2. Prodajni prostor je centralno ogrevan, ima telefon. Izklicna cena za navedeno nepremičnino v celoti je 107.200 DEM (v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan vplačila). Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki vplačajo varščino v višini 10 % od izklicne cene na žiro račun ALMIRA 51540-601-28923. Pooblaščenci in predstavniki pravnih oseb se morajo pred dražbo izkazati z overjenim pooblastilom in registracijo, iz katere je razvidno, da ima podjetje sedež v R Sloveniji, fizične osebe pa s potrdilom o slovenskem državljanstvu, oboji morajo predložiti potrdilo o plačani varščini. Zdražitelju bomo varščino vračunali v kupnino, drugim pa v roku 8 dni vrnili brez obresti. Kupoprodajno pogodbo mora zdražitelj skleniti v petih dneh po dražbi in poravnati celotno kupnino v osmih dneh po potrditvi pogodbe s strani Javnega pravobranilstva v Kranju. Če zdražitelj v navedenem času pogodbe ne sklene, izgubi pravico do vračila varščine. Varščino zadržimo in pogodbo razveljavimo tudi, če v osmih dneh po potrjeni pogodbi zdražitelj ne poravna celotne kupnine. Davek na promet nepremičnin ter vse druge dajatve in stroške, povezane s prenosom lastništva, plača kupec. Z dnem plačila celotne kupnine pridobi kupec nepremičnino v last in posest. Dražba bo v soboto, 4. 9. 1993, ob 9. uri v prostorih Almire v Radovljici, Jalnova c. 2. Interesenti si nepremičnino lahko ogledajo vsak dan v obratovalnem času trgovine. Vse dodatne informacije dobite po telefonu 064/715-460 int. 10 vsak dan med 8. in 13. uro. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja otroške in mladinske ilustracije FojiA. Zorman. V galeriji Mestne hiše je na ogled spominska razstava grafik in risb Avgusta Černigoja. V Kava baru Pungert razstavlja slikarka Bernarda Šmid iz Lesc, v Kava baru Kavka pa akademski slikar Levon Hajkazuni iz Armenije. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je odprta razstava grafičnih listov z naslovom Lepe lene - lepe obleke. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava likovnih del članov likovne skupine DOMEL iz Železnikov. RADOVLJICA - V avli občine Radovljica je na ogled razstava del članov Likovne sekcije KUD Radovljica. V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Tadej Rupel, član Fotografskega društva Radovljica. V prostorih Ljubljanske banke razstavlja stripovske originale Tanja Kloeckl. ŠKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ponedeljka. Zaradi adaptacije strehe gradu je zgornje nadstropje zaprto za ogled. V okroglem stolpu je na ogled razstava Uran v mineralih in rudah v Zirovskem vrhu. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled drugi del študijske razstave čevljarskega orodja. Razstava bo odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure -vse do šuštarske nedelje. PRIREDITVE TEGA TEDN ~ KRANJ: KISELŠTAJN ŽIVI KULTURI - V četrtek, 26. avgusta, ob 19. uri bo najmlajše v gradu Kiselštajn ob 19. uri zabavala in razveseljevala lutkovna skupina UŠ iz Ljubljane z lutkovno predstavo Črviva zgodba. Še opozorilo na spremembo v programu prireditev: namesto črnskih duhovnih pesmi New Swing Quarteta Kiselštajn vabi na poslušanje slovenske etno glasbe priznane etno skupine Trinajsto prase in na gledališko predstavo Variete gledališča Ane Monro iz Ljubljane. Sponzorji: Gorenjski glas, Mika moda na delovnem mestu iz Kranja, Škrat trgovina z metrskim blagom in šiviljsko galanterijo Kranj, trgovina Jeans Klub Šk. Loka, Bled, Radio Kranj in Iskra Terminali in še mnogo prijateljev kulture in mesta Kranja. KRANJ: KONCERT - V župnijski cerkvi v Kranju bo v sredo, 25. avgusta, ob 20. uri koncert skupine Gallus Consort (Dina Slama - alt, čembalo; Irena Pahor - kljunasta flavta; Miloš Pahor - kljunasta in prečna flavta). KRANJ: OTVORITVI RAZSTAV - V torek, 24. avgusta, ob ob 18. uri v Galeriji v Prešernovi hiši otvoritev razstave otroških in mladinskih del Fojža A. Zormana. Ob 18.30 uri pa bo v Galeriji Mestne hiše otvoritev spominske razstave grafik in risb Avgusta Černigoja. Razstavo bo odprl državni sekretar Ministrstva za zunanje zadeve dr. Peter Vencelj. ŠKOFJA LOKA: OTVORITEV V GALERIJI IVANA GROHARJA - V četrtek, 26. avgusta, ob 20. uri otvoritev razstave olj akademske slikarke Stanislave Espedobske. Prireditev bo spremljal kulturni program. KRANJSKA GORA: KOMEDIJA - V četrtek, 26. avgusta, bodo bo 20.30 uri igralci Gledališča Tone Čufar z Jesenic predstavili komedijo JUNTEZ (F. Levstik - V. Kocjančič) pred Liz-njekovo domačijo. Dvajseta knjiga pisatelja Ivana Sivca JUTRO OB KRESU Jutro ob kresu je dvajseta knjiga pisatelja Ivana Sivca, ki ima zgodovinsko ozadje in nam odkriva svetel trenutek iz davnine. Avtor je napisal značilno povest v žanru kmečkih povesti. V svoja dela namreč vse bolj vpleta tudi zgodovinsko izhodišče. Leta 1593 smo Slovenci spadali pod Avstrijo in bili v treh njenih notranjih deželah. Izvirna povest se opira na zgodovinsko resnico in dejstva. Pred pisanjem je pisatelj obdelal raziskave in analize zgodovinske bitke pri Sisku, pogovarjal se je z zgodovinarji in proučeval zapisane dokumente 16. stoletja v slovenskem arhivu, pregledoval rodovnike, prebiral ljudske pesmi. Za ozadje literarnega dela je Sivec uporabil strokovne podatke, v pomoč pa sta mu bili knjigi zgodovinarja dr. Vaška Simonitija iz Filozofske fakultete v Ljubljani; Turki so v deželi že in Vojaška organizacija na Slovenskem v 16. stoletju. V delo je vključil tudi etnološki pogled na življenje Slovencev tistega časa, njihovih življenjskih navad in običajev, turške vpade in obrambo proti njim, sodelovanje in odnose med graščakom in kmetom, kaj so jedli, kaj so imeli oblečeno... Knjiga Jutro ob kresu ima v ozadju veliko bitko, ki jo je izbojevala slovenska vojska nad Turki, ko je premagala desetkrat močnejšo turško vojsko in s tem zadala Turkom odločilni udarec. Pomembno vlogo sta pri obrambi opravila Andrej Tur-jačan, vrhovni poveljnik kranjskih, štajerskih in koroških čet in Adam Ravbar, stotnik kranjske konjenice in vojaški najemnik gradu Krumperk. Vojska je taktično šla proti sovražniku... Takrat je štiri tisoč kranjskih, štajerskih in koroških vojakov z udarno enoto kranjske konjenice pod vodstvom Adama Rav-barja odločilno premagalo 40.000 glavo turško vojsko in tako rešilo Evropo pred usodnim turškim napadom. V knjigi so opisani dramatični trenutki bitke ter hrabrost, pokončnost in odločnost vojakov. Jutro ob kresu je viteška povest o ljubezni med Elizabeto, hčerko znamenitega slovenskega viteza Adama Ravbarja, in njegovim konjarjem Karlom Juričem. Vse osebe so vzete iz slovenske zgodovine, celotna pripoved pa je oprta na veliko slovensko zmago nad Turki pri Sisku pred štiristo leti. Ob predstavitvi knjige v Oranžeriji Mengeš je prof. Ivan Sivec povedal, da je oddal založniku že dva nova rokopisa za naslednji knjigi. Mladinska povest govori o nenavadnem zakladu pod Kamniškimi planinami, kjer je zasut rudnik iz 19. stoletja. Pisatelj je na svoj način kopal izgubljeni zlati zaklad in odkopal knjigo Skrivnost zlate reke. Drugo delo pa je 24 utrinkov, sodobnik Kersnikovih črtic, kmečkih novel iz kmečkih korenin Ivana Sivca z delovnim naslovom Kruh ponoči spi, kjer obravnava svojo mladost in svet okrog sebe, kot ga je občutil pred desetletji. Tretje delo je nov zgodovinski roman še enega pozabljenega, a na novo odkritega velikega Slovenca... Drago Papler Uspešen zaključek 11. Festivala Radovljica 1993 FESTIVAL OSTAJA V RADOVLJICI Radovljica, 21. avgusta - Z nastopom ansambla za staro glasbo I Villani se je v soboto zvečer končal 11. Festival Radovljica 93. Koncertna agencija Klemen Ramovš Management je glasbenim sladokuscem v dveh tednih pripravila šest vrhunskih koncertov stare glasbe. Prireditev se je začela 7. avgusta z nastopom trobilnega ansambla za staro glasbo z avtentičnimi inštrumenti Buccina Ensemble. Ansambel nosi ime po busini, nekdaj priljubljenem, nato pa za dolgo pozabljenem antičnem inštrumentu, ki ga radi uporabljajo na svojih koncertih. Njihov instrumentarij pa obsega še renesančne trobente, piccolo trobente, renesančne pozavne, pavke... Kot drugi je na festivalu nastopil mladi katalonski klarinetist Oriol Romani. Kot solist je koncertiral z več simfoničnimi in komornimi orkestri ter v različnih komornih sestavah. Letos se je posvetil glasbenemu svetu Juana Miroja, v spomin stoletnice rojstva tega velikega katalonskega slikarja. Festival se je nadaljeval s koncertom violončelista Eduarda Valen-zuele iz Pariza, ki sodi med redke mlade violončeliste, po rodu iz Latinske Amerike, ki je imel priložnost nadaljevati šolanje v veliki tradiciji ruske violončelistične šole. Pretekli teden sta se v radovljiški graščini predstavili dve glasbeni zasedbi: Trio Uccelli-ni (kljunasta flavta, violončelo in čembalo), ter Clemencic Consort, ansambel za staro glasbo z avtentičnimi inštrumenti. Za prve kritik Franci Križnar pravi, da so se na koncertu v Radovljici predstavili kot izjemno uigran ansambel, podčrtali pa so tudi vse tiste značilnosti izvedbenih prijemov, ki so jih v Radovljico tudi prvič pripeljali k nam: v baročno glasbo se poglabljajo z drugačnim pristopom, kot smo ga vajeni. "Blišča polno za zabavo pisano baročno glasbo predstavljajo tako, kakor so jo izvajali v obdobju, ko je bila še živa. Koncert ansamblu - triu Uccellini pomeni igrano predstavo, na kateri se razživijo v sproščenem improviziranem muziciranju, navdihnjenem v trenutku izvajanja. Njihovi koncerti niso le izvajanje glas- Klemen Ramovš: "Koncerti so bili zelo lepo obiskani, posebej prvi in zadnja dva. Z incasom smo presegli načrtovano številko, kar je presenetljivo glede na to, da pred dvema mesecema še ni bilo jasno, ali festival v Radovljici sploh bo. Zaradi velike podpore (občina, ministrstvo in še nekateri). Festival Radovljica ostaja. Glede na izkazano podporo v prihodnje tudi z možnostmi kvalitetnih sprememb." koncipirano delo A Tre vseh treh ustvarjalcev in poustvar-jalcev," je zapisal Franc Križnar. be, ampak igranje z njo. Vedno jih popestrijo tudi s kratkimi uvodi k skladbam, vse zato, da bo poslušalci dobili avtentično podobo baročne glasbene epohe. Trio Uccellini je brez dvoma v Radovljici dal krepko lekcijo tako nekaterim doslej nastopajočim kot morda tudi tisti redki naši glasbeni reprodukciji na tem področju, ki jo sploh še imamo. Njihov ton (kljunaste flavte) je raven, brez nepotrebnega vibriranja (baročni violončelo) in ves ansambel deluje homogeno, uigrano." Kot predzadnji v sklopu 11. Festivala Radovljica so preteklo sredo nastopili Clemencic Consort." "Svetovno znani ansambel, sestavljen iz narodno pisanih članov, vodi Rene Clemecic. Njihov cilj je živa avtentičnost glasbenih izvedb - skrbno se izogibajo vsake sledi pikolovstva. Programi ansambla so- sestavljeni tako, da ponujajo barvit vtis o obdobju, ki ga predstavljajo. Posvečajo se tako izvedbam baročnih oper kot renesančnih maš in pesmi ter plesov srednjega veka; mnoga umetniška dela stare glasbe so spet oživela prav po njihovi zaslugi. Številna povabila na najpomembnejše svetovne festivale in več kot 50 posnetih plošč pri različnih založbah pričajo o veliki priljubljenosti tega ansambla. Vsi trije člani ansambla Clemencic Consort so nastopili v Radovljici v vlogi polivokali-stov in poliinštrumentalistov: Rene Clemencic kot vodja igra različne uglasitve kljunastih flavt (srednjeveška in dvojna flavta, ottavino, basovska flavta,...), Rene Zosso igra Ghiran-do, našim violinskim citram podobno glasbilo, Esmail Vas-seghi pa santur, tambak in tolkala. Njihov spored je obsegal srednjeveško glasbo iz zbirke Cantigas de Santa Maria skladatelja Alfonza el Sabia, slišali pa smo še dela skladateljev de Bornelha, de Machaulta, Israe-lita, zbirke Carmina Burana, perzijsko in francosko ljudsko glasbo ter dela neznanih skladateljev. V vseh teh delih so se vsi izvajalci predstvaili v različnih zasedbah in kombinacijah; od solističnega petja (a ca-pella), do solističnih ansambel-sko kombiniranih inštrumentov, ki smo jih že navedli. Čisto na koncu pa so se vsi trije glasbeniki Clemencic Consorta predstavili še v sodobni glasbi -glasbi današnjega časa, izvedeni s starimi - avtentičnimi inštrumenti. Iz tega dela programa smo lahko občudovali Magično flavto Reneja Clemenci-ca, Ritme nascoste-perzijsko ljudsko glasbo in za sklep še neke vrste kolektivno avtorsko in izvajalsko improvizacijsko Klemen Ramovš: "Več kot polovica vstopnic je bila prodanih zunaj Radovljice, kar pomeni, da je Festival presegel meje mesta. Nekaj je bilo tudi tujegovorečih poslušalcev. Tri koncerte so posneli tudi na Radiu Slovenija sicer pa menim, da je avgustovski termin za takšen festival zelo primeren. V soboto so kot zadnji v Radovljici nastopili I Villani iz Dannstadta. Pod vodstvom Luigija Maiella se mladi pevci in instrumentalisti posvečajo izvajanju italijanske renesančne glasbe, predvsem tiste iz Neaplja, Benetk in Firenz. Čar teh pesmi je njihova prvobitna melodika in zanosni plesni ritmi. Stari inštrumenti, maske, kostumi, mimična in gestična igra ustvarjajo atmosfero com-medie deH'arte. Cilj ansambla ni historična rekonstrukcija stare glasbe, ampak identifikacija glasbenikov z njo. V središču njihovega repertoarja je vil' lanella, po kateri so prevzeli tudi ime. Z njihovim koncertom se je tako zaključila prireditev, ki je, kot pravijo prireditelji, p° uspešnosti presegla pričakovanja. • M.A. Vodilo 12. Festivala Radovljica 1994 bo, tako kot doslej, stara glasba in vrhunska kvaliteta. Tako bodo ljubitelji tovrstne glasbe od 6. do 20. avgusta prihodnje leto lahko poslušali orgelski koncert, flamski kvartet kljunastih flavt iz Antwerpna. flavtista Marijke Miessen in Boba Van Asperena iz Amsterdama, nastopil bo še Nigel Norih z lutnjo in ansamblom Romanesca iz Londona, prav tako Londončan Tevor Pinnock na čembalu, moskovski čelist Ivan Monighetti ter ansambel za staro glasbo Accen-tus. V razstavnem prostoru DOLIK LIKOVNA SKUPINA DOMEL ŽELEZNIKI Nekajkrat so posamezni člani te skupine že predstavljali svoja dela v likovnem salonu Dolik na Jesenicah in to posamično ali z izborom treh avtorjev. Tokrat se predstavljajo skupinsko (Matevž Jenšterle, Marko Kociper, Franc Rant, Lojze Tarfila in Stane Zgaga), vendar še vedno ne vsi, ki likovno ustvarjajo na tem področju. Za tokratno predstavitev na Jesenicah je bila izbrana kar skupinska razstava, ki jo v Železnikih pripravljajo vsako leto ob čipkarskem dnevu meseca junija. Ta, že tradicionalna prireditev, pomeni pogled nazaj na prehojeno pot in na dosežke današnjega dne. Domelovci iz Železnikov so likovna skupina, ki vztraja kot skupina, čeprav med razstavljala pogrešamo nekaj imen, ki redno predstavljajo sadove svojega dela javnosti. Na razstavi s svojimi likovnimi deli sodeluje pet avtorjev, včasih smo jih predstavili več, tudi tiste, ki so poleg krajinskih slik predstavljali tudi figuralno motiviko in cvetlična tihožitja. Morda nekaj tega pogrešamo na tej razstavi, toda ta zaradi tega ni osiromašena, kajti uglašena je na krajino in pet slikarjev napolnjuje prostor z nabito energijo ustvarjalnosti, s polnostjo barvnega spektra, ki ga v monkromnost prevesijo le risbe mladega Marka Kocipra. Slednji sicer izpodbija trditev o celostni krajinsko uglašeni raz- stavi z nekaterimi risbami s tušem, ki kažejo nagnjenost avtorja do stripovske risbe. Starosta likovne skupine Matevž Jenšterle se je preusmeril v dokumentarno odslikavo Železnikov in nekaterih domačij iz okolice. Franc Rant še vedno vztraja v zamolklo zemeljsko niansiranih barvah in dobro komponiranih krajinah. Lojze Tarfila svoje krajinske izseke še vedno slika s prepletanjem zeleno modre in oranžno pre-pletavajočimi .prebliski, kot da bi svoje slike izbrusi! iz smaragda in turkiza. Stane Zgaga si je zgradil svoj likovni svet iz pretežno zeleno rumenih barvnih tonov, ki jih s polnim*čopi-čem polaga prek nabreklin pokrajine. Ze na otvoritvi v Železnikih je bilo omenjeno, da se bo skupina v Razstavnem salonu Dolik na Jesenicah morala še posebej dobro predstaviti in pokazati kaj vse zmore, saj je likovna skupina DOMEL ena redkih likovnih skupin, ki še vztraja na svoji poti, ki še čuti pripadnost kraju in likovnemu poslanstvu. • Andrej PavloveC GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Kongres EUNOC organizirata Nemčija in Slovenija Mladi poslovneži v Sloveniji Gozd Martuljek, 23. avgusta - 250 Studentov z vsega sveta na rednem kongresu, ki ga letos v Sloveniji organizirata regiji mednarodnega združenja Studentov AISEC v Nemčiji in v Sloveniji. Na simpoziju na Bledu pričakujejo najvišje predstavnike slovenskega gospodarskega življenja, tudi predsednika slovenske vlade. Odlična priložnost, da se bodoči mladi poslovneži seznanijo > Slovenijo in njenimi možnostmi vključevanja v Evropo. Od 21. do 28. avgusta poteka v Sloveniji kongres AISEC, mednarodnega združenja študentov, ki se zanimajo za ekonomijo in management. V hotelu Špik v Gozd Martuljku prebiva 250 mladih študentov, sposobnih in ambicioznih prihodnjih poslovnežev in strokovnjakov iz 32 držav. Minulo soboto so na tiskovni konferenci predstavili to mednarodno združenje in program kongresa, ki predstavlja drugo največje srečanje mladin, združenih v AISEC. Združenje AISEC je bilo ustanovljeno leta 1948 in je s svojo filozofijo ustvarilo možnosti za povezavo med mladimi ljudmi z vsega sveta. S svojim izrazito izobraževalnim delom je pripomoglo k razvoju človeštva v zadnjih 45 letih. Program obsega izmenjavo praktičnih izkušenj in tako vsako leto omogoči 6000 študentom po svetu, da svoje akademsko znanje dopolnijo s praktičnimi izkušnjami. Tako, denimo, med drugim obravnavajo najbolj aktualne probleme od brezposelnosti do recesije po Evropi in drugih razvitih predelih sveta, med- tem ko člani združenja v Mehiki zelo konkretno pomagajo najbolj revnim prebivalcem, da se izučijo obrti ali kako drugače preživljajo. Program AISEC-a obravnava aktualne družbene in ekonomske probleme z vidika stabilnega razvoja. V tem projektu sodeluje vseh 78 Članic AISEC. Tema za letos in naslednje leto je izobraževanje v smeri mednarodnega in kulturnega razumevanja. AISEC deluje v Sloveniji že od leta 1953, lani pa je bila Slovenija sprejeta kot samostojna članica AISEC-a INTERNATIONAL. Zdaj ie v Sloveniji 180 članov, ki delujejo v Kranju, Ljubljani in v Mariboru. Vodstvo AISEC-a je prav slovenskim organizatorjem zaupalo sodelovanje pri organizaciji kongresa EUNOC 93, mladi pa so se B)vezali s soorgamzatorji iz emčije. Naši organizatorji so se skupaj z nemškimi kar nekaj časa trudili, da so lahko v Sloveniji organizirah to pomembno srečanje, ki ni le spoznavanje mladih med seboj, izmenjava njihovih pogledov na razvoj, ampak tudi odlična priložnost za predstavitev Slovenije in njenega gospodarstva. S sim- Eozijem Ena Evropa - 43 ultur, ki bo danes, 24. avgusta, v Festivalni dvorani na Bledu so mladi pobudniki sodelovanja med različnimi sektorji držav centralne in vzhodne Evrope ter Evropsko skupnostjo. Naslovno temo bodo obravnavah z več vidikov, predvsem pa iz izhodišča, da bo Evropa resnično povezana šele tedaj, ko bodo vsi poznali in spoštovali navade drugih. Vsak posameznik pa mora biti tudi pripravljen spremeniti svoje mišljenje in stališče. Sodelovali bodo udeleženci EUNOC-a, predstavniki slovenskih ministrstev -mladi pričakujejo predsednika slovenske vlade - govorniki iz evropskih in svetovnih institucij ter predstavniki iz Avstrije, Italije, Nemčije in Slovenije. Razen najbolj pomembnega simpozija bodo mladi v teh dneh določili nadaljnje smernice za delo in razvoj tega mednarodnega združenja ter izmenjali izkušnje in informacije. Partner in soorganizator tega pomembnega srečanja bodočih poslovnežev z vsega sveta je Petrol, pri organizaciji pa so pomagali tudi drugi sponzorji. Tisti, ki se zavedajo, kako pomembna je predstavitev Slovenije širši mednarodni javnosti. DJSedej Polletni gospodarski rezultati v občini Škofja Loka Podatki, ki opogumljajo Škofja Loka, 23. avgusta • Prvi podatki o poslovnih rezultati doseženi v gospodarstvu občine Škofja Loka v prvem polletju letos v mnogočem odstopajo od sosednjih občin, regije in države. Kot da je gospodarstvo te občine zmoglo hitrejšo prilagoditev na težke gospodarske razmere! Nedorečen obračunski sistem pa seveda omogoča zelo različno paleto prikazovanj dejanskih gibanj, zato je pri razlaganju teh rezultatov potrebna precejšna rezerva. JL.JL. JL.JL Če so lahko poslovni rezultati zaradi ohlapnosti načina obračuna v določeni meri vprašljivi, pa to za podatke o gibanju obsega proizvodnje, kjer gre za fizične kazalce, to ne drži. V občim Škofja Loka za prvo polletje 1993 kaže, da se je obseg proizvodnje povečal za 6,5 odstotka glede na enako lansko obdobje. Če pri tem omenimo, da je v državi Sloveniji v enakem obdobju proizvodnja padla za 6 6 odstotka, ie jasno, da so trendi doseženi v Skofii Loki obratni državnim in torej zelo ugodni. Skoraj enako velja tudi za zunanjetrgovinsko bilanco, kjer so gibanja o menjavi prek meje, ob tem, da je trgovina z republikami nekdanje Jugoslavije najbolj upadla v drugi polovici lanskega leta, presenetljivo ugodna: izvoz v vrednosti skoraj 70 milijonov ameriških dolarjev je praktično enak lanskemu, medtem ko se je na Gorenjskem zmanjšal za 16, v Sloveniji pa za 14 odstotkov. Pri uvozu je bil dosežen skoraj 4-odstotni padec, v Sloveniji pa je v enakem obdobju uvoz por as tel za dobrih 8 odstotkov. Tako kot vse občine na Gorenjskem, ki z večjim izvozom, kot je uvoz (za 29 odstokov) omiljujejo žalostno dejstvo, da je Slovenija pri blagovni menjavi s tujino za 8 odstotkov zašla v "rdeče številke", je gospodarstvo občine Škofja Loka z kar 62-odstotnim preseganjem izvoza nad uvozom, k temu prispevala največ. In kako so bih delavci za te rezultate nagrajeni? Podatki kažejo, da so povprečne plače v prvih petih mesecih letos glede na enako lasnko obdobje por as ti i za 76 odstotkov oz. skoraj bili za natanko tretjino večji od lanskega celoletnega povprečja. Primerjava z državo pri plačah pa še zdaleč ni tako ugodna, saj se pokaže, da plače v občini za povprečnimi v Sloveniji v gospodarstvu zaostajajo skoraj 8 odstokov, težko pa je trditi, ali je to v trdni povezavi s sorazmerno ugodnim stanjem z višino brezposelnosti. Če ta namreč na Gorenjskem dosega med 15 in skoraj 17 odstotki aktivnega prebivalstva, v Sloveniji pa se ta delež približuje 14 odstotkom, je v občini Škofja Loka s slabimi 7 odstotki torej le polovica. Položaj pri investicijah je podoben kot drugod: pred začetkom lastninjenja so motivi na strani zniževanja vrednosti premoženja in ne njegovega povečevanja, vso že uvodoma omenjeno rezervo pa zahtevajo podatki o izgubah. Te so za tretjino manjše kot lani, posebno pozornost pa vzbujajo podatki o tem, da je izguba na delavca v zasebnih podjetjih za štirikrat večja kot izguba v podjetjih z družbeno lastnino. Po oceni občinskega sekretariata za družbeni razvoj nobena od izgub ni taka, da bi resno opozarjala na ogrožen obstoj podjetja oz. možen stečaj, seveda pa so ti podatki poštah največja tajnost.. Za ustanovitev d.o.o. poldrugi milijon tolarjev Uskladitev z zakonom do konca maja Družbe z omejeno odgovornostjo morajo uskladiti ustanovni kapital z zakonsko določenim zneskom do konca maja prihodnje leto. Po prejšnjem zakonu o podjetjih je bilo d.o.o. mogoče ustanoviti že z 2.000 dinarji, kasneje pa s 100.000 tolarji kapitala. Kranj - Koje Slovenija sprejela zakon o gospodarskih družbah,je ■pet stopila čez eno od ovir na poti v Evropo, saj se je z zakonom pridružila pravnemu redu gospodarsko najrazvitejših držav v Evropi in na svetu. Zakon, ki je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen 10. junija, je formalno začel veljati mesec kasneje. &utonje zelo obsežen (vsebuje kar 597 členov) in je vsebinsko razdeljen na štiri poglavja: v Prvem so skupne določbe, ki veljajo za vse družbe, v drugem opredeljuje različne gospodarske družbe, v tretjem kazni 2a tiste, ki bi se tako ali drugače "pregrešili" zoper zakon, v četrtem pa so prehodne in končne določbe, ki med drugim vsebujejo tudi roke, do kdaj se morajo že ustanovljene gospodarske družbe prilagoditi novemu zakonu. ^se je dovoljeno, kar ni prepovedano V prvem, splošnem delu je Pomembna določba, ki opredel- iuje načelo, da je vse dovoljeno, t&r ni izrecno prepovedano, povedano drugače: družbe lahko opravljajo vse posle, razen ^kih, ki se po zakonu ne smejo opravljati kot gospodarski posel. "Spregled pravne osebnosti" Zakon je po evropskem vzoru uvedel tudi pravni pojem "'Pregled pravne osebnosti", ki dokaj natančno določa, kdaj *■ obveznosti družbe odgovarjajo tudi družbeniki. Družbeniki, denimo, odgovarjajo, če so v svojo korist ali v korist kake druge osebe zmanjšali premoženje družbe, in so vedeli ali bi morali vedeti, da ta ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti; Če so podjetje zlorabili j* oškodovanje svojih upnikov; ee so ravnali s premoženjem družbe kot s svojim premoženjem - in tako dalje. Male, srednje in velike družbe Zakon glede na število zaposlenih, letni prihodek in vrednost aktive deli podjetja v tri skupine: v prvo sodijo tista z manj kot petdesetimi zaposlenimi in z letnim prihodkom do 200 milijonov tolarjev, med srednje družbe podjetja z manj kot 250 zaposlenimi in letnim prihodkom do 800 milijonov tolarjev, med velike pa (poleg bank in zavarovalnici tudi vsa podjetja, ki vsaj v dveh merilih presegajo male in srednje družbe. Osebne ha kapitalske družbe Zakon pozna osebne in kapitalske družbe. Za osebne je značilno, da družbeniki oz. lastniki odgovarjajo za obveznosti z vsem svojim premoženjem, za kapitalske pa, da ne odgovarjajo s premoženjem. Osebni družbi sta družbi z neomejeno odgovornostjo in komanditna družba, med kapitalskimi pa družba z omejeno odgovornostjo in delniška družba. Poslovno in računovodsko poročilo Zakon odpravlja sedanji obračunski sistem. Gospodarske družbe bodo po novem sestavljale letno poročilo, ki bo iz dveh delov: poslovnega in računovodskega poročila. Slovensko ime le za nova podjetja Po novem mora biti ime podjetja v slovenskem jeziku, prevod v tuj jezik pa se lahko uporablja le skupaj s slovenskim imenom. Ker zakon v prehodnih in končnih določbah ne opredeljuje, da se morajo podjetja v tem uskladiti z zakonom, bodo do sedaj registrirana lahko uporabljala ime v tujem jeziku. D.o.o. Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) je družba, katere osnovni kapital sestavljajo vložki družbenikov. Družba ima lahko največ 50 družbenikov, ki morajo združiti najmanj 1,5 milijona tolarjev osnovnega kapitala. (Po prejšnjem zakonu je bilo za ustanovitev d.o.o. dovolj že 2.000 dinarjev, kasneje pa 100.000 tolarjev.) Najmanj tretjino osnovnega kapitala je treba zagotoviti v Samostojni podjetnik posameznik Pomembna zakonska novost je določba, ki opredeljuje samostojnega podjetnika posameznika Ker ne gre za združevanje gospodarskih "osebkov", ni mogoče govoriti o gospodarski družbi, ampak le o posamezniku, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot izključno dejavnost Podjetnik posameznik lahko začne delati na podlagi priglasitve pri upravi za javne prihodke. Do 31. maja 1994 - preoblikovanje ali dokapltali-zacija Po zakonu o gospodarskih družbah se morajo že registrirane družbe z omejeno odgovornostjo (do.o.) uskladiti z zakonsko določenim zneskom osnovnega kapitala do 31. maja prihodnje leto. Družbe bodo izbirale med dvema možnostima: ali se bodo dokapitalizirale ali pa preoblikovale svojo odgovornost tako, da bodo družbeniki za posle družbe odgovarjali neomejeno, torej tudi z osebnim premoženjem. Družbe, ki se ne bodo mogle dokapitalizirati, imajo tudi možnost, da d.o.o. izbrišejo iz sodnega registra in začnejo delovati kot podjetnik posameznik Družbe, ki so doslej kot d o. o. imele več kot petdeset družbenikov, se bodo morale do konca maja prihodnje leto preoblikovati v delniške družbe. denarju, ostalo pa lahko tudi s premičninami in nepremičninami, s pravicami, podjetji ali deli podjetij. Pred prijavo za vpis v register mora vsak družbenik vplačati najmanj četrtino znes- ka osnovnega kapitala, denarni vložki pa morajo znašati najmanj 750 tisoč tolarjev. Za d.d. na i manj 3 milijone tolarjev kapitala Delniško družbo lahko ustanovi najmanj pet posameznikov ali pravnih oseb. Najnižji znesek osnovnega kapitala je tri milijone tolarjev, najnižji nominalni znesek delnic pa je 1.000 tolarjev. Tudi za že registrirane delniške družbe velja, da se morajo z novim zakonom uskladiti do konca maja prihodnje leto; do takrat pa morajo odsvojiti ali umakniti tudi lastne delnice. C. Zaplotnik ZARJA, d.o.o. trgovsko podjetje Jesenice, Titova 1 na podlagi sklepa Upravnega odbora objavlja PRODAJO ZBIRANJEM PONUDB za nakup: 1. Trgovskega lokala v centru Jesenice, Titova 40, s skupno površino 62,60 m2. Objekt je bil zgrajen leta 1936 in bil večkrat adaptiran, zidan je klasično, z gabaritnimi merami 10,80 x 5,80. Dostop je po asfaltirani mestni ulici, ki teče ob celotni dolžini objekta. Pod je tapison. Vhodna izložbena stena je iz Alu profilov z enojno zasteklitvijo, na notranji strani so žaluzije V objektu je pisarna in sanitarije s toplo in mrzlo vodo. Lokal ima telefon, ogrevanje pa je s termoakumulacijsko pečjo. 2. Zahodnega dela lokala v centru Kranjske Gore, Borovška 92, s površino 40 m2 (ali po dogovoru). Objekt je bil zgrajen leta 1965 in je bil v letu 1989 prenovljen. Objekt je kombinacija skeletne kovinske gradnje na vhodni strani in opečne zidane na zadnji (severni) steni. Na vhodni strani je nadstrešek po vsej dolžini. V zadnjem delu so garderobe, sanitarije in skladišče. Lokal ima telefon, ogrevanje je z radiatorji po toplovodu. 3. Skladišča ob športni dvorani, locirano južno od železniške proge, s površino 671,10 m2. Hala je bila zgrajena leta 1969, tlorisne mere 37,50 x 26,50. Nosilni zidovi so delno iz betonskih blokov in delno opečni. Izdelani so tudi armirano - betonski stebri in nosilci, na katere so priloženi strešni kovinski nosilci. Podi so liti asfalt in teraco. Vhodna vrata so kovinska, zgibna, omogočen je uvoz z manjšim kamionom in viličarjem. V objektu je elektrika, telefon, topla in hladna voda. Ogrevanje možno z radiatorji. Prispele ponudbe bo obravnavala komisija za izbiro najugodnejše ponudbe, ki bo kot kriterij za izbiro upoštevala predvsem ceno in način plačila. Pisne ponudbe pošljite s priporočeno pošto v zaprti ovojnici v 8 dneh po objavi na naslov: ZARJA, d.o.o, Titova 1, 64270 Jesenice, s pripisom Prodaja nepremičnin. Dodatne informacije so možne v delavnikih po telefonu 064/81-551. Možen je tudi ogled lokalov. Podjetje na osnovi tega razpisa ni zavezano skleniti pogodbe o prodaji s ponudniki. Ponudniki bodo o izidu obveščeni najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Test: Škoda Favorit Black Line Dama v črnem Tako, kot je pri nekaterih avtomobilskih tovarnah v navadi, da včasih naredijo posebno serijo tako imenovanih "limited edition" avtomobilov, ki imajo bogatejšo in prestižnejšo opremo, pri češki Škodi od letos poleg prenovljenih, ponujajo turti "akcijske" modele. • Kadar boste na cesti videli črno škodo favorit, ki bo imela poleg črne barve še kup dodatne opreme, potem vedite, da to ni delo kakšnega domačega mojstra, ampak v tovarni narejen avtomobil z imenom black line. Ob sicer že znani obliki, ki je letos doživela kar precej koz-metfčno tehničnih popravkov so model black line založili s kar lepo količino dodatne opreme. Poleg črne barve, ki favorita optično zniža in očem naredi dosti bolj privlačnega, so najbolj opazna lahka platišča, z nizkopresečnimi Micheli-novimi gumami, kar je dvakratno koristno. Prvič, zaradi znatno boljše lege na cesti in drugič, zaradi celotne podobe. Pri tem konstruktorji, žal niso pomislili, da bi avto spustili nekoliko nižje, toda prav huda ta zamera ne more biti. Notranjost, pri letošnjih modelih kakovostno izboljšana, je tako dobro obložena kot tudi dobro opremljena: poleg standardne armaturne plošče ima black line tudi podaljšano sredinsko konzolo, strešno okno, ključavnico na predalu za drobnarije, v usnje oblečena volanski obroč in ročico menjalnika, zatemnjena stekla in, poglej si ga no, kakovosten Blaupunktov avtoradio in osrednjo ključavnico. Vsa ostala oprema je takšna kot pri modelih LX ali GLX, kar pomeni srednje oziroma za to ceno precej dobro. Presenečenj v prostoru namenjenem motorju, ni. V favorit black line so pri Škodi namestili tisto, kar pač imajo: to je znani 1289 kubični štirivalj-nik, ki pri najboljši volji zmore 42 kilovatov in sorazmerno do- Notranjost: bogata oprema Tehnični podatki: kombili-muzina s petimi vrati in spredaj nameščenim štirivaljnim motorjem, s pogonom na prednji kolesu Motor: 1289 con, 42 KWtS7 KM, vodeni katalizator. Dimenzije: 4065 x 1620 x 1430 Najvišja hitrost: 140 km/h (tovarna), 148 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 5,9/8,2/9,0 I ne-osvinčenega goriva na 100 km. Povprečna poraba na testu: 8,9 1/100 km. V akciji: Škoda Favorit Black Line Osnovna šola LUCIJANA SELJAKA Kranj razpisuje za nedoločen čas prosto delovno mesto UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA Pogoj: P, PU Začetek dela 1. 9. 1993. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. ber navor pri nižjih motornih vrtljajih. Priganjanje se temu na novo obdelanemu, sicer pa že priletnemu motorju niti ne poda, niti mu ni všeč, toda z zmerno in pri končni hitrosti tudi dovolj hitro vožnjo uspe zadovoljiti voznika, ki nima ravno pretiranih športnih ambicij. Zato pa je tudi black line ob športnejšem videzu lahko povsem družinski avto. Prtljažni Erostor in udobje v potniški ka-ini sta enaka kot pri ostalih modelih, avto je za vožnjo lahkoten in zaradi drugačnih platišč in pnevmatik tudi bolj stabilen. To je še posebej očitno v ostrih ovinkih, ko bočnega odnašanja ni več, ostalo pa je zaradi premehkega vzmetenja očitno in zoprno nagibanje karoserije, ob pohvalno mehko prijemajočih in učinkovitih zavorah, ki so jih naredili pri Volkswagnu. Ona do registracije: 1.094.280 SIT (Avtoimpex d.o.o., Ljubljana) NOVO-TUDI V RADOVLJICI Kranjska 7, za pošto, tel.715-031 A lecoq sportif LOOP M Škoda favorit black line je tako povsem posrečen model, z daleč večjim številom plusov kot minusov. Eleganca je tokrat v črnem, še pa bi naredili še "limited edition", bi skoraj upal trditi, da bi se ljubitelji škode zanjo stepli. Koliko za kmetijska zemljišča * V katastrski občini Višelnica v radovljiški občini ponujajo gozd po 1,5 marke za kvadratni meter oz. v ustrezni tolarski protivrednosti na dan plačila. * Lastnik iz Radovljice prodaja v katastrski občini Radovljica travnik in njivo četrtega kakovostnega razreda po 150 tolarjev za kvadratni meter. Zemljišče je razvrščeno v drugo kategorijo in spada v prvo območje. * V katastrski občini Zgornje Gorje prodajajo gozd po ceni dve marki za kvadratni meter oz. v tolarski protivrednosti na dan plačila po prodajnem tečaju marke v Ljubljanski banki. * V katastrski občini Želeče je travnik četrtega razreda, ki sicer sodi v prvo območje kmetijskih zemljišč, naprodaj po 700 tolarjev za kvadratni meter. Takšna cena je navedena v uradni ponudbi, naslovljeni na radovljiško občino. * Lastnik iz Ljubljane prodaja v katastrski občini Begunje travnik prvega razreda po 198 tolarjev za kvadratni meter. * V katastrski občini Lancovo ponujajo pašnik prvega razreda, ki je po kategorizaciji kmetijskih zemljišč gozd, po 106 tolarjev za kvadratni meter. f& AGR0MEHANIKA KRANJ X2f Poslovni center H rastje, tel.: (064) - 331-030 * traktor Carraro 2700,22 KS 13.300 DEM * traktor Carraro 3700, 30 KS 18.000 DEM * traktor Carraro 5500,49 KS 22.600 DEM * agregati za pranje, 100 barov od 30.800 do 89.000 SIT * prikolica, kiper, enoosna, 3,5 tone 212.000 SIT * vrtna kosilnica s 4-taktnim motorjem 32 200 SIT * cisterna za kurilno olje, 2000 litrov 32.871 SIT * cisterna za kurilno olje, 1500 litrov 30.950 SIT * rabljeni traktorji: * IMT 539 640.000 SIT •TV531 199.000 SIT * Torpedo 4806 545.000 SIT •TV731 429.000 SIT •7V818 360.000 SIT AGR0MEHANIKA NUDI MOŽNOST NAKUPA TUDI NA ČEKE ALI NA KRATKOROČNE IN DOLGOROČNE KREDITE! Motor: zmeren pri hitrosti in porabi HVALIMO: privlačna zunanja podoba - dobra oprema -udobje GRAJAMO: pretirana dvignjenost karoserije -premehko vzmetenje. • M. Gregorič, slike Primož Močnik Kmetijski pridelki na kmetijah * V vasici v okolici Radovljice prodajajo mleko po 38 tolarjev za liter, žganje po 450 tolarjev, jajca po 12 tolarjev, krompir pa po 28 tolarjev za kilogram. * Na kmetiji v Poljanski dolini imajo za mleko tri različne cene: za sorodnike, sosede in prijatelje je po 30 tolarjev, za ostale domačine po 35, medtem ko ga "tujcem" iz Ljubljane prodajajo po 40 tolarjev za liter. * Na kmetiji v bližini Cerkelj so bukova drva po 3.700 tolarjev za kubični meter, krompir po 30 tolarjev, mleko po 40 tolarjev... PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA v šolarji - prihaja novo šolsko leto. V prodajalnah trgovskega podjetjaJOKA. smo vam pripravili veliko izbiro zvezkov ter drugih šolskih potrebščin po izjemno ugodnih cenah. V prodajalnah s tekstilom pa vam nudimo metrsko blago ter ostalo blago za jesenske in zimske dni po ugodnih-znižanih cenah. Pričakujemo vas v Blagovnem centru Medvode, Pri Lukežu, v Modi, Cicibanu in Sportu v Skofji Loki ter v Blagovnici v Železnikih. UGODEN NAKUP JE PRIJfa/fc NAKUP VsAk polETNi pETEk NA RADIU ŽIRI IZ ŽIVLJENJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Vremenoslovci nam za nasljednji teden napovedujejo razmeroma visoke temperature, vendar naf bi bilo malo mani vroče, čez dan oblačno, ponekod so možne padavine. ^ LUMIM€ SPR€M€MB€ J Danes ob 11.57 bo prvi krajec. Po Herschlovem vremenskem ključu naj bi bilo v tem času veliko dežja. Včasih pa se človek res lahko moti. Na zadnjo torkovo uganko smo pričakovali nekoliko manjši odziv naših bralcev^pa je bilo ravno nasprotno. Vaših odgovorov na vprašanja v zvezi s starimi razglednicami je vedno več. Prejsnjikrat smo objavili razglednico, ki prikazuje vas Poljane v Poljanski dolini iz leta 1910, na njej pa je kot posebnost stara cerkev, ki je aanes ni več. Cerkev je bila delo ljubljanskega stavbarja Gregorja Mačka iz začetka 18. stol., zgradil pa jo je kot del oblikovanja pokrajine, hkrati pa je, kljub temu da je stala v skromni vasici, sodobno oblikoval njen prostor (notranji zaobljeni prostor je od zunaj zapirala gorenjsko značilna oglata stavba). Žal so cerkev kmalu po vojni podrli, ker naj bi celo "zapirala pogled na hribe...". (Tako piše v knjigi Petra Fistra Umetnost stavbarstva na Slovenskem.) Zdaj pa k nagradam. Izžrebali smo naslednjih pet nagrajencev, ki prejmejo nagrade v vrednosti po 1.000 SIT: 1. Janez Bogataj, Partizanska 41, Škofja Loka; 2. Jožica Hren, Poljane 40, Poljane; 3. Mira Markovič, Ljubno 33, Podnart; 4. Igor Križnar, Sv. Duh 137, Škofja Loka ; 5. Milan Šavs, Preddvor 50, Preddvor. Danes pa objavljamo razglednico, ki bi ji spet lahko rekli, da je nekako časovno tematska, o tem sicer prihodnjič, Vi do petka, 27. avgusta, uganite, kaj je na sliki, mi pa bomo pripravili škatlo, iz katere bomo izžrebali spet pet nagrajencev, ki bodo prejeli nagrado v vrednosti po 1.000 SIT. Naš naslov pa je Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Saj pravimo, prijetno s koristnim! Klub Kanu je pričakal milijontega obiskovalca Ameriko bo odkrival Dejan Odkar so lani aprila v Smledniku odprli diskoteko Klub Kanu, je ta postal zbirališče mladih. "Veš tako sem si želela, da bi šla v Ameriko, pa si prišel ti in mi izpred nosa odnesel nagrado," je v petek okoli polnoči Barbara očitujoče rekla Dejanu. Tudi ostali obiskovalci Kanuja so ga gledali malce nevoščljivo, saj so vsi, ki so prišli, vendarle računali, da imajo karto za Ameriko že blizu žepa.... Seveda se je Barbara malce kasneje že smejala in Dejanu prisrčno čestitala, čestitali pa so mu tudi drugi prijatelji in znanci, ki so si gotovo mislili, da ima komaj petdeset kilogramov težki petindvajsetletni mladenič Dejan Ozimek z Vrhnike v življenju vendarle veliko sreče. Redno prihajaš v Klub Kanu? "Res sem reden gost, imam VIP kartico, tako da diskoteko dobro poznam. Mislim, da so zaposleni tukaj izredno prijazni, diskoteka je, kot je treba in vedno je dobro vzdušje. Ker se sam ukvarjam z usnjeno galanterijo sem tukaj kot sponzor že sodeloval na modni reviji in tudi sicer spremljam tukajšnji program." Si kdaj sanjal o Ameriki? "Seveda sem, moja večna želja je bila, da bi šel tja. Sedaj imam priložnost in gotovo jo bom izkoristil, vendar še ne vem kdaj, saj kar ne morem verjeti, da imam nagrado... kuverto., res v rokah." Poznaš Gorenjske diskoteke? "Včasih grem tudi v Skalo ali kam drugam, vendar mi je z Vrhnike na Gore«jsko kar daleč, tako da največkrat pridem v Kanu... Sicer pa so mi diskoteke na Gorenjskem bolj všeč kot v Ljubljani in na Vrhniki. Zadnje čase je zelo dobra glasba, na visoki ravni je postrežba, družba je tudi dobra... mislim, da se je v minulih dveh letih marsikaj spremenilo na bolje." Se ti zdi, da imate mladi dosti možnosti za zabavo? "Moj delovni čas traja praktično do večera in šele nekje ob devetih zvečer lahko grem od doma. Zato mi kot edina zabava ostane diskoteka..vse ostalo je že zaprto... gostilne, kino, gledališča... to se že zapre in če pač hočem iti med mlade, v življenje, moram v diskoteko." • V. Stanovnik REZULTATI ŽREBANJA NAGRADNE KRIŽANKE ZAVAROVALNICE TRIGLAV V petek, ob 17. uri sta pri paviljonu Zavarovalnice Triglav na Gorenjskem sejmu Barbara in Ana izžrebali osem srečnežev, ki so v Glasov boben oddali pravilno rešeno križanko, objavljeno v Gorenjskem glasu na prvi dan sejma, v petek, 13. avgusta. V bobnu se je zavrtelo več kot dva tisoč pravilnih rešitev, nagrade pa bodo nagrajenci prejeli po pošti. Tako so po eno majico Gorenjskega glasa prejeli:; Mateja Rozman, Ovsiše 17, Podnart; Minka Zupane, Gregorčičeva 1, Kranj; Maja Šmid, Zg. Duplje 13, Francka Ravnikar, Lipce 7, BI. Dobrava in Veronika Kamenšek, Dašnica 94, Železniki. Prve tri nagrade podeljuje Zavarovalnica Triglav. Tretjo nagrado, bon za 6.000 tolarjev, vnovčljiv pri Zavarovalnci Triglav, je ob zvokih harmonik Beti in Ambroža Bogataja sreča namenila Cveti Volčič, Jezerska c. 102 iz Kranja. Drugo nagrado, bon za 10.000 tolarjev je dobila Marica Novine, Novi svet 10, Škofja Loka, prvo nagrado (15.000 SIT) pa je žreb naklonil Žigi Muleju, Studenčice 21 A, Lesce. Kako je že dejal humorist Tone Partljič v tisti domiselni in iskrivi satiri, ki jo je napisal za oder in v kateri zajema snov iz povojnih časov? Takole nekako pravi povojni junak: »...zdaj je pa pri nas svoboda, zdaj pa ne bo čisto vsak govoril, kar hoče! Zdaj se pa Pazite, kaj govorite!« Ah! Partljiču ni treba spisati nobene nove komedije na to temo, le kakšen oder naj se najde in naj zadevo aktualizi-ra samo tako, da jo ponovno postavi na oder! Tukaj in zdaj in takoj, kajti na moč se bo-nio zabavali, saj stičnih točk z aktualnim slovenskim političnim trenutkom ne manjka! Da ni res? Pa še kako je res! Telefonira oni dan en gospod, ki tako-ie pravi: »Vi pa že ne boste o tem in tem slovenskem junaku pisali tako omalovažujoče! Zdaj je demokracija, zdaj ne boste pisali vsega tistega, kar se vam zahoče!« V povojnih letih bi pod grožnjo partijske gajžle morda res planili v jok in zlezli na luster, zdaj pa... Če bi bilo takšno ume vanje demokracije vseobsegajoče, bi še morda kukali gor proti lustru in hli-Pali, ah, blagor ubogim na duši... Tako pa - odpade! Vic te demokracije, kakršnakoli že je, je prav v tem, da sleherna uboga para zine, kar misli. Jezik seveda lahko vrti gor in dol, a steguje ga lahko samo v toliko, da ne žali in ne obre-kuje drugega. Da ne posega v svobodo drugega, kajti človek je svoboden samo toliko, kolikor so svobodni sočlovečki okoli njega. javnih osebah, brez izjem in ne glede na bližajoče se lokalne ali morebitne predčasne volitve. Žalili ne bomo, razmišljali pa! »Ušel« nam ne bo ne Kučan, če bi, denimo, nosil prekratke hlače in še naprej dirkal po vseh veselicah, ne zunanji minister, če bi se izražal v kakšnih dvomljivih metaforah, ne predsednik vlade. TEMA TEDNA PAZITE, KAJ PIŠETE! Mar se začenja kakšen strašen predvolilni boj ali kaj, da so nekateri začeli razmišijaati, da "se v demokraciji ne piše, kakor se komu zahoče". Spet nazaj v Gleichschaitung, ko raje nič, posamezni oblastniki pa vse' V konkretnem primeru naj bi šlo za tako imenovano »javno osebo«, o kateri naj bi pisali, kakor se nam je zahotelo. Nak! Vse do kakšnega, bo-gobvaruj, državnega udara, puča ali kakšne druge diktature, v kateri bo na kandela-brih viselo vse, kar drugače misli, bomo pisali »kakor se nam bo zahotelo«. O vseh Kaj šele drugi, po rangu »nižji« ministri in ministrice, da o vrlih poslancih niti ne govorimo. Saj je zelo lepo, da nam nekdo takole posredno sporoči, da ima svoje miljenčke in ljubljenčke na oblasti, kijih obožuje do neskončnosti in ga zatorej v dno duše zaboli, ko kakšna lokalna novinarska zgaga meni nič tebi nič podvomi o oblastnikovi visočini in veličini! Brez skrbi - dobra roba se sama hvali in vsak kamen, zalučan v dobroto in krepost, prileti hudobcem nazaj kot kakšen bumerang. Lepi »pakungi«, ki nosi v sebi tudi kvalitetno vsebino, ne more nobeno spakovanje po cajtengih do živega! Prave in spoštovane avtoritete ne more zamajati niti taka demokracija, kot jo pojmujemo mi: ko se nam pač zdi, da je »pakun-ga« umetelna, notri pa nič ni, to tudi rečemo! Kaj pa bi bilo, ko bi vsi vsevprek samo božali in hvalili, a ? Mar ni agitprop pokopana zadeva ali pa se gremo demokracijo, ki je svetovni unikum na kvadrat in poteka pod delovnim naslovom, kako ...»v naši demokraciji ne pišemo tako, kot se nam zahoče, ampak tako, da oblast hvalimo, rajo pa grajamo!« In kolikokrat še bomo morali zapisati, da je »Gleichschaitung« nepreklicno mimo! Bomo spet vsi isto mislili in iste oboževali? In kolikokrat še bomo morali zapisati modro misel francoskega misleca: »Ne strinjam se z vami! Ampak do smrti bom branil vašo PRAVICO, da drugače mislite!«* D.Sedej Gorenjski glas in Radio Žiri se bosta v petek, 27. avgusta,ustavila v KS Gorenja vas. Ta je po površini druga KS v občini Sk. Loka, obsega pa kar 24 vasi. Gorenjevaščani so prijazni in vedri ljudje, kljub temu, da se morajo zadnja leta ubadati s številnimi ekološkimi problemi.Vas zanima, kaj nam bodo povedali o sebi in o življenju v svoji krajevni skupnosti? Prijazno vas vabimo, da se nam pndružite, tudi zato, ker bodo s svojimi nagradami sodelovali tudi številni obrtniki in podjetja. Oddajo je pripravila Milena Miklavčič, vodila pa jo bo Saša Pivk. p.O.O. i.:■". : : : XV MnRNtMMMIMIMlIMlMlIMI' ]@i®Bhl& MNb 10°°° @§S/§§H°§§§ KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA B:::::'enota GORENJA VA^r iAPlljA;L Todražl, ■5 !IwJL 64224 Gorenja vas, ■X zirovski vrh po te| . 064/681-200 ! ■ MARMOR H HOTAVLJE, lfyiniwj.igi.TTi PEN Z ION REZKfl MWS§ KipW@ tel.:681-148 MOVMATAU Ij^ Gorenja vas, tel.:681-601 * ^\orenja vas, tiUSl-al^^^ ^ JPEKARKT u LASI tiri.: eH !^20 LJ I Praktikant Gorenja vas, TeU 681-405 MERKUR GORENJA VAS, TEL.: 681-701 MIZARSTVO JEZERŠEK, Hotavlje, Tel.: 681-693 SPIIILIPIK OBUA| nabava in montaža izdelkov \t marmorja In granita HOTAVUf Tal.: 681-671 diecoteka Dolenja Dobrava 24 Gorenja vas. Tel.: 6S1-107 FAJN KLUB cjMos AVTOMEHAHIKA KRMELJ or-rT!^ avtokleparstvo avtollčarstvo avtoelektrlka Gorenja Dobrava 7, Gorenja vas, Tel.: 681-094 SERVIS IZDELAVA 0PAŽEV, BALKONSKIH OGRAJ, ROČAJEV IN DROBNIH LESENIH PREDMETOV Dolenja Dobrava 11, Gorenja vas, Tel.: 681-244 voNČlNA ANTi (1®IMI1^IMGLAS Komarček ali koper Proti kašlju in napihnjenosti Tej dišavnici, ki se kar sama zaseje po vsem vrtu, čim jo enkrat vanj prinesemo, pravijo še fenkelj, morski janež, sladki janež, komarac, komorač, koper, kopre, koprivec, koromač, mo-rač itd. Čaj iz zmečkanih ali zmletih komarčkovih semen pomaga proti napihnjenosti predvsem pri majhnih otrocih, proti kašlju, za pomiritev pa tudi blaži-tev težav pri pljučnih, želodčnih in črevesnih kolikah. Čaj pripravimo iz čajne žličke droge, ki jo zavremo v četrt litra vode in pustimo mirovati pet minut, preden odcedimo. Iz semen ali drobno narezanih listov, stebel in korenin pripravljajo v južni Evropi močan prevretek, ki ga uporabljajo za izpiranje vnetih oči, pri vnetjih ustne in žrelne votline, pri odrgninah in vrezninah. Doječe matere z vnetimi bradavicami uporabljajo sveže liste in stebla. Pripravijo obkladek, ki hladi in zdravi hkrati. Sporno pa je, ali komarčkov čaj res pospešuje izločanje mleka pri doječih materah, kot trdi ljudsko zdravilstvo. Zgornji nasvet smo vzeli iz knjige NARA VN1ZDRA VNIK - zdravje iz zdravilnih rastlin, ki je pred kratkim izšla pri SLOVENSKI KNJIGI In kaj ko tej zeli pravi ljudsko zdravilstvo? Čajna mešanica za doječe matere: 50 g koprovih plodov, 50 g majarona, 50 g plodov janeža. Vzamemo 1 čajno žličko za 1 skodelico kot preliv; Popijemo 2 do 3 skodelice na dan. Koprove plodove in zgornje poganke s kobuli v začetnem ali polnem cvetju, poparjene z dobrim belim vinom ali vodo. posKusumo še mz Vegetarijansko poletje Sirčkov namaz s paradižnikom in kumaro 300 g sirčka, t dl kisle smetane, sol, črna gorčica v zrnju, koper, drobnjak, 1 paradižnik, 1 manjša kumara, I paprika, Sirček penasto umešamo s kislo smetano, ga posolimo in primešamo gorčična semena, sesekljan koper in drobnjak. Olupljene-mu paradižniku odstranimo peške in ga drobno narežemo. Otupljeno kumaro narežemo na kockice, papriko na drobne kvadratke. Zelenjavo narahlo premešamo s stepenim sirčkom in ponudimo s kruhom ali slanim pecivom. Črna gorčična semena lahko nadomestimo z belimi ali z 1 žličko pripravljene gorčice. pijejo proti bolečim trebušnim krčem, proti vetrovom, napenjanju in zaprtju; to žene na vodo in ugodno vpliva na dojenje. Nesladkan čaj iz koprovih plodov takoj učinkuje pri kolcanju in bruhanju. 1 čajno žličko koprovih plodov vzamemo za 1 skodelico čaja. Pri popkovni kili majhnih otrok priporočajo koprove tople obkladke ali koprove parne kopeli. Sedežna kopel v blagem zavrel-ku iz zelene rastline z dodanimi plodovi hitro odpravi bolečine v maternici, želodčne in črevesne krče. Žvečenje koprovih plodov odpravi smrad iz ust. Pelin in koprovi plodovi so odlični, če jih poparimo, pustimo stati in nato odcedimo ter pijemo po požirkih proti želodčnim težavam in če nimamo teka. Stolčene koprove plodove pregrejejo v oljčnem olju, napojijo s tem kos vate in položijo na hude otekline, da splah-nejo, in na čire. Dobro preizkušen pomirjevalni čaj, ki prežene tudi nespečnost: po 40 g koprovih plodov in plodov janeža, po 20 g hmelja in kamiličnega cvetja dobro zmešamo. Za čaj vzamemo 1 čajno žličko na 1 skodelico kot preliv. Precejenemu mlačnemu čaju dodamo 1 čajno žličko medu. Ali: enake dele plodov kopra, janeža in listov poprove mete zmešamo in pripravimo kot preliv. Pred spanjem pijemo 1 skodelico toplega čaja po požirkih s sladkorjem ali medom. Kumarični namaz 2 skodelici nastrganih kumar, sol, po 1 šopek kopra, kreše, pe-teršilja, 2 žlici sirčka (skute), 2 žlici majoneze (po želji), I dl kisle smetane, mleti koriander. Kumare drobno nastrgamo, posolimo in pustimo stati eno uro, da se odcedi voda. Nato jih ožmemo in premešamo s sesekljanimi zelišči. Posebej gladko zmešamo sirček, majonezo in kislo smetano; nazadnje primešamo ožete kumare in začinimo z zmletim korian-drom. S počitnic v Studio Rafaela Za dušo in telo Bi bili radi vitkejši, izgledali mlajši, lepši, bi se radi znebili nadležnih aken, se dobro počutili, si izboljšali telesne zmogljivosti, na morju in v hribih lepo osončeno polt obdržali še dolgo v jesen in zimo? Če bi res radi storili nekaj zase, potem le stopite v Studio RAFAELA na Trgu Prešernove brigade 6 v Kranju. Ne delajo sicer čudežev, naredijo pa lahko resnično veliko za vaš izgled in počutje. Studio je odprt vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure ter ob sobotah od 8. do 13. ure. Najavite se po tel.: (064) 326-683. O Studiu RAFAELA smo na tejle strani že pisali, vendar naj spomnimo s čim vsem se tu ukvarjajo: zdravijo in ozdravijo akne, pomagajo k ozdravitvi kapilar, odstranjevanju modric, rdečic, podočnjakov, odpravljajo celulit in odstranjujejo brazgotine, negujejo obraz, opravljajo limfno drenažo, zmanjšajo vam gube v območju oči, nosu, čela in vratu, zdravijo vnetja mišic in lajšajo postoperativne bolečine. Posebna masaža Studia RAFAELA je namenjena športnikom, saj nudijo masažo mišičnih skupin pred tekmami in po njih. Tu si lahko ojačate prsno muskulaturo, odvzamejo vam maščobno tkivo na kateremkoli delu telesa. Celo biokozmetiko si tu lahko privoščite in ne nazadnje tudi trajno epila-cijo z iglo in pinceto ter oblikovanje in terapijo nohtov. Kar precej žena, ki hočejo pravočasno poskrbeti za svoj izgled, in mladih, ki jih trpinčijo akne, je že našlo pot k RAFAELI. Hvaležni se vračajo. Tokrat pa bi ga. Rafaela Ažman rada opozorila na njen S0-LARIUM, katerega delovanje pri nas še premalo poznamo, bo pa prav zaradi večanja ozonske luknje vse bolj potreben pripomoček za pripravo kože na te negativne zunanje vplive. "Koza mora ustvariti določeno zaščito, samoobrambo pred UV žarki," pravi ga. Rafaela. "Naš SOLARIUM, ki je najnovejši in najbolj izpopolnjen dosežek tovrstnih aparatur v svetu, je skonstruiran tako, da v telesu povzroča normalno delovanje pigmenta, kar povzroča naravno obrambo organizma pred premočnimi sončnimi žarki. Seveda pa mora pri vsem veljati zmernost. Ženska dojenčkove polti si bo lahko privoščila manj solarija kot ona s temno poltjo. Vendar, ob pravi meri uporabe, je solarij lahko samo pozitiven. Z njim si lahko ohranjamo lepo zagorelo polt, ki smo jo prinesli z morja, jezer, hribov še dolgo v jesen in zimo. Saj bi to radi, mar ne?! Ker je ta aparat hkrati tudi an-' tiseptik, si z njim pomagamo pri luskavici in raznih drugih kožnih boleznih. Kožo prekrvavi, osonči, ustvarja pigment. Povrhu pa da človeku še posebno zadovoljstvo." Naj pa vendar omenimo še posebno aparaturo NOVODERM 1000, medicinsko lepotno terapijo, ki z računalnikom in mikroprocesorji odčita aktivnost elektromagnetnega sistema mišic in vezivnega tkiva ter sproti določa terapijo, ki najbolj ustreza vsakemu posamezniku, vsakemu delu telesa. Aparatura odkrije poškodovana tkiva in mišice ter z elektromagnetno stimulacijo znova vzpostavi ravnovesje v celicah in medceličnem tkivu: zdravi celulit-ne vozle, ki so vzrok akutno vnetega ožilja, bolečih nog in splošnega slabega počutja zaradi slabe prekrvavljenosti, gladi gube, prekrvavi pri operacijah skupaj zgneteno tkivo brazgotin, da nanovo zaživi, se zgladi in podobno. Klasične kozmetike nudijo manj, samo kot dodatek, pikico na "i", kot pravi ga. Rafaela, sicer pa lepota prihaja od znotraj. Vse njihove terapije so sprostitev za organizem, pa naj bo to z aparaturo ali ročno masažo. Vendar opravljati jo morajo pravi ljudje. Pri RAFAELI jih boste zagotovo našli. FILMSKA NAGRADNA UGANKA Očitno je, da smo Gorenjci, posebej poleti, veliki ljubitelji kinematografov. Tudi tokrat smo namreč v uredništvo prejeli veliko število odgovorov na naše nagradno vprašanje, in le eden od njih je bil napačen. Izmed tistih, ki ste pravilno odgovorili na vprašanje, kje se nahaja Letni kino v Kranju (pravilen odgovor je, na vrtu gostišča Stari Mayr), je srečna nagrajenca izbrala Glasova odgovorna urednica Leopoldina Bogataj, pod strogim očesom komisije, direktorja in glavnega urednika Marka Valjavca. In kdo sta nagrajenca? Prva je Ivi Starič, Trg Rivoli 3, 64000 Kranje, drugi pa Janez Zavrl, Pot na Jošta 19, 64000 Kranj. Nagradi sta za vsakega po dve vstopnici za katerokoli predstavo Kina Kranj. Od tretjega septembra naprej bo v kinu Storžič na sporedu film 2IVI OGENJ. V filmu Brandon Lee igra študenta, ki izvrstno obvlada borilne veščine in je priča poboju skupine mafijcev. Ko program za zaščito prič propade, se mora sam braniti z edinim orožjem, ki ga premore - s svojimi rokami. V filmu je pet pomembnejših prizorov, kjer prevladujejo borilne veščine in zanje je bilo potrebno veliko priprav. Od teh prizorov se vsaj eden razlikuje od ostalih, kajti študent Jake se v njem spopade z nasprotnikom, ki ga skuša prelisičiti. Pozornost, ki so jo ustvarjalci namenili zapletenosti nasilja, dela zgodbo bolj verjetno. Brandon Lee, glavni igralec, se je rodil v Kaliforniji, prvih osem let svojega življenja pa je preživel v Honkongu. Že ko je shodil, ga je njegov oče, mojster borilnih veščin in slavni igralec, začel učiti to, kar je sam najbolje obvladal. Po njegovi smrti se je družina preselila nazaj v Kalifornijo. Brandon je že v srednji šoli ugotovil, daje podedoval tudi igralsko nadarjenost in se odločil za študij igre. Dobil je kar nekaj glavnih vlog v filmih, v katerih je dokazal poznavanje borilnih veščin. Nato je prišlo na vrsto snemanje filma The Crow, kjer je dobil vlogo rockerja... pa tudi smrtni strel, ki je kot rezultat tragične nesreče zaključil njegovo življenjsko pot. Povedali smo že, da je bil Brandon Lee sin legendarnega igralca in mojstra borilnih veščin. Naše tokratno nagradno vprašanje je: Kdo je bil oče Brandona Leeja? Odgovore pošljite aa Uredništvo Gorenjskega glasa, Zoisova 1, Kranj, do petka, 3. septembra. \ Dogodivščine goloba Pepcka Daleč stran od resničnega sveta, leži majhno mesto Golobje. Nič drugačno ni od naših, povsod so hiše, polja, šola itd. In v tem mestu se je rodil dvema zakoncema sin, ker pa sta bila strašno revna, je moral golobček v svet. Ko je tako potoval in prišel do nas, se je usedel na grmovje in vzdignil: "Uf, to je bilo pa naporno." Tedaj zasliši glas. "Glej no, glej, takih tu okoli ni dosti", je rekel Ša. "Kako ti je pa ime?" je vprašal Pi. "Nimam imena T, je odgovoril. "Nimaš imena!? Ta je pa dobra, ha, ha, ha, si slišal Ša, nima imena. Atomska eksplozija ni nič v primerjavi z nujnim smehom. Čez čas pa se Ša spomni, daje treba najprej pozdraviti, zato je zinil: "ŽivjoT Prismoda, si je mislil golobček, a tega za vsak primer ni rekel. 'Te lahko krstim?" je ves rdeč v glavo vprašal Ša in čudno, da je sploh spregovoril, saj se je držal za trebuh, kot pijanec plota in se krohotal "Da," je rekel golobček. 'Torej boš Pepček," je rekel Ša. 'Tudi prav." je rekel golobček. "Prav poda se ti." je zaničljivo rekel Pi. "Pepček, tepček," je zavpil Ša. Smeh. Groza, si je mislil Pepček, takšnega bedaka pa še nisem vidle odkar živim. "Midva pa sva Pi in Ša," se je končno spomnil Pi, da se morata tudi ona predstaviti. "Sedaj sva kralja, ker je mucka popapala kralja," je rekel Ša. Smeh. Pepček je skomignil z rameni, kaj naj bi pa sto.ril, ta dva bedaka se samo smejeta. Se nadaljuje Elpida Stoimenova, 7. a. Kr. Gora "Dober dan, gospod predsednik!'9 doslej poznala le s TV ekrana, fotografij v časnikih ipd... Sedaj pa je sedel le nekaj korakov od mene. Zvedavo sem si ga ogledovala in zdel se mi je čisto enak drugim. Pogovarjal se je z invalidi in njihovimi spremljevalci, se smejal, in kazal prijazen obraz. Nekaterim se je tudi podpisal v njihove zvezke, jih povprašal, kako je ipd... Tudi mene je oče spodbujal, da grem in ga pozdravim. Tako sva se dogovorila. Postavila sva se v vrsto in čakala, da prideva do g. predsednika. Bližala sva se mu počasi in čim bližje sva bila, bolj mi je bilo nerodno. Imela sem kar precej treme. Ob hlače sem si drgnila dlani in se v vrsti počasi bližala predsedniku, go- spodu Kučanu. Kar naenkr* sem stala pred njim. Segla sva51 v roke. Tedaj sem kar precej gj* sno rekla: "Dober dan gosp^ predsednik T Prijazno se mi f nasmehnil, pokimal in rek« "Dober dan T Bil je tako vis0> kot jaz, najbolj pa si bom zapo«"' nila, da je bil tako prijazen in v^ sel. Tega dne se je ves čas sa?' smejal, pogovarjal in odzdravijo invalidom okoli sebe. Tega dne se bom najbolj pra* zaradi predsednika države SloV*j nije, gospoda Milana Kučana, vedno spominjala kot zanimivjj" ga in lepega dogodka. Vese" sem, da imamo Slovenci takšn^j ga predsednika države. • Jel«*1 Zurc, 6. e, OS Fr. Prešerna Spis s srečanja Civilnih invalidov vojne Slovenije v Kranju, dne 26. junija 1993, ter moje srečanje s predsednikom države Slovenije g. Milanom Kučanom. Bila je sobota, dan srečanja Civilnih invalidov vojne Slovenije. Ta dan (26. junij) so si invalidi izbrali za svoj praznik in na konferenci so se dogovorili, da bo letos njihovo srečanje v Kranju. Za vso organizacijo srečanja so skrbeli invalidi iz Kranja. Na srečanje invalidov sem šla z očetom, ki je tudi član te organizacije. Očeta sem na podobnih srečanjih spremljala že prej, saj so vsako leto, vendar v drugem kraju. Letos je bilo v Kranju in tega se je udeležil tudi predsednik naše države Slovenije g. Kučan. V Športni dvorani na Planini v Kranju se je zbrala množica invalidov, ki so prišli iz vseh pokrajin in krajev Slovenije. Bil je pravi živžav. Srečali so se prijatelji in znanci ter se pogovarjali vsi vprek. Nenadoma, pa je zavladala tišina, nato pa bučno ploskanje, prišel je g. predsednik Milan Kučan. Najprej je bil kulturni program s petjem, recitacijami in igranjem. Sledili so pozdravi, govori, vsi pa smo nestrpno pričakovali nagovor gospoda predsednika. Predsednika g. Kučana sem Zakaj so rože paša za oči Rože so paša za oči zato, ker so najlepše na svetu. Matej Nema-nič, 6. a Rože so paša za oči, ker se jim to lepo zdi. Borut Raztresen, 6. Rože so paša za oči zato, ker so nekaj najlepšega v spomladi. Jure Stražišar, 6. a Rože so paša za oči zato, ker preden se mi prebudimo, so se one našminkale in naličile, da so lepe za naše oči. Marko Cvek, 6. a Rože so paša za oči zato, ker posipajo zlati prah na oči. Urška Cadež, 6. a Rože so paša za oči, ker zmorejo kljub vsem tegobam olepšati svet. Anita Veternik, 6. a Rože so paša za oči zato, ker lepo dišijo in sladko življenje živijo. Zdenka Špendal, 6. a Rože so paša za oči zato, ker jih moramo zalivati in s časoma postanejo paša za oči. Primož Jurjevčič, 6. a Rože so paša za oči zato, k«' imajo lep zelen stebel, lep cw in v soncu se lepo svetlikaj"' da nam kar oči migajo. Sandr* Humar, 6. a OŠ Bistrica pri Trži^ SREDA, 25. avgusta 1993 10.40 Safari, češka nadaljevanka 11.10 Videošpon 11.60 Iz življenja za življenje: Slamnata streha 12.00 Prisluhnimo tišini 12.30 Preživetje v avstralski divjini, avstralska dokumentarna serija 13.00 Poročila 16.30 Modžejevska, ponovitev poljske nadaljevanke 18.00 TV dnevnik 1 18.10 Svet poroča 18.46 Analitična mehanika, nemška izobraževalna serija 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.66 Šport 20.06 Žarišče 20.30 Film tedna: Mladi Cassidv, angleški film 22.25 TV dnevnik 3, Vreme 22.42 Šport 22.50 Sova; Ribicija, angleška nanizanka Srhljivke, angleška nanizanka 14.50 Tedenski izbor 14.60 Boben ček, ponovitev 15.50 Omizje 17.05 Sova, ponovitev 18.30 Otroški program; Živ žav 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Športna sreda - SP v kolesarstvu, posnetek iz Osla 22.10 Opus TV HRVAŠKA 1 7.56 Dobro jutro. Hrvaška 8.00 TV koledar 8.10 Poročila 8.15 Slika na sliko 9.00 Sitas 9.25 Ovidij 10.00 Poročila 10.06 TV šola 11.00 Beverly Hills, 90210, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.46 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 13.06 Monofon 13.35 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.06 Letni program: 'Alo, 'alo angleška humoristična nanizanka 14.36 Roseanne, ameriška humoristična nanizanka 15.06 Tusitala, bri-tansko-avstralska nadaljevanka 16.00 Poročila 16.10 Tom in Jerrv kot otroka, risana nanizanka 16.36 Afternoon report, program ža Un-profor 16.46 Pod senčnikom 18.05 Moja knjiga o džungli, dokumentarna serija 18.30 Loto 18.36 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.06 Loto 20.10 Mora, francoski barvni film 21.36 Hrvaški turizem 22.36 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v nemščini TV HRVAŠKA 2 15.50 TV koledar 16.00 ATP Turnir: Croatia open, prenos iz Umaga 19.00 Risanka 19.30 Dnevnik I 20.10 Sitting Prettv, angleška nanizanka 20.46 Tusitala, britansko-avstalska nadaljevanka 21.46 Patrola na Sun-setu, ameriška nadaljevanka 23.20 Glasbeni večer 0.20 Horoskop 9.00 CMT 9.46 A Shop 10.00 Ma-cneil in Lehrer komentirata 11.00 Ko zorijo jagode, ponovitev slovenskega barvnega filma 12.30 Sejemska reportaža 12.35 A Shop 17.46 Drugačen svet 18.30 A Shop 18.46 MeHe živali 19.06 A shop 19.20 Sejemska reportaža 19.25 CMT 20.10 Poročila 20.30 Elizije - kanaliziranje, 2. del 21.00 Zločini proti človeštvu -Bosna, dokumentarni film 21.56 Ročk starine 22.50 5 minut za kulturo 22.35 Poročila 22.56 Drugačen svet 23.40 A shop 23.56 CMT 9.00 Čas v sliki 9.05 Policijska postaja 1, ponovitev 9.30 S tehniko do zmage, ponovitev 10.26 Metamorfoze 10.30 Konj Maestoso Austria, ponovitev avstrijskega filma 12.05 Prostor za ptice 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Tri ženske 13.36 VValtonovi 14.20 Formula smrti, 2. del nemško-francoskega filma 15.46 Comedv Capers, otroška predstava 15.55 Lvnne Moore: Moonlight 16.00 Jaz in ti 16.30 Kapitan Smodnik na Črnem merjascu 16.36 Kot mačka in pes 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Doktor in ljube živali, angleška serija 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 V dvoje gre bolje 21.10 Pogledi od strani 21.20 Sence moči, ameriška mini serija 22.50 Sfin-gin let, francoski pustolovski film 0.30 Čas v sliki 0.36 Preplah v bolnišnici, ameriški film 2.00 Poročila/ Tisoč mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 14.50 Tisoč mojstrovin 16.00 Lipova ulica 16.30 Pogledi od strani 15.40 Jedi z zgodovino 16.10 Soncu naproti 17.00 Poklicno izobraževanje 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Policijska postaja 1 18.30 Gaudimax show 19.00 Regionalna poročila 19.30 Nogomet 21.15 Teleskop 22.00 Čas v sliki 22.30 šport 23.20 Ebu jazz noč 1991 1.05 Poročila/1000 mojstrovin Oddajamo od 16. do 19. ure. Ob 16.10 so na vrati obvestila, ob 16.20 EPf». ob 16.36 športni obzornik ob 17JO novosti na številki 92, kontaktna oddaja ob "Šuštar ski nedelji" a poslušalci ob 17.46. nato pa lestvica z Duškom in Seiko Drugi predizbor za Miss Slovenije na Gorenjskem Miss Skala 93 Preddvor - Še dober mesec nas loči do velikega finala za izbor Miss Slovenije, ki se bo dogodil v Portorožu. Minulo nedeljo pa so že drugič izbirali najlepše mladenke na Gorenjskem. Tokrat v Preddvoru, v diskoteki Skala. 12 lepotic z željami uvrstiti se v veliki finale in oditi na potovanje v Španijo, je prišlo v Skalo. Velika komisija, sestavljena iz pokroviteljev prireditve, je izbralo za drugo spremljevalko Jasno Džombić iz Mojstrane. Prva spremljevalka je Diana Zrimšek iz Kamnika, v veliki finale v Portorož pa se je uvrstila Mirjam Poterbin, 19-letna Ljubljančanka. Po napornem nastopanju v Skali se bodo tri najlepše, s spremstvom seveda, pogostile v restavraciji Tilia na Jesenicah, Miss Mirjam pa se bo še pred finalom odpravila na nagradni izlet v Španijo. Kako se je predstavila Mirjam, najlepša v Skali za Gorenjski glas, v petkovi Panorami, iz Portoroža pa konec septembra. • Tekst in slika Gorazd Sinik KINO 25. avgusta CENTER predprem amer. akcij. krim. NINA ob 18. in 20. uri LETNI KINO STARI MAYR amer. akcij. krim. NINA ob 21.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. NE MEČTE SE STRAN ob 19. uri ČETRTEK, 26. avgusta 1993 10.40 Zgodbe iz školjke 11.30 20. mednarodni mladinski pevski festival Celje '93 12.00 Analitična mehanika, nemška izobraževalna serija 12.30 Domači ansambli: Ansambel Ivana Ruparja 13.00 Poročila 15.16 ProetContra 16.00 Opus 17.30 Otroški program: Snorčki, ameriška risana nanizanka 18.00 TV dnevnik 18.10 Kronika, kanadska dokumentarna serija 18.36 Že veste? 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.66 Šport 20.06 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka, 12/13 del 21.00 Škandal, ponovitev angleške dokumentarne serije 22.30 TV dnevnik 3, Vreme 22.47 šport 22.56 Sova: Novopečeni princ z Bel-Aira, 11. epizoda ameriške nanizanke; Zakulisje, angleška nadaljevanka 16.15 Film tedna: Mladi Cassidv, angleški film 18.00 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Postelja, angleška dokumentarna oddaja 20.35 Umetniški večer: Večer sarajevskega režiserja Vlatka Filipovića 20.36 Oporoka 20.66 Sporočila s Stečkov 21.20 Ognji Sarajeva 21.50 Znanost in resnica: Dvom, ameriška znanstvena serija SLOVENIJA 1 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka Vincenz in Herta rešita zapleteno križanko in za nagrado dobita zasluženo potovanje v Kenijo. Na lastne stroške se jima pridružita Martin in Angeli ka, ki otroke zaupata babici In-ge. Toda v Keniji Vincenz in Herta nimata sreče - njuna prtljaga se nekje zgubi, v hotelu zanj nimajo ne sobe ne mize. Medtem pa Martin in Angelika uživata v fotosafariju. Toda tudi v nacionalni park vdirajo divji lovci. 8.00 TV koledar 8.10 Poročila 8.15 Slika na sliko 9.00 Cobijeva črta 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 11.00 Beverlv Hills, 90210, ameriška nadaljevanka 11.46 Risanka 12.00 Poročila 12.06 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 12.50 Risanka 13.00 Monofon 13.36 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.06 Poletni premor: 'Alo, 'alo, angleška humoristična nanizanka 14.36 Roseanne, ameriška humoristična nanizanka 15.06 Tusitala, britansko-avstralska nadaljevanka 16.00 Poročila 16.06 Komentarji 16.10 Zgodba o Metinu, nanizanka 16.36 Afternoon report 16.46 Pod senčnikom 18.00 Poročila 18.06 Informatika 18.36 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 V iskanju... 20.50 Nocoj z vami: Dali-bor Brun 21.40 Ekran brez okvirja 22.40 TV dnevnik 23.06 Slika na sliko 23.46 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja TV HRVAŠKA 2 16.60 TV koledar 16.00 ATP turnir: Croatia open, prenos iz Umaga 19.30 TV dnevnik 20.10 Jeeves in VVooster, angleška humoristična nanizanka 21.05 Miss Hrvaške za miss sveta, reportaža 21 JO Živalski svet, dokumentarna serija 21.66 Tusitala, britansko-avstralska nadaljevanka 22.50 Blaznost, britanska dokumentarna serija 9.00 CMT 9.46 A Shop 10.00 Ma-cNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini 11.00 Zločini proti človeštvu - Bosna, ponovitev dokumentarnega filma 11.55 Helena, ponovitev 12.36 Sejemska reportaža 12.40 A Shop 17.46 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 18.30 A Shop 18.46 Ročk starine 19.15 Sejemska reportaža 19.20 A Shop 19.35 CMT 20.00 Risanka 20.10 Dnevno informativni program 20.30 Tekmeca z vetrom, ameriški barvni film 22.10 Ubežnik, dokumentarni film 22.30 5 minut za kulturo 22.36 Poročila 22.56 Drugačen svet 9.00 Jutranji program; Cas v sliki 9.06 Policijska postaja 1 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Slika Avstrije 10.30 Chester prekosi samega sebe, ponovitev filma 12.10 Muzikanti iz Avstrije 12.15 Teleskop 13.00 čas v sliki 13.10 Tri ženske 13.36 VValtonovi 14.20 Upornik, nemški film 15.46 Telezoo 16.00 Tao tao 16.25 Summertime 16.36 Kot pes in mačka 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Doktor in ljube živali, serija 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 Ladja sanj 21.16 Ambo terno 21.25 Pogledi od strani 21.35 Hunter 22.20 Električni jezdec, ameriški film 0.15 čas v sliki 1.40 Sence moči, ponovitev ameriške mini serije Poročila/Tisoč mojstrovin T V AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 14.40 1000 mojstrovin 16.00 Lipova ulica 15.30 šport 17.15 Doba vesoljskih poletov, serija 18.00 Policijska postaja 1, ameriška nanizanka 18.30 Gaudimix show 19.00 Regionalni program 19.30 čas v sliki/šport 20.00 Kultura 20.16 Domače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 čas v sliki 22.30 Glave 23.15 Nočni studio 0.15 Hallo Avstrija, Hello Vienna B TRŽIČ Od 16. do 19., poleg rednih blokov, obvestil, EPP, bo na vrati kontaktna oddaja o ocenjevanju triiških izložb pred "Šustarsko nedeljo" in priljubljena oddaja Tržiški hit. PLAVA LAGUNA POREČ NUDI: POČITNICE V OBJEMU SONČNIH POREŠKIH LAGUN PO POSEBNO UGODNIH CENAH 7-DNEVNI PAKET ARANŽMAJEV V TERMINU OD 28.8. DO 4. 9. 1993 * HOTELA LILA IN ALBATROS - pol penzion: 11.900 SIT po osebi * HOTELA DELFIN - pol penzion: 13.300 SIT po osebi * HOTEL MATERADA - pol penzion: 14.700 SIT po osebi Doplačilo za polni penzion je 2.100 SIT. * V CENO JE VKLJUČENO: 7 pol - oziroma polnih penzionov, turistična taksa in šola smučanja na vodi za otroke in odrasle. * VELIKI POPUSTI ZA OTROKE! TUDI D0100 %! EN OTROK V SOBI S STARŠI ZASTONJ! * INFORMACIJE: Vaša agencija ali Plava laguna Poreč, tel.: 0531/351-122, 351-822, fax: 0531/351-044 PETEK, 27. avgusta 1993 KINO 26. avgusta CENTER prem. amer. erot. drame NESPODOBNO POVABILO ob 18. in 20. uri LETNI KINC STARI MAYR amer. erot. drama NESPODOB NO POVABILO ob 21 D uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. NE MEČTE SE STRAN ob 20 uri ŽF EZNIKI amer. drama BOTER III. ob 20. uri IVENIJA1 9.10 Safari, češka nadaljevanka 9.36 Mi, živi, italijanski film (ČB) 12.25 Že veste 13.00 Poročila 13.06 Umetniški večer, ponovitev 13.05 Oporoka 13.25 Sporočila s Stečkov 13.50 Ognji Sarajeva 17.30 Zmigaj se, športna oddaja za mlade 18.00 TV Dnevnik 18.10 Postelja, angleška dokumentarna oddaja 18.40 Znanje za znanje, učite se z nami 19.18 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.05 Forum 20.25 Ona, angleški film 22.10 TV dnevnik. Vreme 22.27 šport 22.36 Sova; Zakulisje, angleška nadaljevanka; Ciklus filmov P. de Broca: Ženskar, francoski film 16.40 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka 17.30 Sova, ponovitev 18.50 Berlin: SP v atletiki, prenos 19.30 TV dnevnik. Vreme 19.56 Šport 21.50 Tisočletje, ameriška dokumentarna serija 22.46 Pihalni kvintet 0.15 Kristjani: Knezi in prelati, angleška dokumentarna serija TV HRVAŠKA! 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/TV Koledar 8.10 Poročila 8.15 Slika na sliko 9.00 Družba "Pere Kvržice", oddaja za otroke 9.30 Super babica, serija za otroke 10.00 Poročila 10.06 Nakit severa 10.40 V sliki in besedi 11.00 Beverly Hills. 90210 11.46 Risanka 12.00 Točno opoldne/Poročila 12.05 Zvezda vodnica 12.60 Risanka 13.06 Mikser M 13.36 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.06 Poletni predah: Alo, Alo; Roseanne; Risanka; Tusitala 16.00 Poročila 16.10 Clementine, serija za otroke 16.35 Afternoon report 16.46 Senčnik 18.00 Poročila 18.06 Komletinci -mesto v vzhodni Slavoniji 18.36 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Filmski dokumentarec: Proslava v čast Franka Capre 21.25 Ženin prihaja, ameriški film 23.15 Dnevnik 23.36 S sliko na sliko 0.20 Poročila v nemščini 0.26 Poročila TV HRVAŠKA 2 16.60 TV koledar 16.00 Tenis ATP Croatia open, prenos iz Umaga 19.30 TV dnevnik 20.10 F.M. radio, humoristična serija 20.40 Potovanje doktorja Miroslava Stingla, dokumentarna serija 21.06 Cro pop ročk 21.55 Psihiatri, serijski film 22.46 Filozof, nemški film 0.06 Horoskop KANAL A 9.00 CMT 9.46 A Shop 10.00 Ma-cneil in Lehrer komentirata 11.00 Tekma z vetrom, ponovitev filma 12.40 Sejemska reportaža 12.46 A shop 17.46 Drugačen svet 18.30 A Shop 18.46 Ubežnik, ponovitev dokumentarnega filma 19.06 A Shop 19.20 Sejemska reportaža 19.30 CMT 20.10 Poročila 20.30 Teden na borzi 20.40 črni panter, ameriški film 22.15 Ljudje odločajo, 1. del igrane dokumentarne nanizanke 22.30 Pet minut 22.36 Poročila 22.55 Drugačen svet 23.40 S shop 23.56 CMT ^ Želite kaj sporočiti fGorenjkam in Gorenjcem?^ Izberite I NAJUČINKOVITEJŠI 1 način OBJAVO M v Gorenjskem glasu -^f^fax 215-366 SLOVENIJA 1 20.25 Ona, angleški pustolovski film Zgodba se začne v Jeruzalemu 1918. leta, ko filmski junak Leo Vincev, njegov prijatelj major Hollv in njun služabnik Job praznujejo konec svetovne vojne. Med zabavo v lokalu spozna Vincey lapo Ustane, ki ga zvabi stran od prijateljev, v mračnejši del mesta. Tam Vin-ceya ugrabijo in prenesejo v eksotično stanovanje... SLOVENIJA 2 21.50 Tisočletje: Izmišljanje resničnosti Različne družbe si vsaka na svoj način razlagajo resničnost, včasih na osnovi znanosti, včasih magije in včasih obojega. Možnosti, da nas bo enkrat v življenju zadela strela, so ena proti milijon, Rova Sul-livana pa je zadela kar sedemkrat. Sicer lahko razložimo, kaj je strela, nikakor pa ne znamo pojasniti, zakaj je kar sedemkrat zadela istega človeka. TV AVSTRIJA. 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.06 Policijski inšpektor, zabavna nanizanka 9.30 Kultura 10.00 X Lar ge 10.30 Primer Thomasa Crovvna, ponovitev filma 12.16 Reportaža 13.00 Čas v sliki 13.10 Tri dame iz Grilla, zabavna nanizanka 13.36 VValtonovi 14.20 Obljuba zahvalnega dne, ameriški film 15.50 Connie zmore vse, nanizanka 16.00 Map pet babies, risana nanizanka 16.36 Kot pes in mačka 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Doktor in ljuba žival, zabavna nanizanka 19.22 Aktualna znanost 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Primer za dva, detektivska nanizanka 2120 Pogledi vstran 21.56 Angel na mojem ramenu, ameriška komedija 22.56 čas v sliki 23.00 Večerni šport 23.20 Imeti in ne imeti, ameriški film 0.55 Obračun, ponovitev filma 2.20 Tisoč mojstrovin TV AVSTRIJA 2 14.60 1000 mojstrovin 16.00 Lipova ulica 15.30 Pogledi vstran 16.40 Dobrodošli v Avstriji 16.06 Lov na gangsterje v Brooklvnu, ameriška kriminalna komedija 17.30 Zgodbe iz narave 18.00 Policijski inšpektor, nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Hopla Berlin, gala večer ob otvoritvi mednarodne radijske razstave 22.00 Čas v sliki 22.30 Popolnoma nora TV 22.55 Bogataši Amerike, dokumentarni film 23.15 Whit-ney Houston, posnetki z evropske turneje 0.60 Chicago 1930, detektivska nanizanka 1.46 Tisoč mojstrovin radio trlglav 96,0 MHz 01,5MHz KRANJSKA GORA 101,1 MHz BOHINJ 64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 Tel.: 064-861-433; 861-012 Fax: 064-861-302 I T R Z I C Od 16. do 19.; 16.10 obvestila. 1620 EPP, 16.30 informacij« na Radiu Tržič, od 17. uro dalje pa za ljubitelje glasba, ki imajo posebne glasbene želje. GLAS KINO 27. avgusta CENTER amer. erot. drama NESPODOBNO POVABILO ob 18. in 20. uri LETNI KINO STARI MAYR amer. erot. drama NESPODOBNO PO VABILO ob 21.30 uri STORŽIČ hongkon. kung film LOV NA NIN JE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. akcij. krim. NINA ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. ram. melodr. OD TOD DO RAJA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom NE MEČTE SE STRAN ob 16 uri 3K5 u «. r> ri k r*. t -r o r^r sk. rs. u k. o x/- i cz. yv PROTI VETRU Pove/ mi svoje ime, in povem ti, kdo si: Ime mi je Janša. Janez Janša. Mnogo slovenskih politikov dobi potne roke, postanejo nervozni do omračitve razuma, ko slišijo ime Janez Janša. Ne gre za Šalo, marveč za dejstvo. Če je bil nekoč J J sinonim upora slovenskega naroda proti beograjski čaršiji, ko je potekal proces JBTZ, so danes te inicialke izraz za paranojo. Zdravniki pravijo, da paranoja, ni normalen simptom. Kdor ima paranojo je bolan človek. Kolikor je retorika umetnost prepričevanja, je logika služab-nica resnice. Vendar, če se ozrete po vsebinskih pristopih do fenomena gospoda Janše v medijih, lahko izluščite, da obstaja več vrst logik, oziroma zornih kotov gledanja. Logika levice in logika desnice. Kdor je za JJ, je desničar, kdor ie proti, je levičar. Toda pri logiki obstajata samo dve vrsti trditev resnične in neresnične. Vsako navijaštvo, še posebno to, ki se odvija okoli obrambnega ministra, je dokaz, da do problematike, kije privrela na dan z afero oroža-rjenja v Mariboru, analitiki, politiki nimajo več razumne distance. Seveda pa obstaja še druga varianta: Karte so znane, zato je treba lagati. In kdo laže, če laie, ter zakaj? Prvo vprašanje, ki se postavi, je: Zakaj stalni obračuni z JJ? Drugo: Kaj je cilj teh obračunov? Nekaj je povsem jasno; gre za obračun med levico. Na eni strani Janša kot obrambni minister in predsednik SDSS, na drugi LDS, ZL SD. Nelogično pri tem je, da t.i. desnica podpira Janšo. Še bolj nelogično je, da levica, ki se drugod združuje, pri nas zmerja na vse pre-tege. Kdo je potemtakem kao? SDSS so novonastala levica. ZLSD pa nasledniki ZK. Zakaj ni prišlo do združitve med SDSS in SSS? Jasno, ker je predsednik postal Janša in ne Pučnik. Janša, Janša in vedno Janša. Če se spomnimo vseh afer, v katere so ga vpletli, vedno se je ob tem razkrilo kup svinjarij, začenši z afero JBTZ, pa prisluškovalno afero, pa osamosvojitvijo, pa VIS-HIT-om, pa podelitvijo odlikovanj Bavconu in Pleterskemu, pa afero z orožjem. V vse te nečedne posla pa so bili vedno vpleteni nekdanji najvišji člani ČK ZK in ZK nasploh, torej člani današnje ZLSD. Rdeča nit sporov: sodelovanje z UDBo, prodaja orožja, veleizdaje... Dejansko se je Janez Janša v dosedanjih sporih skregal že z skoraj z vsemi nekdanjimi člani CK: Kučanom, Zlobcem, Komarjem, Bezjakom... Nedvomno je ta spor globok in strateškega pomena. Ne bomo se zmotili, če rečemo, da se vleče že celih pet let od afere JBTZ. Spomnimo se, da sO se na zaprtem sestanku CK ZK dodobra zmenili, katere Žlave bo treba porezati, da se o lahko balinalo po političnem prostoru. Ti ljudje nikakor ne morejo tudi zanikati, da nikoli niso imeli stikov z UDBo, ker so jim imeli po službeni dolžnosti, tako kot če si nekoč hotel napredovati v službi, si moral biti član ZK, če ne še kaj več. A ne priznajo. Pač njihova moralna drža! V aferi JBTZ je edino Janša odsedel, kar je moral odsedeti in edino Janša se nato vrne na politično sceno. Zavrl je postal poslovnež na področju stikov z javnostjo, Tasič založnik, Bor-štner pa se je izgubil v anonimnost, tja, od koder je prišel. Vse to izgleda, kot da je imel nekdo slabo vest in se je želel odkupiti za nepravično podtaknjeno gorje. Konec koncev je najboljša taktika, da ljudi, ki so zelo popularni pri ljudeh in ki lahko postanejo ljudski voditelji, ter s tem politično zelone-varni, utišate z neko dobro službo ali donosnim poslom. Volk je sit in koza vzburjena. A hudičevo se stvar zalomi, če nekdo nima cene, če Janša preprosto ve, da prestane muke v zaporu, mentalne torture nimajo cene. Janša se ni pustil kupiti, in to skeli kot sol na rani. Zakaj se Janša ni prodal? Odgovor je na dlani: Spremljajte afere. Ko se je začela afera JBTZ, se je začelo prati zelo, zelo umazano perilo. In še se ni opralo. In poglejte, kakšne obraze kažejo ljudje, ki so v afere vpleteni. Sodelavci UDBe, preprodajalci orožja, skrajni oma-hljivci ter izdajalci. Povedano drugače, bolj naravnost. V levičarskem obračunu je treba prepričati javnost, da imamo Janše dovolj, sploh pa njegovih afer. In kaj je cilj takega ustvarjanja javnega mnenja. Jasno. Odstraniti Janšo, ker dobiva bitke, ker je sposoben in ker govori resnico. In kdo naj bi nasledil Janšo na ministrskem stolčku. Koga tu forsira nasprotna stran? Mogoče kakšnega upokojenega generala J L A? (Govori se, da je dr. Bebler takšno ponudbo že jasno zavrnil.) Če je to res, kaj to pomeni? Preprosto dejstvo, da je bila bivša ZK navajena vladati s pomočjo vojske in policije. In kar si želiš sam, je najbolje obtožiti nasprotnika/ Vedno je nevaren tisti, ki je čist. Jasno je, da gre v vseh teh aferah kot tudi v aferi z orožjem za vprašanje MORALE. Nemoralen je tisti, ki orožje odkrije, ki opozori, na nepravilnosti v sodnem postopku. Če to, da Janša opozori, da se okoliščine raziskovanja afere razpletajo tako počasi, ko so stvari na dlani, kdo je biznismen s humanitarno ponočjo, pomeni vplivanje na neodvisnost sodstva, potem na neodvisnost sodstva vpliva tudi pes, ki se med jutranjim sprehodom polula na njihovo stavbo. Iz tega pa je nekaterim takoj jasno, da hoče Janša storit državni udar in podobne neslanosti. Temu, da se ščitijo ljudje, ki preprodajajo orožje in sejejo smrt, ni primera. Delavca, ki odnese domov vijak, se hitro ohladi za dve leti, pri preprodajalcih orožja pa khm..., seveda, varstvo človekovih pravic. Da v zvezi v vplivanjem na sodstvo nekaj močno zaudarja, je javno opozoril bivši podpredsednik slovenske skupščine g. Vane Gošnik, ki je povedal, da je Drnovšek na tiskovni konferenci 20. aprila letos, poudaril, kako bo vlada usmerjala delovanje sodstva in jim določala prioritetne primere. In kaj potemtakem pomeni, če preiskovalni sodnik izpusti osumljeno osebo? Predvsem to, da ji omogoči, da uniči možna 5>radiva in dokumente, ki jo ahko bremenijo. Janez Janša je nevaren človek vsakemu Slovencu, ki je brez morale. In kaj je morala? To je dejanje, trenutna odločitev, ali biti agent UDBe in imeti veliko hiš, veliko denarja in špecati ljudi, jim malo tudi naviti ušesa, ali pa sodelovanje odkloniti in postaviti na kocko kariero, družino, življenje. Pravijo, da je za ideale lepo umreti, toda ljudje brez idealov so monstrumi Monstrumi se bojijo povedati, da so bili monstrumi, da so bili špeckahle, ker Jih lahko nekdo zasovraži, ker bo moral priznati, da ni delal pošteno. Toda vedeti je treba, da udbovske špeckahle niso govorile, da je Ivan pohrustal suhe hruške. In kaj ima tu opravka varstvo človekovih pravic? Mrtvi pričajo nemo, kriteriji dvojne morale, ki ščiti tatica manj kot sejalca smrti, pa so družbena diareja. Vsekakor je Janez Janša mož na mestu, pokončen in moralen človek. Toda nedotakljivi, ki so ogorčeni, da se sploh kdo upa bezati vanje, trdijo drugače. Gre za dve resnici, dve logiki? Nikakor, gre le za ponoven spopad Janše, ki svoje trditve podkrepljuje z dejstvi in argumenti in avtoritetami pretekle epohe, ki imajo slabo vest, ki jo načenja moralna griža. Ljudje z maslom na glavi, pa se bojijo vsake sence, najbolj pa svoje. [ PREJELI SMO priznanje za narodno zavednost in za pripravljenost na žrtve. V tem ima general Lado Ambrožič prav, enako kot mlajša skupina zgodovinarjev na Inštitutu za novejšo zgodovino Univerze v Ljubljani. Pa vendar so stvari, ki ne kažejo partizanstva samo v "narodnoosvobodilnem", marveč tudi v "narodnouničujočem" pomenu. Prav to spoznanje je bilo za skupino nekdanjih borcev NOV in nekaj slovenskih kulturnikov razlog za ustanovitev gibanja za narodno spravo na temelju resnice, ki jo je komunistična oblast z uradnim zgodovinopisjem tajila in prikrivala, najhujše zločine pa je po odkritju začela opravičevati z izgovorom, da so pobiti bili narodni izdajalci. Pobudniki gibanja smo se zavedali, da naše delo ne bo lahko, da se nam bo zoperstavila oblast in njene komunisitčne strukture, posebej pa nam bo nasprotovala borčevska organizacija, v kateri imajo premoč najbolj odgovorni za največjo narodovo nesrečo, slovenski holokavst. Res pa je tudi, da je naše gibanje pričakovalo večjo pomoč od medijev, televizije in časopisnih hiš, zlasti potem, ko je Društvo slovenskih novinarjev iz svojega kodeksa etike pogumno črtalo zavezanost leninistični ideologiji- Gibanja za resnico in pravico niso mogli začeti najbolj prizadeti, to je domobranci, ki so bili po večini pobiti, ne prisilni vojaki pod zastavami sil Osi ali kaka druga skupina Slovencev, ki jim je komunistična oblast storila krivico. Gibanje za spravo, ki je hkrati gibanje za resnico in pravico, je vzklilo v nas, ki nam komunistična oblast ni storila velikih krivic, ker smo pač sami bili zobčki v kolesju stroja, ki je rojeval zlo in solze, pa ni imel moči, da bi otrnil solzo v očeh, še manj moči, da bi priznal svojo hudo zmoto in jo obžaloval. Našega gibanja ne vodijo nobeni pridooitniški motivi Za svojo dolžnost čutimo, da dogajanja v preteklosti in sedanjosti imenujemo s pravim imenom, da imenujemo zločin zločin in ne poistovetimo zločina za običajno napako. Ker smo pobudniki gibanja nekdanji partizani, ki smo se odločili za upor proti okupatorju, ki je bilo in je častno dejanje, smo na to po-nosnLSramujemo pa se dejanj, ki so bila storjena tudi v našem imenu med vojno in po njej. Pisec Sporočila borcev Prešernove brigade morda ne ve, da je med ustanovnimi člani našega gibanja bil tudi Milan Apih, starosta slovenskih revolucionarjev, partizanski polkovnik, pisatelj in pesnik, ki je umrl lansko leto, da o drugih ne govorim. Zato partizan Jože Logar gotovo nima prav, ko trdi, da gibanje ob Lipi sprave združuje vse sovražnike NOB (razen gestapovcev), kot so Levstik in podobni. Res je, da naše gibanje združuje nekdanje partizane, nekdanje domobrance, nekdanje "plavoga-rdiste", nekdanje vojake pod zastavami sil Osi, in mnoge mlade ljudi V našem gibanju je tudi nekaj Golootočanov in drugih žrtev komunističnega nasilja. Za poštenega partizana (tako se v nekem pismu sam imenuje) Jožeta Logarja je Lipa sprave, kot je povedal in zapisal, "lipa sovraštva". Sicer pa to za naše gibanje ni nič novega. Nič ne dvomimo, kdo se je iz jeze in sovraštva že nekajkrat znesel Partizanski juriš na Lipo sprave Sedmega avgusta Je bila v Kranju proslava ob 50. obletnici ustanovitve Prešernove partizanske brigade, o čemer so poročali: televizija, DELO pod naslovom Na površju so sile, ki želijo izbrisati NOB, DNEVNIK z naslovom Za svobodo smo bili naš boj, REPUBLIKA s sintagmo Boj za oblast v senci sprave in Gorenjski glas z naslovom Več ponosa bi bilo treba našemu narodu, skladno z njenim pomenom. Medtem ko sta govora generala Lada Am- brožiča in armadnega generala Ivana Dolničarja tudi za kritično uho ob razumevanju nostalgije za minulim bila, sprejemljiva, pa SPOROČILO BORCEV PREŠERNOVE BRIGADE, ki ga je prebral Jože Logar in je tvorilo miselno jedro slovesnosti, zasluži komentar in oceno. Namen tega sporočila je očiten in nedvoumen: očrniti naše gibanje za narodno spravo in ljudi odvrniti od njega. Ne zaradi sprave same, ki je našemu narodu potrebna kot kruh, marveč zaradi njenega temelja, ki je Resnica. Resnica pa je neizprosna. Njej se ne da ubežati. Za nekaj časa že, ne pa za večno. Tudi ne z odgovorom na vprašanje na proslavi- "Lc kje je moralni imperativ, ki bi omogočil resnicoljubnemu posamezniku brez slabe vesti pravemu partizanskemu borcu očitati zločinskost v imenu tiste ideologije, ki je večina takratnih partizanov sploh ni poznala?" Res je in to združeni ob Lipi sprave ponavljamo: Pravim partizanskim borcem, ki so šli v boj iz plemenitih nagibov in za narodovo svobodo, teh pa je bilo vsaj 80 odstotkov slovenskih partizanov, posebej Primorcev, ni mogoče očitati zlo-činskosti, kot posledice partijske ideologije. Zaslužijo si aiKt nad našim simbolnim drevescem. Res je, da so pri Lipi sprave bile izrečene hude obtožbe in ocene o komunističnem nasilju na naših slovenskih tleh med vojno in po njej. Pa niso bile izrečene tjavendan, marveč premišljeno in upravičeno. Res je tudi, da je naše gibanje v opoziciji z vodstvom borčevske organizacije, ki se samo hvali z zaslugami v boju proti nacizmu in fašizmu, čemur ni oporekati, molči pa o svojih zaslugah za zmago leninistiČnega totalitarizma na slovenskih tleh, ki ni nič manjše zlo, kot sta nacizem in fašizem in ki je pomoril več Slovencev kot oba okupatorja skupaj. Da je odgovorne za največjo narodovo nesreč v vsej slovenski zgodovini krila borčevska organizacija, je resnica. Tega madeža iz sebe ne more oprati borčevska organizacija z očitki, da so pobiti bili narodni izdajalci in kolaboracionisti, čeprav so si borci v svojem sporočilu na slovesnosti z napa-aom to prizadevali na gibanje za spravo. Ta madež pa bi mogel izgubiti na svoji odvratnosti, če bi borčevska organizacija zbrala pogum in bi kdaj poslala svojega predstavnika h kaki slovesnosti k Lipi sprave ali h kaki slovesnosti ob odkrivanju spominskih plošč v revoluciji in po njej pobitim protikomunistom. Priložnosti za to je v tem poletnem času po Dolenjskem in Notranjskem ne pretek. Kdor noče svoje krivde, se je tudi ne more otresti. Za združene ob Lipi sprave Stanislav Klep Odprto pismo preiskovalnemu sodniku g. Marku Bezjaku Ob revoltu zaprepadenih mariborskih sodnikov v znak podpore stanovskemu kolegu g. Marku Bezjaku in ob njegovi izjavi za javnost, me navdajajo čudni občutki. Začuden pa sem Že od vsega začetka odkritja orožja v Mariboru, ker se mi po spletu in načinu poteka razčiščevanja omenjena afera porajajo občutki, da je v interesu "posvečenih", da se pozornost tega odkritja spelje na druge tire. G. Bezjak, Vaša povabilo "priči" e. Janezu Janši, da se udeleži zaslišanja, je v posmeh pravni državi, na katero ste se v svoji izjavi za javnost sklicevali Nerazumljiva mije Vaša poteza, da najprej kot pričo povabite na zaslišanje tistega, ki je afero odkril, ne pa druge osumljene v njej. Sprašujem se, ali niste ravnali uglašeno s tisto politično linijo, ki hoče odkritelje napraviti za krivce. Pri tem se mi nehote poraja dvom o neodvisnosti sodstva, ki je bil do padca komunističnega režima vse skozi zvest vazal gospodarju, ki mu je UDBA vseskozi pomagala, da se je ta režim ohranil pri Življenju. Mimogrede pa se mi vsiljuje še vprašanje neoporečnosti sodstva, ki je kot zvest sluga sodelovalo pri vseh povojnih procesih. Na marsikaj bi se še lahko spomnil glede neodvisnosti in ugledu našega sodstva, zato mije jasno, zakaj tak vik in krik ob drezanju v sršenje gnezdo. Nekaj podobnega, oz. s še večjim vikom se je dogajalo ob predlaganem odstopu ga. Francke Strmole, za katero vemo, da si je funkcijo predsednice sodišča pridobila izključno na političnem področju. (Kaj ni ta gospa pred imenovanjem nekaj časa službovala, se šolala v Beogradu?) Ugled sodišča se bo povrnil šele Z drugačnim, neomadeževanim sodstvom. Ker pa se mariborski sodniki sklicujejo na ugled sodstva, jim predlagam, da bodo morali za to razčistiti in položiti račune za svoje ravnanje v preteklosti. G. Bezjak, tudi "navadni" državljani naše mlade države smo za pravno državo, neodvisno sodstvo in ostale demokra-tične atribute sodobne državi, Toda dovolite nam dvom o vaši poštenosti in resnični neodviS' nosti (dvom ste zasejati sami, S čudnimi potezami, kot so prepozen pripor za osumljene, prehitra izpustitev iz pripora in nenazadnje čuden razpored vabljenih na zaslišanje) in dopustite, da zadevo prevzame v svoje roke tudi preiskovalno komisijadržavnega zbora. Parlament, voljen na demokratičnih volitvah uživa veliko večjo legitimnost in ugled kot m ustanova, v kateri delate Vi ifl Vaši kolegi, večinoma vzgojeni, izobraženi in usposobljeni 1 izkušnjami, pridobljenimi v sistemu revolucionarnega prava. Morda bi bilo treba celo razmisliti, ali ne bi odstopili od naloge, ki ji, kakor smo se prepričali v zadnjih dneh, niste kos- Zvone Prezelj Lipa sovraštva Vedrina neobremenjenih, modrost izkušenih, je bilo geslo, vendar ne udeležencev proslave ob obletnici gorenjskega odreda. Bilo je to geslo ZSMS-LDS. Vedrino neobremenjenih bi glede na njihova leta lahko celo sprejeli. Na vprašanje, pri katerih letih človek pridobi tolikšne izkušnje, da bi lahko govorili o -modrosti, pa seveda vsak brci dvoma mora odvrniti; pri čim-višjih. Oziroma, tedaj je vso) precej več verjetnosti za to. I dosti visokih, spoštljivih letih so bili tudi udeleženci omenjenegO zborovanja. In od tam je prišlo ocena in sporočilo po vsej Sloveniji s pomočjo osrednje informativne oddaje naše TV, dO gibanje - Lipa sprave ni tisto> za kar se predstavlja, ampak je to lipa sovraštva, ker skuša nO osnovi predhodnega priznanjo krivde pomiriti vse med vojno nasprotujoče si strani!? Če med najizkušenejšimt občani j v naši deželi vlada takšno pre-\ pričanje, potem človek, ne glede j na to, da ni član gibanja, a pn\ mojih letih, ne more ravnati drugače, kot da se iz straho-spoštovanja (na katerega je Še pred prvimi volitvami največkrat računal C. Ribičič), zgro-Ženosti in ne nazadnje protesti umakne s svojimi mnenji iz vseh medijev in opozicijskega delovanja sploh, ki se z dneva v dan vse bolj izkazuje kot brcanje v debelo pihano gumo, za katero je varno skrita koalicija izkušenih. Za naš način razmišljanja se bo nujno pač malo kasneje izkazalo, da je koristen in tudi pravilen in tako potreben. Če ie ostajajo na oblasti isti ljudje, pa bodo vendar morali stopiti nekaj korakov v desno, ker je taka drža utemeljena v naravi Levičarji so levo, narava je desno. Levo je revolucija, desno; evolucija. Vse tegobe tega sveta so posledica fikcije nekaterih, da so neomejeni gospodarji nad človekovo usodo, da morajo kar naprej nekaj pospeševati ali pa ovirati, skratka, da jim ni treba spoštovati zakonov narave. Zadnja preizkušnja vsake oblasti, pa je tako ali tako ekonomska mnenjska in fizična varnost državljanov. Brane Prešeren GLASOV IZLET POTUJEMO SPET 4. SEPTEMBRA Vabimo Vas, da se čimprej prijavite za Glasov izlet na avstrijsko Koroško, ki bo prvo septembrsko soboto (4. 9.). Pripravljamo celodnevni izlet z avtobusćm, turističnim ogledom glavnega mesta dežele Koroške, vmes bo nekaj časa za nakupe, po Vrbskem jezeru pa bomo pluli s potniško ladjo. Glasovi izleti za bralke in bralce so vselej pestri in zanimivi, zato se bo 4. septembra dogajalo še marsikaj... Cena: 1.900,00 tolarjev (celodnevni izlet s popotnico za vse udeležence); naročniki Gorenjskega glasa in njihovi družinski člani imate 30 odstotkov nižjo ceno (torej le 1.330,00 tolarjev na osebo); za naše mlade bralce do 15 let pa je cena le 1.000,00 SIT. V ceno je vključena tudi dovolilnica za prehod avstrijske meje z avtobusom, ki velja od tega meseca dalje in je zato tokrat cena Glasovega izleta višja kot za naš podoben izlet 7. avgusta. Prijave z vplačili: Turistična društva Cerklje, Jesenice in Škofja Loka; malooglasna služba Gorenjskega glasa na Bleivveisovi 16 v Kranju; po telefonu 064/218-463. Prisrčno vabljeni! POSU IN FINANCE Torek, 24. avgusta 1993 UREJA: MARIJA VOLČJAK 13.STRAN • GORENJSKI GLAS Kratkoročne vezave tolarjev Avgusta nižje obresti kot julija K^nj, 17. avgusta - Ker je avgustovska revalorizacijska stopnja n'žja od julijske, so nižje tudi obresti za kratkoročne vezave tolarjih sredstev. Poglejmo, po kolikšni mesečni obrestni meri jih avgusta obrestujejo v nekaterih (gorenjskih) bankah in hranilnicah! 064/2214461 tot 294,476 toc 221-613 /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko BORZNI KOMENTAR Hranilnica Lon do 50.000/nad 50.000 15 do 30 dni 0,97 0,97 1,38 1,42 1,46 1,54 1,54 1,60 Slov. hranilnica in posojilnica do 50.000/nad 50.000 n*d 1 mesec n*d 3 mesece nad 6 mesecev 20 do 30 dni nad 1 mesec 35 do 90 dni nad 3 mesece nad 6 mesecev 1,22 1,38 1.42 1,46 1,62 Gorenjska banka 10.000-50.000 50.001-100.000 ftad3ldo90dni 1.30 1.34 °ad 3 do 6 mesecev 1,34 1,38 n»d 6 do 12 mesecev 1,38 1,42 1,30 1,46 1,50 1,54 1,70 nad 100.001 1,38 1,42 1,46 zneske nad 10.000 tolarjev, vezane od 10 do 19 dni, obrestujejo avguusta po 0,56-odstotni obrestni meri, vezane od 20 do 29 dni Pa po 0,60-odstotni. Slovenska zadružna in kmetijska banka Slovenska zadružna in kmetijska banka 50.000 - 250.000 nad 250.000 do 100.000/nad 100.000 n»20dni n« 25 dni n>d 31 do 90 dni n>d 3 mesece n*d 4 mesece n'd 6 mesecev A banka n*d 1 mesec n*d 3 mesece n*d 6 mesecev SKB banka °d 31 do 60 dni °d 61 do 90 dni °d9ldol20dni 0,72 0.76 10.000-50.000 1,30 1.46 1,54 1,42 1,46 1,50 0,76 0,80 1.38 1,46 1,50 1.54 50.001-100.000 1,38 1.54 1,62 1.46 1.54 1,58 1,62 nad 100.001 1,46 1,62 1,70 od 121 do 180 dni od 181 do 1 leta 1,54 1,62 W vezavah nad 100.000 tolarji se letni obrestni meri prišteje še dodatek, ki je odvisen od višine zneska. hranilno kreditna služba za Gorenjsko do 50.000 n*d31dni 1,06 •»»d 91 dni 1,30 nad 50.000 1,22 1,46 Poglejmo še, kakšne so letne obrestne mere za tolarsko vezane ^pozite z devizno klavzulo! ?aJSi!fznaesVkni.000DEM n*d 1 mesec 8,5 J«d 3 mesece 9,5 ^6 mesecev 10,5 Slovenska hranilnica in posojilnica najnižji znesek 1.000 DEM nad 1 mesec 8,0 nad 3 mesece 9,0 nad 6 mesecev io, $KB banka najnižji znesek 1.000 DEM d° 100.000 nad 100.000 nad 500.000 nad 1.000.000 10,0 10,5 10,75 11,00 Hranilno kreditna služba Kmetijsko gozdarske zadruge Sloga Kranj n»d 3 mesece 7,5 nad 6 mesece 7,7 Čeprav smo pričakovali, da bosta julij in avgust nekoliko bolj umirjena meseca, pa očitno vročina ne moti dogajanj na trgu kapitala, prav nasprotno, zadeve postajajo iz dneva v dan bolj negotove in nepredvidljive. Vrednostni papirji, ki so še pred dobrim mesecem veljali za najbolj likvidne in donosne, sedaj to niso več, namesto evfori-čnih vlaganj v delnice, je prevladalo vsaj za nekaj časa bolj umirjeno in premišljeno vlaganje v varne državne, občinske in poštne obveznice, da bi se investitorji nekoliko spočili od nenehnega norenja od enega vrednostnega paprija k drugemu in se pripravili na vročo jesen ob pričakovanju novih kotacij vrednostnih papirjev na borzi. To seveda velja za tisti del vlagateljev, ki igrajo na velike kapitalne donose na kratek rok in so seveda ustrezno temu pripravljeni več tvegati, medtem ko so investitorji na daljši rok lahko dokaj neobčutljivi za taka gibanja, saj že po definiciji velja, da padcu vedno sledi rast in obratno, in da so cene vrednostnih papirjev, predvsem pa to velja za delnice, vsaj zaenkrat rezultat skromne ponudbe in povečanega povpraševanja, ne pa nekih globalnih analiz o stanju v podjetju ali banki in njihovih razvojnih perspektivah. Mejnik, ki ga je postavilo Ministrstvo za finance 23. julija 1993 z znano odredbo o objavljanju razlogov za rast ali padec tečaja delnice, preden le-ta preseže kumulativno rast alt padec za 30 %, je doseglo svoj namen in poleg transparentnosti podatkov objavljenih v sporočilih za javnost, tudi obrzdalo rast tečajev, še celo nasprotno, kapital se je začel usmerjati drugam, rezultat pa je umiritev rasti ali celo padec tečajev večine delnic in porast tečajev obveznic, ter ponovno povečano zanimanje za nakup mark v menjalnicah, glede na predvideno rast v jeseni, ali pa, če verjamete v Clintonov program, v nakup dolarjev. V mesecu avgustu, ko tečaj nemške marke glede na objavljen podatek o revalorizaciji v preteklem mesecu (R-0,8 %) zaostaja, bi še pričakovali vedno rast tolarskih naložb, kako bo z gibanjem tečaja nemške marke Cementni izdelki DRAŠLER Kranj, Staneta Žagarja 52, tel.211-317 PRODAJA IN MONTAŽA • SAMOTNIH DIMNIKQV iz ORIGINALNEGA ČEŠKEGA ŠAMOTA • PRODAJA KVALITETNIH SAMOTNIH ZIDAKOV IN SAMOTNIH TLAKOVCEV vsak dan od 8. do 17.30 ure NAJKVALITETNEJŠI IN NAJCENEJŠ CEMENTAR d.o.o. dl in rastjo drobnoprodajnih cen jeseni, glede na vse podražitve, ki so nas doletele, pa bomo vedeli že čez nekaj dni, ko bo objavljen podatek o rasti cen v avgustu, ki naj bi ji sledil tudi tečaj DEM. Se nekaj novosti: 1. dne 12. 8. 1993 sta začeli na borzi kotirati redna in prednostna delnica Hipotekarne banke iz Brežic, ki jo vodi mag. Martin Kopač. Banka je v zasebni lasti, vsak delničar ima največ 9,2 % delnic. Nominalna vrednost delnic je 2.000 SIT, primarna emisija je bila izdana 30. 6. 1992 v vrednosti 795 mio SIT (od tega redne 600 mio SIT in kumulativne prednostne delnice v višini 159 mio SIT), minimalna količina za trgovanje je 10 lotov. 2. v četrtek, dne 26. 8. 1993, zače-jo kotirati na borzi redne imenske delnice podjetja Terme Čatež d.d., ki so jih izdali v višini deset milijonov DEM za dokapitaliza-cijo podjetja, nominalna vrednost delnice je 10 DEM, v tem tednu pa ste jo lahko kupovali nekje med 900,00 in 1,250,00 SIT za eno delnico. 3. Dadas, borznoposredniška hiša iz Trbovelj je podala na borzi zahtevo za zmanjšanje števila delnic v lotu Dadasa, tako da bo od torka, 24. 8. 1993, en lot predstavljal eno delnico v nominalni vrednosti 50 DEM in na več 10 delnic, tako da bo delnica dostopna tudi manjšim investitorjem. Drugič pa še več novih informacij ! V Kranju, 23. 8. 1993 Borzni posrednik Gorenjske banke d.d., Kranj Hermlna Krt KAM IVA IZLKT? [ JILJ, ČAS POTOVANJA, [NUJAVE DATUM ODHODA CENA PREVOZ GOSTINSKE STORITVE OPIS POTOVANJA SM-SORRENTO 4 dni [iENAZIRItel.: 691-624 1 25.9. j 29,10 310 OEM J bus 3x pol. penzion | RIM • CAPRI | POMPEJI - VEZUV 6ARDALAND IN AOUALAND 2 dni [j^NA ŽIRI tel.: 691-624 4.9. 1 110 OEM Z VSTOPNINAMI | .s 1xnofitav z zajtrkom [„,,„"', j OBISK ZABAVNEGA IN VODNEGA PARKA -KOLIKO JE VREDEN TOLAR- NAIUPN1/PK0DAJN! 1 NAIUPNI/nODAJNl NAIUrNI/HODAM MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 HRD Abenka Kranj(Tržtč. Jesenice) 69,95 70,80 9,61 10,04 1.50 2,60 AVAL Bled, Kranjska gora 70,20 70,35 9.92 10,00 2,90 C0PIA Kranj 70,20 7Q,70 9,90 10,05 Wi ' CREDITANSTALT N. banka Lj. 70,10 70,60 9,85 10,10 EROS (Start MayT),Kranj 70,10 70,40 9,92 10.00 2,50 3,00 GE0SS Medvode 70,10 70,40 9,87 10,00 2,00 2,70 HRANILNICA LON, d. i. Kranj 70.10 70.49 9.89 9,99 ;" v ♦ HIDA-tržnica Ljubljana 70,22 70,50 9.91 10.00 2,50 2,80 HtPOTEKARNA BANKA, Jesenice 69.95 70.50 9,80 10,00 2.50 3.50 INVEST škofja Loka, Tržič 70,00 70,60 9,90 10,02 2,30 3.10 LB-Gorenjska banka Kranj 69,00 70.90 9,61 10,08 . MERKUR-Partner Kranj 70,00 70,15 9,94 9,96 MERKUR-ŽetanJifca postaja Kranj 70,00 70,15 9,94 9,96 2.40 3.30 MIKEL Slražisče 70,10 70,40 9,92 10,00 2,50 3,10 OTOK Bled 69,64 70,54 9,85 9,97 2,00 2,87 POŠTNA BANKA.d. d. (na poŠtah) 68,63 70,46 9,25 9,96 . SHP-Skw. hran. In po*. Kranj 70,10 70,35 9.69 9.95 „ Ti' SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 70,00 70,15 9,94 9.96 2,40 3,80 SLOGA Kranj 70,05 70,50 9,85 10,00 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 68,50 9,54 SL0VENIJATUR1ST Jesenic* 70,10 70,45 9,80 9.90 Z00 3,00 TAL0N Žel. postaja Trata 70,05 70,55 9,85 10,00 2,00 3,40 TJAŠA Kranj 70,10 70,35 9,92 9,98 .„ VVILFAN Kranj 70,15 70,35 9,92 9,99 2,90 WIUIA«R«^ica,Graj$lttdwr 70.10 70.40 9,90 9,98 2,50 3,20 F-AIRd. o. o. Tržič 70,00 70,40 9,90 10,00 POVPREČNI TEČAJ 69,90 70,45 9,83 9,99 2,23 3.09 Pri nakupa In prodaji SKB ia MERKUR *art*nnavata provizijo. Pri Sporov«! v Avstriji j* ATS ob nakupa Km po 9,80 tolorjev. HRANILNICA LON d. d. Kranj Koroška 27, tel; 064/223-777, fax: 064/211-337 ODSLEJ UGODNO VARČEVANJE IN KREDITIRANJE OBČANOV NE SAMO NA GORENJSKEM, TEMVEČ PO VSEJ SLOVENIJI. Vsak Gorenje ta prav bo v LON tolarje dfav. K F M A IZRAVNALNE MASE ZA TLA, Prodaja na Gorenjskem FINE IN GROBE IZRAVNALNE Cementni izdelki DRAŠLER MASE ZA STENE. [*m^0Y? -£*t 4 M _Informaaje tel. 211-317 Začelo se bo novo šolsko leto in z njim številne skrbi za vas in za vaše starše, zato vam želimo z našo ugodno ponudbo pomagati pri prevozu v šolo. Priporočamo nakup MESEČNE ali LETNE VOZOVNICE po konkurenčnih cenah in različnih plačilnih pogojih. Poleg v nadaljevanju navedenih ugodnosti vam ob nakupu dijaške mesečne ali letne vozovnice dajemo 30 %-ni popust. Če se boste odločili za nakup letne vozovnice, si boste zagotovili tudi zajamčeno ceno, udeležbo v nagradnem žrebanju in dodatni popust, ki si ga boste izbrali med naslednjimi možnostmi: 1. PLAČILO OB NAKUPU: a) z gotovino, čeki občanov -12 %-ni popust b) z bančnim kreditom -12 %-ni popust in ugodni kreditni pogoji 2. PLAČILO V DVEH OBROKIH: a) polovico ob nakupu, polovico v prihodnjem mesecu - 9 %-ni popust na celotni znesek b) odlog plačila obrokov za en mesec 6 %-ni popust Plačilo odlogov je možno s čeki občanov ali z odstopno izjavo enega od staršev oz. skrbnikov. 3. PLAČILO V PETIH ENAKIH OBROKIH S ČEKI OBČANOV (prvi obrok takoj in še 4 x po 20 %) Če se ne boste odločili za nakup letne vozovnice, vendar pa boste zvesti uporabniki prevozov z našo mesečno vozovnico, vam bomo deseti nakup - vozovnico za mesec junij PODARILI oz. bo deveti nakup v mesecu juniju pol cenejši. Če ste dijaki srednje šole, ki ima po programu pol leta pouk, pol leta delovno prakso, vam nudimo nakup polletne vozovnice, veljavno od septembra 1993 do vključno januarja 1994. Od 23. avgusta dalje vas pričakujemo na naših prodajnih mestih v Tržiču, Kranju. Radovljici, Bledu in Škof ji Loki ter pri Kompasu na Jesenicah, na Avtobusni postaji Kamnik, na Avtobusni postaji Ljubljana in v trafiki Cekin v Bohinjski Bistrici. S seboj prinesite staro vozovnico in veljavno potrdilo o šolanju za šolsko leto 1993/94. j-. potovalna***** VAŠ PREVOZNIK /LaS KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Iz osnutka novega zakona o dohodnini Olajšave tudi za škodo v gozdovih Kranj, 17. avgusta - Slovenski parlament bo na eni od prihodnjih sej obravnaval osnutek novega zakona o dohodnini. Osnutek ohranja načelo, da je osnova za davek iz kmetijstva katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, sicer pa prinaša več sprememb in novosti. Če bo parlament soglašal s predlaganim zakonom, bo zavezanec, ki vlaga lastna sredstva v preureditev prostorov v turistične namene, v gradnjo in obnovo gospodarskih poslopij, v nabavo kmetijske in gozdarske mehanizacije in v gozdove (razen za pogozdovanje), lahko za štiri leta uveljavljal znižanje katastrskega dohodka v višini ene četrtine vloženih sredstev. Znižanje ne bo moglo presegati zneska štirikratnega katastrskega dohodka, ugotovljenega v letu, ko je zavezanec vložil sredstva. Po sedanjem zakonu kmetje ne morejo uveljavljati znižanja za sredstva, ki so jih vložili v gozdove in za nakup gozdarske mehanizacije, znižanje pa lahko uveljavljajo le za dve leti in le za znesek, ki ne sme presegati dvakratnega katastrskega dohodka. Po sedanjem zakonu o dohodnini lahko kmetje uveljavljajo olajšave zaradi posledic suše in drugih naravnih nesreč, rastlinskih bolezni in škodljivcev le za škodo na kmetijskih zemljiščih, v osnutku novega zakona pa je predlagano, da bi enake olajšave veljale tudi za gozdove. V obeh primerih bo olajšave mogoče uveljavljati le, če se bo skupni katastrski dohodek kmetijskih oz. gozdnih zemljišč zaradi suše, vetroloma, iledo-loma in podobnega zmanjšal najmanj za eno petino. Spremembe se obetajo tudi pri stopnji davka. Po sedanjem zakonu velja za osnovo, ki je manjša od polovice povprečnega letnega osebnega dohodka zaposlenih v Sloveniji v preteklem letu, ničodstotna davčna stopnja, od osnove, ki presega 50 odstotkov osebnega dohodka, pa 8-odstotna. Osnutek novega zakona o dohodnini sicer ohranja sedanja stopnji, vendar mejo pomika navzdol: 8-odstotna davčna stopnja velja že od osnove, ki presega 30 odstotkov povprečne plače. Po novem naj bi enotni, 17-odstotni davek od kmetijstva plačali tudi tuji državljani, ki na območju Slovenije ustvarjajo dohodek s kmetijsko dejavnostjo. Sedanji zakon navaja tfi izjeme, kdaj ni treba plačevati davka od katastrskega dohodka kmetijskih zemljišč, osnutek novega zakona pa trem dodaja še četrto. Po novem tudi ne bo treba plačevati davka od katastrskega dohodka tistih kmetijskih in gozdnih zemljišč, za katera je bila že plačana odškodnina za spremembo namembnosti. Če bo parlament sprejel predlagani zakonski osnutek, bodo kmetje začasno (za šest let) oproščeni davka od dohodka tudi .od pogozde-nih kmetijskih zemljišč. • C. Zaplotnik Vinski sejem v Ljubljani Ljubljana - Prihodnji teden, od ponedeljka do sobote, bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani tradicionalni 39. mednarodni vinarsko - vinogradniški sejem, na katerem se bo poleg šestdesetih domačih in tujih razstavljalcev predstavilo še 450 vinogradnikov in vinarjev, ki so poslali vina na julijsko mednarodno ocenjevanje vin. Na sejmu se bodo posebej predstavila pomembnejša vinorodna območja iz Evrope in tudi iz drugih držav sveta, v pestri gostinski ponudbi pa bodo dali posebno mesto dolenjski in belokranjski kuhinji. Na sejmu bo tudi enolog, ki bo obiskovalcem odgovarjal na vprašanja, jih popeljal po sejmu in jim povedal tudi marsikaj zanimivega o pivski kulturi Slovencev. Sejem bo odprt vsak dan od 10. do 20. ure, skupaj z zabavnim delom pa do polnoči.* CZ. V Zgornji Savinjski dolini Srečanje podeželske mladine Izkupiček bodo namenili za otroke, obolele za rakom. Kranj - Zveza slovenske podeželske mladine (vodi jo Cvetka Go-ličnik) prireja v soboto v športnem parku Prodnik v Ljubnem ob Savinji srečanje društev podeželske mladine. V okviru srečanja bodo igre brez meja, ki bodo tokrat potekale na vodi. Petčlanske ekipe (dve dekleti in trije fantje) se bodo s kajaki, kanuji in z gumijastimi čolni pomerili v spretno-stni in hitrostni vožnji po Savinji. Zveza podeželske mladine sprejema prijave ekip še danes, 24. avgusta. Vsi, ki ne bodo tekmovali, si bodo lahko ogledali zanimivosti Zgornje Savinjske doline: zakladnico masnih plaščev v Radmirju, katedralo v Gornjem Gradu, Savinjski gaj v Mozirju... Poskrbljeno bo tudi za glasbo in ples. Izkupiček prireditve bodo namenili pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani za otroke, obolele za rakom.© CZ. Na nekdaj zaraščenih senožetih se pase živina Senožeti združili v skupni pašnik Enajst lastnikov iz okolice Sovodnja je osemnajst hektarjev senožeti združilo v pašnik, katerim upravlja in gospodari pašna skupnost Koprivnik. Koprivnik nad Sovodnjem, 22. avgusta - Pašna skupnost Koprivnik je v nedeljo na kmečkem turizmu pri Sivkarju v Javorjevem Dolu priredila pastirsko veselico, na kateri se je pilo, jedlo in plesalo... Izkupiček bodo namenili za "pašnino", nakup gnojila, obnovo ograje in električnega pastirja, morda tudi za izlet in ogled katerega od zanimivih pašnikov na Slovenskem. Ko so se senožeti okoli Bar- sprejelo vseh enajst lastnikov teljeve kmetije na Koprivniku začele resno zaraščati, je gospodar Edvard Kavčič dal pobudo tudi ostalim lastnikom, da bi jih "očistili" zarasti (smrekice so bile velike že več kot meter) in jih spet, tako kot že nekdaj, koristno uporabljali za pašo živine. Zamisel je lepo senožeti iz okolice Sovodnja, podprla pa jo je tudi škofjeloška kmetijska zadruga na čelu s Stanetom Rupnikom, ki se je tedaj ukvarjal z urejanjem kmetijskih zemljišč. Lastniki so pred sedmimi leti s pomočjo družbenih sredstev uredili senožeti, jih združili v osemnajst hektarjev velik pašnik, na katerem se vsako leto prepase okoli trideset glav živine, in ustanovili pašno skupnost, ki jo vodi Edvard Kavčič, sicer tudi odbornik v škofjeloški občinski skupščini, vodja odbora za posodobitev ceste od Sovodnja do Koprivnika, delaven v turističnem društvu - in še bi lahko naštevali. "Vsi lastniki zemljišč so pred sedmimi leti podpisali pogodbo, s katero so svoja, zasebna zemljišča za pet let prenesli v upravljanje in gospodarjenje pašni skupnosti. Ker je petletno obdobje že minilo, se za vsako leto posebej dogovorimo o podaljšanju pogodbe. Lastniki senožeti, ki nimajo živine oz. je ne pasejo, dobijo ob koncu pašne sezone odškodnino, ki jo izračunamo na podla- Zveza potrošnikov Slovenije: Novi predpis ni proti kmetom "Vsi radi pijemo kakovostno mleko in jemo kakovostne mlečne izdelke. Dokler o tem samo govorimo, je vse lepo in prav. Ko pa kdo poskuša narediti tudi konkreten korak h kakovostnemu mleku in zaščiti kupcev, se začnejo težave. Take težave so nastale tudi 1. julija letos, ko je začel veljati novi predpis, po katerem se odkupna cena mleka oblikuje glede na kakovost (vsebnost beljakovin in maščobe in skupnega števila mikroorganizmov). Predstavniki kmetov zahtevajo daljše prehodno obdobje za prilagajanje zahtevam pravilnika. Ali povedano drugače: slovenski kupci, če želijo čisto in kakovostno mleko, naj še nekaj časa počakajo," je v pismo, naslovljeno javnosti, med drugim zapisala Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije. Kot pravi, bi nepoučen kupec iz doslej objavljenih člankov in izjav lahko napačno sklepal, da gre za ukrepe, ki so začeli veljati čez noč. Resnica je drugačna. Predpis o hlajenju mleka na določeno temperaturo ni nastal letos, ampak se je "rojeval" več let in desetletij. Že slovenski predpis iz 1963. leta je določal, da je namolze-no mleko treba takoj ohladiti, v zbiralnici pa ga ohladiti VSaj do plus 12 stopinj. Jugoslovanski predpis iz 1982. leta je zavezoval živinorejce, da morajo mleko takoj po molži ohladiti na temperaturo pod osem stopinj. Predpis iz 1989. leta je določal: če se mleko hrani na mestu pridelave do 24 ur, mora biti ohlajeno do osem stopinj; če pa se hrani do 48 ur, pa na temperaturo od 1 do 4 stopinje. Letošnji predpis, ki je začel ve- M - KŽK KMETIJSTVO KRANJ, d.o.o., Begunjska c. 5 prodaja ZGODNJA JABOLKA v SADOVNJAKU PREDDVOR in CVETLIČARNAH AURA na Zlatem polju In MAJA na Planini VSAK DAN OD 9. D017. URE do odprodaje. Cena ugodna. Informacije lahko dobite na telefon: 064/212-737, 45-014, 211-252 ljati 1. julija, pa določa, da mora biti mleko takoj po molži ohlajeno na temperaturo pod osem stopinj ali pa takoj oddano v zbiralnico in tam ohlajeno na manj kot šest stopinj. Tudi predpis, ki določa dovoljeno število mikroorganizmov v mleku, ni nastal kar čez noč, ampak se je "zoril" več let. Veljati je začel avgusta lani, predvidel pa je skoraj enain-polletno prehodno obdobje (do 1. januarja 1994). Čeprav je v primerjavi s predpisom SFRJ velik korak naprej, pa še ni prilagojen novim zahtevam EGS. V državah Evropske skupnosti je dovoljeno predelovati le mleko z manj kot 100.000 mikroorganizmi v mililitru, pri nas pa tudi mleko, ki vsebuje do treh milijonov mikroorganizmov. "Iz navedenega lahko ugotovimo, da gre za prehodno obdobje, ki traja pri nas že 10 oz. 30 let. V tem obdobju so nekateri organizatorji odkupa mleka in rejci predpise in sporazume obravnavali resno, drugi pa "po svoje" in ostali na Balkanu. Ali naj vlada za te sprejme posebne predpise in določi nova prehodna obdobja?" se sprašujejo v Zvezi potrošnikov Slovenije in poudarjajo, da novi predpisi o mleku niso nikakršen skok v Evropo, temveč le korak čez mlečne ovire na poti v Evropi. "Zveza potrošnikov ne soglaša z ugotovitvijo, da je novi predpis naravnan proti kmetom. Nasprotno: novi pravilnik o določanju odkupne cene mleka je preveč usmerjen v nagrajevanje dobrega mleka, zelo ohlapen pa je v primeru, ko gre za določanje cene mleka slabe kakovosti."© CZ. gi strokovne ocene, da se na vsakem hektarju lahko prepase ena velika živina," je povedal Edvard Kavčič in poudaril, da v pašni skupnosti zelo pazijo na to, da so dobri odnosi in čisti računi. Vsako leto se po koncu pašne sezone sestanejo, se pogovorijo o delu, problemih in načrtih, o zaslužkih in izdatkih, o višini odškodnine... Sedem kmetov s Koprivnika in iz Jarčje doline letos pase na pašniku, ki so ga oteli zanesljivemu zaraščanju, okoli 24 glav goveje živine in tri konje. S pašo so ponavadi začeli v sredini maja in končali okoli 10. septembra, letos pa bodo zaradi suše morali zaključiti že tri tedne prej. Čeprav je pašnik na osojni strani (na meji med škofjeloško in idrijsko občino), trava tako slabo prirašča, da jo krave sproti pomulijo. Težave imajo tudi z vodo za napajanje živine. Ob lanski suši jo je bilo še dovolj, letos jo morajo s traktorsko cisterno vsak dan pripeljati okoli tisoč litro' Največ jo dovažata Sivkar 11 Možina, po potrebi tudi drug1 "Probleme imajo tudi drugod' krajevni skupnosti. Gasilci vi naši zastopniki za cestno dirko, v. "Po testnih rezultatih so na-j! tekmovalci blizu svetovnega v.rha in mislim, da se ne bi sme-1 bati nikogar. Vendar pa je za !jsPešen nastop potrebna tehnika, mentalna in intelektualna sPosobnost, vse to pa je odvi-Sn° od marsičesa. Kljub temu Pa lahko ocenimo, da bi bil kot ^sPeh naše odprave lahko šteli ^•"stitev ekipe med najboljših dvanajst, med posamezniki pa "o dober rezultat uvrščanje v Prvo trideseterico, čeprav upa-^o, da bo kdo celo v petnajste-U$>" so napovedi direktorja re-Prezentance Franca Hvastija. k Trener ekipe za kronometer *amen Stančev (sicer trener Kr-*e Novo mesto), ki stavi na sposobnosti Sandija Papeža, P°razda Štanglja, Marka Balo-n* (vsi Krka) in Braneta Ugre-*J°viča (Celje) pa uvrstitev svoji arovancev pojasnjuje: "Mi Franc Hvasti je za svetovno prvenstvo izbral je mogoče marsikaj, Mariji Logonder pa je "Ker sem za razvoj ženskega kolesarskega športa v Sloveniji in ker sem se kot direktor reprezentance obvezal, da naredim za to, kar pač zmorem, sem se odločil, da na svetovno prvenstvo poleg desetih kolesarjev pošljemo tudi našo najboljšo kolesarko, Škofjeločanko Minko Logonder. Seveda Minkin cilj ni poseganje po najboljših uvrstitvah, mislim pa, da ima realne možnosti, da dirko zaključi, da pride na cilj," pravi direktor naše kolesarske reprezentance Franc Hvasti. .. -------- pojasnjuje: .... |.'.,rn, da so favoriti na dirki Ita-«-lani, sledijo Nemci, Francozi, ^Panci, Poljaki in katera od ru-kih ekip, mesto Slovenije pa je ^ed šestim in petnajstim me-.'orn. Glede na progo, ki nam Je bila predstavljena, so fantje ealno pripravljeni, dajo odpe-JeJo v uri in 57 minut, minuta ?Č ali manj pa bo lahko pomena tudi veliko razliko v uvrsti- tvi, saj so ekipe zelo izenačene. Ker so naši dobro trenirali lahko upamo, da ne bo padcev in nesreč, tako da bi bilo realno računati na uvrstitev okoli dvanajstega mesta." Tudi Robert Pinterič, Boris Premužič (oba ROG), Aleš Pa-gon, Borut Rovšček (oba Sava), Bogdan Fink in Boštjan Mervar (oba Krka) so tik pred odhodom na prvenstvo dobro razpoloženi. Na pot proti Norveški bodo odšli jutri, dirka pa jih čaka v soboto. V Oslu in Franc Hvasti: "Imamo ekipo, sestavljeno iz izkušenih in mladih tekmovalcev, kar je garancija za razvoj in uspeh kolesarstva." okolici bodo vozili deset 18,4 kilometra dolgih krogov, kot ocenjuje Franc Hvasti, ki si je s pomočjo Ludvika Zajca (ki je poročen na Norveškem) proge pred kratkim ogledal, dirka ni pretežka, odločilni pa bodo ravninski pobegi. Vendar je svetovno prvenstvo tako velika dirka, da vsak, ki pade ali ima defekt, nima možnosti za visoko uvrstitev. Kdorkoli od naših pa bi se uvrstil na osmo ali boljše mesto, pa ga slejkoprej čaka viza za olimpijske igre... Kranjčan Aleš Pagon je eden naših najizkušenejših tekmovalcev, saj je tekmoval že na štiri SP: "Vedno sem šel na svetovno prvenstvo z velikimi pričakovanji, letos pa so občutki nekako "mešani". Do sedaj mi tekmovalne proge niso najbolj ustrezale, letos pa mislim, da mi. Vendar pa bo veliko odvisno od sreče v prvem krogu, od tega, če bom lahko obdržal stik s tistimi, ki bodo v ospredju. Ker smo dobro pripravljeni, pa je gotovo, da ne grem na tekmo zato, da bom pripeljal v cilj, ampak zato da bom resnično dirkal in skušal biti čimboljši." • V.Stanovnik V BOBOVKU SO TEKMOVALI V DRESURNEM JAHANJU Obe zmagi ostali doma Kranj, 21. avgusta - Najboljši slovenski jahači v dresurnem jahanju so se v soboto dopoldne pomerili v finalnem srečanju za slao-venski pokal. Nastopilo je 20 najboljših tekmovalcev iz vseh slovenskih jahalnih centrov. Največ uspeha so imeli domači tekmovalci, saj sta vse navzoče ponovno na domačem vežbališču navdušila brat in sestra Blaž in Polonca Kalan, ki sta zasluženo zmagala. Organizacija je bila zelo dobra, za kar je zasluži KK Kranj posebno pohvalo. Polonca Kalan na zmagovalnem nastopu. Foto: G. Šinik Polonca je bila po tekmovanju izredno zadovoljna: "Bilo je razburljivo, saj smo kar štirje imeli enake možnosti za vrh. Konj me je ubogal, vse je bilo v redu in zmaga je ostala doma. Hvaležna sem mojim staršem in trenerjem, ki si vsi skupaj prizadevajo za moj uspeh na tekmovanjih." Blaž Kalan: "Pokal sem izgubil že na prejšnjem tekmovanju, razlika med zmagovalcem in menoj je minimalna. Kljub temu sem zelo zadovoljen z drugim mestom, saj prvo leto nastopam v članski konkurenci." Rezultati: naloga A: 1. Polonca Kalan, Conversane Trom-peta Kranj 458, 2. Iva Smoljo, Favorv Postojna 429, 3. Petra Peterlin, Estera, Ljubljana 418; Končni vrstni red: Polonca Kalan Kranj 24, Iva Smoljo, Postojna 21, Petra Peterlin Ljubljana 14. Naloga L 2 člani: 1. Blaž Kalan, VVhisper, Kranj 572, 2. Anica Rejec, Laser Ljubljana, 542, 3. Polonca Kalan, Conversane Trompeta Kranj 532; končni vrstni red: 1. Miran Mavec, Favorv Samira 13 Lipica 23,5, 2. Blaž Kalan, NVhisper, Kranj 21, 3. Anica Roječ, Laser Ljubljana 16. • N. E. ZAČELA SE JE POLETNA LIGA KAC za gol boljši od celja Bled, 24. avgusta - S tekmo med avstrijskim KAC in letos močno okrepljeno ekipo Celja se je v nedeljo zvečer začela letošnja poletna hokejska liga. Tekmovanje se bo nadaljevalo še ves teden, polfinale in finale pa bo v soboto. Potem ko so hokejisti Celja na uvodnem srečnju v nedeljo zvečer za las izgubili s KAC-em, saj je bil rezultat 5 : 4, kaže, da se bodo uresničile napovedi organizatorjev, Hokejskega kluba Bled, da bo letošnja poletna liga še kako zanimiva in izenačena. Celjski okrepitvi, Hrušov in Povečerovski, sta bila tudi najboljša strelca na tekmi, saj je Hrušov dal dva gola, Povečerovski pa je bil zaslužen za gol in podajo. Poleg tega se je izkazal tudi Koren (KAC), ki je dal tri podaje. Včeraj je bila na Bledu še tekma med domačo ekipo in Acroni Jesenicami, vendar se do zaključka redakcije še ni končala. Še zanimivejša srečanja pa se obetajo te dni. Tako bo že danes ob 17. uri obračun med Asiagom in Olimpijo Hertz, ob 20.30 uri pa se bosta pomerila domači Bled in Feldkirch. Tekme za "Pokal Bleda" se bodo nadaljevale jutri, ko bosta ob 17. uri palice prekrižali moštvi Olimpije in KAC-a, ob 20.30 uri pa si bomo lahko prvič ogledali nastop kanadske študentske reprezentance, ki se bo pomerila z našimi državnimi prvaki, Acroni Jesenicami. Prav tako jutri bo v Celju tekma med domačo ekipo in ekipo Asiaga. V četrtek ob 20.30 se bosta na Bledu pomerili ekipa Feld-kircha in kanadska študentska ekipa, najbolj natrpan pa je petkov program, ko bosta na Bledu igrali ekipi Bleda in Kanade (ob 20.30 uri) ter Asiaga in KAC-a (ob 17. uri), na Jesenicah bo ob 19. uri srečanje med domačini in Feldkirchom, v Tivoliju pa bosta ob 18. uri igrala Celje in Olimpija. • V. Stanovnik, foto: J.Pelko Jeseničani le remizirali Jesenice, 21. avgusta - V soboto zvečer sta se v Podmežaklji na prijateljski tekmi pred sezono srečali domača ekipa Acroni Jesenice in avstrijski prvak B1C VSV. Rezultat tekme je bil 2:2 (1:1, 0:1, 1:0). D Domači igralci tudi tokrat niso pokazali vsega, kar znajo, od novih ruskih okrepitev pa je blestel edino vratar Drozdov, ki je ubranil nekaj lepih strelov gostov iz Be- ' ljaka. Potem ko so Jeseničani z golom Rahmatulina povedli, so Avstrijci izenačili in prek Floriantschitza povedli, pet minut pred koncem pa je izenačil razpoloženi Rahmatulin. • V.S. iOMET «I^KSSIinHimilJ_ na planini je bila lepa košarkarska predstava V KRANJU JE BILA PRVENSTVENA TEKMA I. SNL Na startu zmaga Kranj, 22. avgusta - V prvem kolu prve nogometne lige je moštvo Živil iz Naklega gostilo Potrošnika iz Beltincev in zmagalo z rezultatom 2 : 1. Varovanci trenerja Oblaka so od samega začetka poskušali z agresivno igro ujeti pravi ritem, onesposobiti nasprotnikove napade že na njihovi polovici, vendar pa jim to ni uspevalo najbolje. V njihovih vrstah se je poznala odstotnost hitrega Je-rine, le z enim pravim napadalcem Marušičem pa dolgo časa niso uspeli pripraviti prave priložnosti. Veliko so sicer poskušali predvsem preko desnega krila, kjer so največkrat sodelovali Sirk, Oblak, Grašič in Marušič, vendar pa so bili njihovi poskusi v prvem delu nenevarni. Edino pravo priložnost je imel po napaki nasprotnikovega vratarja Murnik. V drugem delu so imeli takoj na začetku Naklanci nekaj več sreče. Najboljši posameznik srečanja Robert Oblak je lepo prodrl v nasprotnikove obrambne vrste, še lepše podal Maruši-Ču, ki je z natančnim strelom povedel svoje moštvo v vodstvo. Nekaj minut kasneje je bil nad Oblakom storjen še prekršek v kazenskem prostoru, tako da so Naklanci po 50 minutah vodili z 2 : 0. Po hitrem vodstvu je ritem igre spet nekoliko padel, v igri brez večjih priložnosti pa je končni rezultat malo pred koncem srečanja postavil Dzafič. Trener Živil Nakla Brane Oblak je bil po srečanju zadovoljen z zmago in dvema točkama, vendar pa dodal: "Nisem zadovoljen z igro. Moji igralci so se sicer trudili, vendar seje poznala odsotnost Jerine, brez katerega naše akcije in igra niso take, kakršne bi na domačem igrišču morali pokazati. Na trenutke smo sicer izdelali kakšno dobro akcijo, iz katere pa nismo znali zadeti, tako da bomo morali v prihodnjih kolih pokazati precej več." Igrali so: Vodan, Sirk, Jošt, Križaj, Ahčin, Pavlin, Vorob-jov, Grašič, Marušič, Murnik in Oblak. • I. Golob DRUGA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Visok poraz jelenov Kranj, 22. avgusta - V drugi nogometni ligi je moštvo Jelena Triglava gostovalo v Turnišču pri Gidosu in izgubilo visoko z 1 : 4. Pomlajeno moštvo Kranjčani v proti agresivnim domačinom, ki so vodili že s 4 : 0, ni imelo pravih možnosti. Edini zadetek za Triglavane je v drugem delu po podaji Kondiča iz kakih 16 metrov dosegel David Golob. Igrali so: Novak, Atlija, Durakovič, Hartman, Belančič, Novkovič, Krajnik, Egart, Trogrlič, Kondič, Tiganj. • I. Golob SLOVENSKE MLADINSKE LIGE Preobrati v kokrškem logu Kranj, 22. avgusta - V svojem prvem nastopu v prvi mladinski nogometni ligi moštvo Gorenjski glas Creina ni upravičilo pričakovanj in na domačem igrišču proti Muri doživelo poraz z rezultatom 3 : 4. Poraz je še toliko bolj boleč, saj so mladi Primskovljani po slabi četrtini srečanja s tremi lepimi zadetki Božiča povedli s 3 : 0, potem pa popustili in dopustili Pomurcem, ne samo, da so uredili vrste, ampak celo dosegli odmevno zmago. Primsko-vljanom predvsem manjka izkušenj, res pa je tudi, da je tokrat povsem razočaral obrambni del moštva. Kakorkoli že, priložnosti za popravni izpit bo še dovolj, naslednja že jutri proti Hit Gorici. Igrali so: Bizjak, Javornik, Vesel, Šenk, Verbič, Zdešar, Stojčevič, Markelj, Dejan, Božič, Alibabič in Denis Markelj. Povsem drugače od svojih starejših kolegov so svoj prvi nastop v elitni kadetski ligi opravili mlajši Primskovljani, ki so premagali vrstnike Mure z 2 : 1. Gostje so sicer z lepim zadetkom povedli, vendar so domačini preko Bogatinova in Rasiča izid obrnili v svojo korist. Igrali so: Ovsenik, Sekanovič, Andrič, Pokorn, Stojakovič, Bogatinov, Radosavljevič, Dremelj, Sabljak, Rasič in Mežek. • I. Golob Slabše kot lani Mladi igralci Jelena Triglava so gostovali pri Dravi in doživeli dva huda poraza. Mladinsko moštvo brez Bajroviča, Prace, izključenega Kosa in poškodovanega Tasiča ni bilo kos novincem v prvi mladinski ligi, ob tem pa je imel spet slab dan vratar Beton. Kranjčani so izgubili visoko z 0 : 6. Igrali so: Beton, Kaltak, Mesaric, Avramovič, Cosič, Kos, Orlic, Koroša, Tiganj E., Tasič, Tiganj S. Nič bolje se ni godilo kadetskemu moštvu, ki je resda doseglo tri zadetke, dvakrat je bil uspešen Oplanič, enkrat pa Ko-lenovič, vendar pa jih prejelo kar devet. Tako hudih porazov mladi upi Triglava niso doživeli že deset let. Igrali so: Oblak, Savanovič, Vucenovič, Knaflič, Flajnik, Durakovič, Oplanič, Klenovič, Djukovič, Mustafič, Pecanac in Kurbegovič. • I. Golob Turnir trojk Kropa, avgusta - V organizaciji košarkarske sekcije ŠD Plamen se je v soboto na igrišču letnega kopališča v Kropi na tradicionalnem turnirju trojk pomerilo šest ekip. Ekipa Brezovica Woods je upravičila vlogo prvega favorita in v finalu premagala ekipo C-bar z rezultatom 21 : 16. V boju za tretje mesto je "Kovaški hram" premagal drugo ekipo Brezovice z rezultatom 21 : 12. Za zmagovito ekipo so nastopili Šinkovec, Krnc, Šolar in Filipovič. Med tekmovanjem pa je potekalo tudi tekmovanje v metanju trojk, ki se ga je udeležilo kar 24 udeležencev. Po rednem delu sta Gotlib in Šolar zadela kar 80 odstotkov metov, po dodatnem metanju pa je bil Gotlib boljši za dve zadeti, trojki. • M.Branko Pokal smelt olimpiji v zadnji sekundi Kranj, 21. avgusta - V športni dvorani na Planini se je v soboto končal tretji košarkarski pokal "Karavank". Zmagovalci so postali igralci Smelt Olimpije, ki so v finalni tekmi proti Zadru slavili v zadnji sekundi, ko je z dvema točkama zadel Žarko Djurišič. V tekmi za tretje mesto so slavili domačini, ki so premagali budimpeštanski Honved. Dobra sodnika sta pomirila razgreto kri in maloštevilčno občinstvo je videlo kar nekaj lepih potez. SMELT OLIMPIJA : HONVED 83 : 67 (36 : 33) Kranj, 20. avgusta - Športna dvorana na Planini, gledalcev 200, sodnika Majce in Bre-mec iz Kranja. SMELT OLIMPIJA: Horvat 11 (3-3), Zaletel (2-0), Daneu, Mitchell 18 (11-6), Jovanovič, Belina, Hauptman 24 (10-10), Šetina (2,0), Kraljevič 12, Go-renc 17 (6-3), Djurišič 1 (2-1). HONVED: Katona (2-0), Sza-bo 2 (2-2), Haydu, Nagy 5 (1-1), Bakonvi, David 18 (10-5), Sarič 2 (2-0), Boros 10 (2-10), Orosz 14 (3-0), Mihaly 14 (2-0), Po razglasitvi zmagovalca, pokal je predal predsednik IS občine Kranj Peter Orehar, je bil razglašen še najboljši igralec, ta lovorika je pripadla kapetanu Smelt Olimpije Dušanu Hauptmanu, najboljši strelec pa je bil s 57 zadetki Zadrčan Stipe Šarlija. Rezultati: TRIGLAV : ZADAR 89 : 105 ( 40 : 45) Kranj, 20. avgusta - Športna dvorana na Planini, gledalcev 200, sodnika Lindič iz Ljubljane in Hafner iz Medvod. TRIGLAV: Lojk, Pompe, Milic 11 (3-2), Remic 5 (2-1), Prevodnik 17 (2-1), Djino 18 (6-2), Tadič, Jeras 3 (2-1), Šubic 25 (7-4), Drobnjak, Troppan, Vu-kič 10 (3-2). ZADAR: Braslov, Gregov 12 (4-4), Dundov, Kelečevič 9 (6-5), Bulic 8 (2-0), Šarlija 35 (8-5), Blaževič 2 (2-2), Ander-son 14 (3-3), Skroče, Ridl 7 (8-1), Farkaš, Šarič 18 (7-4). Prosti meti: Triglav 25-14, Zadar 42-24; met za tri točke: Triglav 14-5 (Prevodnik 2, Šubic 3), Zadar 8-3 (Bulic 2, Ander-son 1); število osebnih napak: Triglav 29, Zadar 20; pet osebnih napak: Šubic 33. min., An-derson 34. minuta, Prevodnik 40. minuta. V uvodni tekmi za pokal "Karavanke 93" so slavili izkušeni igralci Zadra. Domačini so bili enakopravni nasprotniki le do 16. minute, ko je bil na semaforju izid 32 : 32. V nadaljevanju so bili gospodarji na igrišču gostje, omeniti pa gre 25. minuto, ko je le malo manjkalo, da ni prišlo do incideta. BRUHANJE Trata se ne da Kranj, 22. avgusta - V prvem jesenskem kolu balinarske super lige so se balinarji Trate učvrstili na drugem mestu ligaške lestvice, saj so na gostovanju premagali ekipo Sitograf Sloge. Novo zmago je dosegla tudi vodeča ekipa Balinčka. SITOGRAF SLOGA : TRATA 6:11 - Skrbinek, Zore, Gorenc : Buden, Štancar, Čauševič 5:13, Keber, Keber (Mejač) : Bence, Vehar 5:13, hitrostno zbijanje - Železnik : Vehar 19:31, pozicijsko zbijanje - Gorenje : Štancar 30:38, krog - Železnik : Vehar 14:26, Keber : Čauševič 23:17, klasično - Gorenc Buden 13:8, Skrbinek : Bence 13:10. Ostali izidi v super ligi: Salumis SGP : Jadran PATA 11:6, Polje : Balinček 6:11, Planine Terminal : Brdo 9:8, Sovič : Skala 6:11. Na lestvici vodi Balinček z 22 točkami, Trata pa je zadržala in povečala vodstvo na drugem mestu s 16 točkami. Izidi v 1. ligi: Primskovo : Transport 5:12, Feroles Radovljica : Svoboda 10:7, Železničar : Šiška 17:0, Bičevje : Huje 6:11, Avgust : Hrast 4:13. Na lestvici še naprej vodi Železničar z 22 točkami. Izidi v 2. ligi - vzhod: Instor Trebeliško : Bistrica 12:5, Zarja : Ro-govila 13:4, Jesenice : Loka 1000 14:4, Branik : Virtus 5:12, Iskra CEO : P.Trbovlje 11:6, Center : RLV 13:4, Fužine : Slavija 11:6. V ligi vodijo balinarji Virtusa in Jesenic s po šestnajstimi točkami. • V.S. Franci Šubic, zanesljiv pod košem. Foto: L. Jeras SKKMflRSKI SKOKI •■■KM Domačini najboljši Kranj - V smučarskem skakalnem centru na Gorenji Savi so nadaljevali z nočnimi tekmovanji v skokih za Pokal Kranja tudi za mlajše kategorije. Na dveh tekmovanjih za tri kategorije je nastopilo več kot 120 mladih skakalcev. Poleg skakalcev iz skoraj vseh slovenskih klubov so nastopili tudi tekmovalci iz Zahomca na Koroškem. Na obeh skakalnicah (K - 45 m in K - 22 m) so imeli največ uspeha skakalci organizatorja SK Triglav - Teling. Med dečki do 15 let je zanesljivo zmagal Miha Eržen, pri dečkih do 13 let je bil najboljši Uroš Peterka, medtem ko je med dečki do 11 let prvo mesto zasedel Primož Urh - Zupan. Prihodnjo soboto bo nočno tekmovanje še za najmlajšo skupino skakalcev, in sicer za dečke do 9 let. Rezultati: 45-m skakalnica - dečki do 15 let: 1. Miha Eržen (Triglav - Teling) 212,0 (44, 43,5), 2. Bojan Miklavžina (Velenje) 198,6 (41,5, 42,5), 3. Peter Zonta (Dolomiti) 196,4 (42, 41,5), 4. Primož Peterka (Triglav - Teling), 5. Boštjan Brzin (Tržič) 194,2 (41,5, 41,5), 6. Robert Janežič (Triglav - Teling) 188,6 (40,5, 41). Dečki do 13 let: 1. Uroš Peterka (Triglav Teling) 211,8 (43,5, 43,5), 2. Tahi Globačnik (Velenje) 197,1 (42, 42), 3. Miha Rihtar (Ihan) 194,9 (41, 42,4), 4. Jože Zep (Velenje) 194,2 (41,5, 41.5), 5. Luka Mohorič (Triglav - Teling) 184,0 (40, 40), 6. Milan Zivic (Velenje) 183,0 (39,5, 40,5); 22-metrska skakalnica - dečki do 11 let: I. Primož Zupan -Urh 224,5 (20,5, 21), 2. Gašper Čavlovič 215,6 (21, 21), 3. Anže Brankovič 210,8 (20, 20,5), 4. Luka Koritnik (vsi Triglav Teling) 207,8 (20, 20,5), 5. Domen Ribnikar (Tržič) 209,4 (20,5, 20,5)a, 6. Sašo Kne (Triglav Teling) 203,5 (19,5, 195). • J. Javornik Meszaros 2 (2-2), Hainrich. Prosti meti: Smelt Olimpi-ja 36-23, Honved 26-10; met za tri točke: Smelt Olimpija 8-2 (Hauptman 2), Honved 8-2; število osebnih napak: Smelt Olimpija 27, Honved 29; pet osebnih napak: Šarič 24. min, Šetina 32. minuta, Mitchell 32. minuta, Kraljevič 30. minuta, Meszaros 35. minuta, David 36. minuta. V drugem srečanju prvega dne so se igralci Honveda dobro upirali košarkarjem Smelt Olimpije. Vse do 15. minute so bili v vodstvu, vendar so varovanci Zmaga Sagadina s pametno igro zaključili prvi polčas v svojo korist. V nadaljeva- Martin Gorenc: "Turnir v Kranju je bil na visoki ravni. Zadar je bil v prvi tekmi premočan nasprotnik za nas. Zadovoljen sem s tekmo proti Honvedu, na kateri so vsi igralci dali maksimalen prispevek k zmagi. Do začetka tekmovalne sezone 93/94 bomo organizirali še nekaj srečanj in upam, da se bomo dobro uigrali." Slavko Tadič (kapetan): "Priprave so uspele odlično., To je bila naša prva preizkušnja pred sezono. Imeli smo težak razpored, sja smo že v prvi tekmi naleteli na izredno razpoložene Zadrčane. V tekmi za tretje mesto, ki smo jo dobili, smo igrali izredno borbeno in požrtvovalno, kar naj bi bila naša odlika v novi sezoni. Računam še na podporo občinstva, ki je v takih primerih šesti igralec." nju je na sceni bil dirigent Dušan Hauptman, ki je dosegel v drugem delu kar 22 točk in zmaga ni bila pod vprašajem- Tekma za tretje mesto: TRIGLAV : HONVED 70 : 62 (34 : 28) Kranj, 21. avgusta - Športna dvorana na Planini, gledalcev 300, sodnika Kovačič Kranja in Turk iz Ljubljane. TRIGLAV: Lojk 2 (2-2), Pompe, Vidakovič, Remic 2, Pre' vodnik 14 (7-7), Djino 13 (2-11 Tadč 1 (4-1), Jeras 9 (8-7), Šubic 16 (6-4), Drobnjak, Troppan, Vukič 13 (10-9). HONVED: Katona 5, Szabo. Haydn, Nagv 2, Bakonyi, Di vid 13 (1-1), Sarič 15, Borosa » (6-3), Orosz 8 (8-4), Mihaly * (2-2), Meszaros (2-0), Hainricn 5 (4-2). Prosti meti: Triglav 39-31-Honved 23-12; met za tri to** ke: Triglav 6-1 (Prevodnik)-Honved 13-5 (Katona 1, Šari* 3, Boros 1); število osebnih nt' pak: Triglav 23, Honved 2$-pet osebnih napak: Djino 32' minuta. V tekmi za tretje mesto 1 varovanci izkušenega trenerja Martina Gorenca igrali po napotkih, ki jih je dajal s klopi zasluženo slavili. Junak tekm£ je bil zagotovo Aleš Prevodnik ki se ni ustrašil izkušenih madžarskih igralcev. Gostje iz Budimpešte so bili v prednosti % prvih deset minut, nato pa s° tempo diktirali domačini. Wj hvaliti gre celotno ekipo Triglava, pri gostih pa sta s« izkazala David in Šarič. Tekma za prvo mesto: SMELT OLIMPIJA* ZADA* 85 : 84 (41 : 45) Kranj, 21. avgusta - Šport' na dvorana na Planini, gleda'' cev 350, sodnika Rems in Čcf' ne iz Ljubljane, SMELT OLIMPIJA: Horva1 13 (2-1), Zaletel, Daneu 4 (4-4)< Mitchell 13 (4-3), Jovanovtf-Belina, Hauptman 18 (3-3), šetina 4, Kraljevič 8, Gorenc 1' (5-4), Djurišič 7 (1-1). ZADAR: Blaslov, Gregov 1 (4-2), Dundov, Kelečevič 2> (13-11), Vulič, Šarlija 22 (5-D' Blaževič, Anderson 10 (2-2) Skroče, Farkaš, Ridl 4 (2-2)-Šarič 14 (2-2). Prosti meti: Smelt Olimpa 19-16, Zadar 29-20; met za tfi točke: Smelt Olimpija 14 (Horvat 2, Hauptman 3, Gor«' nec 2), Zadar 15-3 (Gregov 2-Kelečevič); število osebnih m pak: Smelt Olimpija 21, Zada' 19; pet osebnih napak: Ridl* 31. minuta. Tekma za prvo mesto ■ pokalu "Karavanke 93" je bi's prava "poslastica" za ljubitelj' dobre košarke. Dva izkušen? trenerja Zmago Sagadin in 0'' ussepe Djerdja sta s taktik" igre navduševala ljubitelje dO' bre igre in sta tako eden ko1 drugi požel burne aplavze občinstva. V začetku so bili bolj*1 Zadrčani, v nadaljevanju P* Ljubljančani, ki so prvič m tekmi povedli v 27. minu'1 (61:59). Vse do konca se ni g delo za zmagovalca. Le dve Jj kundi pred koncem srečanj? pri izidu 83 : 84 je Žarko Djuf. šič metal za dve točki in zad* in zmagovalec je bil odločen Zmago Sagadin (tren*' Smelt Olimpije): "Izkoriščal* vsako priložnost, da pred Z*' četkom tekmovanja uigram" ekipo. Tudi ta turnir nam i! prišel še kako prav. V ekipi m sem imel poškodovanega Rus* Nosova in bivšega igralca Tj1 glava Tuška. Upam, da bo4| poškodbe obeh kmalu sanif?j ne, tako da bom lahko sesta^: pravo peterko za tekmovanj* ki se bo začelo že 12. septei1'' bra." • Jože Marinček UREJA; Vilmi Stanovnik Uspešno izvedena dirka za Veliko nagrado Brežic Zmagoslavje povratnikahrjevca V soboto, 21., in v nedeljo, 22. avgusta, je bilo na nekdanjem vojaškem letališču v Cerkljah ob Krki namesto letalskih motorjev slišati hrup dirkalnih avtomobilov, ki so naznanili prvo cestnohitrostno dirko na stičišču Posavja, Dolenjske in Bele krajine. Promotor te->m iz Brežic je z organizacijo dirke, h kateri sta znatno prispevali tudi občina in teritorialna obramba, nakazal možnosti za nadaljnji razvoj tega objekta. Tekmovalci so s spremstvom Prispeli že v soboto zgodaj zjutraj. Najprej jih je čakal tehnični pregled, nato pa je bilo potrebno avtomobile pripraviti na prvi neuradni trening. Večina dirkačev je že na uradnem treningu, kljub temu da so se prvič seznanili s progo, vozila Precej na nož. 3300 metrov dolgo progo s precej grobim betonom, kakršnega uporabljajo za letalske steze, je po pričakovanjih s povprečno hitrostjo 131,27 kilometra na uro najhitreje prevozil Stojan Pirjevec (West Olimpija) z BMW-jem M3 skupine A, za njim se je uvrstil njegov klubski kolega Drago Božič z enakim vozilom, ki ga je kupil od Matjaža Tom-jjeta, tretji najhitrejši krog j>a je odpeljal veteran Dagmar Su-fter prav tako iz istega kluba, ki tokrat ni vozil vauxhala che-valierja, ampak novo verzijo MBVV-ja M3 skupine N. Med velikim številom rasistov, ki so premor do jesenskega dela prvenstva izkoristili za udeležbo na nedeljski dirki, sta Presenetila Anton Grum (ARC Lfczv) z lancio delta HF Integrale s četrtim časom in klubski kolega Bojan Turk z odlično pripravljeno mazdo 323 GT-R. Turk, ki je letošnji debitant v rallvju, se je v Cerkljah pravzaprav prvič seznanil s krožnimi dirkami. Na neuradnem treningu pokala Daihatsu je na pol domačin Tomo Staut (West Olimpija) skoraj za dve sekundi ugnal Vlada Očka (Adam RT) in Mi- tjo Holinskega (VVest Olimpija). Sicer pa so dopoldanski treningi minili brez večjih nesreč, če odštejemo nekaj zasukov na stezi in smole Vladimirja Stan-koviča, ki mu je njegov daihat-su charade GTI odpovedal poslušnost ter Slavka Dekleve, ki mu je nagajal motor forda es-corta. Vročina v zraku in med tekmovalci se je stopnjevala, ko so vozniki krenili v boj za štartne pozicije. Tokrat so bile hitrosti še višje, Božič pa za dobre pol sekunde hitrejši od Pirjevca in tri in pol od Gruma, ki je bil tokrat hitrejši od Šustra. Uradni trening se je spet presenetljivo dobro končal za Turka, ki je za seboj pustil tudi tako prekaljene mačke, kot so Dekleva, Ponikvar in celo svojega klubskega kolega Mirana Strikovi-ča, do nedeljske dirke vodeče-ga v skupini N. Med pokalnimi daihatsuji je Očko očitno preveč in je svoj mali dirkalnik prevrnil na streho. Sicer pa si je prvo štartno mesto priboril Staut, ki je bil hitrejši od Holinskega in Lojzeta Pavlica (Rain X RT). Tudi v nedeljo vročina ni popustila, na letališču pa se je zbralo kakih sedem tisoč gledalcev, ki so pričakovali napete obračune ua pol metra visoko in pet kilogramov težko lovoriko, ki pripada zmagovalcu dirke za VN Brežic. Po tako imenovanem vvarm up ogrevanju je šlo zares: najbolj silovito sta na startu prve Kranjčan Bojan Turk (mazda 323 GT - R) je bil presenetljivo dober že na treningu, na dirki pa se je bojeval z Načetom Ponikvarjem (peugeot 309 GTI). Foto: P. M. dirke potegnila Pirjevec in Božič, dvoboj pa ni bil posebej razburljiv, saj je Božičev zaostanek znašal kar 41 sekund. Tretji Anton Grum je dirko odpeljal najbolj suvereno in si je pred zasledovalcem Šustrom privozil kar lepo prednost. Dekleva, Ponikvar in Striko-vič so se Turku, ki je na startu nekoliko zaspal, maščevali za prevlado na treningu in ga potisnili na osmo mesto. V pokalni dirki Daihatsu je svojo premoč ponovno potrdil Staut, precej napeto pa je bilo v ozadju, kjer sta se za drugo mesto preganjala Brezavšček (ABC Sport) in Holinsky, ki je bil na koncu tudi uspešnejši. V odločilni dirki sta se Pirjevec in Božič že na startu hudo spopadla, vendar je Božičevo vodstvo trajalo samo do prvega ovinka in potem proti koncu dirke še za pol kroga. Pirjevec je z odlično vožnjo dokazal, da se je uspešno vrnil med favorite in tako tudi osvojil Veliko nagrado Brežic. Rallyjist Grum se je veselil tretjega mesta, De-klev pa je moral zaradi težav z avtom odstopiti, medtem ko Aleš Černivec oziroma njegova ekipa ni uspela zamenjati oljne črpalke, ki j,e odpovedala že v prvi dirki. Sicer pa gledalcem tudi v odmorih ni bilo dolgčas, saj je organizator pripravil tudi demonstracijske vožnje vozil ford, opel, renault in mazda, svoje znanje pa so na stezi pokazali tudi trije slovenski motociklisti Gregor Goreč, Silvo Habat in Robert Hmeljak, ki so tako imeli priložnost spoznati stezo in ugotoviti ali je primerna tudi za motociklistične dirke. Promotor Brežice je ob nekaterih manjših tehničnih težavah, ki pa so za improvizirane pogoje razumljive, vzorno izpeljal prireditev, ki je bila hkrati v tem delu Slovenije prvič in za organizatorja ter sponzorje pomeni izziv za organizacijo morda tudi mednarodnih prireditev. • M. G. ŽENSKI FINALE V ZNAMENJU SESTER SIM0NIČ Kranj, 24. avgusta - Na teniških igriščih Triglava v športnem parku Kranja je bil v nedeljo odigran finale žensk na odprtem prvenstvu "Boss open". Med 12 nastopajočimi v ženski konkurenci sta največ pokazali sestri Simonič iz Maribora, ki sta v finalu navdušili s prikazano igro. Zmagala je Manja Simonič, ki je svojo sestro Vanjo premagala s 7 : 5, 5 : 7 in 7 : 5. Moški finale je bil odigran včeraj, srečala pa sta se najboljša tenisača Por in Trupej. O rezultatih bomo še poročali. Rezultati: 1. kolo: Por : Topčič 6 : 2, 6 : 3, Šenk : Rečnik 6 : 2, 0 : 6, 3 : 6, Bezjak : Udovč 6 : 2, 6 : 2 Prešeren : Zorko 0 : 6, 1 : 6, Fric : Dovšak 6.1,6:4, Šubej : Žezlina 4 : 6, 7 : 6, 6 : 2, Simončič : Bezjak 0 : 6, 4 : 6, Dobršek : Urh 0 : 6, 2 : 6, Fur-lan : Klopčič 6:1,6:1, Zorman : Bračun 6 : 2, 6 . 1, Turin : Janškovec 4 : 6, 6 : 3, 7 : 6, Klevišar : Trupej,0 : 6, 0 : 6; 2. kolo: Por : Rečnik 6 : 4, 6 : 0, T. Bezjak : Zorko 0 : 6, 1 : 6, Fric : Šubej 6 : 1, 7 1 5, F. Bezjak : Urh 2 : 6, 1 : 6, Furlan : Zorman 6 3,6:1, Plohi : Turin 1 : 6, 3 : 6, Škerjanc : Dovšak 6 : 0, 6 : 4, Mulej : Trupej 0 : 6,0 : 6, četrtfinale: Por : Zorko 6 : 1, 6 : 7, 6 : 1, Fric : Urh 6 : 3, 3 : 6, 3 : 6, Furlan : Turin 6:7,5:7,6:1, Škerjanc : Trupej 0 : 6, 3 : 6, polfinale: Por : Urh 3 : 6, 6 : 4, 6 : 4, Furlan : Trupej 4 : 6, 4 : 6; ženske: 1. kolo: Podbregar : Klevišar 6 : 3, 6 : 1, Frelih : Meglic 6 : 2, 7 : 6, Rampe : Znidar 6 : 4, 6 : 0, 2. kolo: Ovin : Podbregar 6 : 0, 6 : 2, M. Simonič : Frelih 6 : 4, 7 : 5, Zakeršnik : Pipan 1 : 6, 6 : 7, Rampe : V. Simonič 0 : 6, 3 : 6, polfinale: Ovin : M. Simonič 7 : 6, 2 : 6, 0 : 6, Pipan : V. Simonič 2 : 6, 4 : 6, finale: M. Simonič : V. Simonič 5, 5 : 7, 7 : 5. Umovšek, slovenski reprezentant v gorskem kolesarstvu V italiji zmage, v avstriji smola ^r»nj, 23. avgusta - Včeraj zvečer se je iz evropskega prvenstva v Švici vrnil Robi Lamovšek. Kljub temu da s svojim rezultatom ni °H zadovoljen, saj se ga je na obeh tekmah, v spustu in cross coun-tryju držala smola (počena guma), pa bi v primeru brez nesreče v sPustu lahko krojil evropski vrh. O gorskem kolesarstvu, športu, ki j* vse bolj popularen tudi pri nas, pa pravi, da se mu je tako priljubi', da se od njega še dolgo ne namerava ločiti. Gordsko kolesarstvo je pri nas sPort, ki se uveljavlja šele zadnja 77 pa si pri osemnajstih ie m*d boljšimi tekmovalci Kako P9 ^eje začelo? S prijateljema Janezom in D °rnnom smo se veliko vozili s kolesi. Nato sem kupil gorsko *olo in ko smo ugotovili, da °obro "gonim", sem sklenil, da gfern na prvo dirko. To je bilo 30. avgusta pred tremi leti na Dobrči. Tam sem osvojil tretje Presto v skupni konkurenci, kar Je bilo kar obetavno. Pozani-mal sem se, kje se organizirajo Podobne gorskokolesarske dir-*e »n že naslednji teden je bila v Ljubljani. Tam sem nato do-^gel drugo mesto v svoji mladinski konkurenci... potem pa Se. je počasi začelo in skorajda n>sem izpustil tekme pri nas." Sfdaj voziš za jezersko ekipo P+oloco Scott. Kje pa si začel? "Takrat, ko sem začel tekmovati, sem šel na Kokrico k Slavku Žagarju, ki prodaja gorska kolesa in sem ga vprašal, a,i ve za kakšen klub, v kate-[em bi bili združeni gorski komarji. Povedal je za Proloco Scott, katerega sponzor je in ta-*rat sem pristopil v klub, za katerega vozim še sedaj." Kljub temu da je za gorske kole-SarJe tudi pri nas vse več tekmo-Pu mnogi hodite tudi na r**we v tujino? "Največ hodimo na tekmo-Vanja v Italijo in Avstrijo, sam Pa imam do sedaj večje tekmo-Valne uspehe v Italiji. V Italiji sem praktično, kadarkoli sem 18-letni Bitenjčan Robi Lomo-všek ima že precej uspehov tudi na tekmah v tujini. tekmoval, zmagal, v Avstriji pa se me navadno drži smola in sem do sedaj najbolje vozil v Šmohorju, ko sem bil tretji." Imaš več uspehov v cross country-ju (dirki po deželi) ali v downhillu (spustu)? "V obeh disciplinah sem bil lani državni prvak, pri spustu na tekmovanju v Idriji sem ta naslov obdržal, državnega prvenstva v cross countryju pa še ni bilo, bo šele 26. septembra na -Vrhniki. Če pa primerjam, katera disciplina mi je ljubša, lahko rečem, da me bolj zanima cross country, vendar pa imam večje uspehe pri spustu...., čeprav sem letos doma in v Italiji zmagal že trinajst dirk tudi v cross countryju." Robert je na gorskem kolesu tri do pet ur na dan, največkrat pa tre nira po Škofjeloškem hribovju. Kakšna pa je primerjava med dirkami v Sloveniji in v tujini? "Če gorsko kolesarstvo pri nas primerjamo z razvitostjo pri sosedih, Avstrijcih ali Italijanih, je gotovo tukaj še precej zadaj. Vendar pa se zadnja leta razvija. Velika je naprimer že razlika od lani do letos, še večja pa, če se spomnim tri leta nazaj. Tako nas je vedno več na tekmovanjih, vedno hujša je konkurenca tudi v Sloveniji in - kar ni nepomembno - vedno več je ljudi, ki dirke spremljajo, navijačev in ostalih gledalcev." S tekmovalnimi uspehi, naprimer triatlonskimi, se v tujini da kar nekaj zaslužiti Kako je pri gor skih kolesarjih? "Zaenkrat večjih nagrad še ni bilo in so moj največji sponzor domači, starši. Sicer pa se dobijo denarne nagrade, vendar ne prav visoke. Drugače pa je na večjih tekmovanjih, kjer so višje nagrade, vendar pa so ta tekmovanja šele v članskih kategorijah." Torej nameravaš vztrajati v tem športu in nastopati tudi v članski kategoriji? "Seveda, drugo leto bom prestopil v Člansko kategorijo, kjer pa bo prvi dve leti konkurenca malo hujša in bo malo te žje, ker bodo sotekmovalci sta rejši in izkušenejši." • V.Sta-novnik, foto: J.Pelko Po končanem tekmovanju v ženski konkurenci je vodja tekmovanja Tomo Balderman dodal: "Škoda je, da v Kranju ni več podobnih tekmovanj, saj je Kranj najmočnejši center re-kreativcev. Preseneča poraz Žige Janškovca v prvem kolu. Škoda, da ni nastopila naša najboljša tenisačica Barbara Mulej, saj bi bilo z njenim nastopom tekmovanje še boljše. Pokrovitelju pa vse čestitke za vse, kar so naredili." • J. Marinček TRŽIŠKO TENIŠKO PRVENSTVO Tržič, 23. avgusta - Na teniških igriščih v Križah bo Teniški klub Tržič te dni organiziral občinska prvenstva za dečke in deklice (13. in 18. septembra), veterane in veteranke (28. avgusta) ter člane (11. septembra) in članice (28. avgusta). Prijave za tekmovanja je treba poslati na Športno zvezo Trič, Balos 4, Tržič oz. po telefonu ali faxu 53 - 084 (Janez Brzin). Prav tako prijave sprejemajo v klubskih prostorih ob teniškem igrišču v Križah, za tekmovanje pa se lahko prijavijo tekmovalci in tekmovalke, ki imajo stalno prebivališče ali so zaposleni v tržiški občini. Prijavnina za dečke in deklice je 100 SIT, za ostale pa 200 SIT. Tekmovanje se upošteva pri točkovanju za najboljšo ekipo in posameznike v delavskih športnih igrah. • V. S. Abrahamovo bodo globoko dihali Kokrica, 23. avgusta - Kar nekaj spretnosti in moči bodo potrebovali udeleženci V. Pokala Abraham, ki ga to soboto, 28. avgusta, organizira Klub galerija Dežman v sodelovanju s ŠD Kokrica in pod pokroviteljstvom Graverstva Bruno KOSI. Na tekmovanju, ki bi mu lahko rekli tudi "abrahamov-ski triatlon", lahko nastopijo moški in ženske, ki so ali bodo letos dopolnili 50 let in starejši. Pomerili se bodo v 5-ki-lometrskem kolesarjenju od Trstenika do Tenetiš in nazaj, v teku na 3 kilometre in v skoku v daljino z mesta. Start prve discipline bo ob 10. uri, po zaključku zadnje discipline pa bo pri Galeriji Dežman tudi družabno srečanje udeležencev. Vsi tekmovalci bodo dobili spominske medalje in okrepčilo, najboljši pa še pokale. Za Pokal Abraham se je moč prijaviti do tega petka, 27. avgusta, do 18. ure na naslov: Klub galerija Dežman, Betonova 2, Kranj ali po telefonu 218-956, kjer lahko dobite tudi podrobnejše informacije. • V. S. Mikac in veličkovič med zmagovalci V Lačah na avstrijskem Koroškem je od 14. do 21. avgusta potekal že 9. mednarodni odprti turnir Finkenstein Open. Sodelovalo je kar 161 igralcev in igralk, med njimi tudi precej iz Slovenije. Zmagovalec turnirja je postal nemški velemojster Thomas Paehtz, ki je bil od Matjaža Mikca boljši le po kriteriju večjega števila zmag (ob enakem številu točk in buchholzu). Paehtz je v tretjem kolu izgubil z Andrejem Pinterjem, nato pa se je skoraj sprehodil skozi turnir, Pomagalo pa mu je tudi nekaj sreče z Vojkom mencingerjem v 8. kolu. Vojko je vodil do 8. kola, nato pa v dveh partijah hotel preveč in obe izgubil. Med zmagovalce se je z zmago v zadnjem kolu prebil tudi Mariborčan Zoran Veličkovič. Vrstni red: 1. Thomas Paethz, 2. Matjaž Mikac, 3. Vladimir Hrešč, 4. Zoran Veličkovič (vsi po 7,5), 5. Laszlo Kiss (7), 6. - 14. Vojko Mencinger, Leon Mazi, Dinko Brumen, Egon Re-ichmann, Anton Praznik, Fernandez Aguado, Peter Bergen, Marko Podvršnik, Heinz Schein... Med ženskami je nagrado dobila komaj M-letna Judith Kiss (5), ki je pustila za sabo igralki, kot sta Anke Schaefer in Francka Petek. Vzporedno z odprtim turnirjem pa je potekal tudi 1. mednarodni odprti turnir za otroke (do 14 let). Na tem turnirju je zmagal sin zmagovalca odprtega turnirja, nemški prvak do 11 let, Thomas Paehtz mlajši. Lep uspeh pa je dosegel tudi Jurij Cvitanič (Lipa Ptuj) z drugim mestom. • A. Drinovec OSMRTNICA Užaloščeni sporočamo, da je komaj sedem let star tragično preminil naš preljubi MATIC MODIC Od njega se bomo poslovili na kranjskem pokopališču v sredo, 25. avgusta, ob 17. uri, v mrliški vežici pa bo žara na ta dan od 9. ure dalje Žalostni: babici in dedija, očka in mamica ter ostalo sorodstvo Kranj, Velike Bloke, Nova vas, 21. avgusta 1993 IMATE TEŽAVE S SLUHOM? Pridite in pomagali.vam bomo. Pri nas uredite vse na enem mestu, v najkrajšem možnem času (pregled zdravnika - specialista za ušesa, preizkus slušnega aparata, dobava slušnega aparata, baterije, manjša popravila). OATTON INT. d.o.o. - zastopnik za slušne aparate SIEMENS Vsak četrtek od 13. do 18. ure v Art optiki, Bleivveisova 18, Kranj. Prijave in informacije (064)733-313 od 19. do 20. ure. v Športnem parku v Kranju, 27.avgusta1993.ob 16. uri. Prijave sprejemamo tudi po telefonu ASA Naklo 48-178 ali Gorenjski glas 218-463. Pokrovitelja: GORENJSKI GLAS IN ŠPORTNA ZVEZA KRANJ. Podelili bomo naslednje nagrade: 1. nagrada - bon v vrednosti 12.000 SIT 2. nagrada - bon v vrednosti 9.000 SIT 3. nagrada - bon v vrednosti 6.000 SIT Boni bodo vnovčljivi v podjetju ASA Naklo 4., 5., 6., 7. in 8. nagrada - majica ©©Milimi GLAS Poslovalnice v Kranju: "^iifijj^^S^ Kino 6toržič, vrt Gostilne ©tari Mayr.Re5in.ceva 6 V naših prodajalnah boste lahko izbrali: - nedrčke vseh velikosti - ženske spodnje hlačke - spodnje majice - bodyje - jutranje halje in kopalne plašče tikih - nogavice v modnih odtenl - damske vložke - intimno kozmetiko iz uvoza - najrazličnejše modne dodatke^ - kopalke Z oglasom iz Gorenjskega glasa v vseh 1^^^ prodajalnah 5outiquc ROMANA velja W. ^ 10-odstotni popustDODATNO PDE&ENEČENJE: pri nakupu kopalk še dodatnih 10 odstotkov popusta Vabi k vpisu v plesno šolo od začetnih korakov do športnega plesa za vse starostne skupine. Plesni tečaji v Športni dvorani Poden so organizirani tudi za maturante In odrasle. Vpis in informacije dobite v Turističnem društvu Škofja Loka ali na telefon: 064/620-268. MALI OGLASI 9 217-960 APARATI STROJI OVERLOCK PFAFF in SINGER, nov, nerabljen, ugodno prodam. 0215- 650 ' 17785 BETONSKI VRTALNI KAMIN, prodam. 0 47-152 1S474 ELEKTROPNEVMATSKO KLADIVO, ski leb 72, rtov, 20% ceneje, prodam. 0 70-211 19475 JEKLENKE monometer in PIŠTOLO za AVTOGENO VARJENJE, prodam. 0 720-147 19484 RAČUNALNIK ZX SPECTRUM, z monitorjem in igricami, cena 350 DEM, prodam. 0 691-482 194S8 ELEK. MOTOR, 2.8 KW in 2800 obratov, ugodno prodam. 0 78-598 19491_ IZPRAVNO GRADBENO DVIGALO, kupim. 0 70-115 19496 DISKETNIK za računalnik COMMO-DORE 64, kupim. 0 631-606 19497 TECHNICS; tunerm ojačevalec, kasetofon, Samsung, CD plaver, ugodno prodam. 0 242-312 19502 ŽAGO Venecialko (2. kline), prodam. 0 622-572 19525 SILOKOMBAJN SK 80, prodam. Brence, Hraše 17/b, Lesce. 19527 Prodam TOMOS AVTOMATIK. 0241-176 19529 Poceni prodam nerabljeno trajno-žarno PEČ ferotherm FF 25, brez bojlerja. 0691-981 19531 ZAMRZOVALNIK Obodln, cena 10.000 SIT, prodam. 0 311-463 19534 Prodam brezhibni TV G RANT COL-OR, ekran 65, cena 250 DEM. 0216-903 19582 Stroj za likanje, veliko-dvojno posteljo (2x 1,6), motor za otroke na baterije, satelit, antena ESOSTAR in KOSILNICO, ugodno prodam. 045- 301 19589 Prodam HLADILNIK za golf 1600 ZA 1500 DEM. 0632-465 19591 GR. MATERIAL Dobro posušen komplet GRUŠT, za celo hišo, prodam. 0 331-709, dopoldan. 18243 Prodam naravno suhi HRAST. 106 »67- 19510 DIMNE TULJAVE, 18 in 16, prodam. 0 324-330 19538 Garažirana vrata dvižna kovinska rabljena, prodam. 0736-629 19553 VHODNA VRATA Jelovica OW 1/L in 22 kom. STEKLENIH PRIZEM, rumenih, oboje že enkrat vgrajeno, ugodno prodam. 0 327-448 19555 Prodam vrtne vrata 1 m x 1,25 m in kombi ploščice, poceni. 0631-122 19588_ KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE, izdelujemo, po naročilu. 0 82-104 IZOBRAŽEVANJE 10 KNJIG, za 6. razred, prodam. 0 46-357 19493 KNJIGE za II. letnik Prometno tehnične šole, prodam. 0216-903 19583 Prodam knjige za 5. razred. 727 »41- 19595 KUPIM Odkupujemo starinsko POHIŠTVO in ostale starinske PREDMETE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva ul. 7, Kranj. 0 221-037 In 48-545_1M21 Kupim stanovanjsko pravico za garsonjero aH 1-sobno stanovanje. 0620-021 19132 V Kranju kupim 2,5 ali 3-sobno STANOVANJE. Šifra: DOGOVOR 19203_ KNJIGE za 1. letnik, srednje lesarske šole, kupim. 0 65-824 19519 SIMENTALCA, starega do 10 dni, kupim. 0 622-876 19522 Kupim 1 kub. m. TERVOLA. 0736- 629 19554 Kupim hrastovo in jesenovo hlodovino. 051-059 19558 Manjšo, starejšo HIŠO, kjerkoli na Gorenjskem, kupim. 0 331-082 19564 CVETLIČARNA RESA Naklo, Stara c. 37 Tel.064/48-625 NUDIMO VAM: Cvetlične aranžmaje, poročne šopke, rezano cvetje, lončnice.žalne vence in ikebane, okrasne lonce, sveče... VSE BREZPLAČNO DOSTAVIMO! DELAVSKA UNIVERZA VIKTOR STRAŽIŠAR JESENICE Trg Toneta Čufarja 1 Svet Delavske univerze razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Pogoji: - splošni pogoji, določeni z zakonom - visoka strokovna izobrazba - najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja - ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog delavske univerze Kandidat bo imenovan za 4 leta, rok za prijavo je 8 dni po objavi. TELETA simentalca do 14 dni kupim. 070-411 19588 Kupim več en teden starih BIKCOV. 046-282 19575 Kupim motor za FIAT 126 P. Ponudbe z navedbo cene pošljite na naslov: Janko Kalan, Sovodenj 46, 64225 Sovodenj 19603 LOKALI Na prometni točki, v Staržišču pri Kranju, oddamo POSLOVNE PROSTORE. 0 331-537_19499 Takoj prodam belo opremo za butiq za 2500 DEM. 0621-225, zvečer 19530_ V neposredni bližini Kranja PRODAMO poslovne objekte na parceli 850 k.m. in 1500 k.m. ter 2600 k.m. poslovno proizvodnih prostorov v celoti ali po funkcionalnih enotah z vso potrebno infra strukturo. APRON NEPREMIČNINE, 0064/214-674, 218-693 19580 BIFE PRIKOLICO Adria 450, prodam. 0631-249 19593 D.O.O. POLJŠICA PRI P0DNARTU6 TEL.: 064/70-225 ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO SE PRIPOROČAMO! SLIKARSKO STOJALO, novo, hr# tovo, cena 5000 SIT, prodam. * 736-796_i9jj 40* 1»*»; HRASTOVA DRVA, prodam. 823 Nove KROMASTE SODOVE, plavajočim pokrovom, 180 litro* prodam. 0 725-560 1»* Suhe SMEREKOVE PLOHE, dam. 0 45-425 i«*1' Suha BUKOVA DRVA in KOŠTAN? VA DRVA, prodam. 0 622-875 15 KOLESA ATX, v slabem ali nevoznem stanju, kupim. 0 50-697 19473 APN 6 prodam ali menjam za avtomatlk. 0310-512 19513 Prodam TOMOS AVTOMATIK celega ali po delih. 046-005, zvečer TO39_ APN 4, letnik 1981 .odlično ohranjen, metalne rjave barve, PONY EX-PRESS PUH, prodam. 0738-008 19549 Prodan APN 6, letnik 1988. 0738-986, popoldan 19550 OBVESTILA Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET z avtobusom v ITALIJO - PALMA NOVA 28.8.93I Prijave na 049-442 16702_ Cenjene stranke obveščam, da Imam novo telefonsko številko 801-240! HAROLOGI FRIZERSKI SALON, Klara Prešeren-Kol man 19290 DOM NA SLAJKI, je odprt; četrtek, petek, sobota, nedelja, rezervacije na 0 682-241 19459 OTR. OPREMA OTROŠKI VOZIČEK - globok in športni, prodam. 0 221-734 19476 OTROŠKO KOLO BMX, prodam. 0 725-569 19490 OTROŠKI AVTOSEDEŽ, prodam. 0 213-737 19520 Prodam 160 I sod In nekaj nakladni' panjev s čebelami. 078-348 ^ PRIDELKI Prodajamo JABOLKA in HRUŠjJ ter HRUŠKE za vlaganje in JABOLK za ozimnico. C. Lmaja 4, 0324-9'' KROMPIR, prodam. 19662 725-015 POSESTI OSTALO DRVA meterska, razžagana, smrekov žagan les z dostavo, žagamo tudi na domu. 0325-488 i04ss Nekaj NAKLADNIH PANJEV, s čebelami, ugodno prodam. 0 78- 348 19472 Suhe BUTARE, prodam. Ambrož 1, Cerklje. 0 421-601 19478 SOGLASJE ELEKTRA za priklop obrtnega toka in komplet omarico, prodam. 0 720-147 19483 Prodamo starejšo HIŠO na Jesfl^ cah, katera vsebuje 13 prostor^ klet, drvarnico in garažo. Skup" površine 202 k.m. in 680 M zemljišča. Primerna za obrt ali p°? jetje. Potrebna adaptacije. 00" 721-052 od 8. do 16. ure J V okolici Pokljuke prodam GOZn izmeri 12.197 k.m. 0720-041 ^ STANOVANJSKO HIŠO z vrtom,'! Naklem pri Kranju, Temnlška \1 zemljišča 800 k.m., last Smo"1' Jožeta, prodam. 0069/24-40' ogled v soboto 28.8. in ned^j 29.8. 93 od 16. ure dalje 1*