42. štev.
V Kranju, dne 17. oktobra 1914.
Leto
Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4—, za pol leta K 2—, za četrt leta KI'—. Za vsa druge države in Ameriko K 5'60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „S.ave" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. —Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kran
Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775.
vetovna vojn
Avstrijsko - ruska vojna.
Uspešna ofenziva naše armade.
Naše prodiranje je prisililo Ruse, da so odnehali od svojih brezuspešnih naporov proti Prze-rnvslu, ki so dosegli v noči na 8. oktober svoj višek in stali napadajoče ogromne žrtve. Sredo dopoldne je postal artilerijski ogenj proti trdnjavi slabejši in napadalec je jel dele svojih čet odtegovati izpred trdnjave. — Pri Lancutu se je močan sovražnik zapletel v boj z našimi prodirajo-čimi kolonami. Boj še traja. Iz Rozvvadovva smo že prepodili sovražnika.
Tudi v Karpatih je položaj ugoden. Umikanje sovražnika iz marmaroške županije se je spremenilo v pravcati beg. Pri Bocsku smo razpršili močan kozaški oddelek. V teh bojih so se posebno odlikovali ukrajinski prostovoljski kori. Naše prodiranje preko prelazov Beskid in Vereczke napreduje proti Slavsku in Tucholki. Sovražnika, ki smo ga vrgli preko gorskega prelaza Uszok, podimo preko Turke.
Brezuspešno obleganje Przemysla.
Une 10. oktobra je poskusil sovražnik še en naskok Jia južnovzhodno stran Przemysla, ki ga pa je pnsadka s težkimi izgubami za napadalca zavrnila. Nato so se začeli Rusi povsod pred trdnjavo umikati. Zahodno stran trdnjave so morali Rusi popolnoma izprazniti. Naša konjenica je že prišla v te kraje. Sovražnik, ki ga je naglost operacij na ruskem Poljikcm in v Galiciji zmedla, je poskusil sicer kriti svoj napad na trdnjavo s lem, da je poslal oddelke svoje vojske proti zahodu, ni se pa mogel nikjer ustavljati našim armadam, ki so prihitele.
Peta in šesla ruska pehotna divizija, ki sta se postavili v bran pri Lancutu, se v begu umikata proti Sanu. Ravno tako sta bili ena kozaška divizija in ena pehotna brigada, ki sta staii vzhodno od l)ynova v močnih pozicijah, po kratkem odporu pregnani. Naše čete so sovražniku povsod za petami.
Trdnjava Pr/.cmvsl svobodna.
Naše. bliskovito prodiranje proti reki San je
1
čete
V/.cmvsI osvobodilo sovražnega obpganja. Lastne :ete so vkorakale v trdnjavo. Kjerkoli so se Rusi pojavili, smo jih napadli in porazili. Na njihovem begu preko rečnih prehodov pri Sieniavvi in Le-zajsku smo zajeli ogromne množine vjetnikov.
Boj pri Chirovvu še traja.
Naše proti Przemyslu prodirajoče čete, podpirane z izpadom trdnjavske posadke, so s tako silo odbile sovražno oblegovalno armado, da se sovražnik sedaj drži samo še na vzhodni fronti. Pri njegovem umikanju se je podrlo več vojnih mostov pri Sosnici. Mnogo čet je utonilo v reki San. Naša konjenica je potisnila neko kozaško divizijo proti Drochobvczu. V pohodili in bojih, izredno otežkočenih vsled zelo neugodnega vremena v zadnjih tednih in vsled slabili cest in potov se je sposobnost in bojevitost naših vrlih čet znova sijajno izkazala.
Zmagovita naša ofenziva. Jaroslav zopet v naših rokah.
Naša ofenzivu je med mnogoterimi za rase čete na vsi črti, zmagovitimi boji dosegla reko San. Popolna osvoboditev trdnjave Przeriivsl je izvršena. Severno in južno od trdnjave napadamo desno krilo sovražne oblfgo^ilnr. ;trm»de. Jaroslav in l.ežajsk sla v nasi 'posesti. Izpred Sieujavve se umičejo močne sovražni' čete.  Takisto napreduje
tudi naš napad vzhodno od Chyrowa. Na ruskem : Poljskem smo odbili vse napade  močnih ruskih čet, da bi prekoračile iz smeri od Ivanograda in južno od tod reko Vislo.
Koncentracija ruske armade za Vislo.
Ruska armada se je po odločilnem spopadu z armado ganerala Hindenbttrga izognila ter se je umaknila za Vislo. Ta koncentracija Rusov za Vislo je strategično najdalekosežnejšega pomena, ker so avstrijske čete s tem osvobojene ruskega , pritiska ter je prodiralna sila naših v Galiciji stoječih armad znatno ojačena.
Ponesrečeni ruski vpadi na Ogrsko.
Iz Marmaros-Szigeta poročajo z dne 9. okto-bra: Iz Marmaros Szigeta prepodene ruske čete so se ustavile na vrhovih pri Nagvbocsku, 15 km severovzhodno od Marmaros Szigeta. Naše čete
; so jim sledile ter se vrši sedaj bitka, ki se bo brez dvoma končala z zmago naših. Rusi imajo neprestano hude izgube; kadar bodo ruske čete
fetia svojem begitvprispete-.- na - gof&ki- -prelaz Jablo-nico, bodo njih vrste že precej redke.
V bojih pri Marrnarosu so naši v jel i mnogo I Rusov in jim vzeli mnogo topov. Tudi pokrajine ' nad Also Vereczko in deželna meja so zopet v : naših rokah.
Iz Kološvara poročajo: Manjši ruski oddelek v Marmaros vpadlih čet je vdrl proti jugu in se : približal komitatu Bistrica (Beszterczenaszod). Naše čete so šle tem oddelkom nasproti ter so se z njimi spopadle pri vasi Teltcs. Rusi so bili poraženi ter so bežali v zahodni smeri proti Ma^yar-laposu.
Boji v Galiciji.
V črli Stary Sambor—Medvka se nahajajo utrjene sovražnikove pozicije. Naše čete napadajo. Ti boji pridobivajo na obsegu. V Karpatih smo po
I -Idrievnih bojih zavzeli Toronyjo in zasledovali Ruse proti Wyszkovvu. Manjši uspešni spopadi z umikajočimi se sovražnimi oddelki so se vršili v
: dolini Viszo.
Naše prodiranje proti Varšavi.
Na vzhodnopruskem  bojišču  je bila ruska I ofenziva sedaj popolnoma ustavljena. Dne 12. t. m. uvedeni  poskus,  prijeti  nemške pozicije pri Schirvvindtu od strani, se je popolnoma ponesrečil. ; Nemci so izvršili protinapad in Ruse odločilno porazili. Tudi napad Rusov preko Lycka in Bialle . še je ponesrečil.   Močen   vpliv na   položaj na Vzhodnji Prusiji bo imelo prodiranje nemških čet i proti Varšavi. Iz dejstva, da je bilo pred Varšavo I pred kratkim vjetih 2000 in sedaj zopet 8000 Rusov, je sklepati  na prodiranje  močnih nemških oddelkov proti Varšavi. Dejstvo, da so se Nemci i nenadno prikazali pred Varšavo, je Ruse popbi-! notna presenetilo. Zato tudi Rusi sedaj zbirajo pri 1 Varšavi močne čete.
Ob srednji Visli so združene nemške in naše čete na več krajih dosegle precejšnje uspehe. ; Poskusi Rusov pri Ivangorodu in južno od tega ! mesta, pretrgati našo črto, so se izjalovi!.
Na gališkem bojišču so Rusi pritegnili močna ; ojačenja na črti vzhodno od Przemvsla in Chy-rova ter poskušajo naše pozicije omajati. To se jim do sedaj ni posrečilo nikjer, nasprotno so imele naše čete na več krajih prav bistvene uspehe in je le vprašanje časa, kdaj bodo Rusi popolnoma pregnani iz teh pokrajin.
Nemško - francoska vojna.
Bitka v Franciji še vedno ni odločena.
Z zapadnega bojišča ni sedaj pomembnih vesti. Odbili smo silne sovražne napade vzhodno od Soinsona. V Argonskem gozdu se neprestano vrše ljuti boji. Naše čete prodirajo v gostem grmičevju in na skrajno težavnem terenu z vsemi sredstvi trdnjavske vojne ter napredujejo korak za korakom.
Odpor Francozov je skrajno trdovraten. Francozi streljajo s puškami in strojnimi puškami z dreves in so zgradili poleg strelnih jarkov, narejenih v etapah, močne, trdnjavam podobne oporne točke
Vesti, ki jih razširja francosko armadno vodstvo o uspehih njihovih čet v dolini VVoevres, so neresnične. Po izpovedbah vjetnikov se je četam sporočilo, da so bili Nemci poraženi in da je padlo že več forov pri Metzu. V resnici pa niso naše, tamkaj se boreče čete nikjer izgubile na terenu.
Btain je slej ko-prej v naši posesti. Fran-| coske napade proti našim postojankam pri Saint : Mihielu smo popolnoma odbili.
Naš vojni plen pred Antvverpnom se še da-! nes ne da pregledati. Število onih, ki so bili na : Holandskem razoroženi, je poskočilo na približno i 28.000 mož. Po uradnih londonskih in holandskih ! vesteh se nahaja med temi tudi  2000 Angležev.
Kakor se zdi, se je mnogo belgijskih vojakov v j civilnih oblekah vrnilo v svoje domače kraje. Po-l škodbe na poslopjih in materijalu v Antwerpnu so ! neznatne. Naprave zatvornic in jezerov je sovraž-. pik uničil. V pristanišču se nahaja 32 nemških ' parnikov, 2 avstrijska, 4 angleški, 2 belgijska, 1 S francoski in danski ter 2 jadrnici. Kolikor smo I mogli preiskati nemške ladje, se zdi, da so Bel-; gijci napravili kotle nerabljive.
Na vzhodnopruskem bojišču je bil ll.okto-i ber v splošnem miren. Dne 12. oktobra smo odbili ponovni obkoljevalni poskus Rusov pri Schirvvindtu. j Rusi so pri tem izgubili 1500 vjetnikov in 20 topov.
Na južnem Poljskem smo potisnili nazaj ! ruske prve čete južno od Varšave. Preprečili smo i tudi poskuse ruske armade, da bi prekoračila reko ; Vislo južno od Ivangoroda. Rusi so imeli velike j izgube.
Velika bitka na Francoskem.
„Daily News" poročajo s severne Francije, . da je mesto Arras pod silnimi boji na francoskem j levem krilu močno trpelo.  Vsak dan  se vrše v j okolici hudi boji.  Dne 4. t. m. so vdrli Nemci y • mesto, ko pa  so 6. t. m. Francozi  dobili močna J ojačenja, so se zbpei Francozi polastili mesta. V j ulicah se je razvila besna bitka mož proti možu. Po hudih poročilih iz Antvverpna se je zdelo francoskemu generalnemu štabu — tako poročajo iz Ženeve — potrebno, da drži francosko konjenico pri Arrasu. Artilerijski boj, ki se je 10. oktobra brez uspeha za Francoze pri VVbvvreju prekini), se je danes (H. t. m.) nadaljeval. Položaj je za Nemce zelo ugoden.
Preko Berlina prihaja iz Curiha tudi poročilo, ' da pričakujejo Francozi v najkrajšem času nemšhi i napad na Belfort.
Razen tega poročajo iz Pariza, da je priplulo I pred nekaj dnevi več nemških letalcev nad Com-I piegne ter vrglo več bomb v mesto. Mesto je j začelo na več krajih goreti, vendar se je posrečilo j požar pogasili. Obstreljevanje aeroplahov je. bilo
brezuspešno. Nemške aeroplane pričakujejo v kratkem zopet nad Parizom. Neki nemški aeroplan je tudi res še tisti dan priplul nad najmočnejše obljudeno pariško predmestje St. Denis ter vrgel dve bombi.
Padec Antuerpna.
Po dvanajstdnevnem obleganju je Anverza (Antvverpen) z vsemi fori prešla v naše roke. Dne 1. oktobra smo zavzeli prvi for, dne 6. in 7. oktobra pa sta naša pehota in artilerija premagali močni, večinoma 400 metrov široki sektor Nethe. Dne 7. oktobra smo v smislu haaške pogodbe naznanili, da bomo jeli obstreljevati mesto. Ker je poveljnik izjavil, da prevzame odgovornost za obstreljevanje, smo ob polnoči z dne 7. na 8. oktober pričeli z obstreljevanjem mesta. Istočasno smo započeli tudi napad na notranjo utrdbeno črto. Ze dne 9. oktobra zjutraj smo zavzeli dva fora notranje črte in dne 9. oktobra popoldne smo lahko brez resnega odpora zasedli mesto. Kakor domnevamo, zelo močna posadka se je spočetka hrabro branila. Ker pa je končno čutila, da ni dorasla naskoku naše pehote in mornariške divizije, zlasti pa ne učinku naše oblegovalne artilerije, je zbežala v popolnem neredu. Med posadko se je nahajala tudi nedavno tega tjakaj dospela angleška mornariška brigada. Po poročilih angležkih časopisov bi naj bila tvorila hrbtišče obrambe. Zmedo med angleškimi in belgijskimi četami označuje dejstvo, da smo se morali glede predaje pogajati z županom, ker ni bilo mogoče najti vojaške oblasti. Izvršeno predajo je dne 10. oktobra potrdil štabni načelnik dosedanje vlade v Anverzi. Zadnje še ne predane fore so naše čete zasedle, i Števila vjetnikov še ni mogoše pregledati. Mnogo j belgijskih in angleških vojakov je pobegnilo na j Holandsko, kjer bodo internirani. Uplenili smo i ogromne zaloge vsake vrste.
Zadnja belgijska trdnjava, Anverza, ki je veljala za „nezavzetno", je premagana. Naše čete so izvršile izreden čin, ki ga je Njegovo Veličanstvo cesar nagradil s tem, da je njih poveljniku generalu pehote pl. Haeselerju podelil red „pour le merite*.
Nemško poročilo o položaju na bojiščih.
Zapadno od Lilla je naša konjenica porazila s težkimi izgubami neko francosko konjeniško divizijo, pri Hazenbroucku pa neko drugo francosko konjeniško divizijo. Boji v fronti na zapadu doslej niso donesli še nobene odločitve. O zmagovalnem plenu v Anverzi še ni mogoče poročati, ker še j naravno nedostaja potrebnih podatkov. Tudi o j Številu vjetnikov in o prestopu angleških in belgijskih čet na Holandsko še ni mogoče izreči odločilne sodbe. — Na vzhodnem bojišču smo na severu dne 9. in 10. oktobra odbili vse napade prve in desete ruske armade na naše vzhodno pruske čete. Odbili smo tudi ruski obkoljevalni poskus preko Schirvvindta in pri tem vjeli 1000 Rusov. — Na južnem Poljskem so prve čete naših armad dospele do Visle pri Grojcu. Južno od Varšave smo vjeli 2000 Rusov od drugega sibirskega armadnega kora. — Ruske uradne vesti o veliki zmagi pri Avgustovu so izmišljene. Kako visoko se smejo ceniti ruske uradne vesti, kaže dejstvo, da Rusi o velikanskih svojih porazih pri Tannenbergu in Insterburgu sploh niso izdali nobenih uradnih poročil.
Nemci že v Ostende.
Nemške predstraže so dospele do Ostende. Belgijska armada je poskusila prodirajoče nemške čete napasti, toda bila je poražena. Umika se na celi črti.
Belgijci razstrelili v Antvverpnu 32 nemških parnikov.
„Rheinisch-Westfalische Zcitung" javlja v posebni izdaji iz Rotterdama: Belgijci so razstrelili v ant-vverpenskem pristanišču 32, tamkaj se nahajajočih j nemških trgovskih parnikov, med njjmi tudi Lloy-dov parnik „Gneisenau" ter čez 20" renskih ladij. Storili so to na zahtevo Angležev, ker je nizozemska vlada odklonila prošnjo, da bi pripustila prevažanje beguncev (garnizije?) na teh parnikih v Anglijo. Kralj Albert je hotel včeraj mesto pred obstreljevanjem predati, toda Angleži so to preprečili.
Iz Rotterdama poročajo: V času, ko so v Anverzi razstreljevali nemške trgovske ladje, so se nahajali tam tile parniki: „Alemania" (Hamburg-Amerika) 4606 ton; „Attou (Roland) 5169 ton; „Ganelon* (Roland) 5586 ton; „Gneisenau" (Nordd. Lloyd) 8183 ton; „Hanau" (Nem.-avstral. proga); „Elbing" (Nem.-avstral. proga) 4880 ton; „Delos1 (Nem. levantska proga) 2214 ton, „Lesbos" (Nem. fevant. pr.) „Lipsos" (Nem. levant, pr.) 3379 ton; „Hubefels"' „Kandelsfels", „Schuldturm" in „Wartburg" (vse Nem. paropl. dr.); „Portimao" in „Sines" (Oldenburg-Portug. dr.); „Santa Fe" (Hamburg-Juž. Am.); „Tasmania" (Nem. avstr. pr.) 7514 ton; „Totmes* (Kosmos) 7173 ton; .Elizabet Rickmeri", „Bellona", ,Christine Seli", Delit*, „Erika*, „Feronia", „Hermes", „Hispania", „The-&eus", »Uršula", Jade", „Korana", ,Calliope" in ' .Siritts*,
Nemci zavzeli Lil le in vjeli 4500 Francozov.
Iz Genta se umika z veliko naglico sovraž nik pri katerem se nahaja tudi del antvverpenske posadke, proti zapadu k morskemu obrežju. Naše čete ga zasledujejo. Zasedli smo mesto Lille. Tam smo vjeli 4500 Francozov. Oblasti so proglasile Lille napram nemškim četam kot odprto mesto. Vkljub temu je sovražnik pri obkoljevalnem poskusu iz Dunkerque potisnil svoje čete semkaj z naročilom, naj se tu drže do prihoda obkoljevalne armade. Ker ta naravno ni dospela, je imelo to za posledico, da je bilo brezsmotreno branjeno mesto poškodovano ob osvojitvi po našh četah. Z armadne fronte nimamo ničesar poročati. Dognali smo, da ste tik katedrali v Rheimsu postavljeni dve težki bateriji. Nadalje smo opazili, da se dajejo svetlobni znaki s cerkvenega zvonika. Samo-obsebi se razume, da moramo pobijati vse našim četam škodljive sovražne odredbe in bojna sredstva, rie oziraje se na zgodovinsko katedralo. Francozi so torej slejkoprej krivi, ako bo za Francoze čestita zgradba žrtev te vojne.
Prodiranje Nemcev na Francosko.
Glasom poročil iz Holandskega so bile belgijsko- angleške čete pri Lokerenu skoraj popolnoma poražene. Kar jih je ostalo, jih je zbežalo proti Ostendu, kamor so, kakor znano, dospele tudi že prve nemške čete. Iz Berolina poročajo tudi, da je belgijsko-angleška armada zbežala v Ostendo na 600 avtomobilih.
Iz Berolina poročajo: Kodanjski listi so izvedeli, da je železniška zveza med Ostendom in Dunkirchnom vsled prodiranja nemške kavalerije pretrgana. — Amscterdamski „Telegraf" poroča, da je osobni prom t Pariz—London zopet ustavljen, ker so se prikazale nemške čete v departe-mentu Pas de Calais.
Nemško-ruska vojna.
Potopljena ruska križarka.
Ruska oklopna križarka oblike Bajan, se je dne 11. oktobra v Finskem zalivu potopila, ker jp je zadel torpedo. Po brzojavkah, ki jih imamo pred sabo, razglaša ruska uradna brzojavna agencija o pogibelji ruske oklopne križarke tole: Dne 11. oktobra ob 2. popoldne po ruskem času, so sovražni podmorski čolni znova napadli naši kri-žarki „Bajan" in „Palado", ki sta bili na predatraži v Vzhodnem morju. Dasi sta križarki takoj pričeli s silnim artilerijskim ognjem, vendar se je enemu izmed torpednih čolnov posrečilo, lansirati torpedo proti „Paladi". Nato je nastala eksplozija. — Križarka se je potopila z vso posadko.
Francozi pred Dubrovnikom.
„Bosnische Post" prinaša iz Dubrovnika z dne 4. t. m. tole poročilo: Skoro vsako nedeljo se prikaže francosko brodovje pred Dubrovnikom in tudi danes ni izostalo. Povodom godu našega cesarja sta bila Dubrovnik in Gruž v zastavah in za 9. dopoldne je bila napovedana slovesna maša. Ta čas se je prikazalo francosko brodovje, — bilo je • 36 enot. Deset torpedovk je priplulo tik pred Bel-Iavisto ter pristalo v Gružu. Štiri torpedovke so prispele v pristanišče ter so se ustavile tik pred skladišči za koks na rivi. Najbrž so mislili, da bodo dobili premog. Francozi so pozdravljali občinstvo na promenadi. Nato je francosko brodovje, ne da bi bilo izkrcalo kaj moštva, zopet zapustilo pristan. Dva avstrijska hidroplana, ki sta križarila nad francoskim brodovjem, so Francozi obstreljevali z granatami, pa brez uspeha. Popoldne je brodovje od-plulo proti severu. Francozi posvečajo vso pozornost zlasti svetilnikom. Svetilniku na otoku Daža so vzeli priprave, tako da ne more fnnkcijonirati.
Portugalska pomoč Francoski.
Portugalski poslanik v Rimu potrjuje, da bo Portugalska odposlaja 16.000 mož, da ojači francosko levo krilo. Ena ekspedicija bo odšla še te , dni. Meseca aprila hoče poslati Portugalska Francozom na pomoč še 25.000 zamorcev plemena Makna.
Rusko Črnomorsko brodovje.
Iz Sofije poročajo, da se je rusko črnomorsko brodovje, obstoječe iz 28 enot ustavilo 11. t. m. zjutraj v Balčiku. Tri torpedovke so priplule v pristanišče. Ravnatelju carinske straže je oddal neki ruski častnik pismo za romunsko vlado, o katerem domnevajo, da izvira od admirala. Med tem so se te tri torpedovke zopet umaknile in vsa eskadra se je razdelila na tri dele. Prvi del ostoječ iz dveh oklopnic, štirih torpedovk, dveh križark in štirih ladij za polaganje min, je izginii na horizontu, drugi del, obstoječ iz osem enot, je ostal pred Balčikom oddaljen 5 milj, Uetji del je odplul proti Kustendji, gotovo pa se je ta del ustavil pred Kavarno. Med posameznimi deli brodovja stoje, štiri ©note.
Turčija i« tripelententa.
V Milanu s« z vso gotovostjo trdi, da jt Turčija »ahtevo po razveljavljenju ukaza, d« *• Dardanele zatvorljo, tudi če «e francosko in an-
gleško brodovje odstrani, odklonila ter da Darda-nel ves čas vojne ne bo zopet otvorila.
Japonci na Kitajskem.
Kakor poročajo iz Haaga, je prišlo med Japonsko in Kitajsko do sporazuma glede šantunske železnice. Med vojno prevzame Japonska upravo, Kitajska pa obrat. Kitajska pa zavrača trditev, da je železnica nemška in da tvori del nemške posesti. Baje Japonci v Santungu silno slabo ravnajo z mirnim kitajskim prebivalstvom, ki se vojne niti ne udeležuje.
O zasedenju otoka Jaluita s strani Japoncev piše „Frankfurter Zeitung": Cilji Japoncev so od dne do dne bolj učitni. Včeraj poročilo o vojaškem zasedenju šantunske železnice, kar je toliko, kakor zasedenje cele pokrajine, danes tatvina neoboro-ženega nemškega otoka Jaluit. Japonski vladi se zdi potrebno ta korak opravičiti pred celim svetom, z vojaškimi nameni. AH je otok v nemški ali japonski posesti, nima za vojne operacije v Vzhodni Aziji nobenega pomena. S tem hočejo Japonci udariti Ameriko. Vzhajajoče solnce naj vzpodrine ameriško zastavo iz Pacifičnega oceana. Japonska hoče postati velesila in zato ni več zadovoljna z zasedanjem pokrajin na azijskem kontinentu.
Srbi in Albanci.
Dne 17. septembra je sklenil Hasan beg Priština v sporazumu z drugimi revolucionarnimi voditelji vstajo albanskega prehivalstva v okraju De-bar. Tekom treh dni je zbral mnogo pristašev, nakar so srbske oblasti odredile njegovo aretacijo. Hasan beg je to še pravočasno izvedel ter iz zasede napadel srbski oddelek, ki so ga poslali k njemu, usmrtil nekega župana in ranil dva orožnika. Nato so poslale srbske vojaške oblasti večji vojaški oddelek v albanske vasi, kjer so aretirali mnogo pristašev Hasan bega in jih po kratkem zaslišanju 78 ustrelili.
Spor med Esad pašo in Epirčnni.
Esad paša, predsednik albanske vlade in vr hovni poveljnik Albanije, se je pri avtonomn) epirski vladi pritožil, da so avtonomisti zasedi' Berat. Epirski zunanji minister Karapanih je odgovoril, da so vsled albanskih napadov Epirčani res prekoračili mejo. Ker so Albanci požgali Berat in okoličanske krščanske vasi, so Epirčani Berat zasedli. Avtonomna vlada jih je poklicala nazaj in upa, da bo tudi albanska vlada skrbela, da ne pride do nadaljnih konfliktov.
Mehika in zedinjene države.
Državljanska vojna v Mehiki je zopet izbruhnila. General Villa je proglasil svojo neodvisnost ter hoče nastopiti proti predsedniku Carranzi. Villa je že proklamiral svojo republiko na severu. V deželi so nemiri hujši kakor kdaj zadnja 3 leta. Železniška in brzojavna zveza med Veracrtizom in mestom Mehiko je pretrgana. Več mostov je razdejanih. Brata predsednika pogrešajo že več tednov, baje je vjet. Revolucionarji so gospodarji okolice glavnega mesta in Carranza ne more ščititi niti vodovoda. Newyorški listi pravijo, da ne bo prej miru v Mehiki, predno Zedinjene države ne posežejo vmes. To sicer ni prijetna naloga, vendar ne preostaja drugega.
Narodno-gospodarstvo.
Jesensko gojenje z dušikom. Jesensko gojenje z dušikom se v kmetijstvu vedno bolj uporablja — kar je vse hvale vredno. To gnojenje nam nudi ugodnosti, ki naj vsakega kmetovalca privabijo k poizkusu. Osobito je upoštevati, da jeseni ni toliko dela in da se z jesenskim gnojenjem gnoj bolj enokomerno razdeli po zemljišču, kar povzročuje ne le večje in obilnejše pridelke, ampak tudi boljšo kakovost rastlin.
Jesensko gnojenje z dušikom pa ne pride povsod v poštev. Merodajne so v tem oziru prirodne razmere in rodovitnost zemlje. Za težko zemljo v visokih in mrzlih krajih je jesensko gnojenje z dušikom vedno priporočljivo; manj priporočljivo je pa za peščeno, lahko zemljo, na katero naj se potrebna množina dušika da v dveh por-cijah in sicer jeseni in spomladi.
Kar se posameznih poljskih rastlin tiče, je pred vsem ozimno žito (pšenica in rž) za jesensko gnojenje z dušikom prav hvaležno; isto se lahko reče tudi o travnikih sploh. Nadalje se priporoča jeseni z dušikom gnojiti: hmelju, sladkorni pesi, tobaku, vinski trti in sadnemu drevju.
Dokazano je pa tudi, da ne gre z vsakim dušikovim gnojilom jeseni gnojiti.
Čilski in norveški soliter pri tem itak ne prideta v poštev, kjer ju zemlja ne absorbira in ker se med zimo iz nje lahko dušik izpere. Preosta-neta nam torej le še žveplenokisli amonijak in apnov dušik, kateri dve gnojili zemlja dalje časa v sebi zadržuje. Ker čez zimo v zemlji vsaka ni-triflkacija počiva, se tudi soliter na razkraja; tudi izpiranje dušika izostave. Sicer pa obe dušikovi gnojili enako učinkujeta. Kateremu naj torej damo prednost ? — Vsak praktično mhdeč kmetovalec bo vzel gotovo cenejSega — to je apnov dušik, kateri vsebuje razen dušika S« 00—oS*/„ apna, ki le
ugodno učinkuje na rodovitnost zemlje. .Apno po-spešnje namreč v ugodnem smislu fizikalične lastnosti zemlje, ker jo rahlja; apno oživlja tudi v zemlji se nahajajoče bakterije in povzročuje najži-vahnejšo tvoritev solitra in dušika v apnovem dušiku tesno obdani z apnom, ker takorekoč v apneni odeji počivajo, se nitrifikacija v apnovem dušiku veliko hitreje izvršuje, nego v žveplenokislem amonijaku. Ozimna setev (pšenica in rž). Ako je ozimna setev dobila že v jeseni polovico določene množine apnovega dušika se bo v tem krepkeje ukoreninila, bolje razvijala in bogateje obrodila. Upirala se bo mnogo lažje vsakemu škodljivemu vplivu, kateremu so podvržene vse poljske rastline. Druga polovica apnovega dušika se pa trosi spomladi, preden se vegetacija prebudi.
Pšenici in ječmenu se da na 1 ha (=13/,, orala): 100—150 kg 40°/0 kalijeve soli. 250—350 kg Tomaževe žlindre ali primeroma manj
superfosfata in 100—150 kg apnovega dušika.
Kalijeva sol. Tomaževa žlindra in polovica apnovega dušika se zmeša in potrosi teden dni pred setvijo in se potem dobro podvleče ali lahko tudi pbdorje; ostanek apnovega dušika se potrosi spomladi, predno se ozimno žito oživi in se gnojilo, ako mogoče rahlo podvleče. Ako se pa namesto Tomaževe žhndre vzame superfosfat, potem se le-ta trosi spomladi sam nepomešan z apnenitn dušikom in vsaj teden dni prej ali pozneje; torej ne istočasno.
Travniki, Kakor pri ozimni setvi, tako se tudi travnikom lahko podaja apnov dušik jeseni in sicer vso določeno množino obenem v mešanici s kalijevo soljo in Tomaževo žlindro. Ako se pa travnikom trosi apnov dušik v dveh porcijah, potem je neobhodno potrebno, da se to zgodi, spomladi, preden se vegetacija oživi. Za gnojenje travnikov je apnov dušik posebno priporočljiv, ker pospešuje dušik rast raznih trav, apno pa rast detelje.
Na 1 ha se vzame: 150—200 kg 40°/0 kalijeve soli, 400—600 kg Tomaževe žlindre, oziroma superfosfata v potrebni množini in 100—120 kg apnovega dušika.
Ko se je umetni gnoj raztrosil, potem se priporoča, da se z ostro brano podvleče.
DNEVNE VESTI.
Obrtna zadruga v Kranju priredi v četrtek, dne 22. oktobre t. I. ob 8. uri zjutraj v zadružni pisarni preizkušnjo obrtnih vajencev in vajenk. Vajenci in vajenke, ki so učno dobo dopolnili, Maj vlože pismeno prošnjo najkasneje do 20. oktobra t. I. na obrtno zadrugo v Kranju. K preizkušnji ■se lahko priglase tudi vajenci in pomočniki, ki so uslužbeni pri mojstrih izven zadružnega okoliša. Pristojbina znaša 6 kron.
Gospod Gilbert Fuchs, grajščak v Kokri, je daroval vsoto 10.000 K v razne vojno-oskrbovalne svrhe izmed njih 6000 K za „Rdeči križ". Velein-dustrijalec gospod Vinko Majdičv Kranju podaril je razun svojih že 10000 K presegaiočih darov za Vojno - oskrbovalne svrhe, (Jamskemu odboru v Kranju, ki izvršuje v smislu navodil vojno-oskrbo-Valnega urada na Dunaju akcijo v svrho priprave gorkih oblačil v vojni se nahajajočim vojakom, znatno vsoto 1000 K.
Disciplinirane odredbe. Vojaško zapovedni-Štvo mora o interesu ugleda armade; kakor v splošnem interesu, zlasti pa v interesu vojaštvu Prijaznega prebivalstva ukreniti odredbe, ki naj preprečijo, da vojaki iz moštva na ulicah in v gostilnah, pripovedujoč vojne doživljaje in prestane napore, izvabljajo človekoljubnim in vojaštvu naklonjenim ljudem denarna darila. Navadno so to alkoholiki, ki skušajo s svojimi pripovedovanji samo Usmiljene zbuditi, da si pridobe dovolj novih sredstev za nakup alkoholičnih pijač. Ker tudi ni iz-
ključeno da so si sumljivi elementi, ki niso vojaškega stanu, na nedovoljen način .preskrbeli uniforme (kar je vsled tega lahko mogoče, ker je mnogo vojakov v zasebni oskrbi), je upravičeno domnevanje da isti direktno darove pobirajoči be-račeči ljudje sploh niso vojaki. Pripomniti je, da je zadostno preskrbljeno tako za vojake, ki so v bolnicah, kakor za tiste ki so v privatni oskrbi, in temu moštvu ni nikakor treba beračiti za milodare. V privatni oskrbi nahajajoče se moštvo dobiva na dan po 2 K. Pa tudi iz moralnega in disciplinarnega stališča je popolnoma nedopustno, da se trpi potepajoče, se in beračeče vojaške osebe, ki so v mnogih slučajih tudi primerno alkoholizirane in zato je bilo zaukazano, da je ljudi, ki store kaj takega, brezpogojno in brezobzirno aretirati.
Gosli podučuje tukajšnji kapelnik gospod Pbschl. Kdor želi poduka naj se blagovoli zglasiti na njegovem stanovanju v Exlerjevi hiši. Poduče-val bode na svojem domu ali pa na domu učenca, Ker je gosp.. Poschl znan kot dober goslač in učitelj, ga najtoplejše priporočamo. Zlasti ga pa priporočamo, sedaj, ko se v „Glasbeni šoli" vsled prepičlega števila učencev na bode vršil poduk v tem inštrumentu.
Iskreno zahvalo izreka moštvo, ki je dne 15. t. m. bilo transferirano iz Kranja podružnici „Rdečega križa" v Kranju, ki je odhajajoče obdarila z gorkimi zimskimi oblačili. Predvsem naj velja zahvala blag. g. okr. glavarju.Fr. Schitt igu in predsednici blag. g. L e o p o 1 d i n i S a v n i k o v i, po katerih posredovanju se je izvršila obdaritev.
ZADNJE VESTI.
Osvojitev utrdb pri Stari Soli.
Včeraj so osvojile naše čete utrjene višine pri Stari Soji. Naš napad pri Starem Samboru je pridobil na prostoru. Severno Strvvjaca se nahaja cela vrsta višin do severno-ozhodne fronte od Pr-zemjsla v naši posesti. Ob reki Sani navzdol proti trdnjavi se tudi vrše boji. — Na zasledovanju sovražnika preko Karpat smo dosegli Wyszkow in Skok.
Pred veliko bitko z Rusi.
Glasom petrogradskega poročila londonske „Morningpost" se ruske vojne operacije v Rusiji popolnoma prikrivajo. Armade se koncentrirajo k velikanski bitki, ki bo na razsešnosti prekašala vse, kar se je do sedaj videlo.. Trajala bo najbrže še cel teden, predno je pričakovati pomembnih poročil.
* * *
Vojno stanje v Finski.
Petrogradska vlada je vzpostavila v Finski ruska vojna sodišča ter sklicuje vse Fince od 18. do 40. leta pod orožje. Finci so po zakonu osvobojeni vojaške službo. Finski deželni zbor plačuje za to posebne prispevke v rusko vojno blagajno.
*
Nemški plen v Antvverpnu.
Pri Antvverpnu so Nemci v celem vjeli kakih 4000 do 5000 sovražnikov. Računajo s tem, da bojo v doglednem času polovili še veliko število •belgijskih vojakov, ki so oblekli civilna oblačila. Po poročilih konzula v Terneuzenu, je prekoračilo kakšnih 20.000 belgijskih in 2000 angleških vojakov holandsko mejo, kjer so jih [razorožili. Zbežali so z največjo naglico. To izpričujejo množine vreč z obleko, ki so jih proč vrgli bežeči vojaki, zlasti oni od „Royal Naval" divizije.
Vojni plen v Antvverpnu je velik: Najmanj 500 topov, ogromna množina municije, mnogo sedel, zelo veliko sanitetnega materijala, številni avtomobil, mnogo lokomotiv in vagonov, 4 milijone kilogramov žita, mnogo moke, premoga in prediva, za 10 milijonov mark volne, baker in
Lovro Rebolj v Kranju
i i i i i i i i i i i i i i
X
Glavni trg
Ravnokar mi je došla velika laloga storjene obleke za moške, kakor tudi za ženske pelerine, monteijni
i. t. d. Priporočam vljudno si. občinstvu zalogo in svojo delavnico na Glavnem trgu- Postrežba točna in solidna.
Kokriško predmestje
v lastni hiši zalega ilvalnlh Strojev in potr«b£čin. Ravno tam
d £%9,111 Rt A k'ei ,m''im najboljša vina in pivo ter postrežem UtPVMirim$ vedno , aoMmi gorklml In mrzlimi jedili.
i I
I I
I I
I I
I I
I I
I I
X
Imam tudi obrt za nakup in prodajo posestev in zemljišč.
srebro v vrednosti pol milijona mark, cel oklopni železniški vlak, več natovorjenih vlakov in velike črede živine. Belgijske in angleške ladje se ne nahajajo več v Antvverpnu. Ob izbruhu vojne je bilo v Antvverpnu usidranih 34 nemških parnikov in 3 jadrnice. Vse te ladje se nahajajo še tu z eno edino izjemo, samo stroji in kotli na njih so pokvarjeni. Belgijci so navrtali in potopili samo parnik „Gneisenau" severonemškega Lloyda. Velika pristaniška zatvornica je nepoškodovana, vendar pa za sedaj ni porabljiva radi potopljenih čolnov, ki so obteženi s kamenjem. Pristaniške naprave so nepoškodovane. Mesto je le malo trpelo. Prebivalstvo je razmeroma mirno in zdi se, da je veselo, da je konec grozot, zlasti ker je sodrga jela že pleniti.
Ostanki belgijske armade so se jadrno umaknili, čim so se naše čete približale Gentu. Belgijska vlada izvzemši vojnega ministra je baje odšla v Havre.
Nabor črnovojoih obvezancev prvega poziva.
Med čmovojniškimi obvezana", ki zato niso poklicani pod orožje, ker so bili svoj čas pri naboru ali preizkušnji ali tudi pri superarbitraciji spoznani za nesposobne, je mnogo močnih mož, ki bi bili sedaj popolnoma zmožni služiti v vojski. Mnogo takih, ki so bili pri naboru spoznani kot slabotni, so se pozneje okrepili marsikatere poha-bljenosti so tekom let izginile in morda se je prejšnja leta včasih prestrogo presojalo zmožnost. Da se more se množečim zahtevam na vojno silo ustreči ter ustvariti kolikor mogoče velik reservoir izvežbanih vojnih obvezancev ter pravično razdeliti bremena obrambe na vse prebivalstvo, se namerava sedaj izvršiti nabor črnovojnih obvezencev prvega poziva, ki naj pokaže, ali so ti sedaj sposobni za vojsko, to je, ali morejo služiti v črni vojski. K temu naboru seveda onim ne bo treba j priti o katerih je znano, da so za vsako službo v črni vojski nezmožni. Tudi ne bodo prišli v poštev j oni črnovojniški obvezanci, ki vrše že sedaj črno-I vojniško službo, če tudi brez orožja, ali ki so določeni za tako službo, kakor zdravniki, ali pa, ki služijo svrhom vojske že sedaj n. pr. pri armadi priklopljenih prostovoljskih zborih (poljskih in ukrajinskih legijah). K naboru tudi onim ne bo treba priti, ki so bili šele tekom leta 1914. spoznani kot nezmožni nositi orožje, ali pa že med svojo črno-vojniško dolžnostjo superarbitirani. Nabor se bo torej raztezal z gornjimi izjemami načeloma na črnovojniške obvezance rojene v letih od 1878. do vštetega 1. 1890., ki so bili do vštetega leta 1013. pri naporu ali preizkušitvi spoznani kot nesposobni za orožje ali pa so bili potom superarbitracije izločeni iz skupne vojske, domobranstva ali orož-ništva.
Lepo solnčno stanovanje
z eno sobo, kuhinjo velikim vrtom in dru--gimi pritiklinami oddam za 1. november,
J. Zmet Kranj.
Pisarna za urejevanje splošnih gospodarskih zadev
J. Rozman :: Kranj
I. Denarni promet: Izposlovanje posojil v vseh
oblikah. — Prevzem kapitalij in njih pupilarno-varno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov.
II. Informacijske zadeve: Izdaja trgovskih in
obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke.
III. Izterjevanje terjatev: Izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — Inkaso menic.
IV. Promet z nepremičninami in podjetji: Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij.
V. Tehnično-komercijelne zadeve: Nakup in
prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni.
VI. Strokovni nasveti V vseh navedenih zadevah. Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. 54 Sj—jM
"O
J5
S
'5
>
u
CU N &>
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI
obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih
31 0 4 10
brez odbitka rentnega davka.
brez odbitka rentnega davka.
10 52-34
33
N
n -t
s
N
ca *r
ca C
HHBBBBBBBBBflflBBBBBBBBBBBBS|J|i||BBBBHBBBBBBflBBBEBBBBBBBflBB
ZMinitti in zitaUiiKil atelje
dr. Edv. Globosnik
okrožni zdravnik in zobozdravnik in
Fr. Holzhacker
konc. zobotehnik
v Kranju
v Hlebšovi hiši, nasproti rotovža. Zobozdravniška ordinacijska ura
odslej samo od 9. do 10. ure dopoldne
vsak delavni dan.
Dr. E. GSobočnik ni poklican k vojakom in zdravi še nadalje.
•o
!
Spominjajte se Rdečega krila
Najstarejša trgovina
Ferd. Saiovic
v Kranju
(poprej J. C. Pleiweiss)
priporoča za
jesensko sesijo
svojo bogato zalogo zimskega modnega blaga, sukna za ženske obleke, bar-henda za bluze in obleke, zimskih Sevijotov. kamgarnov in lodnov, kakor tudi vsega drugega manufaklurnega blaga. Volneni robci, pleti, ogrinjalke in pleteni robci najnovejših vzorcev in najbolje kakovosti. Zimske srajce, jopice in hlače za ženske, moške in otroke.
Svilnati robci najnovejših uzorcev.
3 52-40
-40
najbolje in najceneje se kupi pri Mi
RUDOLF RUS
u Kranju (poleg lekarne)
Ustanovljeno leta 1885.
Prva in največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Ceniki zastonj injpoštnine prosti.
Strogo solidna in poštena postrežba.^
Suhe gobe
in druge deželne pridelke v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah
kupuje
M. RHHT, KRHKI
„a trgovina mešanega blaga in deželnih pridelkov
Trboveljski in češki premog.
I Restavracija pri kolodvoru
priporoča dobro kuhinjo, pristna vina. češko budjejeviško pivo. Lep senčnat vrt.
Kreditno društvo v Kranju
registrovana zadruga z omejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po
«-3đ
i
brez odbitka rentnega davka.
Uradne ure so vsak delavnik od 9.—12. dopoldne.
H
Last In zaloga tiskarne „Sava* V Kranju V Qd»otao«ti odgovornega urednika zacutni odgovorni urednik: Ciril Pire,        Tisk tiskarne r,S«v« v „Kruni11'