Poštnina plačana v gotovini. Štev. 8.
Posamezna številka stane Din 1.—.
Letnik I.
DELAVSKA FRONTA
Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta 1. Naročnina: celoletno Din 36.—, mesečno Bin 8.—. Oglasi po ceniku. — Izhaja vsako soboto zjutraj.
Kaj bo z bednostnim
fondom ?
Pravičnejša uporaba delavskega denarja.
Dvignjena pesti
Če bi stal vzvišen nad zemljo in gledal z enim pogledom na njo, videl bi, da se med narodi vedno bolj dvigajo pesti.
Fašisti so dvignili roke v pozdrav, — marksisti so dvignili pesti v odzdrav.
Kapitalizem je okoval delavce v okove, delavec s silo drobi okove in dviga pesti, da vrne!
Bogati je zaprl svoje shrambe in uničuje živila, da ne izgube cene, lačni je iz proseče roke stisnil pest!
Brezverni gospodar je s kletvijo opsoval delavca, delavec s kletvijo pluje na gospodarja.
Če bi dvignjena pest prinašala pozdrav . . .
Če bi dvignjena pest drobila okove kapitalizma . . .
Če bi dvignjena pest odpirala žitnice sveta za vse ljudi . . .
Če bi dvignjena pest priklicala blagoslov . . .
V	Rusiji so dvigali delavci stisnjene pesti, danes stiskajo ustnice, danes stiskajo želodce, danes stiskajo okovi njih pesti! Državni kapitalizem jih je ukoval v nove, močnejše verige, židovski bogatin — edini srečen človek v boljševiškem raju —• jim je zaprl žitnice, brezverska čeka jih psuje s kletvicami!
Dvignjena pest ni prinesla pozdrava ...
Dvignjena pest ni zdrobila okovov . . .
Dvignjena pest ni odprla žitnic . . .
Dvignjena pest ni priklicala blagoslova .. .
In vendar se med narodi vedno bolj dvigajo pesti. Jih ne vidite? Na Francoskem so dvignjene pesti sicer še v glace rokavicah, na Španskem so rokavice že vrgli, v Paragvaju so napravile udar. Vse to v enem tednu. In vseposod je za njimi isti: žid Marks, žid Lenin, žid Blum, Žid x y z. In vsepovsod se isto ponavlja: oni, ki so finansirali ta novi val, so dobili ključe državnih blagajn in si povrnili stotero-kmt. In državne blagajne jim z znojem in krvjo oblit zasipava tisti delavec, ki je dvigal pesti. Zdaj jih več dvigniti ne sme! To je bilo potrebno le tako dolgo, da so se židje dokopali do moči, sedaj se sami bojijo teh dvignjenih pesti, jih sami de-vajo v okove, jim sami zapirajo žitnice. In drugod, kjer delavec tega še ni preizkusil na svoji lastni koži, pa se še najdejo ljudje, ki pridigujejo o odrešenju z dvignjeno pestjo.
Če delavec ne vidi, komu v korist dviga pest, pa vidite to vi drugi.
In če vidite, zakaj molčite?
Kakor noj ste, ki skrije svojo glavo v lastno perje in misli, da je na varnem.
Če bo delavstvo zapadlo zvijači dvignjene pesti, pride prokletstvo nanj in na njegove otroke!
^ Boj tej zvijači, ne z dvignjeno roko fašizma, ampak z bratsko roko ljubezni in pravice!
Delavska fronta in nameščenec.
čas in razmere, v katerih živimo, nujno silijo nameščence, da stopijo v skupno fronto z delavci, da si s skupnimi močmi ta dva delovna stanova, ki morata boriti tako težak življenjski boj, izbojujeta svoje stanovske pravice. Saj je ravno položaj nameščencev danes v velikih množinah nepojmljivo grenak. Poleg velike brezposelnosti, ki vlada med nameščenci, ni dosti manjše zlo, da ima danes nameščenec, ki je študiral dolga leta in se usposobil za določeno stroko, sramotno nizko plačo.
Zato mora nameščenec roko v roki z delavcem v boj za svoje pravice. Nastati mora med njima tudi popolna idejna vez, ki je pogoj uspešne skupne borbe. Vsled teh življenjskih dejstev smemo pričakovati, da bo list, kot je »Delavska fronta«, postal last vsakega zavedno katoliškega nameščenca!
Tovariši nameščenci, podprimo tovariše delavce v borbi, ki je tudi naša borba s tem, da naročimo njihov list in s tem pomagamo, da se delavstvo reši kapitalističnih in marksističnih okovov. Povejmo tudi mi v »Delavski fronti« žgoče krilce, ki jih prestaja nameščenski stan.
V	bednostni fond, ki se je ustanovil pri banovini, se steka denar najrevnejših slojev — delavstva. Okrog 24 milijonov Din se je nabralo iz teh dinarjev in par. Lepa svota — 24 milijonov dinarjev, s katero bi se dalo marsikaj početi. Če pa pogledamo, kaj se je s tem denarjem do sedaj napravilo, moramo na žalost ugotoviti, da skoro ničesar. Kako se je bednostni fond v resnici uporabljal, je povedal dosedanji ban dr. Natlačen v svojem otvoritvenem govoru na zasedanju banskega sveta. V lanskem proračunu je bilo določenih 3 milijone dinarjev za javna dela in 1 milijon dinarjev za podpiranje dela-nezmožnih brezposelnih. Že junija 1935 se je na škodo javnih del porabilo 800 tisoč Din za druge namene, potem se je še pred nastopom novega bana zopet vzelo iz tega naslova novih 300.000 Din. Tako se je prvotni kredit za javna dela skrčil od 3 milijone na 1,700.000 Din. Ostanek
1,300.000	Din pa se je namesto za javna
dela porabil za podporo brezposelnih izobražencev. Banska uprava je plačevala 600 takim ljudem podpore po 800 Din na mesec. Poleg tega so dobivali iz tega fonda nekateri okrajni glavarji večje svote za podpore, ki so jih delili čisto po svoji lastni volji brez vsakega obračuna. Čisto razumljivo je, da je bilo delavstvo ogorčeno, če se je tako razmetaval denar, ki ga je samo zbralo skupaj s svojimi žulji. Koliko cest bi se bilo lahko lepo uredilo, pri katerih bi stotine in stotine brezposelnih dobivale zaslužek. — Da se bo v bodoče s tem denarjem bolje gospodarilo in se bo res porabil tako, da bodo imeli od njega korist v prvi vrsti delavski sloji, je razvidno že iz novega banovinskega proračuna. Od 600 dosedanjih takozvanih »višje kvalificiranih« podpirancev (brezposelnih izobražencev) bo obdržalo podporo samo 60 najpotrebnejših, za kar bo treba samo 300.000 Din.
Delavsko zavarovanje se naj spremeni I
Prva seja novega ravnateljstva OUZD se je vršila v Ljubljani 17. februarja pod predsednikom Fr. Kremžarjem. Na podlagi poročila g. predsednika so bile sprejete naslednje za dobrobit delavstva ve-levažne resolucije:
Uvedba starostnega zavarovanja.
Koristi socijalnega zavarovanja zavarovancev ter vsega našega javnega gospodarstva odločno zahtevajo uvedbo zavarovanja za slučaj starosti, onemoglosti in smrti delavcev in nameščencev. Ta zahteva ni le samo socijalna, temveč ima tudi velik finančni pomen za bolniško zavarovanje, ki danes v splošni gospodarski krizi nosi velik del bremen, ki bi morala odpasti na invalidno in starostno zavarovanje.
Ravnateljstvo OUZD v Ljubljani sporoča to svoje soglasno prepričanje Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu in ministrstvu za socijalno politiko v Belgradu s prošnjo, da ta dva či-nitelja čim prej izdelata potrebne odredbe, da se te panoge zavarovanja, ki so zakonito urejene že v zakonu od 1. 1922, tudi praktično pričnejo izvajati. Pri tem pa je treba imeti pred očmi finančne težave, s katerimi se imajo boriti i delavci i delodajalci ter je zato treba zavarovanje urediti na način, ki ne pomeni težje obremenitve delavcev in delodajalcev.
Za spremembo socijalnega zavarovanja.
Druga resolucija se nanaša na poenostavitev in boljšo ureditev delavskega zavarovanja in se glasi: V ta namen naj se ponovno pokrene že leta 1928, 1929 in 1930 načeto vprašanje revizije in reorganizacije delavskega zavarovanja. Potrebno je, da Okrožni uradi za zavarovanje delavcev postanejo nosilci bolniškega zavarovanja, Osrednji urad pa naj bi bil vrhovna zavarovalna in nadzorna instanca. Okrožni uradi naj dobe širok vpliv tudi na izvajanje rentnega zavarovanja. Pri preosnovi zavarovanja je treba dati delodajalcem in delojemalcem v obliki posebnih obligatornih kontrolnih odborov v vsem ozemlju posameznega okrožnega urada možnost stalnega stika z zavarovanjem in možnost doslednega nadzorstva nad praktičnim izvajanjem zavarovanja. S tem bi bil ojačen čut soodgovornosti čim večjega kroga interesentov za usodo zavarovanja.
Zavarovanje delavcev, ki so zaposleni pri poljedelskih strojih.
Tretja važna resolucija se tiče zavarovanja delavcev, ki so zaposleni pri poljedelskih strojih. To zavarovanje je predrago, birokratično, za priprosto kmečko ljudstvo pretežko, deloma je to zavarovanje tudi socijalno krivično, to zlasti radi tega, ker so od zavarovanja izključeni baš tisti, ki v naših krajih pri poljedelskih strojih opravljajo edini najbolj nevarna dela. To so navadno lastniki poljedelskih strojev sami. — Ravnateljstvo Okrožnega urada izraža zato željo, da bi Osrednji urad čim prej izdal za zavarovanje oseb pri poljedelskih strojih nove odredbe, ki bi bile bolj v skladu z gospodarskimi in socijalnimi razmerami slovenskega kmeta. Pri ureditvi tega vprašanja je misliti tudi na dejstvo, da so v stari Avstriji tozadevne zavarovalne prispevke plačevali v pavšalnem znesku posamezni deželni odbori, bodisi iz splošnih davčnih virov, bodisi iz naslova posebne doklade na zemljiški davek prizadetih posestnikov. Brezpogojno je v zavarovanje treba pritegniti gospodarja samega, ki navadno opravlja pri strojih najnevarnejša dela. Ako pa ta način reorganizacije zavarovanja ni izvedljiv, potem moramo vztrajati na zahtevi, naj bodo zavarovanju podvržene dejansko le one osebe, ki pri poljedelskih strojih dajejo svojo delovno silo v najem, od zavarovanja pa bi bili izključeni družinski člani sami. Dokler se preosnova zavarovanja pri poljedelskih strojih ne izvede, je ravnateljstvo Okrožnega urada v Ljubljani mnenja, da uprava urada kmečkim gospodarjem predpi-
Slovenski delavci rešili čast Jugoslavije.
Krasili uspeli i našiti športnikov iz delavskih
revirjev.
V	Garmisch-Partenkirchenu v Nemčiji se je vršila pretekle dni zimskošportna olimpijada. Tudi jugoslovanski šport je bil zastopan z najboljšimi našimi smučarji. Med njimi so prevladovali Jeseničani, skoro sami delavci iz tamošnjih železnih livarn. Ti krepki fantje žuljavih rok in jeklenih mišic so rešili čast naše države. Uspehi, ki so jih dosegli, so nam ustvarili sloves v tujini, katerega bi zastonj kupovali z vsakim denarjem. Na odličnem
Komintama rovari.
Zaslepljena Evropa
Sovjetska diplomacija razvija zadnje čase nenavadno aktivnost. Zunanji minister sovjetske Rusije Litvinov kar šviga po Evropi sem in tja ter konferira z vsemi mogočimi državniki. Navrh so poslali sovjeti v Evropo še svojega maršala Tu-hačevskega, ki je obiskal London in Pariš. Povsod so ga sprejeli, kakor kako kronano glavo, pokazali so mu vse skrivnosti svoje oborožitve in vse tajne naj-tnodemejših morilnih naprav. Cilj vseh teh potovanj sovjetskega državnika in rdečega generala pa je, da bi na zapadu dobili zaveznike, ki bi krili Rusiji hrbet pri obračunu, ki bo prej ali slej sledil na Daljnem Vzhodu z Japonsko. Rusija se silno boji za svojim hrbtom Poljske in Nemčije, ki se obe zavedata, kaj pomenja nevarni boljševizem v Evropi ter bi prav gotovo izrabili vsako priložnost, da ga v korenini, to je v Rusiji sami, zatreta. Poleg tega rabi Rusija denar za svoje velikansko oboroževanje in tega dobi samo na zapadu. Niti denarja ji ne bodo dali, pač pa velikanske, milijarde vredne pošiljke orožja in strojev, za katere bodo garantirale dobavljačem dotične države, predvsem Anglija in Francija. Kakšne pa so protiusluge, ki jih nudijo boljševiki Evropi za vso to pomoč? Edino, kar zahtevata Anglija in Francija, kar zahteva z Rusi zvezana čehoslovaška in Romunija, je ustavitev boljševiške propagande, ki se vodi potom boljševiških eksponentov iz Moskve s pomočjo silnih sredstev, ki jih režim iztiska iz ruskega prebivalstva. Evropa bi hotela imeti samo mir pred rovarstvom kominterne, pa ga je pripravljena plačati z milijardami, ki jih meče v obliki posojil v nenasitno žrelo boljševizma. In kakšni so uspehi? Minister Litvinov res obljubuje ustavitev boljševiške propagande, iste obljube ponavlja sovjetska vlada; v resnici pa to propagando na skrivaj še bolj razvnema s pomočjo istih
mestu med vsemi sta delavca Smolej in Praček. Smolej je zasedel 10. mesto v najtežji smučarski disciplini — v teku na 50 km ter se je vrinil med najboljše tekmovalce iz severnih držav, ki veljajo že od nekdaj za nepremagljive mojstre. Praček pa nam je s svojo drzno vožnjo v smuku pripomogel, da je prišla Jugoslavija v alpski kombinaciji na 7. mesto med vsemi sodelujočimi državami. Čast takim delavcem!
— pametna Amerika,
sredstev, ki jih je prejela kot odkupnino, da bode to propagando ustavila. Odkar sklepajo Francozi z boljševiki prijateljstvo, je moč francoskega komunizma strahovito porastla. Prevzeli so vodstvo »ljudske fronte«, v kateri so njihovi tihi rivali socijalisti samo še lutke v rokah komunistov. Na Češkem, kjer se je komunizem nekaj časa po navodilih Moskve potuhnil, se je začelo rovarenje iznova s podvojeno silo. Izgleda, da pomeni vsaka pogodba s sovjeti za Evropo korak naprej v komunistično revolucijo.
Lahko bi Evropi služile za vzgled južnoameriške države, ki so te dni podpisale v Buenos Airesu skupen sporazum za borbo z boljševizmom, ki je napravil naskok na Južno Ameriko. Vse tamošnje časopisje izraža pričo tega dogodka svoje veliko zadoščenje, da so prišli merodajni krogi vendar do prepričanja, da je treba odločno prijeti od Moskve plačano prevratno propagando. Južnoameriške države — tako piše tamošnje časopisje — so ponosne na svojo starodavno katoliško kulturo in ne mislijo sebi zadrgniti vrvi okoli vratu s sovjetskim prijateljstvom. Boljševiki si zaman prizadevajo, da bi zrevolucionirali južnoameriško ljudstvo. Južna Amerika nima veselja, da bi se iz-premenila v sovjetski paradiž, v katerem so vsi državljani z izjemo bogato plačanih komisarjev sužnji komisarske tiranije, če se kultura maje v Evropi, kjer se z vsemi silami skušajo v nekaterih državah ohranjati potomci manchesterskega liberalizma na eni in framasonskega svobodomiselstva na drugi strani s tem, da pospešujejo enotno fronto prevratnih elementov pod vodstvom kakšnih socialdemokratskih advokatov, ki so si prislužili na stotine milijonov premoženja na račun delavstva — pa hoče Južna Amerika dokazati, da ona zna vzdrževati mir in red na podlagi svoje večstoletne krščanske omike.
sanih prispevkov nima Izterjati, da ne nastanejo s tem kmečkim gospodarjem novi stroški.
Kričeče stanje naših bolnic.
Tretja resolucija slika naravnost kričeč položaj bolnic v naši banovini in pravi: Naše socijalno zavarovanje je na vso moč interesirano na vprašanju naših bolnišnic. Bolnišnice v dravski banovini že davno več ne ustrezajo zahtevam bolnikov, predvsem pa tudi ne zahtevam naših zavarovancev. Sprejem zavarovancev bolnišnice odklanjajo radi prenapolnjenosti, iz istega vzroka bolnike predčasno
Za obstrukcijo povišane dnevnice. Zadnje seje narodne skupščine so se vršile v znamenju obstrukcije. Jevtičevci, JNSarji, naši bivši kmetijci, zemljoradniki itd. so delali tak ropot z otroškimi igračami, poleni, kravjimi zvonci, lopaticami itd., da je bilo vsako resno delo izključeno. Seje narodne skupščine so odgodene za teden dni in bo prihodnja seja na pustni torek dne 25. februarja. Vsako resno delo v narodni skupščini so onemogočali razgrajači iz zgoraj omenjenih političnih skupin, le tedaj so bili mirni, ko je prišel na dnevni red predlog administrativnega odbora, naj se povišajo poslancem dnevnice od 200 na 250 Din. Po novem bodo dobivali naši poslanci na mesec 7500 Din. Omenjeno povišanje velja za nazaj od 1. julija lanskega leta.
Balkanska zveza se sestane meseca marca v Belgradu. Na dnevnem redu posvetovanj bo predvsem vprašanje enotnega nastopa vseh balkanskih držav v važnih političnih dogodkih, ki se pričakujejo na pomlad.
Sedmo zasedanje gospodarskega sveta Male zveze se začne 24. t. m. v Pragi. Zasedanje bo otvoril čehoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža.
Banovinski svet zaseda. V pondeljek je začel zasedati v Ljubljani banovinski svet. Na dnevnem redu je razprava o nvem banovinskem proračunu. Zasedanju prisostvujejo poleg banovinskih svetnikov ban dr. Natlačen, podban dr. Majcen, vsi sek-cijski načelniki in načelniki samoupravnih oddelkov. V pondeljek dopoldne je otvoril zasedanje ban dr. Natlačen s programa-tičnim govorom, v katerem je začrtal smernice gospodarske politike banske uprave, ki se bo v bodoče znatno razlikovala od smeri, v kateri so vodili naše gospodarstvo prejšnji oblastniki. Proračun vsebuje res samo to, kar je neobhodno potrebno za nadaljni razvoj našega gospodarskega življenja. Posebno se opaža, da posveča mnogo več pozornosti potrebam našega malega človeka, kmeta in delavca. Veliko pozornost bo obračala kr. banska uprava tudi elektrifikaciji Slovenije. Davčna bremena se ne bodo povišala. V teku zasedanja so se potem vršile obširne razprave o elektrifikaciji Slovenije, o kmetijstvu, o kulturi in prosveti naše vasi. V torek se je obravnaval ves dan proračun kmetijskega oddelka ter so se debate končale z resolucijo, v kateri se zahteva, da se čimprej osnuje kmetijska zbornica. V sredo se je vršila razprava o prosvetnem proračunu. V tem delu razprav se je sprejela ob zaključku resolucija, v kateri zavzema banski svet svoje stališče napram zadnjim učiteljskim premestitvam ter jih odobrava kot nujno potrebne.
Obsodba treh na dosmrtno ječo obsojenih glavnih sokrivcev pri marsejskem zločinu na našega kralja Aleksandra je postala pravomočna. Proti obsodbi se niso pritožili ne branitelji obsojencev in tudi ne državni pravdnik. Pospišil, Kralj in Rajič bodo prepeljani meseca marca v francosko kazensko kolonijo na Hudičeve otoke v Južni Ameriki.
Podonavje se organizira. Čehoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža zadnje čase mnogo potuje. Bil je v Parizu, sedaj se pripravlja na obisk v Belgradu, od tam gre v Bukarešto, vmes pa se še sestaja z državniki drugih držav. Ta njegova potovanja se spravljajo v zvezo z željo, da bi se vendar le končno spravile vse po-
Že dolgo časa je stiska, in razmere delavskega stanu niso bile tako slabe in v nebo kričeče kot so sedaj. Pomisliti moramo, da je danes preko sto tisoč ljudi več brezposelnih v naši državi kot jih je bilo 1. 1930. Skrb za te je premajhna, da bi mogli biti tisti, ki še imajo kruh, zadovoljni in srečni. Saj brezposelni uro za uro pritiskajo na kljuke v mestih in vaseh. Pa tudi tisti, ki imajo kruh, ga imajo le majhen kos, zadovoljiti se morajo naravnost le s koščkom trdega črnega kruha.
odpuščajo domov. Veliki izdatki za zdravljenje v bolnišnicah na ta način ostajajo brez praktične koristi. Zato mora biti socijalno zavarovanje vsak čas pripravljeno, da moralno in materialno podpre vsako akcijo, ki gre za tem, da se odpravi kričeče stanje naših bolnišnic. V tej veliki potrebi in skrbi za naše zavarovance se ravnateljstvo Okrožnega urada v Ljubljani obrača z apelom na Osrednji urad, naj ta rešitev tega problema podpre pred vsem gmotno s primernimi posojili, in pa tudi moralno, zlasti z intervencijami pri pristojnih činiteljih v centralnih državnih uradih.
donavske države skupaj k zeleni mizi ter bi se začele resno posvetovati o rešitvi hajvažnejših gospodarskih vprašanj.
Tekmovanje v oboroževanju. Načeli so ga Nemci, ki so vrgli nad 200 milijard dinarjev za oborožitev svoje vojske. Ame-rikanci so sedaj povišali svoj proračun na 550 milijonov dolarjev, ki so vsi določeni za vojaške svrhe. — Anglija hiti, da modernizira svoje brodovje, za katero je določila v proračunu 300 milijonov funtov. Zgradila bo tudi 2000 novih letal. — Francija povečuje svoje zračno brodovje ter bo spravila vsa ministrstva, ki so važna za državno obrambo, pod enotno vodstvo. — Najbolj mrzlično pa se oborožuje Rusija, kjer mečejo milijarde in milijarde iz revnega ljudstva iztisnjenega denarja za najbolj gigantsko oborožitev, kar jih je videl svet. Rusija bo povečala svoje brodovje v enem letu za 10 križark, 76 podmornic ter treh brodovij torpednih lovcev, svoje zračno brodovje bo podvojila, da bo imela 20 tisoč bojnih letal, tankov pa bo zgradila še 3000.
španske homatije. Preteklo nedeljo so se vršile v Španiji volitve v parlament. Gil Roblesova ljudska stranka (Ceda) je dobila 104 mandate, tradicionalisti 13, monarhisti 11, desnica 16, agrarci 14, katalonski republikanci 8, baskiški nacionalisti 5, neodvisni republikanci 27, katalonski levičarji 30, republikanska unija 28, socialisti 82, federalisti 1, sindikalisti 1. Z volitvami je zašla Španija še v težavnejši položaj, kakor je bila pred njimi. Desničarske stranke so izšle iz volitev znatno oslabljene, samo katoličani, ki jih vodi energični Gil Robles, so svoje pozicije povsod obdržali. Levica bi imela v parlamentu večino, če bi bila bolj edina. Razdeljena je na nešteto frakcij, ki jih skoraj ne bo mogoče zakrpati skupaj. Vlada je po razglasu volilnega izida odstopila ter je nato predsednik republike Zamorra poveril mandat za sestavo nove vlade voditelju republikanske levice Azani, ki je sestavil vlado levice. V Azanovi vladi je 8 republikanskih levičarjev, 2 pristaša republikanske unije in 2 nadstrankarja. Socijalnidemo-kratje niso v vladi, pač pa so ji zagotovili pomoč v parlamentu, ki se bo sestal 3. marca. Azana je napovedal za prvo sejo parlamenta deklaracijo nove vlade in obširno politično amnestijo.
V	Paragvaju imajo zopet revolucijo. Južnoameriška republika Paragvaj se je še do nedavnega vojskovala s svojo sosedo Bolivijo. Šele lansko jesen sta sklenili obe državi mir. Paragvajsko vojaštvo, ki je dve leti bilo na fronti, se je po povratku z bojišč čutilo zapostavljeno. Te dni so vojaki vprizorili punt, ki je uspel. Po kratkem boju z maloštevilnimi, vladi zvestimi četami so zasedli glavno mesto ter zaprli vlado. Predsednik republike Ajala je pobegnil s torpedovko, pa se je že zopet povrnil nazaj, ko so mu vstaši zagotovili varnost. Glavno vlogo igra v revoluciji major Gonsales, za novega prezidenta republike pa je postavljen začasno senator Daroza.
Priprave za vojno na Daljnem vzhodu se nadaljujejo na ruski in na japonski strani s pospešeno naglico. Pred nekaj dnevi so se pojavile vesti, da so Japonci povabili ruskega zunanjega ministra Litvinova v Tokio, vendar sedaj japonski službeni krogi to odločno zanikajo. V japonski zunanji politiki imajo glavno besedo generali, ki delajo z vsemi silami na to, da se čimprej pomerijo z Rusijo, ki ogroža za hrbtom japonsko posest v Mandžuriji.
Ko so se lani zbrali delavstvu dobro hoteči ljudje, so rekli, da ne bo preje bolje, dokler se z zakonom ne določi, koliko sme biti najnižja plača delavca ter nameščenca. Pri tej priliki so izračunali tudi, koliko potrebuje preprost in koliko izučen delavec, če je sam ali če je poročen, za kolikor toliko dostojno življenje, če živi na Hrvat-skem. Po teh računih bi porabil za svoje preživljanje na mesec samski delavec Din 633.69, izučeni Din 752.71, prvi za družino z dvema otrokoma Din 1603.94, drugi pa
Din 1872.—. V naših krajih, kjer so življenjske potrebščine dražje, bi delavec za iste stvari ali vsaj za hrano in stanovanje gotovo več potrošil. Sedaj pa le pomislimo, koliko jih je, ki bi imeli take plače. Samci jih ponekod že imajo. Toda poročeni ? Kdo se pa zanje sploh še ozira v izkvarjenih časih, ko je tako zelo v modi bela kuga in se brezvestneži le posmehujejo skrbnim očetom, ki so si v svojem krščanskem čutu nadeli nehvaležno skrb za otroke. Marksizem javno oznanuje, da je delodajalec dolžan plačati le delo in naj torej za otroke vsak sam skrbi. Popolnoma po receptu: »Vera je privatna stvar!« Toda, če bi človeštvo šlo po marksističnem nauku, bi ga bilo gotovo kmalu konec. Saj pomeni skrb za družino delovnemu človeku danes največjo žrtev. Tisti, ki imajo pod palcem, so pa v svoji objestnosti pozabili popolnoma na božjo postavo »Množite se!« in skrbijo le zase.
Vsa teza boja za izboljšanje socijalnega stanja leži torej v resnici le na krščanskem
Slovenska škofa v Belgradu. V torek sta prispela v Belgrad slovenska škofa dr. Tomažič in dr. Rožman. Mudila sta se v prestolici več dni ter sta v zadevah svojih škofij obiskala več ministrov.
Telefonski kabel Belgrad-Maribor se bo gradil po zatrjevanje poštnega ministra dr. Kaludjeriča v najkrajšem času. Za polaganje kabla se bo potrošilo 180 milijonov dinarjev. Vodil bo od Belgrada-Broda-Zagreba do Sevnice, kjer se razdeli na dve veji. Prva bo šla od Sevnice preko Maribora do avstrijske meje, druga pa od Sevnice na Ljubljano in italijansko mejo. Licitacija za oddajo teh del se bo vršila že meseca aprila ter se bo potem s polaganjem takoj pričelo na vsej črti. Nedvomno bo tudi pri tem delu dobilo večje število ljudi zaposlitev, saj so potrebna obsežna zemeljska dela. Kabel se namreč polaga globoko pod zemljo.
Ureditev obmejnega prometa z Avstrijo. V Ljubljani se vrši velika konferenca med zastopniki naših in avstrijskih železnic in obmejnih oblastev. Iz Avstrije je prispelo 16 delegatov. Na konferenci se rešuje cela vrsta vprašanj, tičočih se obmejnega prometa med obema državama. Med drugim se bo rešilo tudi vprašanje obmejnega kolodvora v Mariboru, za katerega so se v Mariboru že zgradili potrebni prostori.
Krojači proti konfekciji. Mariborski krojaški obrtniki so imeli občni zbor, na katerem so govorniki ostro nastopali proti temu, da se trgovci mešajo v njihovo obrt ter ustanavljajo konfekcijske delavnice, za katere nekateri krojači svoje ime prodajajo. Take konfekcijske delavnice so začele izdelovati v zadnjem času tudi obleke po meri, kar je po zakonu prepovedano. Z istimi zahtevami so nastopili tudi krojači v Celju na svojem zborovanju v nedeljo dne 16. t. m.
Kam bomo prodali naš les? Koncem tekočega meseca se začnejo pogajanja s Španijo za izvoz našega lesa. Kmalu pride v Belgrad tudi grška delegacija, ki se bo pogajala za dobavo lesa Grčiji. V marcu se sestane v Belgradu tudi mešana ju-goslovansko-nemška komisija, ki bo med drugim razpravljala o možnosti izvoza jugoslovanskega lesa v Nemčijo. Morebiti se bo tako le posrečilo dobiti nova tržišča za naš les ter premagati strašno krizo, ki je zajela naša lesna področja ter na tisoče ljudi spravila ob kruh.
V	Celju je v nedeljo prvič zasvetila velenjska elektrika, ki jo bo celjska mestna občina odslej dobivala od velenjske elektrarne, namesto od Fale. Kljub temu, da so nasprotovali celjski socijalisti in liberalci velenjski elektriki, so jo Celjani že dobili, v veliko svojo korist, ker je cenejša od falske, pa tudi v veliko korist velenjskih rudarjev, ker bodo zaradi večje poraba toka v elektrarni dobili več dela v rudniku.
Zaposlenost v naši državi. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je sestavil statistiko o gibanju zavarovanih članov v naši državi za mesec december. Lani decembra je bilo število zavarovancev za 28.237 ali za 4.4% večje nego predlanskim letom in 58.374 ali za 11.4% večje nego v decembru 1933, ko je bilo doslej v naši državi tozadevno najnižje stanje. Ljubljanski okrožni urad beleži za našo banovino v decembru lansko leto v primeri s prejšnjim letom povečanje za 1.2%, ki pa znaša po celi državi 4.4%. V primeri z decembrom 1933 javlja ljubljanski okrožni urad povečanje za 6.1% (v vsej državi
11.4%). Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v decembru 21.48 Din, kar znači 0.33 Din manj nego decembra prejšnjega leta. Skupni zavarovalni zaslužek je znašal v decembru 306.9 milijona
delovnem ljudstvu. In ta boj ni lahek. Povprečna mesečna plača je znašala po statistiki ljubljanskega OUZD v mesecu oktobru pr. 1. Din 562.75, torej mnogo pod eksistenčnim minimumom preprostega slovenskega delavca. Da ne bo kdo mislil, da je v naši državi slovenskemu delavcu najbolje, naj povemo, da je znašala v istem mesecu plača na mesec pri zagrebškem OUZD Din 579.75, pri beograjskem pa Din 598.25, da ne navajamo drugih primerov! Naše krščansko delavstvo mora budno stati na straži v svojih krščanskih strokovnih organizacijah in se zavedati, da je rešitev možna le v samopomoči. Vsak je sam svoje sreče kovač! Kdor nič ne zahteva, se mu nič ne da in se mu vzame še tisto, kar ima. Zato pa mora delavstvo energično zahtevati odpravo nesocijalnih prilik, zahtevati mora višje mezde, uvedbo zakona o najmanjših plačah ter dosledno izvajanje socijalno politične zakonodaje. Vse je namreč v medsebojni zvezi. Delavstvo se mora boriti za svoj dvig na celi črti!
Din nasproti 298.4 milijona Din v decembru prejšnjega leta in 291.1 milijona Din v decembru 1933.
Kongres hotelskih in kavarniških nameščencev iz cele države se je vršil te dni v Zagrebu. Kongres je zasedal dva dni. Na sporedu je bila tudi nogometna tekma med zagrebškimi in belgrajskimi natakarji.	*
Krekov večer v Belgradu. Belgrajski Slovenci so priredili v najlepši dvorani prestolice — v Ruskem domu — spominski večer ob 701etnici rojstva pokojnega slovenskega voditelja in očeta slovenskega katoliškega delavskega gibanja dr. J. Ev. Kreka. O velikem pokojniku je govoril prosvetni inšpektor Ivan Dolenec iz Ljubljane. Ta večer spada med najlepše prosvetne prireditve, kar jih je bilo kdaj v Belgradu, ter je sijajno uspel.
Proti monopolizaciji šolskih knjig so se izrekli tudi sarajevski profesorji na svojem zborovanju ter zahtevali, da se šolske knjige po zapadno-evropskem vzorcu svobodno izdajejo.
Mrežnica je izročila žrtve. Pred dvemi meseci je našlo strašno smrt pri zgradbi mostu čez reko Mrežnico pri Karlovcu sedem delavcev, ki jih je voda zalila v kesonu. Vse žrtve so ostale pod vodo do sedaj, ko je reka močno padla ter je dvignila na površje najprej trupla dveh ponesrečencev, nato pa se je posrečilo spraviti iz globine še tri mrtvece. Dvojica je ostala zaenkrat še pokopana v mokrdm grobu. Trupla so bila 70 dni pod vodo ter so začela na zraku takoj razpadati, da so jih morali nemudoma zakopati.
Otrok brez rok in nog se je rodil kmetu Serhatliču v Starem Majdenu v Bosni. Dete ima popolnoma zdrave in pravilno razvite notranje organe ter še živi, kako se bo pa ubog črvič preživel, pa je drugo vprašanje.
Svoji ženi je odgriznil nos v Zagrebu v sredi najživahnejšega uličnega prometa neki mož, ker ga je žena zapustila ter odšla k drugemu.
Življenje za liter vina. V Zagrebu imajo mitnino ter je tihotapstvo živil brez carine kaznjivo. Nek mesarski pomočnik je skušal pretihotapiti v mesto liter vina, ker ga je pa mitničar pogruntal, je hitro pobegnil. Mitničar je ustrelil za njim ter ga smrtno zadel v hrbet.
10.000	Din za ubitega hajduka dobijo kmetje v zviškem okraju v Srbiji, ker so usmrtili nevarnega roparja in krvoloka Dimitrijo Novakoviča. Nagrado je nedavno razpisalo na hajdukovo glavo notranje ministrstvo.
kladivoRjKg
Tajite, in vendar ste skupaj! Naši marksistični voditelji kaj radi tajijo, da so prav za prav isto, kar so boljševiki, samo da se trenutno še skrivajo pod masko drugega imena. Kjer pa tega ni treba, pa se ne skrivajo več. O tem nam poroča njihovo lastno časopisje. Tako čitamo v nemškem glasilu slovenskih marksistov, da so pri španskih volitvah socijalisti in komunisti šli skupaj na volitve. »Volksstimme« to proslavlja kot velik dogodek. Ni treba proslavljati! Saj to itak vsi vemo, da greste skupaj ne le v tem slučaju, ampak vedno in povsod! Masko doli!
Delavci zoper boljševiški način dela. V Sloveniji je zadnji čas zelo živahno. Posebno opažam to v delavskih vrstah, ki postajajo vedno bolj samozavestne in se ne dajo več kar tako voditi z gesli raznih marksističnih in njim sorodnih generalov. De-
Politične vesti.
Kdor dela, naj je!
lavstvo uvideva, da je z dosedanjim načinom borbe prišlo popolnoma na psa. Posebno pa smo v Mariboru to sami začutili na lastni koži, ko se je v tovarni Doctor in drug hotelo vpeljati pristen socijalistični način dela, kakor je v Rusiji, stahanovski princip akordnega dela. Nismo mogli verjeti, da je tak način mogoč sploh kje na svetu, najmanj pa seveda, da je mogoč v »delavskem raju«, v strogo socijalistični državi. Bridko nas je zabolelo, ko smo videli, kako slab zgled je dala socijalistična država delodajalcem. Ce bi se sedaj res povsod uvedla ta praksa, tedaj bi vsi čutili na lastni koži dobrote tistega marksizma, v katerega smo mnogi tako slepo verovali.
Zelentičap&a poročila
Ponovno nakazilo draginjskih doklad železniškim invalidom in vdovam se bode kmalu izvršilo. S tem bodo ti na j več ji reveži dobili vsaj malenkost svojih pravičnih zahtev. Treba pa bo še nadaljevati s prizadevanji, da se jim rente prilagodijo času in življenjskim razmeram potrebno.
ItiVapnah
iiinii|iiiiii
llIlMiHll illllllllill
Trnjeva pot slovenskih absolventov tekstilnih šol.
V	Sloveniji je toliko tekstilnih tovarn, da smo z velikim upanjem gledali v bodočnost vsi, ki smo se podali v tekstilne šole. Ko pa smo nastopili delo, smo videli, da se nas gleda, kakor da smo prišli v tovarno ne kot domačini ampak kot nadležni tujci. Inozemci-mojstri vedo, da jih mladi moramo enkrat naslediti in da bomo tako res prišli domačini do mojstrskih mest. Zato pa nam delajo težave, kjer le morejo. Ponižujejo nas, dodeljujejo nam delo, da se nam tkalke smejijo, skrivajo pred nami vsako popravljanje in uravnavanje strojev, samo, da bi mi nič ne znali in da ne bi bili uporabni. Niso vsi mojstri taki, moram pa reči, da v naši tovarni, kjer so tudi lastniki nedomačini, imajo tem večjo korajžo. Lastnikom tovarn gotovo ni vseeno, ali se mi dobro vpeljemo v delo ali ne. Zato objavite to našo pritožbo, da bodo ljudje videli, kako trnjevo pot imamo mi mladi absolventi tekstilnih šol.
Jesenice. Že zadnjič smo poročali, da se je KID odločila podreti tovarno elektrod na Blejski Dobravi. Z ozirom na to se je v nedeljo 16. t. m. dopoldne vršilo na Jesenicah zborovanje vsega delavstva. Podjetje je pripravljeno nekaj ljudi obdržati in jih zaposliti v obratih na Jesenicah ali Javorniku, 46 delavcem pa je bila s 15. febr. služba odpovedana na 14 dni. Ti naj bi bili začasno zaposleni pri tvrdki »Slograd«, pozneje pa bi jih tovarna mogoče sprejela nazaj. Delavstvu se vse to zdi precej čudno, ker vidi, da tvrdka »Slograd« potem posoja delavce nazaj tovarni za razna dela. S tem je delavstvo oškodovano na svojih plačah za polovico, pokojninski sklad Bratovske skladni-ce, za katero se išče sanacija povsod, pa za prispevke. Nič kaj dobrega vtisa tudi ni napravil na delavstvo novi delovni red, ki ga je podjetje 15. t.
m. razobesilo po obratih. Sklenilo se je, da bodo vse tri delavske strokovne organizacije v prihodnjih dneh izdelale enotne predloge za rešitev dobravskih delavcev in zavzele enotno stališče k novemu delovnemu redu. V petek 21. t. m. se bo vršilo vnovič javno zborovanje in se bo o teh predlogih in eventuelnih intervencijah poročalo.
Jesenice. Nov delovni red. Glede delovnega reda še to: Danes 18. febr. 1936 ga je prejel vsak delavec natisnjenega v posebni knjižici. Sliši se, da delavstvo na Javorniku knjižic ni hotelo sprejeti. Za delovni red je šla borba skozi štiri leta. Delavstvo je stavilo svoje predloge, podjetje pa svoje. Iz teh dveh je bil sestavljen enoten osnutek in vložen na ravnateljstvo. Podjetje je sedaj šlo preko vsega tega in hoče, rekel bi, svoj delovni red nasilno uveljaviti. Več o tem drugič.
Ozt?a
pevipiev
Stanovsko. V pogodbi se je podjetje zavezalo, da plača polovico za december 3. t. m., drugo pa najkasneje do 15. t. m.; a svojih obveznosti ni izpolnilo ter je šele 8. plačalo komaj 1 desetino. Zdaj je tudi potekel rok do 15., pa še ne vemo nič, kdaj dobimo plačo za december. Vsak se čudi, da sme podjetje plačo zadrževati, če pa delavec vsled pomanjkanja ne more na delo, dobi globo. Apeliramo na oblasti, da narede tudi pri nas enkrat red! V kakšnem pomanjkanju živi delavstvo, lahko ve vsak, saj mora poleg nizkih mezd imeti svojo svetilko in karbid zlasti še sedaj, ko se niti 20 dni v mesecu ne dela ter tudi trgovci ne dajo na nakaznice. Mnogo delavcev je iz pomanjkanja pustilo službo in šlo po svetu. Odšel je tudi vodja stavke, ki je svoj denar dobil, delavce pa pustil na cedilu. Podjetje se tudi izgovarja, da nima odjemalcev, vendar ves premog sproti izvozijo in tudi pravijo, da bodo rudnik zaprli.
Senovo. V nedeljo 16. t. m. sta obiskala Senovo marksistična voditelja gg. Eržen in dr. Reisman iz Maribora z namenom: po kalnem ribariti. Toda njihova lajna je že tako obglodana, da ne miče in ne vleče. Kdo naj še na take govore kaj da, v teh slabih časih, ko so njih glavni argumenti samo udrihanje po katoliških časopisih, veri in duhovnikih. Mi se z njimi ne bi niti ukvarjali, ker za njihove nauke in besede tukaj niso rodovitna tla. Rečemo pa, le naj še prideta. Bolj ko se bodo razkrinkali, bolj se nam bodo zamrzeli, s tem večjo vnemo se bomo oprijeli naših krščanskih načel, po katerih edino bomo dosegli svoje pravice. Ne mislite, da je danes delavstvo tako omejeno, da se bo še vedno dalo vleči za nos od marksistov in njihovega časopisja.
Angleži bogatijo z našimi rudniki. Zlato in baker pridobivajo na ozemlju pri Troš-niku in Bakvici v bližini Fojnice v Bosni. Koncesijo za izrabo omenjenega rudnika je kupila pred leti angleška družba »Mineš Development« za 3.5 milijona Din. Ta družba je prodala koncesijo z inštalacijami družbi »Goldfield Ltd« za 24.5 milijona Din. Pravkar ustanovljena družba »Troš-nik Mineš« je odkupila podjetje za 87.5 milijona Din. Naše rudniško bogastvo raste na dobičku, ki se steka v tuje žepe.
SOed
		
	.oy.am ^	
Delavci v strokovno organizacijo!
Ko gledamo in poslušamo tovariše, ki z resignacijo v besedi sprašujejo kedaj bodo za delavstvo nastopili lepši časi, jim povejmo, da je temelj novih časov za delavski stan, močna delavska strokovna organizacija. Povejmo tovarišem, da moramo stopiti iz rezerve, da mora tista neorganizirana masa slovenskega delavstva stopiti iz
pasivnosti ter borbeno pričeti graditi solnčnejšo bodočnost, ki jo bomo priborili v skupni armadi organiziranih tovarišev.
Tovariši, ki se zavedate kaj je moč organizacije za delavski stan, postanite apostoli v tej sveti borbi! Kot dejavni katoličani imamo dolžnosti boriti se za boljše čase trpečega delavstva, saj nam to ukazuje krščanska zapoved o ljubezni in pravici. Pokažimo tovarišem z ognjevito besedo, kaj je organizacija. Povejmo jim, da dokler bo sto-tisoč slovenskih delavcev stalo ob strani dvajset-tisoč se pa borilo, ne smemo pričakovati, da bi bil naš boj zmagovit. Ko bo pa število obratno, da bo armada stotisoč organiziranih tovarišev zahtevala pravico in življenje, bo izginila malodušnost in obup, ker naš boj bo zmagovit ter bodo za nas napočili lepši in srečnejši časi.
Zato zberimo neorganizirane tovariše ter jih pripeljimo v strokovno organizacijo! Toda organizacij je več, zato glejmo, da bomo preporočali organiziranje le v resnično naši katoliški delavski organizaciji.
Sevnica. V Sevnici je potrebna ekspozitura
OUZD. Nedavno je priredil v Sevnici Okrožni urad za zavarovanje delavcev skrbno sestavljeno in uspelo predavanje o našem delavskem zavarovanju, o zdravstvenih napravah Okrožnega urada itd. Predavatelj Smersu Rudolf nam je pojasnil marsikatere nejasnosti in nam povedal mnogo novega, česar do sedaj nismo vedeli. Moramo priznati, da se je po tem predavanju interes za naše delavsko zavarovanje dvignil. Začeli smo se raz-govarjati o vprašanjih, ki so v zvezi z zavarovanjem in smo pri tem ugotovili, da bi bili tako delavci, kakor tudi podjetniki še mnogo bolj zadovoljni z Okrožnim uradom, ako bi imeli ž njim bolj žive in tesne stike. To bi se pa moglo dogoditi le v tem primeru, ako bi mi v Zasavju imeli vsaj eno ekspozituro OUZD. Svoj čas smo imeli celo dve ekspozituri, eno v Brežicah, eno v Krškem. Sedaj smo pa vsi skupaj navezani na oddaljeno ekspozituro v Celju. Jasno je, da radi take oddaljenosti stiki med uradom in interesenti ne morejo biti bogve kako živahni in da se zato porajajo mnoge nevšečnosti za obe strani. Prav bi bilo, da Okrožni urad na vse to pomisli in nam Zasavčanom vrne vsaj eno ekspozituro. Po mnenju nas iz Sevnice, bi bila ravno Sevnica najpri-pravnejši kraj za sedež take ekspoziture. V Sevnici je mnogo industrije, se gradi sedaj nova železnica Sevnica—št. Janž, je nekako v sredi Zasavja in ima na vse strani ugodne železniške zveze. Mislimo, da govore ti razlogi dovolj tehtno za to, da se čimpreje ustanovi v Sevnici ekspozitura Okrožnega urada.
Stroški za novo palačo Društva narodov v Ženevi. Društvo narodov v Ženevi se te dni seli iz dosedanjih prostorov v novo palačo, ki je stala 35 milijonov švicarskih frankov. Nadaljne investicije bodo dosegle vsoto 10 milijonov. Celo poslopje bo prišlo na 45 milijonov švic. frankov.
Jez, ki bo za šport in zabavo. Blizu Brna v občini Kinici se stekata dve reki, ki povzročata večkrat povodni. Da preprečijo povodne nesreče, bodo zgradili jez, ki bo tvoril celo jezero. Umetno ustvarjeno jezero, po katerem bodo vozili celo parniki, bodo uporabljali Brnčani za šport in zabavo. Stroški so proračunani na 44 milijonov češ. kron. Jezeru se bo mogla umakniti vas Kinice, ki šteje 110 hiš.
Gnusno orodje na dražbi. Koncem januarja so prodajali v Parizu na javni dražbi giljotino, s katero je bil obglavljen 21. januarja 1793 francoski kralj Ludo-vik XVI.
Porast prebivalstva v Združenih ameriških državah. Kakor je preračunal urad za ljudsko štetje, je bilo koncem leta 1935
v Ameriki prebivalstva skupno 127,521.000 kar kaže porast okrog 900.000 v zadnjem letu. V letu 1930, ko se je vršilo ljudsko štetje, je štelo prebivalstvo 122,775.046. Ako se bo dosedanji porast nadaljeval, se računa, da bo v letu 1940 štela Amerika okrog 132 milijonov ljudi.
Čudodelni zdravnik. V Chrudinu na Češkem je nedavno umrl v starosti 69 let dr. Podrouzek, ki so ga splošno imenovali »čudodelnega zdravnika«. Njegova specialiteta je bilo zdravljenje žolčnih kamnov. Povprečno je zdravil po 70 ljudi na dan, med njimi je bilo vedno mnogo inostran-cev. Kamne je zdravil z injekcijami z nekim serumom, ki je bila njegova sestava znana samo njemu. Stari zdravnik je če-sto dejal, da njegova skrivnost ne pojde z njim v grob, ker je svoj recept spravil na varno mesto, da se po njegovi smrti objavi.
Britvice iz stekla. Neki brezposelni češki steklar je izumil kline za britje iz stekla, ki so po mnenju strokovnjakov izredno prožne in ostre, tako da v tem pogledu zelo prekašajo jeklene kline. Njih edini nedostatek je v tem, da se ne dado ponovno izbrusiti, a ta nedostatek se bo izravnal z izredno nizko ceno.
Skrivnosti zemlje. Znanost uči, da je notranjost naše zemlje žareča in dosega vročino 8000 stopinj Celzija. Za vsakih 33 m v notranjost zemlje se poveča vročina za eno stopinjo; tako vlada v globini tisoč metrov v naših krajih vročina 38 stopinj. Ni pa tako na jugu, kjer bi domnevali še večjo, če že ne iste vročine. V južni Afriki so zlatokopi, ki segajo v globino do 2500 metrov, vročina v teh globinah pa ni višja od 35 stopinj. Čim višje se dvignemo z zemlje, tem bolj mrzlo je. Vendar je tako samo do višine 15 km, potem pa temperatura spet narašča. S pomočjo balona so zabeležili nad ekvatorjem največji mraz 96 stopinj, dočim je v višinah nad severnim in južnim tečajem, kjer v nižinah vlada najhujši mraz, razmerno visoka temperatura. Največja doslej poznana globina morja znaša 10.800 m. Temperatura v teh morskih globinah pa je nižja kot na morskem površju. To razlagajo iz dejstva, da je mrzla voda težja od tople in se zato zbira na dnu: torej se nahaja v globinah indijskega in tihega oceana voda s severnega in južnega tečaja.
Ustanovitev pomočniškega zbora na Jesenicah.
V	nedeljo dne 16. t. m. je bil na Jesenicah ustanovni občni zbor Pomočniškega zbora Združenja trgovcev za radovljiški okraj. Občni zbor je bil lepo obiskan. Otvoril ga je g. Vilko Jerman, nato sta govorila predsednik Zveze pomočniških zborov iz Ljubljane g. Melicer in tajnik Zveze g. Sitar Alojz. Pozdravili so občni zbor še mnogi drugi. G. Kravos je razložil delo novoustanovljenega zbora. Značilen je bil zlasti govor g. Sitarja Al., agilnega borca za pravice trgovskih so-trudnikov, ki je povedal tole:
»Danes je bolj kot kdaj prej potrebno, da se združimo v močni organizaciji. Le tako bomo kos težkim nalogam. Že leta in leta se borimo za pokojninsko zavaro-
Križ In sovteteka zvezda.
Drama v štirih dejanjih.
Po češkem izvirniku za oder priredil J. O.
—	7
GURKO: Spominjam se.
SBORNIK: Popolnoma surov človek, ki mu je steklenica vodke najvišji ideal. In vendar, ali niste opazili, kako je med razpravo odrevenel in potrt zrl pred se?
GURKO: Da, opazil sem to. — Res, čudno!
SBORNIK: Dasiravno je bil vprav on tisti, ki je spravil v ječi zaprtega pod nož. Pa se mi je zdelo, kakor da se mož zdaj tega kesa. Pravijo, da se je hotel maščevati nad njim, ker ni dobil za ženo duhovnikove sestre, ki jo je ljubil. Jaz bi glavo stavil, da je bil včeraj zavzet za tega mladega moža.
GURKO: Tako stvar treba študirati. Morda je bilo v tem nekoliko ljubezni, morda tudi Judežev kes. Često se je že zgodilo, da so si maščevalni ljudje nazadnje vzeli življenje, ko so svoji maščevanja-željnosti zadostili.
SBORNIK (pogleda na uro): Bliža se čas usmrtitve. Rdeči gardisti bodo vsak čas tu. Pojdiva še nekoliko dalje. (Oba odideta.)
2.	prizor:
Polaki.
POLSKI (oblečen kakor v prvem dejanju, le brada je ostala kratka, in dolge bele lasulje več nima. Nastopi kot zlomljen starec, do dna potrt in strt, ves utrujen se vsede na klopico): Domovina? ... Pravijo mi, da naj zapustim svojo domovino in iščem miru na tujih tleh! — Ne, tujina mi ne more nikdar nadomestiti domovine. — Sergjej?
Da ... ta že, on bi lahko, on naj gre odtod, da bo vpil in klical po vsem svetu, kaj mi v Rusiji trpimo!... Sergjej je mlad, on bo še doživel zarjo in razcvet naše podjarmljene domovine, on bo še učakal njen srečni razvoj. Potem bo bolj-ševiški zmaj ležal v prahu strt in razbit, višja
moč ga bo vrglji ob tla. Toda Feodor, o,
moj sin! (Sedi sključeno, obličje zakriva z rokami.)
3.	prizor:
Polski, Sergjej.
SERGJEJ (oblečen v lodnasto obleko, z grobo palico): — Oče? Že zopet ves razboljen, ves žalosten? še živi Bog v nebesih in mi se moramo maščevati!
POLSKI: Sergjej, moj sin! Ne govori tako. Kako moreš v isti sapi spregovoriti besedo Bog in maščevanje? ... Sergjej!
SERGJEJ (se sprehaja): Trepetam, tresem se od ogorčenosti .Vidim, oče, tvoje trpljenje, in — moj ubogi brat! Ta zemlja naj pije njegovo nedolžno kri! ... Hitro ... ah, hitro!
POLSKI: Bog bo zopet obrnil svojo kaznujočo roko od nas, moj sin, kadar bo Rusija očiščena. Ne obtežuj in ne poslabšuj našega sedanjega položaja s kakim prenagljenim dejanjem. Moj Bog, saj je že itak dovolj teh muk in bridkosti.
SERGJEJ (pritajeno): Ni več naših svetišč, naš'1' božjih hramov, naši oltarji so porušeni... in naši duhovniki po ječah, trpinčeni v sibirskih gozdovih, mučeni na Solovjeckih otokih, naše svečenike morijo, streljajo, odrekajo jim živila, po neronsko in dioklecijansko jih mučijo. Oče,
kdo more gledati vse to in ne bo v sveti jezi stiskal pesti.
POLSKI: Poznam tvojega ognjevitega duha in ga blagoslavljam. Ali Bog ga hoče imeti za večje in višje stvari nego je maščevanje. Kdo ve, zakaj te je Bog odločil. — Sergjej, fi moraš v svet, med narode, tam je tvoje mesto. Tam moraš, in tam boš deloval za boljšo bodočnost Rusije. Tako sem ti povedal.
SERGJEJ: Oče, si že slišal o tisti okrožnici, ki jo je poslala moskovska zveza obrtnikov med delavce glavnega mesta? Vsebovala je vprašanje: Ali so delavci za Boga ali proti Bogu.
POLSKI: Ne spominjam se, da bi bil kaj slišal o tem. Mnogo takih stvari se danes godi.
SERGJEJ: V nadpisu je bilo natipkano: »Kdor je za Boga, je izdajavec proletarske sovjetske države.« Okrožnico je moral podpisati vsak delavec s svojim polnim imenom. Petinsedemdeset procentov jih je baje glasovalo proti Bogu, da ne bi umrli od gladu. Petindvajset procentov jih je glasovalo za Boga; in ti bodo morali umreti, a Evropa niti izvedela ne bo tega.
POLSKI: Petindvajset procentov je junakov... to je veliko. Ostali so storili drugače iz strahu, da na ta način morda le rešijo ženo in otroke. Mnogi izmed njih bodo pač ... (Zre srepo na levo.)
SERGJEJ: Kaj imaš zopet, oče?
POLSKI (vstaja): Pojdiva ... Boroviča vidim.
SERGJEJ: Ha, tudi jaz ga vidim. — Ta lopov.
POLSKI: Sergjej!
SERGJEJ: Kadar ga zagledam, me prime besnost, pri priči bi ga ubil!
POLSKI (potegne Sergjeja za roko na desno): Ne delaj mi tega! Mar hočeš omadeževati čisto žrtev svojega brata?
SERGJEJ (se bori v duši): O, oče, ne veš, kaj zahtevaš od mene.
POLSKI: Glej, opoteka se — zdi se, kakor bi bil zmešan. Pijan je in v roki drži vrv!
Iver-Kolenc:
Denar.
Sodobni roman.
—	7
V	hiši ni bilo vzpenjače in tako sta morala prijatelja meriti stopnice. Molčala sta zatopljena vsak
v	svoje misli. Pred vrati duhovnikovega stanovanja sta se ustavila. Muzard je pozvonil.
Na notranji strani so se zaslišali drsajoči koraki. Gez čas je zaškrtal ključ in vrata so se odprla. Med vrati se je prikazalo staro ženšče.
— Mislila sem, da je gospod župnik, — je začela besedičiti še preden sta obiskovalca pozdravila — ki še ni prišel k obedu. Meso se je medtem posmodilo. Joj, mene. Joj mene! Tako dolgo moram čakati, a nimam časa, ker imam popoldne drugo službo. Kje le hodi tako dolgo?
— Vi torej ne veste, kje je gospod župnik? — je vprašal Muzard.
— Ne. Prej sem ga videla v Pariški ulici. Morda je še tam. Pojdita mu nasproti!
Muzard se je obrnil k Soleme ju:
— Pojdiva! Morda bi ga zastonj čakala, ker on ne pozna določene ure za obed. Včasih ga do večera ni domov. Pred seboj vidi samo skrb za ubogo ljudstvo. Za drugo se ne zmeni. Niti zase ne.
Pariška ulica se je začela pri cerkvici. V tej ulici so bile trgovine z jestvinami. Zrak je bil nasičen z vonjem klobas, prekajene slanine, slanih rib, kislega zelja. V tem času je bila ulica precej prazna. Le nekaj otrok je hitelo iz šole.
Muzard in Soleme sta počasi korakala, ko sta imela nekako pol ulice za seboj, sta v daljavi zagledala gručo ljudi in zaslišala ostre glasove. Pospešila sta korake. Pred gručo sta se ustavila in začudeno
strmela pred se. Sredi gruče je stal visok mesar in je grdo psoval mladega, suhega moža — duhovnika Naima. Drugi so mu pomagali. Ženske so ko obsedene kričale. Duhovnik pa je molčal in z dobrodušnim smehljajem gledal mesarja, ki ga je zmerjal.
Mesarjevo zmerjanje je Muzarda razburilo. Zardel je od jeze in se je ves divji pognal med množico. S komolci je suval na desno in levo in si tako delal pot. Naim ga je zagledal in njegov pogled, ki je izražal popoln mir, ga je ustavil.
— Gospod črnuhar — je kričal mesar — ali ste me kdaj videli v zakristiji in slišali, da sem odvračal ljudi, naj vam ne dajejo za maše? Zakaj se potem
vi	mešate v moj posel. Vsak se naj zanima za svoje stvari. Morda nimam pravice zahtevati, da mi stranke plačajo?
— Dol s črnuharjem! — je kričala množica.
Muzard je spet vskipel. Skočil je k mesarju, da bi
ga udaril ,a Naimova roka se je dotaknila njegove rame in ga ustavila.
— Ne tako, Avguštin! — je mirno dejal duhovnik.
Muzard je nerad ubogal. Sicer pa ni bilo treba rabiti sile. Mesar se je ustrašil njegovih plamtečih oči in stisnjenih pesti ter je odšel v svojo mesnico.
— Dol s črnuharjem! — so vzklikali paglavci.
Po mesarjevem odhodu so se tudi ostali začeli
razhajati. Ostali so samo najhujši podivjanci. Ti so še naprej kričali.
Duhovnik je prijel Muzarda za roko in se je obrnil z njim v ono smer, kjer je stalo najmanj ljudi.
— Pustite naj otroci — je mirno dejal.
Množica se je razmaknila kot da je pod vplivom
višje sile in duhovnik je mirno korakal med dvema vrstama svojih zaslepljenih ovčic, ki jih je ljubil bolj ko samega sebe.
Soleme je zamišljeno korakal za duhovnikom in
Muzardom. Duhovnik je bil zanj uganka. Čisto drugače si ga je predstavljal. Po Muzardovem opisu si je bil naslikal mladega, odličnega duhovnika, ki se zaveda, da je potomec slavne, bogate družine. A sedaj vidi pred seboj preprostega človeka, ki mu sije iz oči krotkost, iz obleke pa beraštvo.
— A kaj je na tem človeku izrednega? — se je vprašal Soleme.
Motriti je začel njegovo hojo in držanje glave. Ali je to tisti mož, ki je prej pomiril množico in zadržal Muzarda, ko je hotel napasti mesarja?
Duhovnik se je v tem hipu obrnil k Muzardu in Soleme je slišal vprašanje:
— Obisk si mi pripeljal? Koga?
Soleme je pospešil korake. V naslednjem trenutku je stal pred onim človekom, ki mu je Muzard pel tako slavo in ki si ga je on predstavil kot bitje iz drugega sveta. Pred seboj je zrl dvoje črnih oči otroškega izraza in neizmerne miline.
Duhovnikov pogled ga je zmedel in ni našel besede, ki naj bi jo izgovoril. Nekam obupno je pogledal Muzarda, kakor da bi od njega pričakoval pomoči.
Duhovnik je videl njegovo zmedo in ga je ljubeznivo vprašal:
— Ali želite česa od mene ?
Naimova ljubeznivost je Solemeja opogumila.
— Da, prečastiti! — je odvrnil. — Veliko prošnjo imam do vas. Muzard vam bo vse pojasnil.
Pri tem je proseče pogledal prijatelja.
— Pohitimo — je dejal duhovnik. — V sobi se bomo lažje pogovarjali.
— Da, da, hitimo — je odvrnil Muzard. — Pavel, ti še nisi jedel...
Spotoma je duhovnik govoril o dogodku, ki sta mu bila prijatelja prej priča.
(Dalje sledi.)
vanje trgovskih sotrudnikov, a ga vendar do danes še nimamo. Na vsak način nas hočejo izenačiti z ročnim delavstvom. Toda kdor do dna pozna naš poklic, mu je jasno, da je kupčija najmanj tako težka, kot delo v pisarnah. Hočejo nam vsiliti delavske knjižice, proti čemur pa protestiramo, toda ne zaradi tega, ker bi se sramovali delavskega stanu — kajti vsak stan je vreden svoje časti — ampak zato ker bi se položaj delavstva s tem prav nič ne izboljšal, pač pa bi se položaj trg. sotrudnikov poslabšal. — Še to misel moram povdariti: Naša organizacija je stanovska, pred njo moramo odlagati vsa politična nasprotstva. V organizaciji nas vodi samo ena misel:	priboriti	našemu
stanu boljšo bodočnost!«
Sledile so nato volitve prvega odbora in so bili soglasno v odbor izvoljeni: za načelnika g. Vilko Jerman, v odbor pa iz Jesenic gg. Majerhold Edi, Strugar Mici, Zima Tončka, Zupan Krista, Simonič Vinko in Malej Zinka, iz Radovljice gg. Jos. Vrenko in Erat Ivica, z Bleda g. Saunik Mara, z Lesc g. Drobne Roza in iz Boh. Bistrice g. Kerin Ljudmila. V nadzorstvo sta bila izvoljena gg. Steiner Anton iz Jesenic in Bogataj Janko iz Bleda.
Novemu društvu želimo lep napredek in Jbilo uspeha!
STANOVSKI POKRET POSTAJA ŽIVLJENJE.
V nedeljo dne 16. februarja t. L, ob štirih popoldne, se je vršil v Slovenjgradcu ob lepi udeležbi v Zadružnem domu 2. občni zbor podružnice Društva združenih Zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije. Občni zbor je potekel nad vse prisrčno in stvarno. Iz poročila odbora
je bilo razvidno, da je podružnica silno agilna in delavna. Pod svojim okriljem je zbrala že lepo število slovenjgraškega in okoliškega na-meščenstva, kateremu vedno nudi polno oporo v boju za življenjske interese nameščenskega stanu. 60 članov pomeni za Slovenjgradec, da je organizacija zmožna pravega življenja. Namesto odsotnega predsednika g. Nagliča je podal poročilo podpredsednik g. Plaznik, v katerem je omenjal težko borbo, v katero je morala organizacija posegati. Za svoje člane je vršila različne intervencije pri gremiju in pri sreskem načelstvu. Brezposelnim članom je dajala tudi brezposelne podpore iz sredstev, katere so dobili s prirejanjem iger. Tajnik Vostner M. je podal tajniško poročilo, v katerem je obširno poročal o notranjem delu podružnice. Odposlal je 188 dopisov, prejel pa 106. Po poročilu nadzorstva, da je bilo poslovanje v najlepšem redu, je občni zbor razrešil odbor. Izvoljen je bil zopet stari odbor s tovarišem Nagličem na čelu. Za tem je dobil besedo zastopnik centralnega odbora tovariš Preželj France iz Ljubljane, kateri je v jedrnatih besedah povedal pomen ter smisel organizacije, njen način pravega dela. Organizacija, posebno s stanovsko zavednim članstvom, je zid, branik, ki trdno in neomajno stoji v boju za pravice nameščenstva. Organizacija je skupnost, s katero je možno poleg strokovne borbe voditi tudi kulturno poslanstvo. To je sicer postranski pomen strokovne organizacije, vendarle pa njen bistveni del. Občni zbor je po kratkem razgovoru o slučajnostih zaključil podpredsednik ob šestih zvečer.
tpopjrce
OLIMPIJSKE IGRE KONČANE.
Zimskošportna olimpijada v Garmisch-Partcn-kirchnu se je končala v nedeljo 16. t. m. Zaključek so tvorili smuški skoki, pri katerih so tek-
movali tudi trije Jugoslovani, ki pa se v premočni konkurenci niso mogli tako častno plasirati, kakor so se naši tekmovalci v smuku in slalomu ter v teku na 50 km. Zimske igre so zainteresirale ves svet ter je bilo v teh 11 dneh v Garmi-schu nad 1 milijon gledalcev.
Končni rezultat zimskih iger je tak-le:
1. Norveška 89 točk.
2. švedska 40.75 točk.
3. Finska 37 točk.
4. USA 31.5 točk.
5. Nemčija 29.75 točk.
6. Avstrija 26.25 točk.
7. Anglija 21 točk.
8. Švica 16 točk.
9. Kanada 9 točk.
10. Madžarska 7.75 točk.
11. Češkoslovaška 7 točk.
12. Belgija 5 točk.
13. Holandska in Francija po 4 točke.
14. Japonska in Italija po 3 točke.
15. Poljska 2 točki.
Iz številk se vidi, da so severnjaki, zlasti Norvežani, še vedno obdržali svoj gospodujoči položaj. Ne sicer več tako izrazito kot v prejšnjih letih, ampak vendar le.
Druga, za nas zelo važna ugotovitev pa je dejstvo, da so delavci in kmetje pokazali večji uspeh kot pa mestni tekmovalci. Dejstvo je tako jasno, da ga nihče ne more zanikati. Sklep iz tega pa je, da je treba forsirati, da se osnuje čim več smučarskih klubov po deželi in brez dvoma je, da bomo našli še mnogo Smolejev, Klančnikov in Pračkov. Ti tekmovalci so ponoven dokaz, da smo ravno toliko talentirani in ravno toliko zmožni, kot so zmožni drugi narodi. V potrdilo te naše trditve naj navedemo le to, da so švedski zmagovalci na 50 km po privatnem zanimanju tole: zmagovalec Viklund je delavec v kamnolomu, torej mnogo na svežem zraku, Wikstrom in Englund pa sta oba tovarniška delavca. Takih primerov bi našli lahko vse polno. V tej smeri moramo iskati tudi mi in prav gotovo se ne bomo razočarali in prepričani smo ,da bo naš uspeh še mnogo večji, kadar bomo izbirali tekmovalce, ki naj nas zastopajo v tujini iz velikega števila.
Nogometne zanimivosti.
Preteklo nedeljo se je začelo prvenstvo Ljubljanske nogometne podzveze. Na treh bojiščih istočasno so se začele borbe, ki so prinesle vse tri presenečenja. V Ljubljani sta se srečala stara rivala Ilirija in Primorje. Med igro je prišlo do hudih kravalov, da se je morala prekiniti pri stanju 1:0 za Primorje. — V Mariboru sta nastopila SK železničar in SK Rapid. Pričakovala se je visoka zmaga železničarjev, dosegli so pa proti močnemu nasprotniku jedva neoodločen rezultat 4:4. — Veliko presenečenje je bila prepričevalna zmaga celjskih Atletikov, ki so nastopili na vročih medjimurskih tleh v Čakovcu proti Cakovač-kemu SK. Celjani so zmagali s 3:1. — Tudi v Celju so imeli presenečenje, ker se je ljubljanskemu Hermesu posrečilo odpraviti SK Celje z visoko zmago 7:0. — V Zagrebu se je vršila tekma med Gradjanskim in Haškom. Zmagal je Grad-janski s 3:2. — BSK, ki je bil na turneji po Franciji, se vrača domov preko Nemčije. Belgrajčani so nastopili v DUsseldorfu ter dosegli neodločen rezultat 1:1. —- V Bruslju se je vršila meddržavna tekma Poljska—Belgija. Zmagali so Pollaki s 2:0.
»BODOČNOST« ŠT. 2, LETO 1936.
Naši katoliški nameščenci izdajajo že dve leti in pol svoj stanovski mesečnik. Kaj hočejo z njim doseči? Zajeti hočejo v organizacijo vse slovenske katoliške nameščence in s tem ustvariti pokret, ki bo stanovsko idejo spravil v praktično življenje. Letošnja 2. številka obsega: uvodnik »Naša bodočnost«, članke »Nemška narodna strokovna zveza trgovskih nameščencev«, »Organist«, »Zakonski zadržki v službi«, »Naloge obratnih zaupnikov«, »Kako priti do brezposelne podpore«, »Prijavna in odjavna dolžnost«, »Razno« in »Vestnik Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije«.
List vsem toplo priporočamo. Letno stane le 24 Din. Naroči se pri upravi v Ljubljani, Tvr-ševa cesta 29 I.
Mali oglasi. Vsaka beseda samo 50 par. Male oglase je treba poslati vsaj do četrtka zjutraj in Jih je treba plačati naprej.
SERGJEJ: Morebiti celo judeževsko vrv.
POLSKI (sili): Pojdi, pojdi, pojdiva odtod! (Oba odideta na desno.)
4.	prizor :
Borovič.
BOROVIČ (brez klobuka, lase razkuštrane, vrv v pesti; otrpel, grozljiv pogled obupanca): Ni še konec, — še živi, — ampak kmalu, skoraj! — O, te oči! — Ne morem jih — pozabiti!... Nocojšnjo noč je stal pred menoj, ta potujoči krošnjar
— v sanjah, — kot strašilo! — Kot krvavo strašilo! — Z lobanjo vso okrvavljeno! — Imel je v svoji skrinjici mrtvaške glave, ponujal mi jih je!
— Groza! — Dajal mi jih je, — metal jih je za menoj, ko sem zbežal! — Vrv! — Vrv! — O, ti moja — sijajna, veličastna vrv! — Zakaj me ne iztrgaš iz njegove oblasti!? (Zakriči, srepo gleda, kaže v praznino, trese se, umika se na levo.) Tam! Tam! — tam prihaja z mrtvaškimi glavami! — Kima mi — pomiguje mi, — a jaz — jaz! — O, vrv, moja prekrasna vrv! (Odide zadaj na levo. Nekaj trenutkov je oder prazen. Potem se sliši, kako poči veja. Iz dalje se sliši smeh — smeh se bliža, nastopijo mužiki. Gledajo v ono smer in kažejo na levo z živahnimi in močnimi kretnjami.)
5.	prizor:
Mužiki, Koroča.
(Slišati Je oddaljeni In pretrgani ropot bobna.)
1. KMET (kaže nazaj): Glejte! Glejte! — Občinski
predstojnik! Na hrastu se guglje!
2. KMET: Pa res, obesil se je ta lopov!
3. KMET: Konjederec! Ubijavec! Vrag ga vzemi!
Saj nas je dovolj mučil in odiral! ČMITT•	7,rini ima zadosti1 7,r
4. KMET: nažrl!
Zdaj ima že zadosti! Zdaj se je vsega
KOROČA (prihiti na oder): Proč! Proč! Že gredo! (Vznemirjenje.)
1. KMET: Kdo je, kaj gre?
KOROČA: Vojaki gredo! Obsojenca peljejo! Ne slišite zateglega bobnanja? Mrtvaška koračnica je to!
2. KMET: In tu zadaj se guga Borovič!
KOROČA: Naj se guglje, mi mofamo proč, proč odtod! (Vsi v naglici odidejo. Tudi Kaja beži čez oder, se ozira nazaj, pa zopet odhiti. — Oder ostane nekaj časa prazen, približuje se ropot bobnov ob žalni koračnici.)
6. prizor:
Bdeči gardisti, Feodor kot duhovnik, Gurko, Sbornik.
(Na čelu sprevoda Feodor, za njim trije ali — po možnosti — več rdečih gardistov, potem Gurko in Sbornik. Bobnar ne pride na oder in bobnanje zdaj utihne. Feodorja peljejo v ozadje, kjer stoji ponosno vzravnan. Rdeči gardisti se postavijo v ospredje na levo, Gurko in Sbornik v ospredje na desno.)
SBORNIK: Obsodba je bila obsojencu pravkar pre-čitana in on jo je sprejel. Obtožen je, da je kot duhovnik vplival na ljudstvo v protirevolucijo-narnem smislu.
GURKO: Napravimo na kratko. Ako hoče obsojenec še kaj spregovoriti, mu bodi dovoljeno. FEODOR: Umiram za Boga in za svojo domovino. (Razprostre roke.) O sveti Duh, Duh resnice, pridi v naša srca; daj narodom žar svoje luči, da ti bodo dopadali v edinosti vere! Odpustim vam
—	vsem. Jermak, moj prijatelj, z Bogom! JERMAK (ginjen): In jaz naj streljam nate, Feodor? Ne in tisočkrat ne!
GURKO: Bedak, kaj govoriš?
JERMAK (vrže orožje proč ter se postavi poleg Feodorja, oba se objameta): Ob tvoji strani je moje mesto! Umiram s teboj! (Ganotje.)
GURKO: Bodi! Vojaki, vršite svojo dolžnost!
RDEČI GARDISTI (namerijo, — strel, oba prijatelja se zgrudita na tla.)
SBORNIK: Obsodba izvršena. Pojdimo. (Sbornik, Gurko in gardisti odhajajo.)
7. prizor:
Polaki, Sergjej.
(Pozorišče je nekaj časa prazno, medtem se v dalji zopet oglasi otožna pesem o Volgi. Nato vstopita Polski in Sergjej in v nemi bolesti poklekneta k padlima. Zopet se oglasi pesem. Ko pesem izzveni, vzame Polski pergišče prsti ter jo poda svojemu sinu, ki je pripravljen za odpotovanje.)
POLSKI: Sergjej, moj sin, pripravljaš se, da zapustiš domovino. Najdragocenejše, kar ti morem dati, je to prgišče rodne s krvjo oškropljene zemlje. Sveta je ta ruska zemlja, oškropljena od krvi obeh mučenikov Feodorja-Jermaka. Vzemi jo se seboj v pregnanstvo; naj ti bo kot draga relikvija, naj ti bo v blagoslov. Iz nje zajemaj moč, kadar boš čutil domotožje, kadarkoli te bo trlo hrepenenje po domovini, po sveti, a zdaj mu-čeniški Rusiji. Iz nje zajemaj odločnost, ako bi se nebo zastrlo še s čmejšimi oblaki. Iz nje pa naj ti vzcveti tudi upanje na bodoče slavne dobe naše uboge, potrte, telesno in duševno uničene domovine. (Počasi se temni.)
8. prizor:
Oba klečita sklonjena. V ozadju se prikaže genij (genius) na pomolu, v levi roki drži nad skupino venec ali dva pal-mina lista, zvezana z daljšo belo pentljo, katere konca valovita navzdol. V desni visoko dvignjeni roki drži križ (iz prologa). Spočetka zre genij na oba ustreljena mučenika, potem obme glavo proč in oči kvišku k povzdignjenemu križu. V tem hipu — ko se genij ozre na križ — se razsvetli križ z električno lučjo iz reflektorja, seveda, kjer je to pri električni razsvetljavi mogoče. Skupina traja nekaj časa kot živa slika.
Zastor.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru (Albin Hrovatin).