Volilno gibanje. Dne 18. t. m. je bil v Ptuju shod zaupnih mož iz ptujskega, rogačkega, ormoškega, ljutomerskega in gornjeradgonskega okraja, da se zjedinijo o kandidatu za kmetsko in peto skupino. Udeležencev je bilo blizu 70. Predsednikom shoda je bil izvoljen deželni poslanec dr. Jurtela. Volilci iz vseh okrajev so izražali svoja mnenja. Zjedinili so se nazadnje ter enoglasno proglasili kandidatom za kmetsko skupino dr. Miroslava Ploja, svetovalca pri c. kr. upravnem sodišču na Dunaju. Mož, prepričan katoličan in navdušen Slovenec, je znan zaradi svojih duševnih zmožnosti in svoje neutrudne marljivosti, saj se je povspel, komaj 38 let star že do časti dvornega svetnika, in prepričani smo, da bo svoje zmožnosti in svojo delavnost obračal sedaj predvsem slovenskim svojim volilcem v korist. Kandidat ni neznan v svojem volilnem okraju. Rojen Liutomeržan, je preživel svoja dijaška prosta ieta v Ptuju in še sedaj prihaja vedno na oddih v te kraje, kjer ima v Murščaku in Zavrču lastna posestva. Volilci mu naj skažejo popolno zaupanje s tem, da ga enoglasno izvolijo poslancem one kmetske skupine, kojo je nekdaj tako slavno zastopal rajni Božidar Raič in za njim dr. Lavoslav Gregorec. Pri razpravi o kandidatu za V. kurijo so vsi govorniki na zaupnem shodu priporočali zopetno izvolitev dosedaniega poslanca g. Josipa Žičkarja in shod je pritrdil govornikom. Mi smo dobili naslednje poročilo o tej stvari:  »Na poziv političnega društva »Pozor« so danes v Ptuju zbrani zaupni možje do- tičnih sodnijskih okrajev po kratki debati glede kandidata v V. volilni kuriji z večino glasov izrekli, da ni vzroka odstraniti dose- danjega zaslužnega poslanca te kurije in, da se naj gsp. Josip Žičkar zopet kandidira za V. kurijo. Obenem se je naročilo društvenemu odboru, da to političnim društvom celega volilnega okraja naznani.« Zraven izjav političnih društev, ki smo jih priobčili v zadnji Stevilki in jih priobčujemo v današnji, Se dobivamo iz vseh okrajev tudi od naSih vrlih dopisnikov poročila o kandidatu za V. kurijo. V kolikor nam prostor dopušča, jih bomo danes priobčili. Več poročil smo dobili iz Mozirja in okolice, ki nam pojasnujejo, kako se je vršil tamkaj dne 14. t. m. volilni shod, ki se ni izrekel za Zičkarja. Iz Mozirja se ¦ism poroča: »Dne 14. oktobra ni bilo v mozirski čitalnici velikega shoda volilcev, ker jih je bilo vseh skupaj le 13; saj še načelnik čitalnični in drugi njeni udje in sosedje niso ničesar vedeli o tem shodu. Kdo bo v V. kuriji izvoljen poslancem, bodo pokazale volitve, najbrž bo Žičkar v celi zgornji savinjski dolini izvoljen enoglasno. Bila bi pa tudi od vernega ljudstva grda nehvaležnost, ako bi tolikanj delavnega poslanca zavrglo«. Iz Ljubnega v sav. dolini. »Čudne reči se godijo. Na Lukeževo sem bil v Mozirji na sejmu. Pravili so mi, da so ta trg zadnjo nedeljo obiskali trije agitatorji iz Celja. Pa niso šli noter v trg, ampak so ostali, na njegovem koncu proti Celji. Tam so Sli v gostilno in govorili za protikandidata Žičkarjevega. Poslušalcev je bilo okoli 100, ena ničla manj. Prosimo vas, agitatorji proti Žičkarju, oglasite se pri nas, da vas vidimo, čujemo in vam odgovarjamo. Pa ne tako skrivaj, ampak naznanite dan in uro in kraj svojih shodov! Drugič so mi pravili, da zdaj pri nekaterih nedeljskih zborovalcih straši. Lani so namreč pri shodu zaradi ceste v Solčavo klicali: živio Zičkar! letos pa istega odstavljajo od kandidature. Tisti »živio«-klici se vračajo, jih vznemirjajo in iim pravijo: »Res, Žičkar ni mogel veliko doseči zaradi nemSke in češke obštrukcije, kakor noben poslanee, a v deželnem zboru se je moški potegoval za naš okraj!« Tretiič so mi pravili, da je neki >veleposestnik«, ki ga pa v resnici nikjer ni, nekaj brzojavkal. To so lepe reči, da nastopajo sedaj naenkrat neznani nam veleposestniki v boju proti Žičkarju! Molčal bi bil, a resnica se mi smili. Naj pa tudi svet izve, da mi gornjesavinjski flosarji ostanemožičkarjevi! Ko bomo prvič zopet plovili mimo Vidma, bomo zaklicali: »živio Žičkar, naš najdelavnejši poslanec!« Od Planine. Nekaterniki nam torej odrivajo naSega dosedanjega toli izvrstnega zastopnika g. Zičkarja. Prvič pravijo, je peta skupina za obrtnike. Zičkar pa ni obrtnik, in kot tak ne more zastopati obrtnikov. Drugič: Hribar se je umaknil Žičkarju pred tremi leti; spodobi se, da se zdaj Žičkar umakne Hribarju. Res }e tako umovanje tu in tam nekatere napotilo, da so začeli premišljevati, ali bi volili Žičkarja ali ne. Ali ti razlogi so piskavi. Peta skupina ni samo za obrtnike, ampak je tudi za druge slanove, posebno tudi za kmeta. Katerega stanu pa je med stajarskimi Slovenci v najštevilnejsi meri? Ne-li kmečkega? — Kateri stan pa je najbolj zanemarjen, če ne kmečki? Imajo res tudi obrtniki svoje težave. Ali večjih, kakor kmet, nima nihče. Obrtnik dobi za svoje delo vendar nekako plačilo, akoravno ne primfirno. Med kmeti bi dobil obrtnik gotovo svoje primerno plačilo, ako bi mu bil zmožen plačati. Pa ta se vbija noč in dan, a leze Cedalje bolj v dolgove. Sicer pa, ali zamore poznati težave obrtnikov samo obrtnik? Ne more jih poznati tudi akademično izobražen mož, ki med ljudstvom živi, _ njim trpi in se zanj žrtvuje? Se-Ii ni gospod Žičkar vselej potegoval za vsaki stan, kjer koli Je bilo treba? — Ako bi moral vsak zastopnik v državnem zboru biti istega stanu, kakor njegovi volilci, potem bi kmečki volilci morali imeti za poslance same kmete. Potem bi se morala začeti stanovska politika med nami. Stan bi nastopal proti stanu. Tega pa mi kmetje ne zahtevamo; hočemo le take zastopnike, ki naše težnje poznajo, in se za nje tudi pošteno potegujejo. Da je pa gsp. Žičkar tak zastopnik, tega so prepričani vsi okraji, ki so ga volili v peti skupini 1. 1897. On je storil za nas toliko, kolikor sploh poslanec za svoje volilce storiti zamore. Njegovo prizadevanje, njegovo neumorno delovanje ga je pokazalo kot uzornega državnega poslanca. Zato ga hočemo zopet imeti za poslanca. Častitati si moramo, da imamo takega kandidata. Hočemo ga, ker ga imamo za najsposobnejšega. Kaj pa imamo zoper drugi razlog, da bi Žičkar moral odstopiti Hribarju na Ijubo ? Saj ni bilo pred tremi leti nobene take pogodbe. Med seboj se gospoda nista tako pogodila; volilci pa tudi niso tako govorili: »zdaj Žičkar, prihodnjič Hribar.« In volili so z veliko večino Žičkarja. In zdaj, ko se ie g. Žičkar pokazal tako izvrstnega zastopnika, zdaj bi se moral žrtvovati! Katoliški in zavedni Slovenec, kje bi bila tvoja hvaležnost, kje tvoja značajnost ?! Žičkar se ni spremenil v svojih nazorih in je spolnil v najobilnejši meri svojo nalogo kot poslanec. Torej le štajarski Slovenci bi se v teh treh letih toliko spremenili, da bi zavrgli svojega zvestega poslanca! To ni mogoče! Zato bomo volili zopet Zičkarja. On je znafiajen, neumorno delaven mož, na- rodnjak od nog do glave, požrtvovalen in kot bivSi poslanec toliko zaslužen, da bo še tudi za naprej nosil našo zastavo, na kateri je zapisano geslo: vse za vero, dom, cesarja, in da še se bo tudi zanaprej tako vrlo potegoval za naše slovenske clelavske stanove, ki volijo v peti kuriji, za kmeta, obrtnika in delavca«. Iz Trbovelj nampišejo: »Dne 21. t.m. popoludne je priredilo »Slovensko katoliško delavsko druStvo« v Trbovljah javen shod, katerega je otvoril čast. gosp. ondotni župnik s pozdravom navzočih. Govoril je potem Gostinčar o vzrokih ljudske bede, dalje o državnozborski volitvi, pri kateri točki je pojasnil načelne točke posamnih kandidatov, ki nastopajo v tem volilnem okraju. Zborovalci so pritrdili kandidaturi g. Žičkarja. Razgovarjalo se je tudi o splošni krščansko-socialni rudarski organizaciji, za kar so bili navzoči popolnoma vneti. Društveni tajnik je navduševal navzoče k vztraini delavnosti in neustraSenosti napram nasprotnikom. Slabo vreme je sicer zadržalo marsikoga, da ni priSel na shod, kljub temu se je shod zvrSil povoljno. Mi smo za to številko izbrali le dopise iz spodnjih krajev dolenještajarske pete kurije. Za zgornje kraje prinašamo itak sklep zaupnega shoda v Ptuju, na katerem so bili zbrani volilci iz petih sodnijskih okrajev, iz ptujskega, rogačkega, ormožkega, ljutomerskega in gornjeradgonskega. Ob enem še lahko opomnimo izjav kozjanskega in slovenjegraSkega političnega društva za Žičkarja, ki smo jih prinesli v zadnji številki. Naj bo k tem za Žičkarja ugodnim poročiiom še naSemu urednistvu dovoljeno, povedati par besedi: Res je, da naS list toplo priporoča Žičkarjevo kandidaturo za peto skupino. Ne storimo pa tega, kakor smo sedaj že ponovno povedali, iz kakih strankarskih razlogov, ampak ker smo prepričani, da zahteva to od nas politična poStenost. Zičkar je bil doslej poslanec te kurije in je svoje poslanstvo marljivo in vestno izvrževal. Tega mu nihče ne more odrekati in mu v istini tudi nihče ne odreka. Celo načelni njegovi nasprotniki mu dajejo le dobro spričevalo. Ker pa je Žičkar doslej vzorno izvrševal svoje poslanske dolžnosti in ker še tudi naprej vstraja na starem programu štajarskih Slovencev pri kandidaturi za V. kurijo, katero je dosedaj zastopal, za to smatramo za svojo dolžnost, da krepko podpiramo njegovo kandidaturo. To smo izjavili takoj po celjskem zaupnem shodu in to smo dosedaj tudi v vsakem listu ponavljali. NaSe počenjanje torej ni perfidno, ni nepošteno, ni zahrbtno, ampak premisljeno, dostojno in javno. Vsak ve, za koga se mi potegujemo in zakaj. In tudi to nam mora vsak trezen politik pripoznati, da če delamo res tudi z navdušenjem za Zičkarja, vendar pa vedno stvarno in brez strasti. Vestno se ogibljemo vsega, kar bi moglo dati povod h kaki načelni neslogi na Štajarskem. Mi imamo vedno pred očmi slogo štajarskih Slovencev. Ako se ločirao, trpele bodo le naše narodne pravice in omajale se le naše slovenske postojanke. Nad neslogo veselili bi se samo spodnjeStajarski Nemci in nemškutarji. Seveda mi ne moremo svojih katoliških načel darovati tudi slogi in jih nikdar ne bomo. Toda mi smo mnenja, da še to dosedaj ni bilo potrebno. Na Štajarskem naŁi vodilni politiki dosedaj še vedno pripoznavajo veljavnost in potrebo katoliških načel tudi v politiki. Vemo, da marsikaterega štajarskega katoličana vznemirja pisava nekaterih izvenštajarskih listov, v katerih štajarski dopisniki na nečuven način psuiejo naSo duhovščino in v katerih se očitno delo na razkol štajarskih Slovencev v katolisko in liberalno jstranko. Toda tolažimo se z istinitim dejstvom, da imajo naši najuplivneiši posvetni politiki pri tem počenianju popolnoma čiste roke in da še se ta strankarska gonja na Štajarskem ni pojavila v politični javnosti. Kakor hitro pa bi se to zgodilo, bomo tudi mi na svojem mestu za odločen odpor. Omenjeni dopisniki so le ljudje, ki Se se ne zavedajo dalekosežnih posledic svojih besed. Da smo to izjavili, potrebno se nam je zdelo tudi z ozirom na naSe v sedanji volilni dobi toli marljive dopisnike. Mnogi najdejo svoje dopise pristrižene ali pa jih sploh ne najdejo. Naj se ne hudujejo radi tega nad nami, storili smo vse to iz dobrih razlogov, katere smo pojasnili v prejšnjem odstavku. Tudi Hribarjeve osebe in imena se ogibljemo kolikor mogoče, ker še nismo dali slovesa upanju, da gsp. D. Hribar ne sprejme kandidature nasproti Žičkarju, posebno sedaj ne, ko vidi, da nekateri brezvestni ljudje v izvenštajarskih listih tako očito zlorabljajo njegovo osebo in ime v liberalno-strankarske namene. Ako pa ostane Hribar Žičkarjev protikandidat in ne zavrne neprikrito napominane pisave v izvenStajarskih listih, potem pa se gotovo ne bo čudil niti on niti kdo drugi, da se tudi mi bavimo natančneje ž njim in njegovim milieujem. Svoje dopisnike pa prosimo, naj nam nadalje Se ostanejo zvesti in naj nam le odkrito poročajo o vsem, kajti za nas so informacije velevažne, četudi vsega iz obrazloženih vzrokov ne moremo spraviti v javnost. Toliko smo hoteli reči, da nam nihče ne bo pozneje očital, da smo perfidni in zahrbtni.