GUS I LO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO L*T0 XIIL, ST. 33 — CENA 10 DIN SREDA, 16. MARCA 1960 Letna sindikalna koherenca ^ petek dopoldne se bodo se-ali delegati posameznih sindi-a«nih podružnic jeseniške že-^arne na letno konferenco, ^icakujejo, da bo konferenca 'nimiva, saj bo obravnavala ftsko gospodarjenje v podjetji na podlagi zaključnega raču-oa Podjetja. Govorili bodo tudi letošnjih nalogah, zlasti pa o a§rajevanju. S prvim aprilom °d° namreč uveljavili nov si-ei11 nagrajevanja, in sicer na-aJevanje po enoti proizvoda. -k DS jeseniške železarne Razdelitvi sredstev četrtek dopoldne se bo spet sk4al skf^ ^ jeseniške železarne in hoijj^ 0 razdelitvi lanskega do- S seje Občinskega ljudskega odbora Jesenice RAZPRAVA 0 PLANU ZA LETO 1960 Predvidevanja perspektivnega plana presežena že lan! -Porast gospodarskih in negospodarskih investicij Jesenice, 15. marca. i ge manjše investicije v gostin- Danes popoldne je bila na Jesenicah seja Občinskega stvu. Za obrat je predvidenih 72 ljudskega odbora, na kateri so razpravljali o predlogu milijonov dinarjev, ki jih bodo družbenega plana in proračuna za leto 1960 in o sklicanju porabili za pričetek gradnje po- zborov volivcev. slovnega prostora za podjetje Avtoservis Jesenice, za razvoj Predlog družbenega plana je- da se struktura investicijskih uslužnostne obrti v občini ter za seniške občine predvideva, da naložb spreminja letos ▼ korist nabavo opreme obrtnih podjetij bo družbeni bruto produkt po- gospodarskih investicij, obenem m delavnic, rastel letos v primerjavi z lan- pa v manjši meri naraščajo tudi skim letom za 7 %, narodni do- negospodarske investicije. Na ponedeljkovem plenumu v Skofji kmetijstvu Loki so razpravljali o hodek pa za 8,9 %• Upoštevajoč račun\ ^ -ZIian-' sklepni tekoče cene proizvodov in stori- ze potrdil. Te dni so o Od negospodarskih investicij v višini 1286 milijonov dinarjev Največji del gospodarskih in- bodo letos porabili 613 milijonov dinarjev za stanovanjsko gradnjo, 495 milijonov dinarjev 5 plenuma ObO SZDL v Škof ji Loki Slabi pogoji za moderno kmetijsko proizvodnjo Škof ja Loka, 14. marca — V šk. Loki je bil danes plenum Občinskega odbora SZDL, na katerem so obravnavali stanje kmetijstva v občini in razpravljali o predlogu družbenega plana škofjeloške občine za leto 1960. Plenuma se je kot gost udeležil tudi ljudski poslanec Anton Peternelj-Igor. 01razpravljal osrednji DS ^hkrati razdelil lanski doho- na posamezne 3ne dohodke. vesticij gre za industrijo (20*65 tev je bil družbeni bruto pro- milijonov dinarjev), ki jih bodo °S in azJravljah tudl obratm dukt, ki ga je predvideval per- porabili za večje rekonstrukcije za komunalno dejavnost (vzdr Wih 1predla§ah delitev. O pred- spektivni plan za leto 1961, že ter za nabavo novih strojev v zevanje komunalnih naprav, re- lani presežen za 6,5%, narodni Železarni in za rekonstrukcijo konstrukcije vodovodov in kana dohodek pa za 1,3 %. Narodni opekarne v Dvorski vasi, razen lizacije, protiprašno dohodek, predviden s perspek- tega pa hidrocentrala v Mostah tivnim planom je bil lani pre- predvideva tudi nabavo opreme 7sk*>*W j ■ S6Žen V VSeh g°sP°darskih Pa_ v znesku 15 milijonov dinarjev, "lafll nSZOOd lani noSah> razen v industriji, ki pa investicije v gradbeništvu (34 bo letos po planu tudi presegla milijonov dinarjev) bodo porabi- predvidevanja perspektivnega [j predvsem za povečanje meha- plana. nizacije. Planirane investicije v Po predvidevanjih plana za trgovini v znesku 55 milijonov jonov dinarjev za kulturno-pro leto 1960 bo količinski obseg dinarjev bodo porabili za do- sklade in Ji nezgod lani 18 milijonov škode hjttj1^01* ugotavljajo organi za $en.vj^ko-tehnično zaščito v je-yžr železarni, so osnovni iL. nezgod zastareli obrati Nekoliko dolgovezno in za ple- zemlje. Ce bodo torej hoteli v num ne najbolj primerno uvod- prihodnje doseči hitrejši porast no poročilo je podal tov. Zadnik. kmetijske proizvodnje, bo p»- V razpravi je predsednik Občin- trebno predvsem pospeševati skega ljudskega odbora Jože Na- proizvodnjo na kmetijskem po- obd 1 stran poudaril, da so kmetijske sestvu in na ekonomijah kmetij- cest, dograditev komunalnega P°vršine v občini zel° r.azdr°b: sk»h »*™«. *a tudi proizvod«, servisa, javno razsvetljavo, iz- Uene in razen te^a P^cejsen del sodelovanje pnvatnih kmetov z __... . , . šp na močno hribovitem svetu, zadrugo. popolnitev električnega omrežja. ie *" ™ ^* ' . ureditev Spodnjega in Zgornje- zato P0^1 za uvaJan->e mehani- Razmeroma nizko stopnjo raz- ga Plavža cesto v Javorniški zac*Je m sploh moderne sociali- vitostd kmetijske proizvodnje na rovt, pričetek del mosta čez Sa- stične blagovne kmetijske proiz- področju škofjeloške občine, kar vo na Javorniku itd.), 97 mili- vodnJe niso najbolj ugodni. pa veija v glavnem za hribovite Kljub temu pa je kmetijstvo v predele, nam kaže tudi podatek, .So zaradi nezgod izgubili W*t nad 15.000 delovnih dni. pt 0 Preračunamo v vrednost v j'2v°dnje, ki bi jo ustvarili tuji?.01 *asu, znaša škoda nad 17 čeva°"°V 728-000 din- Za prepre- ka n,e. nezgod vlagajo vsako nov dinarjev, kar je za 42,6% gori, za gradnjo doma na vrhu Več naporov in sredstev, več od vloženih investicij v le- Vitranca, parkirnega prostora ob žičnici v Kranjski gori, adaptacijo hotela Razor v Kranjsk gori, za zaključek adaptacije hotela Pošta na Jesenicah in za dru- svetno dejavnost (dograditev in- občini v zadnJ,h Ietlh le p|*ecej da na en traktor, ki jih imajo proizvodnje letos za 3,4 % viš- graditev preskrbovalnega centra ternata MIS Jesenice itd.) in 81 napredovalo, predvsem na kme- v občini sedem (3 kmetijska poji od doseženega v lanskem le- na Javorniku, za pričetek grad- milijonov dinarjev za ostalo de- "Jskem posestvu in na ekono- eestva in 4 kmetijske zadruge), tu in za 0,5% višji od predvi- nje preskrbovalnih centrov na javnost, kjer je zajet prispevek "^.f" kmetijskih zadrugan. odpade 873 ha obdelovalnih po-devanj po občinskem perspek- Savi, Plavžu in v Kranjski gori tivnem planu. in za nabavo opreme. Investici-Sredstva za gospodarske in ne- je v turizem in gostinstvo (78 mi-gospodarske investicije v občini lijonov dinarjev) bodo služile za bodo znašale letos 3694 milijo posestvu Poljče, Navedimo o tem nekaj statistič- vršin. Mga število nezgod pada. tu 1959. Pri tem velja omeniti, Ob tretji obletnici smrti Kmetijskemu polaganje telefonskega kabla, mh Podatkov. ^ Poraba umetnih gnojil in gi- prispevek za uslužnostno obrt Na področju škofjeloške ODči- banje hektarskih donosov v zad- itd. Sredstva za stanovanjsko ne je 11.255 hektarov kmetijskih njih letih pa nam na drugi stra- novogradnjo motela v Kranjski gradnjo, skupaj z že vloženimi površin, od tega 6113 obdelanih. ni dokazujejo, da je kmetijstvo sredstvi v prejšnjih letih, bodo Na teh površinah je 1317 krneč- kljub vsemu le precej napredo- omogočila zgraditev preko 500 kih gospodarstev. Na enega Valo. Poraba umetnih gnojil ra- ekonomičnih stanovanj, od ka- kmečkega prebivalca odpade to- nesorazmerno: na površinah pri- terih pa jih bo letos vseljivih le rej le en hektar obdelovalne ste ^ ieta v leto, vendar precej okoli 80. zemlje, na eno kmečko gospo- vatnih proizvajalcev in na po- -t darstvo pa 4,6 ha obdelovalne vršinah kmetijskega posestva v dolini hitreje kot v hribovitih . . predelih. Leta 1954 so porabili v Pred V. kongresom SZDL Jugoslavije občini 246.000 kg umetnih gnoju, leto pozneje že 421.000 kg, leta 1957 468.000 kg in lani ž<^ 562.000 kilogramov. Pri tem velja omeniti, da se večina umetnih gno- Sistematično m konkretno delo *a s» minila včeraj, "SjISl ^Ios,■ Pljad« nI več med ,'')vr...(),llil,m'« J> v Parizu, ob skupščine na čelu par •z Velike Britaniji1. ^"IslT. J«' mudil kot predsednik K,tl Pred vojno, ko je Pogojih, preganjan in y lit,? ,Mvvil.ianjem marksistični*^ >rilture, predvsem -Kapi Ustvaril pogoje za znan-\ jcrazv«J delavskega giba-ni'umorno snoval novo ljudsko oblast med ljudsko revolucijo in jo z vsemi svojimi silami pomagal dograjevati in Izpopolnjevati po vojni. Pri tem ni gledal nase. Mnogi so mu svetovali, naj se po naporni poti, ki jo je prehodil, nekoliko odpočije. Toda tovariš Mota Pl-jade ni hotel — ne, nI mogel počivati. V ognju boja za novi svet. ki ga je pomagal graditi od temeljev je zgorel. Slavu njegovemu spominu! Kako potekajo priprave na V. kongres Socialistične zveze Jugoslavije v kranjskem okraju, ki se bo začel 18. aprila v Beogradu, nam je povedal sekretar Okrajnega odbora SZDL Kranj tovariš Milan Regouc. »Vse občinske konference SZDL v kranjskem okraju so že potekle v duhu priprav na V. kongres. Tokrat so bila poročila izredno dobro pripravljena, ker je bilo v njih govora o vsestranski dejavnosti Socialistične zveze. Pomembno je tudi, da so to pot člani Socialistične zveze zelo sistematično in konkretno razpravljali 0 najpomembnejših vprašanjih, da so delegati na konferencah pokazali čut odgovornosti za celotno dogajanje na območjih njihovih občin, kjer delajo in živijo. Kakor sem že poudaril so poročila na konferencah samokritično in jasno prikazala ne le velike uspehe zadnjih let, marveč (udi slabosti v dosedanjem delu, kar je prispevalo h konstruktivnim zaključkom. Tako so na Blodil zelo kritično govorili o turiSIIltl, kar je tam bistveno gospodarsko vprašanje. V Železnikih so govorili o pripravljenosti prebivalstva, da pomaga v nadaljnjem razvoju tega kraja in omenili, da so samo lani v skupnih prostovoljnih delovnih akcijah prebivalci prispevali 11 milijonov dinarjev. V Zireh so najve/ govorili o rekonstrukciji Alpine, kar je osnova industrializacije v tem kraju. Na Jesenicah, v Radovljici in Skofji Loki pa so največ govorili o življenjskih pogojih delovnih ljudi. V Kranju so o leni razpravljali v posebni komisiji. Predvsem so govorili o preskrbi prebivalstva in o kmetijski proizvodnji. Majhna slabost letošnjih konferenc je bila,-da niso bile preračunane s časooi. Tako marsi- kateri delegat zaradi pomanjkanja časa ni mogel razpravljati. Tak primer se je zgodil v Skofji Loki, ko so morali delegati iz Poljanske in Selške doline na avtobus. Slabost kranjske občinske konference SZDL pa je bila v tem, da je bilo kar 13 odstotkov delegatov neupravičeno odsotnih.* »-In kaj imate še v načrtu v zvezi s pripravami na V. kongres?« »Dokončnega programa še nismo izdelali. Namen pa imamo v kratkem sklicati vseh šestnajst delegatov z Gorenjske, ki nas bodo zastopali na V. kongresu, da se z njimi pogovorimo o problemih, s katerimi bi seznanili kongres. Vse gradivo, ki ga bodo pripravili delegati, nameravamo objaviti tudi t vašem listu, tako da bo seznanjen s tem čim širši krog ljudi.« 2. Priprave na družbeni plan v Bohinjski občini Več za turizem Na vprašanja, ki jih je naše uredništvo pripravilo pred sprejemanjem občinskih družbenih planov za vse predsednike občiniskih ljudskih odborov kranjskega okraja, je tokrat odgovoril predsednik Občinskega odbora Bohinj LOJZE LOGAR. "V kakšni fazi je pri vas, tovariš predsednik, priprava plana za leto 1960?-< »Predlog plana bo izdelan do konca tega tedna, v naslednjem tednu pa bodo o njem razpravljali vsi sveti. Zbori volivcev bodo od S5< do 28. marca, 29. marca pa bo o predlogu plana in o pripombah volivcev razpravljal še Svet za družbeni plan in finance, ki bo sestavil dokončen predlog, o katerem bo ljudski odbor sklepal na seji 31. marca.« »In kaj je v predlogu plana najbistvenejše?« »Družbeni plan za leto 1960 predvideva predvsem znatno povečanje proizvodnje v industriji, pa tudi v turistični in gostinski dejavnosti. Letos bomo dokončali gradnjo nove stavbe hotela Zlatorog s «70 ležišči, dalje nameravamo pričeti z gradnjo sodobnega trgovskega lokala pri Zlatorogu v Ukaneu, v Rohinjski Ristrici bomo zgradili bencinsko črpalko, do konca junija pa bomo uredili tudi restavracijo pri hotelu Jezero z 230 sedeži. Precej sredstev predvideva predlog plana tudi za gradnjo objektov družbenega standarda. Letos bomo zgradili 15 stanovanj, nove prostore za obrtne delavnice, pe-karijo, pričeli bomo z gradnjo vodovoda v Rohinjski Ristrici in nadaljevali z urejanjem kanalizacije v Rohinjski Ristrici.« -t J jil še vedno porabi za površine pod krompirjem, medtem k« »e ostale kmetijske kulture v tem pogledu vse preveč zanemarjajo. V razpravi je nato med drugim govoril tudi Janez Možina (Javorje), ki je podaril, da bo delovna sila v kmetijstvu v prihodnje osnovni problem, o čemer je treba razmišljati že danes in z izboljšavanjem delovnih pogojev, predvsem na kmetijskih posestvih in s pomočjo posredovalnice za delo, ta problem čimprej odpraviti. Govoril je tudi o nekaterih pomanjkljivostih in napakah pogodbene proizvodnje in odkupa živine. — V razpravi je sodeloval tudi ljudski poslanec Anton Peternelj-Igor. -t Pomoč ponesrečencem v Agadiru Kranj, 15. marca. Sinoči sta imeli osnovni organizaciji ZK in LMS gumarske šole v Kranju skupno sejo, na kateri so govorili, kako bi tudi oni lahko pomagali ponesrečencem v Agadirju. CK LMS je takoj ob nesreči ponudil pomoč ponesrečencem z mladinsko brigado za reševanje. Zato so mladinci gumarske šole sinoči sprejeli sklep in danes o tem že obvestili CK LMJ, da so tudi oni pripravljeni sodelovati v tej brigadi. Razen tega pa so zbrali tudi 3100 dinarjev za ponesrečence in denar že odposlali. Enako vsoto denarja so zbrali tudi za postavitev spomenika pionirju — heroju Bošku Buhi v Prijepolju. Boško Buha je bil kot pionir kurir in bombaš Druge proleterske brigade. — Po vseh dosedanjih obvestilih so menda mladinci gumarske šole iz Kranja prvi v Jugoslaviji, ki so že zbrali denar za ponesrečence v Agadirju in za spomenik v Prijepolju. iŠUO-NJSKE IZ NAŠIH KRAJEV SREDA, 16. MARCA 1 NAŠ RAZGOVOR «Kako ste uredili v teh dneh promet na gorenjskih cestah, ko je zapadla precejšnja količina snega.« S tem vprašanjem smo se obrnili na direktorja Uprave za ceste pri OLO Kranj, tovariša Karla Piska. "Kaj ste v zvezi z novo zapadlim snegom najprej ukrenili?« »Najprej smo morali pluži-ti ceste v Kranju, na Jesenicah, v Tržiču, tako da se je promet nemoteno odvijal. Težava je bila le v tem, da je sneg kar naprej naletaval in so zato ob cesti nastali robovi, ki so kasneje zamrzni h. Dokončno čiščenje cest bo predvidoma trajalo še dva do tri dni. Zato ker moramo to delo največ opravljati ročno.-« »Kako pa je pri vas s strojnim parkom?.« »Plugov za vso Gorenjsko še nimamo dovolj. Potrebovali bi še najmanj 4 pluge in tri rezkarje za gorske ceste.« -Kje ste imeli pri čiščenju ceste največ težav?« »Največ težav smo imeli pri češčenju na odseku ceste Kranj—Jesenice, in sicer na »beraškem klancu« in v »gobovcih«. Tu je obstalo skoraj sleherno motorno vozilo, tako da je bil promet zelo oviran.« »Kakšno pa je stanje na gorskih cestah?« »V višjih legah je zapadlo v zadnjem času tudi do tri metre snega. Pokljuko smo uredili, medtem ko bo cesta čez Jelovico ostala za nekaj časa še neprehodna.-« »Ali vaša uprava sodeluje tudi pri urejanju ceste in parkirnega prostora za bližnje planiške polete?« »Za ureditev ceste proti Planici je republiška uprava za ceste poslala na delo tri strojne pluge. Mi pa bomo sodelovali pri čiščenju ceste s švicarskim plužnim strojem • Rolba««. Parkirni prostor bo dokončno uredila jeseniška komunala.«« »In kaj boste najprej ukrenili, ko bo sneg skopnel?« »Letošnja zima je bila za ceste skrajno neugodna, ker ceste niso mogle prav nič počivati. Zato so nastale v cestah luknje, ki pa jih bomo morali takoj sproti popraviti in zasuti. Sploh pa sem mnenja, da te ceste za tako velik promet ne vzdržijo več. Kmalu bo potrebno misliti na to, da jih bo treba temeljito prenoviti, in sicer izdelati betonsko cestišče.« M. 2. J USPEHI Jesenice Pred letom so na Jesenicah ustanovili elektro-tehnično društvo, ki vključuje preko 200 članov z Jesenic in ostalih okoliških krajev. Društvo je na področju strokovnega izobraževanja članstva zares uspešno delovalo. Priredilo je več tečajev in preko njih pripravljalo članstvo za opravljanje strokovnih izpitov. Dne 18. marca bodo podali na rednem letnem občnem zboru obračun dela društva, predvsem pa se bodo pogovorili o njegovih novih nalogah v zvezi s V. kongresom Društva inženirjev in tehnikov Jugoslavije. Nadalje bodo govorili o aktivizaciji članstva, o strokovnem izobraževanju, o strokovni pomoči komuni in državljanom, o potrebi elektrifikacije itd. KULTURNI RAZGLEDI PREMIERA NA VISOKEM Dramska sekcija KUD Visoko je v nedeljo popoldne s premie-ro drame Emila Freliha »Vrnil se je« spet razveselila številne domačine in okoličane, željne odrskih uprizoritev. Dramo je zrežiral Mirko Cegnar. »Vrnil se je« je dokaj zahtevna gledališka uprizoritev, zlasti za amaterske odre. ker v njej nastopa samo šest oseb. Kljub temu pa je tudi (a premiera na Visokem povsem uspela. -an MLADI GASILCI NA ODRU V nedeljo popoldne so se v Kulturnem domu v Predosljah občinstvu spet predstavili mladi igralci Prostovoljnega gasilskega društva Predoslje. Uprizorili so veseloigro v treh dejanjih »Maks v škripcih«. Ker so imeli premudro te predstave že prod pustom, je bila udeležba tokrat zelo majhna, čeprav so mladi gasilci zaigrali precej bolje kot prvič. • PODRRFZANI V PG S Korenovo »Vohunko 907« so v nedeljo gostovali v kranjskem Prešernovem gledališču Podbrc-žani. Gledalci, ki so se zbrali v precejšnjem številu, so bili presenečeni nad dokaj dobro predstavo pode/oljskih amaterjev, ki bodo vsekakor lahko tudi uspešno posegli v borbo za najvišje mesto na občinski reviji amaterskih igralskih družin, ki bo prihodnje dni prav tako v Kranju. MEDREPUBLIŠKA IZMENJAVA V nedeljo se je vrnil iz Pulja kranjski Prešernov zbor. Kranj-iani so v soboto zvečer koncerti rali v Pulju v veliki dvorani Doma JLA, v kateri se je zbralo skoraj 1000 poslušalcev. Gostje ko s tem vrnili obisk Istranom, ki so v Kranju gostovali že lani. Člani puljskega pevskega zbora so Kranjčane nadvse lepo sprejeli. Med koncertom so jim dali v spomin album, lovorjev venec in cvetje, po koncertu so jim priredili družabni večer, medtem ko so jim v nedeljo razka-zali Pulj. GOSTOVANJE V Krizah je v nedeljo gostovala dramska skupina z Jezerskega. Jezerjani so uprizorili dramo »Mladost pred sodiščem«, s katero so dosegli v Krizah velik uspeh in bili nagrajeni z velikim aplavzom. CHARLEYEVA TETKA V ŠENČURJU V nedeljo zvečer so se Sen-čurjani spet od srca nasmejali. Za smeh so poskrbeli gostje iz Dupelj, ki so v Prosvetnem domu uprizorili veseloigro v treh dejanjih Th. Brandona »Char-legeva tetka«. TUDI V .SKOFJI LOKI GOSTOVANJE Člani DPD Svoboda iz Zirov so v soboto zvečer gostovali v .Škof j i Loki. Na tujem odru so z uspehom uprizorili »Globoko so korenine«. KULTURNA PRIREDITEV Medvode Vnedeljo, 13. marca, so v Zadružnem domu v Medvodah pripravili prireditev pod naslovom »Dve uri petja in glasbe«. Program so izvajali člani Glasbene šole »Otona Vrhunca« iz Medvod in učenci ste dosegli, bo.sto vložili to/.lK) pri pristojnem sodi.šču na povišanje pre-živnine. IYi tem upoštevajoč dohodke očeta. K. F. Skof ja Loka Vprašanje: Na žago ste dali razrezati hlode v deske, ker pa leži žaga izven območja vase oh čine. ste morali plačati prometni davek, /.mirna vas, ali je to pravilno. Odgovor: Občinski ljudski «mI bor je pristojen, da predpiše višino prometnega davka ■ uredbe o povečanju K'A]i\\j$ nagrad (Ur. list KIJU. št- ^ Je za III. letnik PredPls^JJ d* sečna nagrada v visini ^ / Kolikor vas moti, da li<)M^' kateri vajenci več. je tO strni, če to določi ^^^...v'1' organizacija v tarifnem P K ni k u Znesek 3.500 <1'n;,"'j|];(U V4' najnižji za vajence v 3. 1« ne dobe. 84 NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO ^Nepravilnosti Pri shranjevanju , orožja Zadnje čase je bilo precej pri-°žb zaradi uporabe športnega 0r°žja (zračnih pušk). Dogajali j>° se primeri, ko so člani nekakih strelskih družin in lovskih ruštev, ko so odhajali domov s tekmovanja, uporabljali to ^r°žje tudi v druge namene. redvsem so streljali ptice, izo-atorJe na električnih drogovih ^ celo na ljudi. Žalostno je tu-\ dejstvo, da so v nekaterih Primerih to počeli tudi starejši 1JudJe. Zato bi bilo zelo umest-ri.0, ^a posamezne strelske dru-Zme poskrbijo, da se taki pri-^ tri ne bi več dogajali, prav ta-0 Pa velja tudi to za starše ki imajo športno orožje, ^iani oddelka za notranje za-^eve pri OLO Kranj so v zad-Jjenega v redu samo 40 od-^j°tkov orožja. Ostalih 60 od-_ °tkov orožja pa je skrajno nevarovanega. Pri pregledu so oOtovil^ da je nekje orožje obetih*0 V Predsobah in na kme-o v veži, tako da je dostopno , "Ornemu, predvsem pa otro-^ • V H primerih so bile pu-' ki so visele na steni, celo p^lxiJene z municijo. Od 890 v ^ledov. ki so jih opravili, so . primerih našli orožje za-vazano. Tu spet preti velika nc-ajjr^^st. da ne bi namreč lovcu Ptu drugemu pri streljanju 'l*o razneslo. Pogosto se tudi Pilavi • ■ JfvlJajo primeri, ko si lovci ^ seboj orožje sposojajo, in to , Drez orožnih listov. Povedati rarno, da je zaradi precejšnje-!n Pomanjkanja orožja sposojajo dovoljeno, vendar n'0žniln listom bojnih *6 primerih pa so organi na-°elo neprijavljeno orožje, se Ob razpravah o družbenem planu kranjske občine Ui samo z dovoljenjem organov. ^risko-upravni postopek. Od- V(yja . « so proti takim takoj uvedli *az<- mL lstoJn- organi orožniških kol 1^ ne ^xx^° podaljševali, v iT lkor ne bo imel lastnik orožji/ -redU- Po stattstićnih Pod«t-j Je danes precej orožja, ki dalo° PreceJ istrošeno, a bi se l,redj * bi malenkostnimi popravili V(1<.. Vendar imajo mnogi pre-malorrumm odnos do orožja. fye ' Vsem Pa i° važno tudi, f^rn Jlriajo shranjeno orožje po-škee?'n' vz8<>jni centri predvoja-Vzgoje, strelske in druge or-"Racije. se' ,m v ^ Zgodil lani Vf.i. ranJu. ko je obvezniik pred-dfj e vzgoje z lahkoto prišel r°žja in napravil samomor. ^ to TtnK. nrw7iirin da bod'> bolj pa- Kako pomembno je lahko priča primer, ki tovarni Iskra nas opozarja, prihodnje le *• ki imajo opraviti z orož- *iti •Jil0 m municiJ(>- Izdelati pa bi Potrchno tudi predpise, kijih naJ bo shranjeno orožje, kje it^ «e ga sme uporabljati, M. 2. Močan industrijske porast proizvodnje Navodilo za izplačevanje nadomestila za povečano stanovanjsko najemnino Zvezni državni sekretariat za stanujejo v stanovanju, ki je nji-finance je izdal navodilo o izva- hova lastnina ali last člana nji-janju uredbe o izplačevanju na- hove ožje družine, ali pa so so- V četrtek, 18. marca je Občinski ljudski odbor Kranj na skupni seji razpravljal e predlogu družbenega plana gospodarskega razvoja kranjske občine za leto 1960. O tem smo na kratko že poročali, danes pa si natančneje oglejmo, kaj predlog plana predvideva za industrijo. V letu 1960 se pričakuje, da bo fizični obseg industrijske proizvodnje v primerjavi z realizacijo lani večji za 15, 8 odstotka, s čemer bo že za 5,5 odstotka presežena obveznost po perspektivnem planu. Največji porast predvideva plan v kovinski (za 46,3 %), kemični (za 38,4%) in gumarski industriji (za 29,6 %). Število zaposlenih se bo letos v industrijskih gospodarskih organizacijah povečalo za 1,1 %, kar pa za 1,6% presega planirani obseg zaposlovanja po določilih perspektivnega plana. Delovna storilnost se bo ob teh pogojih povečala za 10,6 %, pri čemer pa moramo upoštevati vložene investicije za modernizacijo proizvodnih postopkov in za odpravljanje ozkih grl, izboljšanje strokovne izobrazbe zaposlenih, zmanjšanje fluktuacije de- usmerjati tudi na specializacijo proizvodnje in na kooperacijo. Za posamezne industrijske gospodarske panoge predvideva predlog plana za leto 1960 naslednje naloge: V elektrogospodarstvu je treba dokončati predvideno rekonstrukcijo generatorja hidrocentrale »Sava«, da bo preskrba z električno energijo nemotena. Realizirati je treba tudi planirane rekonstrukcije in novogradnje prenosnega in razdelilnega omrežja. Razen tega predlaga predlog plana tudi združitev obeh elektropodjetij, kar bo omogočilo bolj smotrno gospodarjenje in enotno upravljanje s sredstvi. Podjetje KOVINAR Kranj, ki je v preteklem letu osvojilo proizvodnjo nekaterih tekstilnih strojev, nima pa še izdelanega riščanje zmogljivosti predvsem v bombažnih tkalnicah, kjer se to odraža zlasti v kvalitetnejši izdelavi in v večji gostoti tkanin, kar zahtevajo pogoji na domačem in na tujih tržiščih in zahteve predpisanih standardov. Osnovna naloga tekstilnih podjetij je, da letos dokončajo investicije v planiranem obsegu in realizirajo proizvodne naloge domestila za povečano stanarino. Od 1. januarja letos dalje sprejemajo delavci in uslužbenci, upokojenci, invalidi, učenci v gospodarstvu in osebe, ki so začasno izven delovnega razmerja, nadomestilo za povečano stanarino. Nadomestilo se izplačuje ne glede na to, ali nekdo ima ali nima stanovanja, aLi plačuje ali ne plačuje stanarino in ne glede na to, ali je bila sklenjena po- lastniki tega stanovanja. Nadomestilo v bonih bodo prejemali lastniki ali solastniki stanovanja, če stanujejo v njem ali če je to stanovanje lastnina članov njihove ožje družine. Kot ožji družinski član oe smatra zakonec, starši in otroci in vnuki, če jih vzdržuje. Ce sezonski delavci, ki so lastniki stanovanja, solastniki ali člani ožje družine predilnicah in tkalnicah. Razen godba o uporabljanju stanova- lastnika stanujejo v kraju zapo- tega določa plan, da se mora nja in ali je nosilec stanovanj - v proizvodnji konfekcije in ple- ske pravice član gospodinjstva, tenin proizvodni program prila- sostanovalec ali podnajemnik. V goditi perspektivnemu razvoju gotovini se izplačuje nadomesti- konfekcije glede na potrebe in k> vsem, ki stanujejo v tujem zahteve potrošnikov. V industriji obutve stanovanju ne glede na to, se mora plačujejo najemnino ali ne slitve kot podnajemniki ali v prostorih za začasno nastanitev, bodo kot taki prejemali nadomestilo v bonih. Upokojenec ali invalid, ki ima poleg pokojnine oz. aH invalidnine še prejemke iz za-in časnega delovnega razmerja, ima glede na zahteve tržišča proiz- ali so kot nosilci stanovanjske pravico do nadomestila za pove- vodnja usmeriti predvsem na lahko in vulkanizirano obutev, v industriji usnja pa je treba po- pravice sostanovalci, podnajemniki ali kot člani družine nosilca stanovanjske pravice. V goto vi - čano stanarino, tako na podlagi pokojnine ali invalidnine, kakor na podlagi delovnega razmerja, večevati proizvodnjo zgornjega ni prejemajo nadomestilo tudi Ako ima taka oseba dohodke iz usnja. Čevljarska industrija mora vsi, ki imajo stanovanje, pa v začasnega delovnega razmerja od več izplačevalcev, ima pravico nujejo v tujem stanovanju in do nadomestila za povečano sta-plačujejo 6tanarino. Solastniku narino samo od enega izplače-stanovanja, ki je plačal za okto- valca. Tako se obravnavajo tudi ber 1959 polni znesek stanarine, osebe, ki so v honorarnem de- s kooperacijo usmeriti proizvod- njem ne stanujejo, temveč sta- lovne sile in povečanje stimula- perspektivnega proizvodnega pro- cije ter izboljšanje sistema nagrajevanja. Da bo industrijska proizvodnja realizirana v predvidenem obsegu, bo treba letos usmeriti vse napore v hitrejši razvoj tistih industrijskih gospodarskih organizacij, ki so v investicijski izgradnji in za katere se računa, da bodo z novimi zmogljivostmi ustvarile del planirane proizvodnje. Razen tega morajo industrijska podjetja najskrbneje proučiti in dosledno izkoristiti vse možnosti racionalizacije proizvodnje tako, da bi delovno silo za potrebna delovna mesta pridobili predvsem s smotrnejšo razporeditvijo že obstoječe delovne sile v samem podjetju. Začete rekonstrukcije bo treba čimprej dokončati, ostala razpoložljiva sredstva pa izkoristiti predvsem za take investicije ki bodo v čim-večji meri prispevale k porastu delovne storilnosti. V ta namen morajo podjetja nenehno izpopolnjevati tehnološke postopke in povsod, kjer je to mogoče, pričeti i uvajanjem avtomatizacije. Razen tega se morajo nekatera industrijska podjetja začeti bolj grama glede na potrebe tržišča in na lastno investicijsko izgradnjo, mora v tem letu izdelati proizvodni in investicijski program. Tovarna ISKRA je zaradi novih zmogljivosti v avtoelektriki povečala plan proizvodnje za letos za 19,5 %; znatno je povečala tudi proizvodnjo predmetov za široko potrošnjo. Glavna njena naloga v tem letu je pospeševanje razvoja proizvodnje sestavnih delov za elektronsko tehniko in ostalih elementov za avtomatizacijo. V zvezi s perspektivnim razvojem naj podjetje na podlagi smernic družbenega plana okraja nadalje razvija kooperacijo in izgradnjo novo ustanovljenih obratov. njo v manjših čevljarskih obratih. Tovarna SAVA mora letos zagotoviti polno izkoriščanje novih zmogjlivosti pnevmatikarne, istočasno pa naj začne s specializacijo proizvodnje in naj predvidi možnosti za ustanovitev posebnega obrata za konfekcioniranje gumiranega blaga. pripada nadomestilo v gotovini. Uživalcem invalidskega in otroškega dodatka ter učencem v go- lovnem razmerju in če je to delo edini vir njihovega osebnega dohodka. Navodilo tudi določa, ka- spodarstvu se bo izplačevalo na- ko se bo izplačevalo nadomestilo domestilo za povečano stanarino v času začasne nesposobnosti za-v gotovini ne glede na to, ali radi bolezni. Lepše okolje delovnemu človeku! Pester program dela Turistično-olcpševalnega društva Kranj Poročali smo že o občnem zboru Turistično-olepševalnega društva Kranj, ki je bil v soboto, 12. marca. Tu so sprejeli tudi pester program dela za leto 1960, ki si ga danes na kratko oglejmo. Program dela Turistično-olep- Tovarna OVEN je preusmerila sevalnega društva temelji pred proizvodnjo od pralnih sredstev vsem na načelih in smernicah Člani Avto-moto društva Šenčur so pretekli teden organizirali v sodelovanju z Okrajno zadružno zvezo Kranj prvi tečaj za traktoriste, ki ga* obiskuje 18 tečajnikov. Predavajo strokovnjaki avtomoto športa in Okrajne zadružne zveze. Tečajniki bodo morali po končanem tečaju obvladati razen šofiranja tudi vso agrotehniko in druge predmetu, potrebne za kvalificiranega traktorista. na livarske preparate. Podjetje je proizvodnjo livarskih preparatov v okviru danih materialnih pogojev sicer osvojilo, nima pa še dokončnega proizvodnega programa. Zato plan določa, naj podjetje razvoj tovrstne proizvodnje pospeši, v tekočem letu pa mora izdelati dokončni proizvodni program in ga predložiti ljudskemu odboru. Po smernicah plana morajo KRANJSKE OPEKARNE že začeto rekonstrukcijo obrata v Stražišču čimbolj pospešiti in zagotoviti že letos največjo mož- ča, cvetlični nasadi, zelenje itd.), predavanji, prirejalo bo turistič-V programu dela za leto 1960 na predavanja po šolah, kjer bo-postavlja Turistično-olepševalno do razpisali tudi nagradne šolske društvo na prvo mesto poveča- naloge, izdali bodo prospekt Kra-nje števila članstva za najmanj nja, obnovili oglasne deske in 100 %. Razen tega bodo letos za- namestili v čakalnicah vseh že-čeli z zbiranjem slikovnega ma- lezniških postaj na Gorenjskem teriala in še povečali zbirko dia- reliefne karte Kranja in druge pozitivov, nadaljevali pa bodo turistične slike in plakate, ure-tudi z lanskoletno prakso zbi- dili bodo kopališče na Ovčanu, ranja privatnih i.urističnih sob. kupih nekaj novih narodnih noš Okrajni ljudski odbor. Kot ge- Občinskemu ljudskemu odboru za folklorno skupino na Primsko-slo plana si je društvo postavilo Kranj predlagajo, naj tudi letos vem itd. -er ki jih je pred časom sprejel stavek »Lepše okolje delovnemu njegovi pristojni organi skrbijo človeku!--., to pa predvsem zato, za čistočo mesta, za odstranitev ker stanovanjska gradnja v Kra- bodeče žice in ograj, za beljenje nju hitro napreduje, vzporedno in pleskanje fasad starih hiš pod s tem pa se opažajo precejšnje nadzorstvom strokovnjakov, za pomanjkljivosti pri zaključnih ureditev pločnikov in popravilo delih. Problem estetske ureditve žlebov, za vzdrževanje kanaliza- okolice novih stanovanjskih bi o- cije. za razširitev javne neonske kov postaja namreč iz leta v razsvetljave, za nameščanje vseh leto bolj pereč. Izmed vseh na- vrst reklamnih napisov, za vzdr- selij je delno urejeno le Zlato zevanje sprehajališča ob Kokri, polje, kjer pa je spričo gradnje v Savskem drevoredu in v Sav- vrste novih stanovanjskih blokov skem logu in za izboljšanje ter no izvršitev del, hkrati pa se že danes treba misliti na do- razširitev okrasnih parkov. Tu- morajo čimbolj usmeriti na pro- končno ureditev okolice. Naselja ristično društvo bo razpisalo tu- izvodnjo kvalitetnejših izdelkov na Hujah, Planini in pri Vodo- di nagrade za najlepšo okrasitev glede na potrebe in zahteve vodnem stolpu sploh, še niso oken in fasad predvsem z značil- gradbeništva. urejena. Ureditev okolice novih nimi gorenjskimi nageljni, ki jih V tekstilni industriji se deloma blokov zahteva sicer precejšnja že izvajajo, deloma pa so za to finančna sredstva, na kar bi bilo leto predvidene večje investicije treba misliti že ob začetku grad- za modernizacijo tekstilne pro- nje, vendar se tudi z neznatnimi izvodnje. V vseh tekstilnih pod- finančnimi sredstvi in z dobro jetjih je predvideno večje izko- voljo lahko naredi precej (čisto- v Kranju kot središču Gorenjske, žal, skorajda ni opaziti, in priredilo tudi letos že tradicionalni turistični teden. Društvo bo tudi letos nadaljevalo z zanimivimi potopisnimi Spremembe in dopolnitve v zakonu o kazenskem postopku Spremembe, ki so bile izvršene v kazenskem zakoniku, M> eahtevaie tudi ustrezne spremembe v zakoniku o ka-Wnskem postopku. Proučevanja dosedanjega kazenskega Postopka so sicer pokazala, da zakon o kazenskem postopku nima takih pomanjkljivosti, zaradi česar bi ga bilo Potrebno spremeniti. Prav zavoljo te^a tudi niso bile Izvršene bistvene spremembe kazenske?;* postopka. Vendar kljub temu spremembe, ki jih uveljavlja nov zakon, pocenijo nadaljnji ra/.voj kazenskega postopka v naši državi. **TVa "toPki, >w:,,,osu so,,i**- potrebno, da se škoda povrne. novost v kazenskem poje sprememba stvarne ^',!'n<,sli sodišč. Po določilih po^J?^ zakonika o kazenskem ^'Jan 80 Za f*>J,'/-" i ■odiSca. [zjema je močlu, naj opravi »o r^'vem dejanju tatvine, Id v Pristojnosti okrajnih «<> Prav tako pa je nekaj kaz slvovanja strank ob priliki zaslišanja prič, v postopku. Tožilec, obdolženec in zagovornik BO lahko navzoči pri zasliševanju prič, če je verjetno, da priča ne bo prišla na glavno obravnavo dejo ti strojki na breme teh or-svojem ali če poizvedovalni organ spo- ganizacij. Organizacija oziroma da je navzočnost strank in zavod pa se lahko pritoži glede zagovornika smotrna. Kadar so utemeljenosti odločbe o povrni-pri- valltOga organa na svojem ob- tožilec, obdolženec in zagovornik tvi stroškov in glede njihove vi-poizvedbe in navzoči pri zasliševanju priče, šine. Izvrševati druge pravice okrož- pra k ličnih razlogov nega Javnega tožilstva v poizvedbah. No more pa seveda opraviti meritornih odločitev, kot so zavrnitev ovadbe, ustavitev ]xuzvedb In vložitev obtožnice. ^'n,-, . J,I"J> kjer jo sicer ga gro ''Vi],, ''"""a kazen, dano v so-U|||| '^'^im sodiščem. To so !<• ,! ,t:"''' kazniva d"ja.nju, kjer snu'jo dajati predloge in posta- Pri preiskovalnem zaporu je viti priči vprašanja. Ta razširi- omeniti novo določilo v zvezi z tev praviee strank, da lahko pri- oddajo obsojenca v kazensko- sostvujejo zaslišanju prič, bo poboljševalni dom. Ce namreč lahko zelo koristna, saj se bo v izreče sodišče kazen zapora ali posameznih primerih brez dvo- V teku kazenskega postopka je ma stvar lahko bolje razjasnila nadalje treba vedno, kadar je in skrajšal postopek. n',)n<| Zagotoviti kontrolo oškodovano družbeno promože- Nova je tudi določba, da .se v - ^ drugi stopnji po vrhov- nje, obvestiti pristojnega javne- tistem primeru, ko je treba Sodišču. Ka pravobranilca, ki pokrene vso predhodno ur««diti pred izvođen- je pregon prevzel javni tožilec. Po dosedanjih predpisih je bila med drugim možna obnova kazenskega postopka v primeru, ko je do obsodbe ali oprostitve prišlo zaradi kaznivega dejanja sodnika, sodnika porotnika ali oseb, ki so opravljale poizvedovalna ali preiskovalna opravila. Možno strogega zapora nad eno leto, se pa je, da pride do obsodbe ali ■me oddati obsojenec, ki je v oprostitve tudi zaradi kaznivih preiskovalnem zaporu, še pred dejanj javnega tožilca in sicer pravnomočnostjo sodbe v kazen- na ta način, ker je javni tožilec ski poboljševalni zavod, če v to zlorabil svoja zakonska poobla-]>rivoli. Ze sedaj so bili v praksi stila. (Nadaljevanje sledi; Gospodarske vesti O V letih 1958 in 1959 se je svetovna proizvodnja mesa povečala za 20%. Predvsem se je povečala proizvodnja svinjskega mesa, medtem ko znaša porast proizvodnje govejega in telečjega mesa samo 4%. Najbolj ae je povečala proizvodnja mesa perutnine v ZDA (za 65 %). # V vasi Draksenič v okraju Prijedor grade tovarno špirita, katere skupne investicije znašajo okoli 57 milijonov dinarjev. Predvidevajo, da bo letna proizvodnja te tovarne 480.000 hI surovega špirita, ki ga bodo t glavnem izdelovali iz pokvarjene koruze. 0 Po podatkih turške statistične službe je bila lanska žitna letina v l\rrčiji precej slabša od predlanske. Medtem ko so v Turčiji leta 1958 pridelali 8,5 milijona ton pšenice, so jo lani pridelali le 7,8 milijona ton. Pridelek riža je bil lani za 25 % nižji od predlanskega. # Letos bomo v vsej državi načrpali 910.000 ton surove nafte, medtem ko smo jo načrpali lani 590.000 ton. Povečanje je omogočilo obratovanje novih vrelcev Boka i a Stružec. Predelovanje nafte se bo povečalo od lanskih 1,17 milijona ton na 1,21 milijona ton letos. 2e prihodnje leto nam ne bo treba več uvažati nafte. 0 V januarju 1960 so se japonske zlate in devizne rezerve zmanjšale za 6 milijonov dolarjev. Rekordno stanje rezerv je bilo doseženo decembra 1959 z eno milijardo 334 milijoni dolarjev. # V tovarni Pretiš v Sarajevu bodo začeli ta mesec izdelovati opremo za mlekarstvo, ki smo jo doslej uvažali iz tujine. Izdelovali bodo naprave za izdelovanje sira, stroje za separacijo in sterilizacijo mleka, razne čistilne stroje itd. 0 Narodna banka Kube je objavila prepoved uvoza trajnih dobrin za široko potrošnjo, med drugim tudi nakita. 8V6 ,• -»*>»~» mesecih je precej obsežen. Njihova glavna naloga je oskrbovanje ptičkov. V ta namen so postavili krmilnice, kamor trosijo hrano, pa tudi na oknih hiš se . ptički lahko nahranijo. V njiho-Drugo jutro fe volka v pasti yem okolišu je šest malih vasi; v vsaki vasi so zadolžili pionirja, ki skrbi, če je za krmljenje ptic vse v redu poskrbljeno. Člani pionirske zadruge so ze- pri KZ Cerklje, lo delavni. Samostojno vodijo Člani pionirske zadruge imaJ0 šolsko kuhinjo. Po sklepu uprav- pred seboj še veliko nalofr nega odbora pionirji oskrbujejo Sklenili so, da bodo v času, K s toplo malico 87-letno staro že- se bo izpolnila želja Senturški nico in ji vsak dan nosijo hrano prebivalcev, to se pravi, ko bo na dom, ker je zaradi starosti pričeli z gradnjo nove ceste n* privezana na posteljo. To nalogo Senturško goro, pomagali skup in ga spustil Volk od veselja po- opravijajo redno vsak dan, za no z mladinsko brigado Sentuf skoči v zrak z vsemi stmmt m kar zasiužijo vso pohvalo. ške gore pri gradnji te ceste. Pionirji so nadalje že jeseni M. F' Volčja obljuba Vlažil se je volk k čredi in zašel v past. Naj je bil še tako močan in zvit, iz pasli ni mogel. Legel je in začel tuliti. našel lovec, dvignil puško in pomeril vanj. Zajoka volk in poprosi: »Da, kriv sem ... Zaslužil sem kazen! Toda, nikar me ne ubijaj, dovolj sem ie kaznovan, ker sem se ujel v past. Toda, dragi moj, kdo ne greši? Spusti me, pa boš videl: četudi poginem od lakote, mesa se več ne dotaknem!. ..« Lovec je verjel volkovi obljubi Krompir bodo razdelili po vase« in tako tudi oni nekaj prispeval' k sodobni kmetijski proizvodnji-Tudi pionirsko hranilnico ima' jo. Pionirji, ki so vključeni v pionirsko zadrugo, imajo hranil' ne knjižice in hranilnike. VarčU' jejo vsi učenci te šole. Za vse navedene stroške in12 pionirska zadruga naložen denaf PIONIRJI - LUTKARJI Lutkovni krožek škofjeloških pionirjev je bil ustanovljen v šolskem letu 1958/59. Mladi lutkarji se niso ustrašili težav, ki so jih čakale na začetku. Bili so brez lutk odra in prostora, kjer bi lahko vadili. Vendar so z dobro voljo in iznajdljivostjo uspe- V letošnjem šolskem letu s" se še z večjo vnemo lotili del-Nekateri bolj izkušeni pionirjis0 se vključili v lutkovno sekcij0 Svobode in sodelujejo na Pre"' stavah v Skofji Loki in na gostovanjih v Poljanski dolini. V krO' žek se vključuje vedno več mlaj' ših pionirjev, ker si žele. da bi na temeljnega zakona o varstvu n o v a nje. Roter Marija, Cankar- živine pred živalskimi kužnimi jeva 26, Tržič. 962 Obrtna zbornica Kranj razpisuje za Dom Gorenjskih obrtnikov v Crikvenici delovno mesto UPRAVNI ODBOR POSREDOVALNICE ZA DELO Obč. LO TRZIC RAZPISUJE prosta delovna mesta za: 1. Upravnika Zavoda za posredovanje dela Tržič 2. Referenta za usmerjanje mladine v poklice, ki bo obenem administrativna moč POGOJI: 1. — višja ali srednja izobrazba s petletno prakso v upravni službi 2. — srednja ali nižja izobrazba s potrebno prakso v administraciji Vloge sprejema upravni odbor Posredovalnice za delo Obč. LO Tržič. — Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa PREDAVANJA DELAVSKE UNIVERZE Predvidena predavanja v tednu od 16. do 20. marca 1960: KRANJ — Center - v sredo, 16. marca ob 19.30 - Književnost azijskih narodov — predava prof. BOHANEC Slavko. Predavanje bo v Sindikalnem domu. CERKLJE - v petek, 18. marca ob 19.30 - Sodobne bolezni - Dr. Mirko Kališnik. PREDOSLJE - v petek, 18. marca ob 19.30 - Crna Afrika - prof. Makarovič Marija (diapozitivi). ŽARNICA — v petek, 18. marca ob 19.30 — Priprava krme — Ing. Bertoncelj. STRAZlSCE - v petek, 18. marca ob 19.30 - Skandinavija -Tovariš Stane Tavčar (diapozitivi). JEZERSKO — v soboto, 19. marca ob 19. uri — Vpliv atomov — Dr. Janez Bajželj. GORICE — v nedeljo, 20. marca ob 10. uri — Skandinavija — Tovariš Stane Tavčar (diapozitivi). SENCUR - v ponedeljek, 21. marca ob 19.30 - Skandinavija -Tovariš Stane Tavčar (diapozitivi). TRBOJE - v ponedeljek, 21. marca ob 19.30 - Priprava krme — Ing. Bertoncelj. OLSEVK - v torek, 22. marca ob 19.30 - Vpliv atomov -Dr. Janez Bajželj. Delavska univerza v Kranju razpisuje delovno mesto TEHNIČNEGA POMOČNIKA s pogoji: tehnik z najmanj 5-letno prakso v gospodarstvu in z veseljem do izobraževalnega dela. Plača po pravilniku DU v Kranju od 20.000 do 30.000 din. — Prijave sprejema Delavska univerza v Kranju, Sindikalni dom. boleznimi (Uradni list FLRJ, št. 26/54) oddelek za gospodarstvo ObLO Kranj razglaša, da bo cepljenje psov za zamudnike proti pasji steklini v petek, dne 18. marca 1960 od 14. uri na Klavnici Kranj. K cepljenju morate privesti vse pse nad 1 mesec stare. Vsi lastniki necepljenih psov bodo kaznovani v smislu 1. odstavka 72. člena zgoraj citiranega zakona. SKUPINSKI izleti za mladino in odrasle Planinsko društvo Kranj obvešča svoje članstvo, da namerava v letošnjem letu pripraviti skupinske izlete za mladino in odrasle kakor sledi: ZA MLADINO V mesecu marcu: Enodnevni izlet na Jošta in enodnevni izlet na Dom pod Storži čem. V mesecu aprilu: Enodnevni izlet na Dom Kokrškega odreda na Kališču in enodnevni izlet na Kriško goro. V mesecu maju: Enodnevni izlet na Dobrčo in enodnevni izlet na Lubnik. Dvodnevni izlet na Storžič. V tednu mladosti množični izleti za pionirje. V mesecu juniju: Enodnevni izlet na Stol. Dvodnevni izlet na Veliko Planino. V mesecu juliju: Enodnevni izlet na Češko kočo. Dvodnevni izlet na Vršič in preko Slemena v Tamar. V mesecu septembru: Enodnevni izlet na Dom Kokrškega odreda na Kališču. Dvodnevni izlet preko Krvavca na Kokrško sedlo. Tradicionalni pohod po partizanskih poteh. Na vse te izlete bodo lahko šle skupine od 30 do 50 pionirjev in mladincev. Vodiči bodo zagotovljeni s strani Planinskega društva Kranj. jo ucvre čez drn in strn. Beži tako ves dan in se zlačni, da se mu kar tema dela pred očmi. — Opoteka se sem in tja in lakote škrta z zobmi. Tedaj ugleda svinjo, ki se valja po luži in zadovoljno kruli. Razveseli se volk in reče: »Kruli ali ne kruli, če si v vodi, pomeni, da si riba. Za ribe pa se z lovcem nisva pogodila.* Pripovedka o rakih Ujel je deček v potoku deset rakov, jih položil v košaro, na vrhu zavezal ruto in jih odnesel domov. Raki v košari gomazijo in iščejo poti na prosto. Dva raka sta našla odprtino in sklenila, da pobegnete. Ležeta, se prerivata, prepletata klešče, toda izmuzniti se ne moreta. Drug drugemu sta na poti. Prvi reče: »Jaz zlezem prvi.« »Ne,« odgovori drugi, »najprej jaz, potem ti.« »Jaz sem luknjo prvi zagledal, zato imam jaz prednost.« »Ne, jaz ...« »Ti mi še ne boš ukazoval!« . . . se razjezi prvi in pomoli rep iz košare. »A tako!« zakriči drugi, pograbi s škarjami prvega za brke in ga vleče nazaj v košaro. »Nehajta, bedaka!« zakriči na- li. Ljubljansko učiteljišče jim je se tudi oni bolj spoznali z lutka nju star rak. »Vseeno, prvi ali posodilo lutke, DPD Svoboda pa mi in z njimi prav tako zaigra drugi. Sicer bomo zaradi vaju vsi jim je priskočila na pomoč tako, in zaživeli kot njihovi malo I 1 poginili!« da jim je dovolila uporabo pro- Toda bilo je že prekasno. Med- štorov in lutkovnega odra. Z tem ko sta se prepirala in ruvala, igricama »Meh za smeh« in je prišel deček domov in raki so »Tonček partizan« so dosegli za-končali v loncu. vidljiv uspeh. rejši izkušeni tovariši. Marlj^0 vadijo in se vedno znova vesel dneva, ko bodo z lutkami lahk° pokazali zvestim gledalcem, kaJ znajo. Jesenice »PLAVZ«: 17. in 18. marca nemški film »NEDOKONČANA ZGODBA«. Dovje: 17. marca ameriški barvni cinemaseope film »POSLEDNJI VOZ«. V mesecu aprilu: Enodnevni izlet v Taborsko jamo. V mesecu maju: Enodnevni izlet na Golico. V mesecu juniju: Dvodnevni izlet na Crno prst in dvodnevni izlet na Stol. V mesecu juliju: Trodnevni izlet na Triglav, po- vratek preko Sedmerih jezer v sredo ob 17. in 20 u Bohinj. in petek pa ob 20. uri. Dvodnevni izlet na Kriške Radovljica: 17. marca ob 17.30 pode, Razor in povratek preko jugoslovanski film »SKOZI VE- JEVJE NEBO«; 17. in 18. marca stave v sredo in četrtek ob W in 20. uri, v petek pa ob 20- U*1? Duplica pri Kamniku: 16. ^a1 ca ob 17. in 19. uri ter 17. marc* ob 19. uri angleški vislavisio barvni film »KER VETER N Bled: 16. in 17. marca japonski ZNA BRATI« — v glavni viol' barvni film »STREHA JAPON- Dirk Bogarde in Tani Yoko. SKE«; 18. marca italijanski barvni film »AIDA« — predstave v ri, v četrtek ob Luknje v Aljažev dom. V mesecu avgustu: Petdnevni izlet na Veliki Klek (Avstrija), povratek preko Italijanskih Dolomitov. Nekajdnevni izlet v Durmitor. V mesecu septembru: Dvodnevni izlet preko Krvavca na Kokrško sedlo. Tudi za odrasle velja, da skupina lahko šteje od 30 do 50 ljudi. ob 20. uri jugoslovanski barvni cinemaseope film »SAM«. Kropa: 17. marca ob 19.30 češki barvni film »KOD IN KAM«. Kranj »STOR/IO«: 16. marca ob 10. uri matineja italijanskega barvnega cinemaseope filma »POSLEDNJI RAJ«; 16. in 17. marca ob 16. 18. in 20. uri italijanski barvni vistavision film »BENETKE, MESEČINA IN TI« Interesenti za te izlete dobijo ter 17. marca ob 10. uri matineja lltegl filma. 18. marca ob 10. uri matineja italijanskega barvnega vistavision filma »BENETKE, MESEČINA IN TI«, ob 16., 18, in 20. uri pa ameriški barv ni cinemaseope film »VVICHITA«. Btraitile »SVOBODA«) 16. marca ob 1». in 20. uri italijanski film »LJUBEZENSKI ZANOS«. Primskovo »TRIGLAV« : 17. Kamnik »DOM«: 18. marca 17. in 20. uri argentinski &f »ALI TI LAHKO REČEM TI?«. gledališče PREŠERNOVO GLEDALI^ KRANJ Četrtek, 17. marca ob 20 - Sc za uri •CHOPINOV KONCKiri delujejo slušatelji Akademij0 glasbo iz Ljubljane?. Petek Fischer 18. marca ob 20. uri •PROSTI DAN- vse potrebne informacije v pisarni Planinskega društva V Kranju. Za vsak posamezni izlet bo glede na vremenske prilike posebej objavljen točen datum in ura odhoda. Prosimo vse izkušene planince, da se v pisarni Planinskega dru štva Kranj prijavijo ta vodiče posameznim skupinam. Vabimo vse članstvo, da se v kar največjem tta Uu pri lavi m udeleži skupinskih Izletov, Odbor red premierski. I 'ri predstavi l*'isch< ^ PROSTI DAN, katero je tov. ing. Valenčič, sodelUJCJ J Valenčičeva, Fajonova, Sibn^ va, Brzinova, Igličeva, Bogataj va, Reš, Hotko, Grašič, Ambr° m I Mam n .ok. nezgode It. P. iz Šenčurja je peljal v<>, oko desno nogo. /lom'1 i n o ZA ODRASLE V mesecu marcu: Enodnevni izlet jame. Jesenice »KADIO«: 17. in 18. v Škocjanske marca ruski film »IVAN GROZNI« II. del. marca ob 18. in 20. uri amerški preko olvoh gle/.njev in barvni cinemaseope film »Wl (IHTA J. S. i/. Kranja je nekdo Skofja Loka »SOKA«: 18. mar- padel Ul ga ranil po obrazi' ca ameriški cinemaseope film 1. A. iz PredoselJ je P •NEPOZNANI JE 1'KlSEL-. kolosom in si ranil čelo. Domžale: 16. in 17. marca nemški barvni film -LAŽNIVI KAPITAN-; in. marca Erancoild barvn i ememascopi • film • I 'OH - TUOALSKE PERICE« - prod- ,adel s ezaia L. S. i/. Kranja M j*' l>"l'r iteklom po levi roki in dO* P. K. iz Srednje vasi se .)«' IjV rezal s steklenico po desni fO 3 Naša atomska Prva jugoslovanska električna centrala na jedrski pogon 00 zgrajena do leta 1970. Strokovnjaki zatrjujejo, da to ustre-Za splošnim težnjam razvoja jedrske energije in njene praktične uporabe pri nas. Jugoslovanska jedrska cenila bo imela moč nekoliko desetin električnih megavatov. zgradili jo bodo po domačem Projektu in na podlagi razisko-Vanj naših strokovnjakov. Gradila jo bodo jugoslovanska industrijska in gradbena podjetja v težnji, da bo ves material iri neobhodna oprema kolikor Se !e da domačega izvora. Pred-^dena je tudi kooperacija s tujimi podjetji, vendar le za dele opreme, ki se pri nas ne izdeluje, ali pa se njena proiz-v°dnja ne izplača zaradi ekonomskih razlogov. Centrala bo vključena v energetski sistem Jugoslavije, čeprav ni njen glavni namen proizvodnje električne energije, temveč usposobitev naših znan-stvenih in tehničnih institutov *er industrijskih in drugih pod-3etii za osvojitev in čimpopol- prva centrala nejše izkoriščanje jedrske energije. Znanstvene in tehnične priprave bodo v glavnem opravili v institutu »Boris Kidrič«. V svetu so doslej zgradili ali pa še gradijo 43 jedrskih central. Od tega je 7 central, ki proizvajajo električno energijo za široko potrošnjo, 13 je manjših central za znanstvene in poskusne namene ter 23 električnih central na jedrski pogon, ki bodo bolj ali manj vključene v energetske sisteme. Kar zadeva gradnjo naše prve atomske centrale, je važno tudi to, da razpolaga Jugoslavija z zadostnimi količinami urana. 0 štipendijah ameriških TONE SVETINA LOVCEV* HČI Riše Milan Batista Hudentov-športnikov in plačah npbovth trenerjev OD ŠANSIJA DO AGADIRJA ^ novejši zgodovini je bilo Zabeleženih precej hudih ne-Sreč, ki so jih povzročili po-[resi. Ob zadnji veliki nesre-c'> ki je prizadela maroško Pristanišče Agadir, so nekateri svetovni časopisi objavili kroniko nesreč od 1556. leta dalje. Od 1556. leta, ko je ve-fk potres razdejal kitajsko Pokrajino Šensi in terjal ^0.000 smrtnih žrtev, se je krstilo do današnjih dni še |^ velikih potresov, ki so ter-ja,» skupno 640.000 smrtnih žrtev. 1693. leta je potres na Siciliji terjal 80.000 mrtvih, i?55 v Lizboni 40.000 mrtvih, 097 v Ekvadorju (Južna Amerika) 40.000 mrtvih, 1902 v Montagne Telle 30.000 mr-lvi«. 1904 v Kalabriji 30.000 Mrtvih, 1904 v Kaliforniji |san Francisco in Los Ange-,e«) 50.000 mrtvih, 1906 v Cilu (Santiago in Valporezo) 20.000 mrtvih. 1908 v Messini 18.000 krivih, 1920 na Kitajskem \00.000 mrtvih, 1923 v Tokiju ln Jokohami (Japonska) 145 tisoč mrtvih, 1935 v Zahodom Pakistanu 25.000 mrtvih, 1939 v Cilu (razrušenih šest J*«t) 30.000 mrtvih. 1910 V *Určiji 30.000 mrtvih in 1960 v Agadirju 12.000 mrtvih. v zadnjih 20 letih je bilo *e mnogo potresov v raznih "»jih sveta, ki pa so terjali nia"j smrtnih žrtev kot zgo-[ai našteti. V tem letu sta razen v Agadirju, mo5ne-*J Prizadeti 5e dve mesti, in J^er Arekipa v Peruju, kjer ,c> bilo G3 mrtvih in Mclu/a * AI/irijii kjer je bilo 45 Mrtvih. Športne štipendije v Ameriki so že predmet najbolj pogostnih razprav v pedagoških krogih. Medtem ko se morajo nadarjeni mladi ljudje odreči visokošolski izobrazbi zaradi velikih stroškov študija ali pomanjkanja prostora na univerzi, so športnikom vsa vrata na široko odprta. Univerze med seboj tekmujejo, katera bo ponudila večjo štipendijo. Tako dobijo dobri športniki letno do 3.000 dolarjev. Univerze iščejo že med srednješolci po vsej državi najboljše športnike, da dopolnijo svoje tekmovalne ekipe. Moramo pa pripomniti, da se pri postopku štipendiranja univerze med seboj razlikujejo. Nekatere namreč ne poznajo privilegijev za svoje športnike in s tem čuvajo svoj ugled. Na splošno pa velja, da v Ameriki ocenjujejo univerze bolj po uspehih njihove rugby ekipe, kot pa po ugledu njihovih profesorjev. Študentje, ki dobijo štipendije zaradi uspehov v športu, niso več amaterji, čeprav mislijo, da so. Trener ekipe (coach) igra v ameriškem športnem življenju veliko vlogo, često mora žrtvovati SVOJC ideale in nazore vzgojitelja, kajti njegova naloga je, da napravi ekipo, ki bo zmagala. Mnoge šole in univerze sprejemajo v službo ljudi, ki so strokovnjaki le za svojo športno panogo. ' Navadno so to bivši profesionalni športniki, za katere pa ni potrebno, da imajo predhodno pedagoško izobrazbo in sposobnost. Pogodbe so v večini kratkotrajne (1 do 3 leta), v ft-dar uspeh ekipe zagotavlja I nerju dolgotrajno službo. Plan trenerjev so posebno na univerzah zelo visoke. Tako ima trener rugbya na neki znani univerzi večje dohodke kot najstarejši redni profesorji, čeprav je med njimi nosilec Nobelove nagrade Plače trenerjev znašajo ao 25 tisoč dolarjev letno. M. Spala sta v Nekovi bajti. Ponoči je začelo snežiti in ves dan je medlo. Ko se je malo razvleklo, je bilo snega do kolena. »Se bo snega,« je dejal Nek, po meso morava ali pa naju bo lačna zamedlo. Sla sta. Uro in pol sta gazila po dolini do Plazovnie. Tam sta v pečeh zagledala kozla. Boštjan ga je skušal zalesti. Ko je pomolil glavo čez greben, ga je žival dobila v nos in se pognala v piazišče nad njim. Še preden je Boštjan ustrelil, je nad njim zahrumelo. Gams je utrgal plaz. Boštjan se je pognal v stran, da bi ubežal uničujočemu hrumečemu valovju. 95. Boštjan se je ognil osrednjemu plazu. Snežne gmote s' strani pa so ga objele. Silen sunek ga je odtrgal od tal in že je plaval in krilil z rokami, da ga ne bi pod-sulo. Pri macesnu se je skušal ujeti, vrglo pa ga je tako, da se je puška zlomila in mu odletela iz rok. Še si je skušal pomagati. Ko pa ga je vrglo preko peči se je ustavil. Objela ga je tema, le nad njim je ie vedno uničujoče hrumelo, kakor bi se gore podirale. Vedel je, da je zasut. Streslo se je mišičasto telo. Bil je ukle-njen. Le eno roko mu je uspelo premakniti. Začel je grebsti z noro naglico. Začelo ga je dušiti. 96. Nek, ki je spodaj vse videl, je zajokal in se zgrabil za glavo. Še preden se je hrumenje poleglo, se je, ne meneč se za nevarnost, pognal na piazišče. Brezupno je taval po grudastem snegu, stokal in gre-bel. Ob macesnu je našel prelomljeno puško. Ko so mu že krvavele roke in je omagal, se je spomnil na psa in lopato. Ves iz sebe je prinorel k bajti, snel sa-motež, vpregel psa, in kakor vihar sta tekla po shojeni gazi nazaj. V dobri uri in pol je pes privlekel na smrt utrujenega starca v globel pod plazom. Velike poplave V Braziliji je zaradi močnega deževja prišlo do številnih poplav, ki so povzročila veliko materialno škodo in terjale tudi večje število žrtev, ki pa jih zaradi prekinitve vseh zvez m poplavljenimi področji, ni mogoče ugotoviti. Več kot 7000 ljudi je zaradi poplav ostalo brez strehe, saj je poplavljenih okoli 1000 hiš. Največje poplave so v manjšem mestu Villa Velia ter v pokrajinah Špirita Santa in Baia. vse mani V Zahoda! Evropi iz leta v loto pada proizvodila premoga -Kriza v evropski skupnosti za premog io jeklo - Vse večje zaloge Po podatkih ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo se je tudi 1959. leta zmanjšala proizvodnja premoga V Evropi. Skupna evropska proizvodnja premoga v 1959. letu (razen v Letališče v San Franciseu s« v zadnjem času uredili tako, da potniki lahko neposredno iz restavracije ali pa čakalnice vstopijo ali izstopijo iz letala. Ta naprava je urejena iz dveh mostov. Ko vsi potniki izstopijo ali vstopijo, oba mosta potegnejo v letalo kot meh pri fotografskem aparatu Sovjetski zvezi) je znašala 600 t milijonov ton, oziroma 17 milijonov ton (3 odstotke) manj kot v letu 1958. V letu 1958 pa je bila proizvodnja za 6 milijonov ton ali za 1 odstotek manjša kot v letu 1957. Hkrati pa so objavljeni tudi podatki, ki kažejo, da so v lanskem letu močno narasle zaloge neprodanega premoga. V državah zahodne Evrope — predvsem v državah, ki so vključene v evropski skupnosti za premog in jeklo — so zaloge premoga narasle od 45 milijonov ton v začetku leta na 69 milijonov ton ob koncu lanskega novembra. Po podatkih ekonomske komisije je največja proizvodnja premoga zabeležena v Veliki Britaniji (9,8 milijonov manj), nato v Zahodni Nemčiji (7 milijonov ton) in v Belgiji (4,3 milij. ton). Do porasta proizvodnje premoga pa je prišlo v Poljski (4,1 milijonov ton) in v Čehoslovaški (700.000 ton). Prav tako je v letu 1959 narasla proizvodnja premoga in lignita tudi v Sovjetski zvezi, in sicer za 10,5 milijonov ton oz. za 2 odstotka. V letu 1959 so v Sovjetski zvezi nakopali 506,5 milijonov ton premoga. Tudi uvoz premoga v posamezne zahodnoevropske države se je letu 1959 zmanjšal za 11 milijonov ton. Medtem ko so zahodnoevropske države v letu 1958 uvozile 69 milijonov ton premoga, so ga uvozile lansko leto le 58 milijonov ton. Uvoz premoga iz ZDA se je v primerjavi z letom 1958 znižal za 14 milijonov ton. Največji uvoznik premoga v preteklem letu pa je bila Francija. Hegla ii imw pria V zadnjih dneh je domala vso Japonsko prekrila gosta megla, ki je skorajda onemogočila su-hozemski in pomorski promet. Zaradi goste megle so trčile 3 ladje. Razen tega sta bila poškodovana tudi dva ribiška čolna. Pogrešajo 16 ribičev. Tudi železniški promet je močno oviran, saj gosta megla ne dopušča uporabo signalnih naprav na glavni progi Tokio— Osaka. Gosta megla in močno deževje sta povzročila preko 600 prometnih nesreč. V teh nesrečah je bilo ubitih 8 ljudi, 153 pa ranjenih. ene kletk Daneel je nadaljeval: »Dr. Sorton je prvi postavil teorijo, 'Jud m<> sprcmcn'1'i taktiko. Najprej moramo najti na Zemlji j, ki bodo želeli isto kot mi, ali ki jih bo mogoče k temu „ K°voriti. Ko bi pomagali takim ljudem, hi lahko napravili da ^*^® gibanje in ne tuje vmešavanje. Težava je bila v tem, Vs /lisrn° »ašli ugodnih tal M naše namene. Ti, Elijah, si bil kakor zanimiv eksperiment.« »Jaz? Kaj hočeš reči s tem?« je vprašal Baley. * *Hilo nam je ljubo, da je komisar priporočil prav tebe. Dri *'Vo^eBa psihičnega profelia smo povzeli, da ni koristen p j***ek. vratno s<*danje mestne kulture. Mislimo, da bodo nekoč te„V ta,t' 'Judje kot si ti, povedli Zemljane k zvezdam. Zaradi a te je želel dr. Fastolfe včeraj zjutraj videti. hio,'V°'a I)I;iktik »ač'u si s tem dokazal, da si človek, kakrš-Ba Potrebujemo za svoj eksperiment.« "Kakšen eksperiment?« je Baley treščil •/, roko po mizi. Oteli!'ks,M>l''»«'»t, ki je v tem, da te prepričamo, da je koloni- Ja edini odgovor na probleme Zemlje.« *'*repri< ali ste me. To je gotovo.« Pod učinkom določene droge.« i, n'*'"^ ''»H. da bi nekaj rekel in pipa mu je skoraj padla S<» cnkrit se mu je pred oči prikazala ona scena v Mestu Vsemircev, ko se je osvetlil od slabosti, ki ga je objela., ko je zvedel, da je R. Daneel zares pravi robot. Videl je, kako Daneelovi gladki prsti nabirajo kožo in meso na njegovi roki in začutil rahel vbod. Dušilo ga je, ko je spregovoril: »Kaj je bilo v injekciji?« »Ne razburjaj se, Elijah. Bila je blaga opozna droga, ki je samo tvoje misli naredila sprejemljivejše.« »In potem sem verjel vse, kar ste mi govorili, kajne?« »Ne čisto tako. Ne bi mogel verjeti ničesar, kar je popolnoma tuje osnovnim elementom tvojih možgan. Pravzaprav no rezultati eksperimenta razočara!i. Dr. Fastolfe je upal, da boš postal fanatičen pristaš naše teorije. Namesto tega pa si le z določene oddaljenosti odobraval teorijo. Tvoja praktična narava se je postavljala na pot sleherni zanesenosti. Tako smo ugotovili, da je naše upanje samo v romantikih, toda na nesrečo so romantiki vsi medievalisti.« Balcy je bil nekako ponosen na svojo trdoglavost in srečen, ker jih je razočaral. Naj eksperimentirajo s kom drugim. Divje je rekel: »In zdaj ste od vsega dvignili roke in greste domov?« »Ni tako, kot misliš. Malo prej sem rekel, da nam zadostuje, ker smo zvedeli, da bo Zemlja kolonizirala druge planete. Ti si nam dal odgovor.« , »Jaz sem ga dal? Kako?« »Eraneisu Ciousarru si govoril o prednostih kolonizacije. Mislim, da si govoril zelo ognjevito. Torej je imel naš eksperiment na tebi le uspeh. In CTousarrjeva ccrcbroanaliza se je: spremenila. Zelo malo, a vendar!« . »Mislim, da sem ga prepričal? Ne verjamem.« »Ne do prepričanja ni mogoče priti tako zlahka. Toda cerebroanalitične spremembe so jasno pokazale, da so tudi medievalistični možgani sprejemljivi za objektivne vzroke. Dalje sem sam eksperimentiral. Ko smo odšli s kvaščeve farme, sem mu predlagal, naj zagotovi svojim otrokom bodočnost tako, da jih pošlje v šolo za eligrante. On je to odbil, toda njegova mentalna slika se je spremenila in zdelo se mi je, da sem našel pravo pot prepričevanja.« R. Daneel je zastal, potem pa nadaljeval: »Tisto, kar ime-nejumo medievalizem, kaže v sebi določeno vitalnost. Res da v smeri, ki to vitalnost obrača proti Zemlji, ki je blizu in ima dolgo preteklost. Toda vizija novih svetov bi utegnila kmalu zamenjati vizijo preteklosti in romantik se lahko kaj hitro obrne k novemu objektu, prav tako, kot je Clousarr občutil vabljivost novih idej po tvojem predavanju. In tako, vidiš, smo mi iz Mesta Vsemircev uspeli, da za to še sami nismo vedeli. Mi sami smo, bolj kot kaj drugega, bili faktor, ki je vzburkal Zemljo. Kristalizirali smo romantične impulze na Zemlji v medievalizem, ki je prerasel v organizacijo. Koncem koncev so prav Medievalisti tisti, ki želijo razbiti sedanje stanje, in ne mestni uslužbenci, ki bodo imeli največ od tega, če ostane pri status quo. Če odidemo zdaj iz Mestaj Vsemircev, če ne vznemirjamo medievaliste s svojo prisotnostjo, če pustimo za sabo nekoliko robotov, kakršen sem jaz, ki lahko skupaj s simpatizerji naše teorije, kakršen si ti, ustvarijo šole za emigrante, o katerih sem govoril, bodo končno medievalisti obrnili svoje poglede od Zemlje. Potrebovali bodo robote in dobili jih bodo od nas, ali pa bodo naredili lastne. Svojevoljno bodo razvili C/Fe kultro.« Za R. Daneela je bil to zelo dolg govor. Tudi sam je najbrže to opazil, ker je po krajšem premolku rekel: »To ti govorim samo zato, da ti pojasnim, zakaj je potrebno narediti neka^f kar te utegne prizadeti. Baley je ogorčeno pomislil: robot ne more prizadeti človeškega bitja, razen tedaj, če to zahteva dobrobit drugih človeških bitij.« Glasno je rekel: »Trenutek samo. Da se pogovoriva nekaj praktičnega. Vi se boste vrnili na vaše svetove in povedali,, da je neki Zemljan ubil Vsemirca in ostal nekaznovan. Zunanji Svetovi bodo zahtevali odškodnino od Zemlje, a jaz ti zagotavljam, da Zemlja tega ne bo mogla več prešanati. Prišlo bel do vojne.« »Prepričan sem, da se to ne bo zgodilo, Elijah. Tisti elementi na našem planetu, ki bodo najvztrajnejše zahtevali odškodnino, hkrati tudi najvztrajnejše zahtevajo ukinitev Mesta Vsemircev. To drugo jim lahko ponudimo kot pogoj za opustitev prvega. Tako tudi nameravamo storiti. Zemlja bo ostala v miru.« KY 6- *H ' ■ . i m; ,t : Uvi1 J .1 ''Il.r M i Ti ^ff Te dni po štetu NOV DATUM Uradno so sporočili, da bo predsednik sovjetske vlade Niki-ta Hruščev prispel na uradni obisk v Francijo 23. marca. Sovjetski ministrski predsednik bo ostal v Franciji do 3. aprila. Zaradi lažje gripe sovjetski premier ni mogel oditi na pot 15. marca, kakor je bilo prej domenjeno. Odložitev potovanja je sprožila v svetovnem tisku obširne in nasprotujoče si komentarje. ZAPRTA VRATA Predsednik začasne alžirske vlade Ferhat Abas je v ponedeljek prebral po tuniškem radiu izjavo, v kateri je poudaril, da je general de Gaull »zaprl vrata pogajanjem in miru v Alžiriji«. Dejal je, da se bodo alžirski borci borili, dokler ne bodo dosegli neodvisnosti. Francoska vlada pa prevzame nase odgovornost za nadaljevanje vojne v Alžiriji. ODPOVED GOSTOLJUBJA Po enajstih dneh prikrivanja, se je v ponedeljek vendarle raz-vedelo, da je zahodnonemška vlada zahtevala od tunizijskega veleposlaništva v Bonnu, naj takoj odpove gostoljubje biroju alžirskega osvobodilnega gibanja, ki trenutno posluje v poslopju veleposlaništva. Biro alžirskega osvobodilnega gibanja je posloval v tunizijskem veleposlaništvu že dve leti. Kaže, da zahodnonemška vlada namerava onemogočiti delo biroja, da bi ob sedanjih možnostih za poslabšanje odnosov s Francijo, vendarle napravila na svojo sosedo dober vtis. NEPOSREDNA UDELEŽBA Indonezijski dnevnik »Suluh Indonesia« poudarja v ponedeljkovi številki, da azijske in afriške države zahtevajo neposredno, ne pa samo posredno zastopstvo na državniških konferencah, na katerih bodo obravnavali probleme važne za ves svet. VOLITVE NA SILO Ob predsedniških volitvah v Južni Koreji, kjer so volili kot edinega kandidata dosedanjega predsednika Sing Man Ria, je prišlo do incidentov. Vojaški in policijski oddelki so uporabili nasilne metode, da bi »prepričali-« južne Korejce, da je treba in kako je treba voliti. KRIVI SO AGRESORJI Kubanski predsednik vlade Fi-del Castro je preteklo nedeljo izjavil, da je Kuba sposobna boriti se proti agresiji tudi brez pomoči iz tujine. Nato se je dotaknil pisanja »New York Tirnega«, ki je pisal, da je kubanska vlada potrošila za oborožitev 120 milijonov dolarjev. Dejal je: »Ce se mi oborožujemo, potem so temu krivi agresorji. Ce jih ne bi bilo, nam ne bi bila potrebna oborožitev.« Ob tej priložnosti je obsodil vse, ki kršijo kubansko suverenost, pošiljajo vojna letala nad deželo, da požigajo plantaže sladokrnega trsa itd. TELESNA KULTURA r V »eriefjo, 13. mana, j« bil* t Pečar sedmi V ponedeljek, 14. marca, je bilo v Lahtiju tekmovanje v sa-mostojnih skokih. Prireditev je privabila več kot 80.Wt gledalcev, ki so bili navdušeni nad tekmovanjem, ki je Fincem pri- aagrebu prvo zimsko državno neslo velik uspeh. V elitni kon- prTenst*0 T plavanj«. V Zagre-kurenci pa je za največje pre- ba 8e je 2Dralo 15 klobov s pri-senečenje preskrbel Jugoslovan Diižno 15§ tekmovalci 1» lahko Marjan Pečar, ki se je skupaj z rečemo, da so bili na start« sko-Vzhodnim Nemcem Kurthom in rxj ¥gi najboljši. Izostali so le Fincem Yliniemljem plasiral na tekmovalci Juga iz Dubrovnika sedmo mesto. Po prvi seriji je in Jadrana ia Hercegnovega. Tu-bil Pečar celo peti, v drugi pa di reZUitati, ki so jih dosegli ne-je dobil slabše ocene za slog, si- kateri tekmovalci ne zaostajajo cer bi gotovo obdržal plasma iz dosti ^ onimif kj jih dosežejo prve serije. S to uvrstitvijo je v letni seZoni. Veliko prednost Pečar dosegel svoj doslej naj- s0 pokazali zagrebški plavalci in večji uspeh in enega najpo- tekmovalci iz beograjskih klu- Zimsko državno prvenstvo V PLAVANJU membnejših plasmajev v zgodovini jugoslovanskega skikanja. Za seboj je pustil vse Norvežane, olimpijskega zmagovalca 1956 Hvvaerinena ter vse ostale tujce. bov, ki imajo seveda najugodnejše pogoje, saj vso zimo trenirajo v 25-metrskih bazenih. Od slovenskih klubov s« se «d«I»£Ii prvenstva Triglav iz Kranja, Ljubljana in Celuloz* Iz Krškega. Vse ekipe so bile sicer nekompletne, toda navzlic slabim pogojem, ki jih imajo slovenski plavalci, niso kot posamezniki prav nič zaostajali za drugimi. Lep rezultat na tem prvenstvu je dosegel Kocmur na 100 metrov prosto s rezultatom 57.8. V obeh štafetah pa so bili na prvem mestu vseskozi plavalci slovenskih klubov. Triglav, kot glavni favorit v moški štafeti ter Ljubljana s sekundo prednosti pred splitskim Jadranom v ženski štafeti. Telesna vzgoja in Bohinjci TVD »Partizan« v Bohinju si tudi osemletka iz Bohinja. To je lani zagotovilo vse pogoje za sodelovanje bodo v prihodnje uspešen razvoj telesne vzgoje skušali še izboljšati in skupno med Bohinjci. Marljivi športni poskrbeti za še boljši napredek delavci so si uredili telovadnico, športa in telesne vzgoje v bo- igrišče za rokomet, atletiko, od- hinjskem kotu. V. Zadnje vesti PO SVETU... E EN EVA, 15. marca. — Tu so danes začeli uradni razgovori desetih delegacij v paritetnem odboru za razorožitev. Sef italijanske delegacije na pogajanjih Gaetano Martini je izjavil ob prihodu v Ženevo, da upa, da bodo pogajanja obrodila konkretne sadove. Poudaril je, da po njegovem mnenju Sovjetska zveza želi sporazum o razorožitvi. Sef francoske delegacije Ju-les Moch pa je izjavil, da Francija ne bo sprejela dogovora o prepovedi poizkusov z jedrskim orožjem, če ne bodo obenem prepovedali tudi proizvodnjo radioaktivnih materialov in določili izkoriščanja obstoječih naprav v miroljubne namene. Po mnenju francoskega predstavnika Mocha mora konferenca o razorožitvi, ki se bo danes začela v Ženevi, preprečiti razvoj absolutnega orožja, to je satelitov, ki bi krožili okrog Zemlje in lahko uničili cela področja na zemeljski obli v kateremkoli času. BERLIN, 15. marca. - V Berlinu so sporočili, da predstavniki treh zahodnih sil še vedno lahko obdrže stare legitimacije za promet me*" Zahodno Nemčijo in Berlinom. Šef sovjetske vojaške misije Voroncov je sinoči sprejel šefe zahodnih vojaških misij v Potsdamu in ju» ob tej priliki sporočil, da sovjetska vlada ne želi poslabšati odnosov med štirimi velikimi silami, predvsem a« pred konferenco na vrhu. Zato ne bo zamenjala dovolilnic, ki so jih izdali zahodnim misijam pred 29. januarjem letos. Na novih dovolilnicah j« bil namreč napis: Nemška demokratična republika, namesto prejšnjega napisa: Sovjetska cona. Zahodne sile so zato nove dovolilnice odklonile, hkrati pa sta Francija in ZDA omejili gibanje sovjetske vojaške misije aa svojih okupacijskih območjih-...IN DOMA SISAK, 15. marca. - Ob 15-letnici osvoboditve mesta bodo tu 5. maja letos odkrili spomenik pokojnemu revolucionarju Mošu Pijade. Spomenik je izdelal kipar Avgu-štinčič. Obenem bodo odprli tudi sisaško trdnjavo, ki jo preurejajo v izletniški center. V ponedeljek, sta na zadnje priprave pred evropskim prvenstvom, odpotovala Marjana Plut in Janez Teran. Na sliki: Teran v borbi s Tomaži čem bojko. Vendar, kakor se je pokazalo, 172 članov tega društva ni znalo vseh teh špormin objektov smotrno izkoristiti. Vse preveč so se v društvu ukvarjali z gospodarskimi problemi, premalo pa so skrbeli za splošno vadbo, zabavo in razvedrilo članstva. Kaže, da ima telesna vzgoja še vse premalo prijateljev med mladino. Precej težav v Bohinju imajo z vodniškim kadrom, vendar so sklenili, da bodo nekaj članov poslali na tečaj za vodnike, tako da bo tudi ta vrzel kmalu odstranjena. Uprava društva pa sd je postavila tudi nalogo, da bodo uredili okolico doma in sanitarije v njem. Ugotovili so tudi, da povezava med ostalimi športnimi organizacijami v Bohinju že sedaj ni bila slaba, saj prostore Partizana uporabljajo za trening tudi nogometaši, strelci, smučarji in sankači. Razen tega pa ima vadbene ure v telovadnici Rokomet me je navdušil Eno najboljših slovenskih ro-kometašic, EMO BREGARJE- VO, članico rokometnega kluba Mladost iz Kranja, smo pred pričetkom rokometne sezone povabili v naše uredništvo na razgovor. »Tvoja osebna izkaznica?« »Rojena sem 27. junija 1942 v Stražišču.« Med društvom in šolo bo treba več povezave Na nedavnem občnem zboru prepotrebnega profesorja telesne TVD Partizana v Gorenji vasi vzgoje. Z namestitvijo tega pro-nad Skofjo Loko so pregledali fesorja bi bil precej rešen pro- uspehe in težave društva v minulem letu in ugotovili, da je imelo društvo vrsto težav še iz prejšnjih let. blem vaditeljskega kadra v tem kraju. Društvo je lani kljub težavam doseglo lep napredek, saj je or- »Kako da si se odločila prav za rokomet?« »Sklenila sem, da bom začela gojiti neko športno panogo. — Ker me je rokomet zaradi izredne dinamike najbolj navdušil, sem se odločila prav zanj.« »Koliko tekem si že igrala pri RK Mladosti?« »Doslej sem odigrala za barve Mladosti več kot 80 tekem.« »Kdaj si bila najbolj razočarana, in kdaj najbolj vesela na rokometnem igrišču?« »Najbolj sem bila razočarana, ko smo v prvenstveni tekmi proti ljubljanski Svobodi vseskozi vodile, na koncu pa izgubile s 7:6. Najbolj vesela pa sem bila, ko smo lani s slovenskimi prvakinjami iz Črnomlja igrale neodločeno. Cr-nomeljčanke so nekaj minut pred koncem tekme vodile še 5:2, me pa smo brez vsakih upov rezultat izenačile na 5:5. — To je bil za mene največji uspeh.« »Na katero mesto računaš, da se bo uvrstila ženska ekipa Mladosti v spomladanskem delu slovenskega rokometnega prvenstva?« »Menim, da bo obtičala na *' aH 5. mestu.« »Imaš kakšne posebne želje'* »Da bi moška ekipa Mladosti obdržala drugo mesto v rep"' bliski rokometni ligi.« M. Z- Da se društvo ni tako razvilo, ganiziralo tri telovadne akade-so predvsem vzrok finančne te- mije, vseh 120 članov pa je bilo zave. Zaradi tega tudi niso m o- razdeljenih po oddelkih, ki so gli poslati telovadcev na zvezni imeli redno vadbo, razen tega zlet Partizana v Beograd. Lani pa so organizirali tudi več zaje društvu uspelo urediti s bavnih in drugih prireditev, skromnimi finančnimi sredstvi Sprejeli so tudi več pomemb-tudi okolico doma. Društvo in nih sklepov, in sicer bo najvaž-(xsemletka v Gorenji vasi že nejša naloga društva dokončna dalj časa želita, da bi šola dobila ureditev doma. Ema Bregar »Od kdaj igraš rokomet?« »Z rokometom sem se pričela ukvarjati leta 1958 pri kranjski Mladosti in sem še danes članica tega kluba.« LJUDJE IN DOGODKI REKORDERU volilno pravico. V »naprednejših« državah je sicer ta odstotek višji, vendar nikjer ne preseže 32 % (Tcxas). Mnogim državljanom ZDA postaja iz dneva v dan jasneje, da je nemogoče in smešno demantirati 1 lastno prakso osnovne de-ilustrirajo naslednji podatki: v mokratične principe. Zlasti v Južni Karolini in v državi Mis- severnih državah hudo napada-souri je več kot 40 % prebival- jo »zaostali« jug, še posebej po-stva Črncev, vendar je v Južni samezni politiki, ki si na ta način Karolini le 11 %, v Missouriju skušajo pridobiti glasove črncev teh državah najbolje pa komaj 4 % črncev, ki imajo na jesenskih predsedniških volitvah. Odtod tudi delno izvi- žavljani, prepovedan jim je vstop v nekatere ustanove in lokale itd. Rasna segregacija je zelo močna v južnih državah. Položaj črncev V deželi tisočih možnosti so možni tudi take vrste rekordi. Uprizarjajo jih sicer razumni ljudje, ki pa zaradi lastnih nazorov, še pogosteje pa zaradi staromodnih nazorov svojih volivcev, ne morejo drugače, kot dosledno zagovarjati vse, kar je v škodo črnskemu prebivalstvu. Ker pa so v ameriškem senatu in v predstavniškem domu v manjšini, skušajo uveljaviti svoja stališča z neskončnimi, povsem nesmiselnimi govori, ki trajajo tudi po ves dan. Pri tem govorijo vse, kar jim pade na pamet: čitajo knjige, telefonske imenike, časopisna poročila itd. Takim rekorderjem pravijo »filibusterji«. Pretekli teden so se »filibusterji« spet pojavili v ameriškem senatu. Tudi tokrat v osebi juž-naških senatorjev, ki so se vztrajno borili proti zakonskemu načrtu o državljanskih pravicah, ki naj bi nekoliko zbolj-Šalj položaj črncev v ZDA. Kljub hrupno razglašanemu načelu o svobodi in enakopravnosti, je trenutno v Združenih državah mnogo črncev brez osnovnih državi janjskih pravic: nimajo volilne pravice, z njimi postopajo Ena mnogih karikatur, objavljenih na račun južnih »filibuster drugače kot s polnopravnimi dr- jev« v severnem tisku (The Chicago Sun-Times) rajo pobude /a ureditev črnskega vprašanja, ki pa na jugu niso naletele le na nerazumevanje, marveč celo na fizičen odpor. V TeXMU so pripadniki tajne organizacije Ku Klux Klan prejšnji teden odvlekli v gozd nekega črnca, ga potolkli I ve rigami do nezavesti in nezavestnemu vrezali v telo tri »K« začetnice teroristične organizacije. Kljub terorju in vsem vrstam političnega in gospodarskega pritiska, je boj črncev za enakopravnost in človeško dostojanstvo čedalje močnejši.Tega boja ameriški rasisti ne bodo zavrli. Ne bodo ga zavrli niti rekorderji v govoričenju v ameriškem senatu. S svojim obnašanjem in postopki ti ljudje samo dokazujejo, da jim niso mar socialne in politične krivice, ki jih prizadevajo lastnim sodržavljanom, čeprav pa so zelo občutljivi za vsako »krivico«, ki se primeri komurkoli kjerkoli drugod po svetu. TRADICIONALNA HOKEJSKA TEKMA Na umetnem drsališču pod Mežaklo na Jesenicah, je bila pretekli petek zvečer tradicionalna tektna v hokeju na ledu med moštvom gradbenega podjetja Sava in hokejskim moštvom Tehniške srednje šole. Tokrat je zmagalo moštvo SGP Sava z rezultatom 7 : 6. Pred tekmo so morali odstraniti z drsališča nad 1000 m3 snega. 0 V PLANICI ENAJST NAŠIH SKAKALCEV Po preglednih tekmah, ki so bile preteklo nedeljo na 80-metr-ski skakalnici, sta zvezni kapetan Bogo Sramcl in trener Karel Klančnik sestavila ekipo domačih skakalcev, ki bodo zastopali Jugoslavijo. Po skrbnem in temeljitem pretresu so za sedaj določili 11 naših najboljših skakalcev. Na seznamu so naslednji: Božo Jemc, Marjan Pečar, Jože Slibar, Miro Oman, Milan Rojina, Jože Zidar, Jože Langus, Mato Krznarič, Albin Rogelj, Peter Eržen in Lojze Gorjanc. Vsi skakalci, ki bodo v času planiških poletov oblekli državni dres so te dni že na treningu v Planici, razen Jemca in Pečarja, ki sta na skakalni turneji po Skandinaviji in bosta prispela v Planico tik pred začetkom smučarskih poletov. Trening v Planici vodi Karel Klnnčnik. Na otvoritveni skok planiških poletOV pa se pripravlja tudi naš stari pluniški znanec Rudi Finž-gar. Bodice A V nedeljo sem si privoščil izlet na Krvavec. Zanimalo fl^ je, kako bodo »mednarodno-smučali. Toda športnega užiw^ nisem bil deležen. Ko sem s^ pripeljal z žičnico pod sam v ■ Krvavca, me je objela megla, kateri sem se zgubil, čeprav e me preganjala veter in sneg, je na vso moč naletaval. **** premražen in premočen se končno le prikolovratil do * kega novejšega poslopja in z veseljem pritisnil na kljuko. ^ vratih se mi je pokazala neK' ženska, ki je zahtevala od me' ne nekakšen cegelc. Tega da nisem imel, prosil sem le- . se lahko vsaj na toplem pr«0 ' napi uslišala: »Brez cegelca vas n^ spustim v naše prostore,« mi flj odgovorila skoraj malce nevlju no. — Preoblekel sem se na p£* gu pred vrati in si mislil'- ™' mejzeks, pa so mi rekli, da J* hribih v nesreči brez lzjewg vsak pomaga. Pomaga, Poin^ ga. .. (sem godrnjal Bam P | lečem, da ne bom moker se prej gazil sneg. Prošnjo mi sebi). . . če bi umiral, pa bi, ta preklicana . . . /\ Medtem se je malce svetlilo in ugledal sem Dom °^ Žičnici. Zatekel sem se vanj 1 se ogrel s toplim čajem. - K°**"r sem odložil skk vidnP^ v špecerijo. Na pnxlajnih zah kupi starega zmečkanega P* pirja, med njim pa razne k<>riil1 z moko obeljene. Ob zidovih 1 kot d* po* pa že ni metle občutil vsaj »*j den dni. — Sanitarni ln*pe*#£ bi od srca priporočil« da <>bi*c t<> ,i>i■(*<'i'ij<> in naredi konec redu. Vas pozdravlja Vaš BodičarT policah razne steklenice, bi bomba treščila m K E Izdaja CP »Gorenjski tisk- -Urejuje uredniški odbor. GLAVNI UR«>N1K: SI« v k* Bonu k T«L: urodnifttva 475, upravo 387 - Tekoči račun pn Komunalni banki v Kranju 007-70-1-135 - Izhaja ob ponedeljkih, srodaa in sobota* - Leta« naroč 900 din, mosočna 75 din-