GLAS SVOBODE SLOVENSKI TEDNIK Za Koristi Delavnega Ljudstva. Glas Svobode. GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE SIiOVENIO WEEKLY Devoted To The Interests Ov The Laboring Glasseo. "OD BOJA DO ZMAGE”! ^ ^ ^ “KDOR NE MIŠU SVOBODNO. SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”! Štev. 19. ‘‘Entered as Second-Class Matter July 8,’03 at the Post Office at Chicago, 111, under Act of March 3 1879 Chicago, 111., 8. maja 1908. SSSSJSSr" leto VII. K_ zborovanju S. JV. P. J. Delegatom *0 pre*ddareKJ Kaj je «f V “Glas Svobode” letniku VI. št. 36 z dne 6. septembra 1907 povzamemo sledeče: ODPRTA BESEDA k tretjemu glavnemu zborovanju S. N. P. J. Tretje glavno zborovanje S. N. P. J. se bliža in potrebno je, da vsakdo pove javno in odprto svoje misli in načrte, o katerih misli, da bi hasnili vsem članom Jed-note. Vsako društvo, vsaka Jednota je nekaka država v državi. Država ima svojega predsednika ali gubernatorja, svoje ministre svoje uradnike in svoje zakone. Jednota pa ima svojega predsednika, uradnike in svoja pravila. V državi voli ljudstvo svoje poslance, ki v državnem zboru delajo zakone, katere morajo spoštovati predsednik, ministri in vsi uradniki. Jednota pa po svojih delegatih (poslancih) na glavnih zborovanjih sprejme pravila, katerim se morajo ukloniti predsednik in vsi uradniki. Tudi v Jed-noti voli ljudstvo (to je elani) svoje delegate. Kakor je v državi odvisno od poslancev, v kakšnem smislu bodo ministri in uradniki vladali državo — nazadnjaško ali ljudsko — istotako je v Jednoti odvisno od J ’■;*««' ; kakšna bodo pravila Jednote — nazadnjaška ali ljudska. Old delegatov je toraj odvisno, če bo imel v Jednoti prvo besedo glavni odbor ali če bodo člani odločevali sami pri rešitvi važnih vprašanj, ki posegajo globoko v gospodarstvo Jednote. Ako so delegati za ljudska načela, tedaj bodo spremenili pravila tako, da bodo pri važnih gospodarskih in drugih velevažnih vprašanjih odločevali vsi člani s splošnim glasovanjem. Na primer. Nakrat umre tajnik ali kak drugi uradnik Jednote. V takem slučaju naj se nikar ne dovoli, da glavni odbor voli novega tajnika ali uradnika. Ako se kaj sličnega pripeti tedaj naj nadzorovalni odbor razpošlje glasovnice na vsa društva z imeni kandidatov, katere so postavila društva, ki se nahajajo tam, kjer ima sedež glavni odbor Jednote. Glasovnice se morajo vrniti tekom enega meseca: Glasovnice, ki se vrnejo po preteku enega meseca so neveljavne. Nikakor naj se tudi ne dovoli, da bi bil finančni tajnik in blagajnik ena in ista oseba in da bi imel tajnik pravico najeti si sodelavca (. Op. kakor je to sedajni odbor storil). Finančni tajnik naj bo za sebe in blagajnik pa za se, istotako, kakor ima pri vsakem večjem podjetju knjigovodja svoj delokrog, blagajnik pa svojega. Finančnim tajnikom kot blagajnikom se naj izvolita brata, ki imata zmožnosti za svoj posel. Posebno finančnim tajnikom naj se zvoli brata, ki je zmožen korespondence in knjigovodstva. Saj jih imamo dandanes na iz-bero. Istotako naj se izvoli v nadzorovalni odbor enega ali dva brata, ki sta zmožna knjigovodstva. Tudi porotni odbor naj se izvoli na zborovanju, komu naj pošiljajo radi katerih koli vzrokov podružnice in posamezni člani svoje pritožbe. Potreben je tudi paragraf, da mora nadzorovalni odbor vsakega takoj suspendirati, ki je hudodelskim potom hotel okoristiti se ali pa že okoristil sebe s premoženjem Jednote in izročiti ga porotnemu odboru, ki potem zvrši na-daljne korake. Ti nasveti niso stavljeni zavoljo isovražštva proti kaki osebi, ker podpisani bratje smatrajo vsakega brata sposobnim za odbornika, ki zvršuje točno svoje dolžnosti in pravila Jednote kot odbornik. Kakor se zahteva natančno spojino vanj e pravil Jednote od posameznih članov in odborov podružnic, isto naj se zahteva tudi od glavnega odbora. Pred zakonom moramo biti vsi enaki, tako se glasi zahteva državljanov v vseh današnih kulturnih državah. In naša zahteva je enaka ki se glasi: Pred pravili Jednote moramo biti vsi enaki. Tu ne sme biti nobenih izjem. Vsi bratje plačujejo enake prispevke v Jednoto, toraj morajo biti tudi za vse člane enake dolžnosti in pravice. To je pa le mogoče, če so v pravilih vse pravice in dolžnosti vsakega posameznega člana in vsakega odbornika točno precizirane v ljudskem smislu. In to priporočamo v prospeh in proevit Jednote najtoplejše vsem delegatom in glavnemu odboru v diskuzijo na glavnem zborovanju. Kakor gospodarsko spevajo države (Francija, Švica, Angleško. Ameriška republika), ki imajo najtolerantnejše zakone, tako tudi vspevajo Jednote, katerih pravila se glase ljudsko in napredno. Mi hočemo, da ima glavni odbor moč, da zabrani vsak prestopek pravil s strani članov in podružničnih odborov, naobratno pa zahtevamo, da se podeli članom moč, da lahko glavni odbor pokličejo na odgovor, če je kršil pra-vila. .. Kočno še omenjamo, da naj se sprejme le tak list za glasilo Jednote, ki zagovarja pravice delavcev, njega vsebina pa se strinja s duhom časa. Ivan Molek, Jože Zavertnik, Martin Potokar, Frank Janežič. Frank Lisjak. * Gori pisana odprta beseda, je bila v resnici odprta beseda in lep poduk podružnicam in delegatom, ne'oziraje se na to, da so odprto besedniki indirektno nameravali «škoditi tedajne glavne odbornike. ;. i •; V takratna osebna sovražstva se ne bodemo podajali, ker sedaj se gre za bolj važno stvar., gre se za edinost bratstvo in slogo med člani in prospeh Jednote skoz in skoz. Pripomniti imamo le, da cel članek pod “odprto besedo” ni druzega kot pesek v oči nerazsodnim delegatom, ker izmed vsake vrstice imenovanega članka so smeje hinavščina in ona zagrize-, na zavist, kar je pokazalo delovanje pri Jednoti zadne čase. ¡Pri ikon venci ji naj bi se pri prvem zasedanji določilo v koliko so stara in nova neveljavna pravila pravomoćna oziroma dobra. Vsaka točka v obeh pravilih naj se dobro prerešeta, popravi, zboljša ali opusti. Pri prvem zasedanju naj se določi kedo bo vodil konvencijo? Samoobsebi je umevno, da stari odbor je po pravilih in zakonih še vedno pra-vomoeen, a novi pa misli, da ima Dalje na 2. strani. Na vse strani se prerešetava vprašanje, kako bi nastale zopet normalne razmere v S. N. P. J. Dovoli naj se tudi meni, nekoliko prostora, da povem in obrazložim moje mnenje, ki pa seveda nikakor nočem trditi, da to mnenje mora biti merodajno. Nikakor ne! Isto naj bo v ta namen, da bi se čim preje prišlo v okom tem neljubim prepirom, ki so naškodi ne le samo Jednoti, ampak svobodni misli v obče. V ta namen naj bi toraj služile te vrstice, da se zopet razdraženi duhovi zje-dinijo ter z združenimi močmi delujejo v korist dobri stvari. Da pa bode mogoče vsakemu odposlancu ali delegatu delovati po svojem prepričanju je neob-hodno potrebno, da se iste pusti popolnoma pri miru s prigovarjanjem -z jedne ali -drage strani, češ, mi imamo prav, le edino mi delamo v splošno korist. Pustiti se mora, da vsak odposlanec sodi vestno in pošteno, brez pritiska “od zgoraj ali zdolaj” — po svojem prepričanju, po lastnim prev-darku. Skoro gotovo pa bo prepričanje ostalo najbrž doma za pečjo, posebno ker so zadnji dnovi precej hladni. Tako namreč kažejo vsa znamenja pripravljanja za konvencijo. Lepo je sicer, da pride posebni odbor čakati na kolodvor zastopnike društev, še lepše je, da se istim došlecem preskrbe stanovanja in hrana s pomočjo odbora. Vse hvale vredno bi bilo, ko bi za tem dobrim namenom ne tičal še nek dragi lahko rečem glavni namen vjeti delegate v nastavljene zanjk-e. Da pa me ne bo kedo napačno sodil radi izraza zanjke, pojasnim blagohotno toliko, da mislim s tem reči, da se bodejo delegatje nagovarjali od gotove strani s namenom, da se jih dobi na svojo stran, ne glede, bode li to Jednoti v korist ali ne. Mogoče je, da do tega ne bo prišlo a vse je lahko in> vse kar želim, da zmaga resnica in potem naj bo kar hoče. Saj -dober član ne gleda, kedo je v odbora, ampak kako odbor deluje, to naj bo glavna stvar ne samo nekaterim, pač pa slehernemu. Pustimo osebe na strani, ozirajmo se le na stvar samo in ako se vrši vse v redu, ali ne Zato pa delegati, ki gredo v Chicago kot zastopniki društev naj ne nosijo v srcu prijateljstvo, katere koli osebe, hoteč ji pomagati, bodisi iz zagate, ali pomagati ji do kake “sarže”. Vsakdo naj nosi v srcu prijateljstvo in ljubezen do rednega, delovanja pri Jednoti, potem se ni bati, da bi zavladale žalostne razmere, ki bi prisilile do zopetne konvencije po preteku par mesecev kot sedaj. Osobito kočljiva zadeva na .konvenciji bode ta, kdo je kriv, da Dal je ma 3. strani. DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 ................. 50 kron, za $ 20.45 ................ 100 kron za $ 40.90 ................ 200 kron, za $ 102.00 ............... 500 kron, za % 204.00 .............. 1000 kron, za $1017.00 ............... 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hraniinj urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprili čne-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske ro Domestic Postal Money Order alipa New York Draft. FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich St., New York 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio ROGOVILEZI IN ZAROTNIKI ZAGNALI SO HURONSKI KRIK, DA “GLAS SVOBODE” DELUJE NA PROPAD JED- NOTE. Kedo deluje na propad Jednote priča pismo iz Springfielda od generalnega pravnika W. H. Stead. Nam se je predbacivalo v Jednotnem Glasilu, od novega odbora, zarotnikov, od raznih članov in društev S. N. P. J, očitalo-se nam je od “Glas ¡Svobode” sovražlnega lista “Proletarec” in njegovih d-opisovateljev, da delujemo na propad Jednote. Vsak razsoden in treznomisleč človek je do danes že lahko razvidel, da mi nismo in ne delamo na propad Jednote, da mi ne rujemo proti Jednoti, da mi nismo nesramni zavezniki proti Jednoti, temveč, da smo se postavili na mesto pravice in resnice, da obvarujemo Jednoto pred izkoriščevalci, pravimi zarotniki in gro-bok-opi Jednote. Uvideli smo njihove podle smeri, ki bi imele in imajo že sedaj za Jednoto slabe posledice in razkrinkali smo jih, da preprečimo njihove črne načrte. Zato tak bojkot proti Glas Svobode, zato tako vpitje proti vsakomur, ki se poteguje za dobrobit Jednote. Mi smo svarili novi odbor, ga opominjali, a vse to ni nič iz- • dalo; bilo je bob v steno! Udarili smo še pravočasno in to jih peče, ker njihovi načrti so deloma spodleteli in zadeli so na iniciativo. i V mesecu marcu smo opominjali novega glavnega tajnika, da sestavi Jednotin proračun- in ga odpošlje v -Springfield. Tega ni hotel storiti, vkljub temu, da mu je stari blagajnik Klobučar ponudil svojo skromno pomoč. Zakaj ni hotel tega storiti je samoobsebi umevno. Iz tega je razvidno, da na stvari je nekaj kar jim je dajalo povod, da ne odpošljejo nobenega proračuna na -Springfield. Sklicujoč se na zanesljive dopise iz Barbetona, Clevelanda in drugod pridem-o, -do zaključka: , i Proračuna ni novi glavni odbor radi tega na 'Springfield odposlal, ker so nameravali Jednoto preseliti v Cleveland, O. in ker se jim pa to ni tako posrečilo, -niso poslali računa na Springfield, kar pomenja, da so delali direktno na propad Jednote. Dne 1. maja p.o-jel je odvetnik W. A. Flanega? Oku ago, 111., kateri je izdelal prošnjo za inkorporaeijo Jednote, od Attorney General, W. H. ¡Stead, iz Springfield, 111., sledeče pismo: COPY. SPRINGFIELD, ILL., April 29, 1908 Slovenska Narodna Podporna Jednota, [Slavonian National Beneficial Ass’n.] c. bf W. A. Flanegan, 159 La Salle Street, Chicago, 111. Gentlemen:- I am in receipt bf a communication from the Hon. Fred W. Potter, Insurance Superintendent, notifying me that your association is in default in the matter bf making its annual report to the Insurance Department. This report was due to be filed in that department on or before the first day of March. This is to inform you that unless you promptly comply with the law in the filing bf this report I will be compelled to proceed againstyour association to enjoin it from further carrying on bf its business in this State. Kindly let me hear from you by return mail, stating the reasons for your failure to report as the law requires, and oblige, Yours very respectfully, W. H. Stead, C-i-A Attorney General- [ ¡(Poslovenjeno)*** Gospodje: Prejel sem poročilo od Hon. FredW. Potter, Insurance Superintendent, v katerem me obvešča-, da Vaša Jednota ni še danes odposlala svojega letnega poročila na zavarovalninski oddelek. To poročilo bi moralo biti vloženo pri tem oddelku pred prvim marcom ali pa na dan prvega marca. IS tem se Vas obvešča, da ako takoj ne ugodite zakonu s vložen jem tega poročila, sem prisiljen postopati proti Vaši Jednoti, da zgubi pravico nadalnjega poslovanja v tej državi. Blagovolite mi naznaniti obratno pošto in -podati vzroke zakaj niste vložili poročilo kakor zahteva zakon.] To gornje pismo naj si ‘ ‘ nas pegla jo' vsi oni nezadovoljneži, ki se potegujejo za ugonobitev Jednote. Ali to pismo tudi laze? Pričakujemo zopet nagrado, kakoršn-o so nam ponudili gg- Korce, — Zalokar in Kalan. .. . O prejemu pisma je bil M. V. Konda bolan v postelji m zato je naprosil g. John St-onie, da gre k novemu predsedniku Potokar in tajniku Krže, da jima pove o vsi zadevi. v ; v Potokar je rekel Stoniču, da on ne gre nikamor vee. Krze (Dalje na 5. strani.) Smrt io pogreb Jakoba Nesreče. Spisal Ivan Cankar. (Nadaljevanje.) 01. “Mati, posteljite mi posteljo! To noč bom spala doma, jutri pojdem. Tudi vi vstanite še pred zoro in se napravite na pot. Tam naj živi, sebi in meni v nesre- X _ 1 J co . . . Legla je na posteljo. Mati je stopila k otroku in je stala molče pred njim. “Upihnite luč, mati! Bog je odločil, ko sem stala sredi brvi. Živel bo, kakor mu je usojeno . . . sebi in menii v nesrečo . . .” Zaspala je; kakor kamen ji je ležalo na prsih, kakor obroč okoli čela; težko, trudno spanje je bilo podobno omotici. Rano, še preti zoro, se je napravila mati v hribe z živim svežnjem v naročju. Po dežju je bil zrak čist in svež, pot pa je bila razmočena in blatna. “Kdo bi vedel?” je premišljevala mati, ko je šla skozi mračen smrekov gozd. “Kdo bi videl? Kdo bi ga iskal in kdo bi ga našel? In če bi beraško dekle nabiralo suhe veje in bi našlo sveženj pod grmom, pod mokro steljo: Čegav je otrok? Kdo ga je skril in zakopal? Nikoli bi ne bilo odgovora. Tako se je zgodilo lani, ko so našli človeka ubitega, z odrezano glavo. Kdo je bil siromak in kdo je bil morilec?” Stopila je s poti v stran, pod košato črno smreko. In komaj je stala pod smreko, je zastokalo izza plenic, se je zgenil živi sveženj. Mati se je pokrižala od groze in je hitela dalje. '“Bog je z njim! Vse misli vidi, še preden je storjen!” Prišla je h kmetici. Sedeli sta za mizo in sta zajemali iz latvice .kislo mleko, ptroci so kričali v veži. “Nesreča je!” “Nesreča!” Od tistege jutra je ostal sveženj v hribih. Dolgo časa, dolge mesece je kričal in bolehal. Toda naposled, ko‘že ni bil več v svežnju, je otrok shodil in je bil rdeč in krepak. Zakaj kljub vsem na-turniim postavam in kljub pravici živi najdalje in se razvija naj-krepkeje tisto, kar je nepotrebno. Rdeč in krepak je bil, dokler se ni prvikrat stisnil v kot ter zajokal naskrivoma. S prvimi tihimi solzami seže v srce spoznanje, seže najprej grenko čustvo osamljenosti. “Kdo je klatil? Vsa jablan je obrana, še veje so okleščene!” “Nesreča je klatil! Pankrt je klatil! Kdo bi drugi?” On ni klatil, toda bil je tepen. Takrat se je stisnil v kot in je zajokal. “Nisem klatil in sem bil tepen. Toliko jih je, morda so vsi klatili, vsi razen mene, pa nobeden mi bil tepen. Še vprašali me niso, če sem res klatil . . . Zakaj so jezni naibe? Kaj sem jim storil?” Zvečer je šel in je oklatil jablan, ki je stala ob poti, tako da so ga videli sosedje. “Klatil bom, zato da bom vedel, čemu me tepo!” In že drugi dan je bil njegov obraz resen, in upal, njegove kretnje so bile težje, umerjene, govoril je malo in gledal je v tla, smejal pa se ni več in tudi igral se ni. “Kaj hodiš, Nesreča, kakor pošast?” so ga zmerjali sosedje in so gledali za njim; ko je bil daleč, se je okrenil, pobral je kamen in ga je zalučil. “Na, da boš vsaj vedel, čemu si mi rekel pošast!” Podili so se otroci po travniku za vasjo. Tudi Jakobu je zaigrala kri, zasmejal se je in je stopil mednje. “Nesreča!” “Pankrt!” Prijel je tega, zvrnil ga v jarek : onega pahnil pa vznak. “Da boš vedel, kdo je nesreča in pankrt!” Šest let mu je bilo takrat, ko se je branil svoji usodi, zapisani in določeni od začetka. En sam strah je bil takrat v njegovem srcu, tako velik, da za drugo misel ni bilo prostora. “Kadar boš dopolnil šesto leto, pride voz in peljal se boš v mesto. Same hiše so tam, sedel boš v zaklenjeni izbi in se boš učil. ’ ’ Vsa strahota je bila v besedi “zaklenjen.” Štiri gole stene, mrak, tišina. In tam, tam daleč se razprostirajo travniki, neizmerni, živi in veseli v svoji brezkončni samoti ; tam se človek skrije, nihče ga več ne vidi nego Bog. in vsa bridkost izgine. In tam, tam daleč se narahlo ziblje rumeno polje, ob jarku leži človek in gleda v nebo in je sam kakor klas, ki se ziblje narahlo med legijoni, in nič žalosti ni več v srcu . . . “Jakob!” Skrij se, beži!” Bežal je v polje, bos in gologlav s kuštravimi, v vetru vihrajočimi lasmi. Skril se je v polju kakor zajec, skočil je v jarek, sključil se je in poslušal napeto ; srce je trepetalo v silnem strahu, kakor pred smrtjo samo. “Črn voz je bil!” ga je spreletelo. Žito je šumelo nad njim, toda slišal je natanko, kako so se bližali koraki po stezi. Čisto blizu so že bili in sključil se je še niže, skril je glavo med kolena. “Naj kličejo, ne bom se oglasil!” “Jakob!” Zastalo mu je srce, zastale so misli. “Nesreča!” je zaklical nekdo in se je zasmejal. Jakoba je spreletelo. “Tuj glas je . . . tujec je in me žali !” “Skozi žito je bežal, tod je bežal. bradat moški obraz. “Vstani, Jakob, pojdi z nami! Nič hudega ti ne bomo storili !” Branil se je \z obema rokama, grizel je in kričal. Zvezali so mu roke. nesli so ga v vas in so ga položili v črni voz. Od utrujenosti in bridkosti je Jakob zatisnil oči, zavzdihnil je in vse misli so nenadoma izginile. m. Peter je slonel ob moji rami, vztrepetal je časih, kakor od mraza; nenadoma je zajokal in me je objel okoli vratu. , “Kaj te je strah, Peter?” “Tudi jaz, prijatelj, tudi jaz...” Ni govoril do konca, zastokal je in je pritisnil lice na moje prsi. “Zdaj prižgi svečo, Peter, zdaj je čas. 'Pozno je že, polnoči je že morda. Prižgi svečo!” Peter je vstal, prižgal je svečo in jo je postavil k zglavju mrtveca. “In zdaj stopi tja, Peter, vzdigni mu glavo, odveži culo in vzemi tiste papirje ...” Peter je vzdignil mrtvecu glavo, odvil je culo in je iskal. “Tiste papirje vzemi, ki so zraven Lažnjivega Kljukea; s črnim trakom so prevezani!” Našel je papirje in je položil na culo mrtvo težko glavo. “In zdaj sedi k meni, Peter, in se nasloni ob. mo jo ramo! iSveča gori, ne bo ti dolgčas in ne bo te strah ...” Peter, spoštuj te papirje, kakor so umazani in posvalkani ! Te črke, ki so tako neiodno pisane, so vredne spoštovanja.; vsaka pose* hej je spoštovanja vredna. In če bi nič drugega ne bil napisal, nego povest o Pavlihi in o lažnji-vem Kljukcu . . . Toda napisal je nekaj drugega. Peter! . . . Midva, ki sva njegova brata, lahko bereva to stvar. On sam mi je rekel nekoč, da jo je napisal zame in zate. Ni ve-' del, koliko nas je . . . Peter je vztrepetal in me je objel z obema rokama. (Dalje prihodnjič.) K izvanrednemu zborovanju (Nadaljevanje iz 1. strani.) on prednost. Pri tem bo prav gotovo prišlo do disputacije in nereda, zato pa predlagamo, da se temu prepiru in neredu odpomo-re, če se takoj pri prvem zasedanju voli izmed delegatov odbor. ki bo vodil konvencijo. Mislimo, da to bi bilo pravilno, to pa tem bolj, ker najbrž, da pride do obtožb enega ali druzega odbora ali posameznega odbornika. Konvencija v La Salleh pa se mora popolnoma zavreči. Delegati naj bodejo nepristranski in se strogo drže navodila in želje svojih podružnic. Vsak delegat naj brez upliva, pritiska ali straha pove svoje mnenje in tako tudi glasuje. Oba odbora morata biti navzoča pri konvenciji in to pa radi sledečih vzrokov: 1. Novi odbor, po pravilih, zakonu in ustavi, se ne pripoznava za pravomočnega in tora j je stari odbor še vedno veljaven do pravilne volitve novega odbora. 2. novi odbor, je vodil Jednot-ne zadeve in mora položiti natančen račun pri zborovanju in dati odgovor na obtožbe. 3. stari odbor, še vedno pravo-močen ima po starih p ra vovel javnih pravilih pravico glasovanja, sploh vse pravice glavnega odbora pri konvenciji. Na prvem zasedanju naj se določi, če ima odbor pravico glasovanja in zato naj bi se stavil predlog. Po našem mnenju in po pravilih Jodnote novi odbor nima pravice do glasovanja, izvzemši, če je kateri glavnih odbornikov od društva pooblaščen ali izvoljen delegat, ker ta novi odbor je ta-korekoč prisoten pri konvenciji le radi oddaje uradov in zagovora na obtožbe. Pred pravili Jednote MORAMO biti vsi enaki in ta odprta beseda je bila svetovna že za trejo konvencijo v La Sallah, 111. To je par glavnih točk. katere naj c. delegati že pri prvem zasedanju rešijo in potem še le nastopijo z drugim težavnim delom. Pri zborovanju naj se jemlje v 'poštev, zakaj so bili razni člani S. N. P. J. izključeni in suspendirani brez, da se jih je obvestilo priti k dotični seji: k zagovoru, ali že potem oficijelno tj. uradno obvestilo, kakor se je to zgodilo z M. V. Kondatom. Kedo jih je izključil oziroma suspendiral in če je imel dotični faktor pravico do tacega sklepa. Če c. gg. dele-gatje po obtožbi in zagovoru prizadetih sprevidijo, da se je članom godila krivica naj jih takoj spremejo pod okrilje slavne Jednote s istimi pravicami kot so jih imeli ob času suspendacije oziroma izključenja s pripombo, da tekom meseca poravnajo svoje zaostale prispevke. S. N. P. Jednota naj še nadalje ostane slovenska, narodna in podporna. Vodilno geslo ji naj bo i ‘Jednakost. Svoboda in Bratstvo’ — ki naj brez razlike verskega prepričanja podpira bolne rojake ter njihove vdove in sirote. Nikdar pa ne sme postati molzna krava rimskih trabantov, njihovih podrepnikov ali pa predmet sodnijskega vlačenja. Ta konvencija naj gleda posebno na to, da se bo vršila po pravilih in predpisih. Za vsak nered, ki bi ga kedo opazil, naj ga takoj predsedniku omeni, da se pravila pogledajo in da se vsa zadeva vrši tako, kakor pravila predpisujejo, da ne bo potem zopet Jednoti škodljivih tožba in sodnijskih potov, kakor so ravno sedaj na dnevnem redu. Pri vol it vi naj se izvoli centralni odbor iz mož ki imajo vse predpogoje in zmožnosti, voditi Jed noto v resnično svobodomiselnem duhu ter čuvati njene interese Porotni odbor se naj izvoli iz treh članov in ti naj rešujejo vse pritožbe krajevnih društev in posameznih članov, ravno tako naj se tudi glavni odbor posvetuje s porotnim odborom v vsakem važnem slučaju, kakor n. pr. v slučaju tožb, izključenju članov itd. X- 4 4 4 4 4 4 4 4 ^ ^ -i* tj? rj? fU ? j? *j? tj? *j? ?j? & Za najboljšo | obleko 4 4 po najnižjih cenah pojdite k .. . vogal Blue Island ul. in 18. ceste. 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Stotine vzorcev modernih moških OBLEK $5.oo do $25.00 Obleke za dečke vse mode in barve ... od $2.50 naprej. ZASTONJ Patent obešalo za obleke s svako obleko. Slovenci! Gotovo, da se poznamo. Prej sem delal 9 let v Bernardovi vinarni na Blue Island Ave., sedaj imam lastno in dobro urejeno GOSTILNO na 680 Bine Island Ave., blizu Atlas pivovarne. IG. F. HALLER. ATLAS PIVO. BUSINE8S LUNCH TELEFON CALUMET 1678 Najfinejše fotografije izdeluje vendar-le samo P. Schneider FOTOGRAF 2222 State St., Chicago. Cene zmerne—postrežba hitra. MATIJA ERKLAVEC. Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo starih vse po zmerno nizkih cenah 624 South Centre Avenue. CHICAGO MATIJA K1RAR GOSTILNIČAR v Kenosha, Wis., 432 Middle S Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke. TELEFON ŠTEV. 777 Moderna gostilna. HOERBER PIVO IN DOBRA KUHA. Slovenci, to je slovensko podjetje in za dobro postrežbo Vam jamči MARTIN NEMANICH 813—22 St., blizu slov. cerkve, CHICAGO. ANTON LINHARD & SON — Pogrebnika — Kočije za dobiti za vse priložniti. 471 W. 19th Street Chicago, Ul Rojakom priporočava svoj lepo urejeni- Saloon w Vedno sveže pivo, fina vina in likerji. Postrežba točna. F. BLATNIK A. PRESELNIK (lastn,ka 230 S. Union Ave., PUEBLO, Colorado Ur * * it * 4» m 4» rr* 4* 4» 4» m m 4» 4» m 4» . 4» J John 0. Hruby TRGOVEC s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd. ' Peči inringerji (wringers) se hitro in dobio popravijs 589-591 Centre Avenue Chicago, III. CUNARD IB LINE Sredozemsko morje in Adrijatička pristanišča. V REKO potom ..OJ.BRMTAR.IA. NEAPELjA IN TRSTA. Novi, moderni parniki a dvema vijakoma. Slavonia, Pannonia, Carpathia, Ultonia (Težki 10,000 do 13,000 stotov) Parnika ,1Caronia” in ‘ ‘Carma-nia”, dva največja parnika na svetu celo leto redno vozita. Za natančue pozvedbe za odhod in prihod parnikov, kakor tudi za vozne cene in o tretjem razredu obrniti se je na: CUNARD STEAMSHIP' COMPANY LTD. F. G. WHITING, ravnateij. 67 Dearborn St., Chicago Slovenski Stavbenik HIŠ IN POSLOPJA se priporoča vsem Slovanom po ceni brez vsake konkurence. Za izvrstno delo se jamči ANDREJ ULLE, 452 Spruce St., COLLINVVOOD, OHIO NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih Deopojnih pijač. 82—84 Fisk Št, Tel. Canal 1405 DELEGATOM ZA KONVENCIJO. [Nadaljevanje iz 1. strani.] se je moralo klicati pon o vri o glavno zborovanje v tako kratkem času. To je tudi istina, ker vsakdo ima pravico vprašati, kedo je vendar to zakrivil, kdo je nam članom nakopal toliko nepotrebnih, izvanrednih stroškov. Če hočemo soditi stvarno brez ozira na levo ali desno se mora pripozna-ti, da vsega tega je kriva v prvi visti blagajna. No toraj, ko je dognano, da je blagajna vsega tega vzrok, moramo pa zopet iskati vzrok, zakaj se blagajna ni oddala. Tu je stvar zopet pri kočljivem vprašanju. Eni pravijo — Klobučar, drugi — novi odbor. Sedaj seveda ne vemo, kedo ima prav, ali prvi ali drugi. Pretresimo to vprašanje. Zakaj Klobučar ne odda blagajne, zakaj jo glavni odbor s pomočjo pretkanih in prebrisanih odvetnikov potom sodnije in zakona ne more dobiti ?! Na tem gotovo tiči dober, teh ten vzrok, v dokaz, da nekaj ni v redu. Y obče je znano, da g. Korce je znan kot dober zagovornik, ki so mu znane vse zvijače, s kojimi zvijajo advokati pri sodnijah in gotovo je on tudi vse točke preštudiral, kako bi prišel Klobučarju do živega, a to pa je vsled tega, ker bi kot sedajni blagajnik dosegel vgled pri članih ob jednem pa zopet pridobil kot javni notar mnogo v praksi, kar bi mu služilo v podobnih slučajih gotovo v prid. Če pa sedaj vidimo, da ves glavni in pomožni odbor ni dosegel tega, da bi blagaj na prišla v njihove roke in da so ravno vsi ti prebrisani in skušeni možje prišli do zaključka, da sami brez konvencije ne dosežejo ničesar, pokažejo s tem. da cela stvar ni bila započeta na pravi podlagi. T;o jasno priča tudi tožba s Klobučarjem, katero je novi odbor nečastno zgubil. Na podlagi do sedaj podanih, jasnih, živih in neovrgljivih do kazov, da se 'Klobučarja ne moro ugnati v kozji rog, dasi je bajé iz Jednote Isključen, dvomimo, da bode nova konvencija kaj opravila s Klobučarjem. Ker če se sedaj novi odbor sklicuje, da konvencija ima največjo oblast in je največja in zadnja instanca kako bode Klobučarja prisilila, da odda blagajno, ako ga prva konvencija s pomočjo advokatov glavnega in pomožnega odbora ni zamogla v to prisiliti, kako ga bode v to pripravila ta konvencija. To nam da sedaj mnogo misliti Ne oziraje se na to, da novi odbor piše v glasilu: ‘‘Le nova konven cija zamore spraviti Jednoto pravi tir”, nas vendar privede konečno do rešitve stavljene nam uganke skozi šest mesecev. Na podlagi glasila se nam vsiljuje mnenje: Toraj če možje, člani glavni odborniki žele novega zborovanja da se spravi vsa stvar v pravi red, je vendar le resnica, da se zadnje zborovanje, ne le samo volitve, niso vršile po veljavnih od države potrjenih pravilih. To je toraj jasno, da zadene krivda, povsem delegate, da so se dali premotiti in so privolili nepostav-nim predlogom. Kdo.r še tu stvar zavija in obrača, hoteč si izmisli ti drugi vzrok vsemu neredu, ta gleda več na osebe kot na stvar, temu je, stvar (Jednota) deveta briga, osebe pa glavna stvar. Mogoče, da bi se še vsa stvar kako potlačila in vse zevajoče luknje glavnega odbora kako zamašile, ker bi jeden ali drugi, bo diši iz usmiljenja ali prijaznosti prišil kako “fliko” na ljuknji • časti del in vse bi bilo še nekako dobro, ko bi le blagajna bila v redu. Da so pa še poleg tega, hibe novega odbora lezle tako očividno na .plan, je konečno bilo vsemu dovolj in prišla je rešiteljica edina nada, edini up vsem članom težko, a vendar le nova konven cija. Sedaj je pa na delegatih ležeče, ali krivci odidejo, bodi si ti ali oni, lepo oprani ali ne, to nas nič ne briga, ker to stvar ima v rokah večina delegatov. Prevdarnim in nepristranskim delegatom pa dajem nasvet z najboljšo nado, da ne doživimo neprijetnih razočaranj po minoli konvenciji. Bodisi glavno zborovanje ali kar hoče po danih pra-ilih se mora vsa stvar vršiti pa naj bodo voditelji in zaščitniki delegatov Petri ali Pavli, to na stvari ne spremeni ničesar. Kar pa pravila zahtevajo ali predpisujejo se n/ora po istih ravnati dokler niso pravilno razveljavljena. Delegati naj osobito gledajo, da se pravila ne krše zahtevajoč, da v odbor naj bodo voljeni le najboljši in najdelavnejši delavci. Ko bodo potem na čelu delavci, ki edini tvorijo Jednoto, ne pa krčmarji in drugi “businessmeni”, ne bode toliko nereda, ne tožba in zdražb. Sploh vsi, ki ne morejo biti v javnosti neodvisni, ki jih pritiska javno mnenje naj bi ne silili v ospredje, stvari na škodo. Istina pa je, da soloonar bode večji del istega mnenja, vsaj na videzno, kakoršnega je večina obiskovalcev njegove gostilne. Saj le obiskovalci žive saloonarje in ti zadnji tudi niso tako netaktni, da bi delali v nasprotstvu s tem, kar zastopajo oni, ki zahajajo v saloone. Ravno v saloonih se prerešetava vsaka zadeva in započne marsikatera akcija in na saloo-nerju je tedaj ležeče, ali si navadne in redne obiskovalce ohrani ali ne, s tem, da ali jim gre na roke ali ne. Zato je najboljše, da pridejo v odbor možje-člani, ki so neodvisni in ki razpolagajo z lastnim prepričanjem. Da bode pri teh besedah kdo o tem dvomil, naj navedem neko primero. Nekdo ima službo in še precej dobro in to ravno pri kakem političnem podjetju. Pripeti se pa, da pride v kak odbor s malo plačo, s kojo se živi za silo in pri tem pa zapusti svojega šefa. Ta druga služba pa ni gotova, mogoče za jedno ali dve leti, zato bode še zmirorn gledal, da ne pride s prvim šefom navskriž, da ga v slučaju napovedbe v odboru, sprejme prvi šef zopet v službo. To je sicer politika modrega moža, da si ne požge za seboj fv-seh mostov, kakor zmage opijanjeni, prodirajoči sovražnik. Bodisi, da pride slučaj, da bi moral odbor kedaj stopiti na rep kakemu političnemu šefu tak odvisen mož tega v lastno dobro ne bode storil. To se sicer sklada s koristmi posameznika, če se pa s koristmi cele javnosti je pa drugo vprašanje. Toraj za mir in red ter dobri stvari na ljubo le neodvisne delavce v glavni odbor. Delegatje geslo Jednote je: Edinost, Bratstvo in Svoboda! Na delo tedaj! J. Hočevar. vlogo igra v našim telesu in da je edino potrebno, ako hočemo vživati zdravje in moč, da isto ohranimo čisto. Mi tudi vemo. da hrana neprenehoma dela krv in če hočemo, da je ista čista moramo paziti, da prebavni -organi redno delujejo. Nadalje mi vemo, da Trinerjevo ameriško zdravilno gre-ndo vino je edino zanesljivo zdravilo za čist, utrujen, bolan prebavni sistem. Isto deluje direktno na prebavne organe in jih prilagodi sprejemanju in prebavljanju vsake hrane, ra-zdelee isto v čisto kri in blato. Isto vam daje dober tek, popolno prebavo, čisto kri, zdravo barvo, telesno moč in energijo. Dobiva se v lekarnah in pri izdelovalcu Josipu Triner, 616, 632 So. Ashland Ave., Chicago, 111. ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. Listnica. Radi pomanjkanja prostora priobčimo dopise, ki niso v stiku s Jednoto prihodnjič. Prosimo potrpljenja. — Dopisniku v Hermine: Vaš dopis smo zavrgli, ker ste predolgo molčali. Pošljite dražega, ali pa kopijo prvega, če je imate. HOČEŠ KUPITI KMETIJO? Brzojavi: F. Gram, Naylor, Mo. Zaradi nesreče v rodbini (smrti) je na prodaj posestvo oddaljeno 2y2 milje od -mesta s 4000 prebivalci. Okolica in mesto je polovico nemška. V mestu so cerkve in nemšika šole. Posestvo: 120 akrov lepe visoke ravnine, okrog 90 akrov je polja in travnikov, ostanek pa gozd, katero je ograjeno s žico (dratom). Na posestvu je čedna hiša. hlev, sadni vrt s 2000 najžlahtnejšimi sadnimi drevesi kot: jabolka, breskve in hruške. Polovica -dreves že rodi in draga bo pa že drugo leto. Cena $2500.00. Jedna trgatev sadja plača vse. -Sam vrt je več vreden! Posestvo je vredno med brati $6000 in ako se kupec brzojavi takoj in ne odlagaj, da ne bo prepozno. Opomba. Posestvo se proda prvemu ¡kupcu, toraj ne zamudi mi nute; ako se ne dobi tako kot popisano, povrne se vožnja, stroški in zamuda časa. F. Gram, Naylor, Mo. [ LACIER j MAGNET | GRANAT | Razvaža piyo v steklenicah*na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Lorraine.........22.000 HP La Touraine.........15.000 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavl Sarič, agent na 110—17. cesta, St. Louis, Missour. 0- m M. A. WEISSK0PF, M. D. ---- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK - 885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojini domu: od 8.—10. ure predpoiudne od 1_3. ure popoludne in od 6.—8:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.-—10, ure dopolndne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. V lekarni P. Platt, 814 Ashland Ave.: od 4.—5. popoludne. Ob nedeljah samo od 8.- Ako hočete prihraniti nekaj dolarjey, kupite peči in pohištvo pri POZOR ROJAKI! VAŽNA IZNAJDBA. Ko je Dr. Harvev objavil svojo iznajdbo o cirkulaciji krvi v človeškem telesu, se je občinstvo tej iznajdbi posmehovalo in nik-do ni v začetku uvaževal nje važnost in poijen. Danes vemo kako kri regularno kroži in kako Opozarjamo rojake, da nam bode kniga ‘‘Opatov Prapovščak” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani in 'stane le 35c. poštnine prosta. Slovenska naseiia vložno VSTOČNEM MISS01 RIJU. Sedaj mate lepo priložnost nabaviti si po najnižjih cenah in pogojih najboljšo zemljo za obdelovanje in kmetijo. “Garden Spot” vMissouriju tako se imenuje okolica, je blizu trgov in blizu železnic. Podnebje je zdravo in ugodno, oe hofiete biti med rojaki in neodvisni, potem pišite na sledeči naelov; immuom coimzation agencv Iščemo zastopnike. POPLAR BLUFF, Mo. MINE R Sj V letu 1804 je bil Dr. Ramdohr nastavljen za vrhovnega zdra. vnika premogarjev v Clausenthal-u na Nemškem. Dobro vedoč nezdravo stanje podzemskega dela, je Dr. Ramdohr po veliki sku-šnii pripravil recept za izdelovanje žeiodečnega grenčeca. Recept se je ohranil - isti daje navodila za izdelovanje “MINER’S BITTERS”. To zdravilo je posebno dobro v mrzlem ali meglenem vremenu, kekar kedo dela v vlažnih in plina polnih prostorih al, rovih in Dr- Ramdohr je priporočal to zdravilo kot najboljšo toniko za one, ki težko delajo. bitters I Jas. Vasumpanr, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. CHAS TYL SPOŠTOVAN KROJAČ Čistim in barvam obleke! 786 So. Halsted St. nasproti 20. ceste . Tel, Canal 2188. CHICAGO, ILL. VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja tel. .canal 7041 Edward Pauch ----- gostilničar-- 663 Blue Island Avenue CHICAGO. P RYI DOLAR prihranjen je samo nenavaden slučaj. Drugi dolar prihranjen povzroči navado, ki navada no vodi do bogastva. Odprite še danes vlogo s $ 652 Blue Island Ave. Odprto vsako soboto večer do 8 ure vahav DIHAT izdeluje neopojne pijače, so-dovico in mineralno vodo. 5!S «1,19. St. Tel, Canal 0296 Vsak slovenski delavec mora citati “Glas Svobode”! Sodrugi, širite ga! “Glas Svobode” (The Voice of Liberty) WEEKLY Published by The Glas Svobode Co., 665 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois. Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki% ‘Glas Svobode” izhaja vsaki petek ------------in velja------------ ZA AMERIKO: Za celo leto.................$1.50 za pol leta..................75c i ZA EVROPO: Za celo leto.............kron 10 z.a pol leta.............kron 5 Naslov za Dopise in ¿Pošiljatve je GLAS SVOBODE CO. 665 Blue Island Ave., Chicago, III Pri spremembi bivalliSča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. c$šŠi£§9»>231 IsKpe. Iz iskre plamen. Harry Thaw in Harry Orchard prideta prosta. Oba sta morilca! Fred D. Warren, urednik Appeal to Reason, pa se mora zagovarjati zaradi od države zmetene godle. Bo-li Warren obsojen?! * ¡Sedaj je čas, da se vsak brezposelni pouči zakaj nima dela. ¡Socializem razdira nečloveške dražbe, zida pa človeške. * Da zlobni socijalisti hočejo vni-čiti morale — one morale, ki jih imajo Schwabi, Co rev-i, Hartje, Thaw! in Boni Oastellani. Pri nas ima navadna spodobnost . prednost pred takimi moralami. I ♦ Narodna konvencija Socijalis-: tiene Stranke bo v Chieagi dne 10 i maja. Tam se bo sprejel program ' in nominiral kandidat za pred-' sednika im podpredsednika v Združenih državah. •* Dne 1. majnika zbralo se je v Union Square, v New Torku, do : 16 tisoč socijalistov. Na vsakih 20 socijalistov je bil en modro-suknež, da pazi na mir in red. No, bil je mir in red in "modra-čem” so porudečela lica in dolgi nosovi. # Socijalizem postopa krivično (?) proti lastnikom privatnega premoženja, katerega so si prisvojili — s ropom. * Hashimura Togo iz Golden Gate piše' v New York o nekom v Chi-cagi. Bog ve, če mu so poslali Ghicagarji "packet’’listov za agitacijo ?! No Japonce pač polenta ne zanima, oni rajši kuhajo žgance! . * 4. maja pričela se je obravnava proti uredniku "Appeal to Reason” F. D. Warren, v Fort Scott. * "Slovenska vinarska zadruga” v Dulji pošilja pozdrav beguncu in mu želi veliko vspeha pri njegovem knjigovodstvu v Ameriki. — Radirko d ’rauf! Gospod Frank Udovič se je «podtaknil nad "Glas Svobode”, %er šmo pisali v zadnji številki o nekih udovcih. No g. Udovič mi nismo znali, da ste že Udovec. Oprostite ... V nedeljo, 3. maja ustanovili so slovenski sodrugi v Lorain, Ohio, slovenski socialistični klub "Zavednost” s 13 člani, katerega so prijavili Soc. Stranki. V odbor Slovenskega socialis- tičnega kluba "Zavednost so izvoljeni sledeči sodrugi: Mihael Simčič, predsednik; Anton Stefančič, tajnik; Ivan Svet, organizator; Ivan Zalar, blagajnik. Klubovo glasilo je "Glas Svobode”. Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu v Ivan Zalarjevih prostorih na 508 -— lOth Ave- DELEGATOM V PREVDAREK. Piše Aug. Kužnik. Cenjeni bratje S. N. P. Jednote! Kot član iste se predrznem nekoliko spregovoriti, kar bo prav gotovo služilo delegatom pri zborovanju v Chieagi. Pri zadnji konvenciji v La Sai-lah, 111. se je lepa svota porabila iz blagajne S. N. P. J. in marsikateri, težko prislužen dolar je zginil za ne potrebne namene. Či-tal sem zapisnik in Glasila S. N. P. J. opazoval sem proteste in predbacivanja o pucanju knofov itd. Cenjeni bratje! Sezite nazaj v začetek Jednote, poglejte v njeno zgodovino in prepričajte se sami kedaj se je Jednota najbolj izkoriščala. Ni potrebno še posebej povdar-jati, da so se delegatje pri zadnji konvenciji ravnali lahkomišljeno in nerazsodno. Naobratno zavedali so se pa, da so se vsedli k polni skledi, ali k lepo rejeni kravici, katera daje obilo mleka. Varčevali niso. Dajali so lepo nagrade, in dajali mastne plače po 4 dolarje na dan. Resnici na ljubo moram reči, da vsak delavec je vreden svojega plačila, ali vendar delodajalec zahteva vsaj ekvivalent dela za plačo. To ve dandanes že vsaka stara ženica, vedeli pa tega niso nekatemiki pri zadnji konvenciji, pri kateri so zginili tisočaki. Kje so tisti tisočaki???? Zakaj so se izdali?? Za nič ! Tisočaki sem ali tam. Teh ne bi še toliko pogrešali, ko bi bil red in mir pri društvih in Jednoti. Ali ob žalo varij a vredno je, da redu ni nobenega in da pritožbe, protesti, napadi, mir in nered leže vse navskriž. Od kod to? Zavist in ugonobitev jeden dražega so glavni vzroki. Stari delegati, ki so bili poslani v La Salle, niso upoštevali pravila S. N. P. -J. in se tudi niso ravnali po istih. Najvažnejše točke so prezrli; prejšne glasilo so ovrgli, ne oziraje se na posledice in vpliv časopisja in ne oziraje se na o-gromne stroške, ki so zvezani s lastnim glasilom. Skleda je bila polna in ni noben čudež ¡Delegatje se tudi niso ozirali na odlomke pravil, ki se glase, da samo naj-zmožnejši, naj zaupne jši in najbolj vneti delavci se naj volijo v glavni odbor. Vse to jim je bila španska vas. Pijani veselja, da imajo svoje lastno glasilo so menda pravila samo v žepu nosili, ker ko bi pravila upoštevali in se ravnali po njih, bi Jednoti prihranili okroglo $7000.00. Bratje, to boli in obžalovanja vredno je, da je med nami veliko bratov, ki jim malo mar za Jednotino dobrobit in vse kar store je krik in vik: “Klobučar je vsega kriv”, pozabili pa so krivce v lastnem tabora iskati. Seveda vsak ima svoj okus in vsak svoj razum; trezno mislečih je le malo. Ako bi bili bratje, ki imajo pri Jednoti odločno besedo in vajeti vodstva, le nekoliko svobodnega in naprednega mišlenja, delali redno in s resnostjo, bi Jednota ne prišla tako daleč, ustanoviteljev Jednote ne bi kar tako, meni nič tebi nič -ven metali. Na njih početju se čita, da jim svobodna misel in napredek našega nanoda ni mar, žele pa po starove-škem aazadnjaštvu. V prvi vrsti jim je bilo za ustanovitev lastnega glasila im odstranitev starega glasila, v drugi, da se list "Glas Svobode” ugonobi in v tretji vrsti pa, da se gospodi ne zamerijo. Ali mi tako? — Tako je in nič drugače. Čudno se mi pa zdi, da še celo socijalisti (vsaj imenujejo se tako) odobravajo zasebno glasilo, mesto da bi gledali in delovali na to, da se naš slovenski delavec zbudi iz nazadnjaškega spanja im se zaveda svojih pravic. Namesto da bi časopis priporočali in podpirali, ga še delavcem trgate iz rok. Ali ste to socijalisti? Šeme ste! ( Qp. to zadene par kolovodij pri S. N. P. J.) Koliko bratov se pritožuje, da ne dobivajo glasila itd, a vse zastonj. Nehvaležni narod pač in nerazsodna stara navada je med nami Slovenci, da takoj, ko hitro se pokaže kak napredek, stopijo zdražbarji in udari po vsem kar je naprednega. Isto so storili s "Glas Svobode” ustanoviteljem S. N. P. J. Jaz, kot socijalist bi deloval na to, da te narod kolikor mogoče zavede in čita socijalistično časopisje. Upam, da sem na pravem mestu, čemu nam treba posebnega revolver žurnala, ki samo prikriva kriva pota Jednotnib uradnikov? Ako imamo časopis za glasilo se vedno v njem kot člani Jednote zagovarjamo. Bratje, pomislite koliko se je prej vsaki teden čitalo v "Glas Svobodi” o ustanovitvi novih društev itd; koliko čitamo pa sedaj? Nikjer nič, ne v glasilu ne v, "Glas Svobode” ! Ali imate blato v očeh ?! Na vas zavedne delegate apeliram, ako ste v resnici za dobrobit slovenskega delavca in S. N. P. Jednote, da zborujete kot svobo-domisjelei ali socijalisti. Stojte trdno kot skala, brez strahu! Zamašite sovražnikova usta; popravite isto, kar se je zanemarilo v La Sallah, 111! Denar se ne da več povrniti, pač pa lahko ukrenete vse potrebno, da se povrne mir in red v Jednoti. Delegatje! Od vas je odvisen obstanek krasne stavbe. Ako se ta podere, draga se bo težko zidala. Ne razrušite, kar so ustanovitelji sezidali s trudom, temveč prizidajte ji moč, rast in napredek! Vam zavednim bratom-delega-tom še enkrat kličem: Kolikor vas je, stojte v vrstah zavednega prolitarijata in delujte na svobodomiselni podlagi. Glejte, da Jednota ne bo samo narodna, temveč tudi napredna, svobodomiselna. ¡S soc. pozdravom. August Kužnik. Biwabik, Minn. Dragi mi list Glas Svobode:— Priloženo Vam pošiljam naročnino za mojega sina Edvarda. Mojo naročnino pošljem v kratkem; pa kakor vidim za naprej ne bomo več dosti čitali in nič plačali. Zakaj ? Mislim je znano vsim mojim sotrpinom širom Amerike. Tu pri nas na Iron Range je tako vse tiho in mrtvo kot na veliki petek. Eden dražega žalostno pogledujemo in pri sestavku s prijatelji ne slišiš dražega kot pritožbe o pomanjkanju in strahu pred bodočnostjo. Mesnice in grocerije sc nam ceno tako zdatno zvišale, da je groza, a vprašanje pa je, kako bomo to zmagali in kaj bo z nami brezposelnimi, brez življenskega sredstva, ker smo vsi enaki v finančnih zadevah. Seveda jaz, ki to pišem, sem že z eno nogo na onem svetu, ker sem že star, a vse eno se bojim selitve na dragi svet, ker ne bi rad šel lačen od tod in tudi bi mi bilo pretežko, potovanje, ako bi bil izstradan, raztrgan in onemogel. Glejte sodrag urednik, da boste z nami v tej deželi "Milisiroti” z nami, vašim) naročniki milostno računali in nam na naše dolge kak "štrib” 'čez napravili, drugače moramo ostati brez vsacega čtiva. Nemed pravi : Es ist trau-rig, aber war! V zadnjem listu št. 17. se nn do pade štupa, katero ste vašim chicaškim in clevelandskim ščurkom natrosili. Gotovo jih bo vsaj nekoliko omamilo, da ne bodo tako svinjarili po listih in kuhinjah, da se. človeku kar gnusi po njih oskrumbah« . . . V polnem upanju, da priobčite moje obtožbe v vaš cen j. list, o-stajam vedno vaš in vašega lista zvesti prijatelj. Jakob Delak. Rojak, kateremu si včeraj dal “Glas Svobode”, da je čita-1. je danes pripravljen naročiti se nanj. Pojdi k njemu in videl boš, da je res. Stranca. Nov klub. FR. SAKSER CO. 109 Greenwich St. NEW YORK PODRUŽNICA 6104 St. <^lair Ave. N.E. Cleveland, O. Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb. Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v staro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodaj* parobrodnih listkov po najnižji ceni. Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi. Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho. Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko 109 Greemvich Street, in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostoru, predno seda pregovoriti, da komu vroča denar v mnenju, da ima opraviti z nami. Na koga se zanesti v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje ? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil. • THE COLLINS N. Y. MEDIGAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane ^ na licu od zobobola. Cenjeni gospod doktor! Jaz se Vam iskreno zahvalim Vašo naklonjenost, katero ste skazovaii za časa moje bolezni, erjen in preprič an sem, da sem po Vaših zdravilih zadobil po-no zdravje, nad katerim sem bil >ro obupal. Sedaj pa se čutim ravega, ko kedaj pred boleznijo, to Vas priporočam vsem rojakom širni Ameriki. S spoštovanjem ostajem Vam iležni. Prane Steklassa 3141 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, O. Frank Polh '310 Midlant Ave. Rock dalle, 111. Velecenjeni trospod doktor! Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljnjem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo po in ago jo. Vas še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj, Jakob Likar Box 941 West Newtorij Pa Na razpolago imamo še mnogo takih pišem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, ’’ZDRAVJE”, katero dobi ZASTONJ ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov : COLLINS N. YjS»L INSTITUTE 140 WEST 34th STREET, NCW YORK, N. Y. O ČARAL 5 97 mo JAKI ČITATELJI ~Pri meni dobite pohištvo, razno kuhinjsko opravo, porcelanasto in stekleno posodo; podobe, svetilke, žimnice in divane.Z eno besedo j kar se pohištva tiče vse; od Začetne črke. A do končnice Z. Proti plačilu ali na o- — Ivan Pajk. ' — Jos. Matko. — Frank Jeraša t — Jos. Rus. — Jakob Zajec. Leo. Prašnikar. , Josip Kunčič. . — Ignac Jereb Dobro blago po najnižji ceni. i-na polska, in sploh sajrečja zaloga po hištra na severozapodni strani mesta. 21 let v tej trgovini. Prepričajte se. ¿>2 2 6BLUE /SL sr* Ol* c a o o Kaj je s računom S. JV. *P. J.? (Nadaljevanje iz 1. strani) je rekel, da to ni res da ne veruje, da bi odvetnik Flanegan dobil kako pismo iz Springfielda. ( S temi ljudmi se ne da ničesar ne z dobra ne z lepa opraviti in prisiljeni smo jih zopet lopniti s batom. Na tem je pa še druga bolj kočljiva stvar. Če poročilo ni odposlano, mogoče še tako daleč pride, da se ne bo smela nobena konvencija obdržavati. Če do tega pride, (za kar upamo, da ne bo še tako hitro) opozarjamo delegate in društva že sedaj, da bodejo vedeli, kedo je krivec propada Jednote. Stvar je resna in mi ne prevzamemo nobene odgovornosti. Mi smo storili svojo dolžnost. List, kot ustanovitelj Jednote se je dolgo častno boril za Jednoto in je pripravljen še naprej isto storiti, da pa je udaril brez usmiljenja po nekaterih trotih v Jedrno ti je le storil svojo dolžnost. # TI koncu pa naj omenimo še nekaj. V prvi številki Jednotne-ga glasila se je čitalo med drugim: Zapomnite si toraj : Xe Jednote. ne njenega imena, ne društev in ne članov kot takih ne smete priobčevati v nobenem političnem časopisu, ampak samo v Jednotnem glasilu. Glavni odbor bode pazil na to in postavil pred porotni odbor vsakega, kdor se pregreši! 1! Gospod Krže sedaj še le vemo zakaj je bilo gori omenjeno zabičano pod strogo kaznijo vsakemu, ki si bi drznil samo ime jednote v listih omeniti. Kaj ne da, že takrat ste se bali, da Id se kateri vašeli zaupnih izneveril in celo zaroto razkrivil? No. mi se Vas nismo bali in zato smo Vam odgovorili v naslednji izdaji “Glas Svobode.” Tudi Konda Vas je pod svojim imenom nekoliko krepkejše za vrat prijel in sedaj je dobil plačilo. —- Izključili ste ga sami — ne da bi ga postavili pred porotni odbor. Bergant, Klobučar, Konda i.d. se še danes ne smatrajo izključenim in prepuščajo vso stvar konvenčnim sklepom, na kar se c. gg. delegatje opozarja. Kaj je tedaj s poročilom na Springfield?! Claridge, Pa. Tukajšne društvo “Bratoljub” št. 7. je na svoji izvanredni seji izvolilo delegatom brata Jos. Matko, kateri bode naše društvo zastopal na sedajni konvenciji v Ghicago. Gospodje delegatje naj si sedaj dobro prevdarijo, komu bodo v prihodnje izročili vajeti Jednote. da ne bode še enkrat do takih ne-prilik prišlo. John Batich, tajnik. Oalumet, Midi. 4. maja 1908 Našega burghomastra nosi luna. Mlaj ga pomladi na duhu. prvi krajec mu pamet zmeša, ščip mu je priščipne in kedar je pa zadnji krajec pa vleče zadnjega. Tako neznansko ga trka! V naši blagajni vidi s svojim rešpetilom temo, a revež je oslepel in ne vidi ¡knjig društva “Slovenija”, kateri kar po 6 do 7 strani manjka. Dajte oslu trave in ovsa da bo prebiral po finančni knjigi, kjer ni vse prav. Hočete, da Vam kambo na vrat obesimo ?! Prest imamo dovolj, pa še tako zvitih, da se morajo burghomastri ko kače po njih zvijati. Ali Vas je lepo videti plaziti se po trebuhu in potem ves zavaljan in še celo p . . . pristopati k mizi gospodovi. Nam ainearjem, dajsklopfer- jem, prestarjem in štaparjem je v čast, da smo bacneni iz kat društev, saj vendar nismo svojih cerkvenih dolžnosti storili. Zato smo pa imeli tudi vzrok. Ali se še spominjate, da smo v vaši družbi ravno ono večer pred obhajilom vsi do 2 ure v jutro v gostilni pri Miheleavih, poleg cerkve bili, da smo prepevali, pili in rogovolili, kakor obsedeni Ilerr Burgho . . ste li Vi bili ta kov lopov, da ste pristopili tisti dan k mizi gospodovi! Sapienti sat! Dacarjev Janezek naj bi šel rajše k Blaznikovim, da bi po spreminjanju njegovih možganov lunine spremene v pratiko pisali. Tam je mesto za Vas, ki se spod-tikate v društva in društvene razmere, ki Vam nič mar niso. Da ste pa “Slovenijo” s Vašim farmazonskim uplivom spravili na klinko, da smo ji potem mi pre-starji, ko smo uvideli, da je dobila zaradi Vas pogubno jetiko, dali strupa, da se ni več nadalje mučila, je istina. S tem činom ste zaslužili nevenljive hvale in časti. — Naj v miru počiva in motri Vaše vodene možgane! Oremus! Omnipotens, daj mast-ru zdravo pamet. Pooizvedovalci-anicar-presta-šta- parji. MODERNA GOSTILNA Zastopnik Najboljših parobrodnih (rt. Pošiljatev denarja na vse dele sveta po naj. nižjem ktirzu in lofno Sedaj na novem prostoru 'Blue Island AsOe., blizu Loomis St. Phone -Canal 3214. CHICAGO, ILL. Naylor, Mo. Maj 7. Gotovo še niste imeli dopisa v Vašem listu iz tulkajšnih krajev, a vsejedno bodi Vam znano, da je tukaj Slovencev kmetov, da nas že Amerikanci dobro poznajo, in sicer z opombami: “These fellows are farmers all right.” Kajti Slovenci ne sade same koruze, temveč fižol, zelje, krompir, peso in sploh vsa zelišča. Vse kaže najbolje, posebno krompir, kateri bode kmalo v cvetju. Ne verujemo, da je bilo v teh krajih skupno preje sajenega pol akra krompirja, a Slovenci ga imajo od 2—o akrov jeden. Pridela se ga poprečno 170—260 bušljev na aker in najceneja cena ob novini je 80 ct. bušelj. Proda se ves doma drugim kmetom, kateri ga ne sade in delajo glavno v gozdih. Sadje, katerega je veliko po nekih krajih dežele je silno polno in - tukajšna žaga za izdelovanje dog in malih žaganic za pošiljatev sadja je pričela delati z pol nim parom. Od tukaj dasiravno ni starih vrtov, ga bode šlo vsaj 200 žel. voz na velike trge. Glavni pridelek je breskve, ja bolka in hruške. Tudi jaz imam nekaj obdelanega. Ker sem poseben človefk, sadim tudi poseb mosti to je, zelje karfiolo, papriko, melone peso, kolorabo, male kumare, natančno vsacega po aker. Do sedaj kaže vse najbolje, kar bodem dobil za moje pri delke bodem poročal, da bodete tudi Vi gosp. urednik pustili za bajeno Chicago in prišli drugo leto papriko saditi. Jaz sem že sedaj prepričan, da je tu večji zaslužek kakor v Chicagi se kregati in vsa kemu vrjeti, da je čemo, ako je belo. 'Tukaj bodemo pa reHi, famer Ti si najbolj neumen ker imaš najdebeleji krompir in nič se ne bode moglo ugovarjati, ker se bode vse tudi dokazalo. Nekaj Slovencev je tudi zasadilo vinograde od 400—3000 trt. V treh letih bodemo pa imeli domačo kapljico. Tedaj pa verjemite, nobenega ne spravite od tukaj v Chicago, ako mu daste baš City Hall za njegovo farmo. Kakor se čuje namerava, neka večja amerikamska družba napraviti vrtove in vinograde v velikanskem obsegu, pozneje parcelirati in prodati male kose. Isto je bilo napravljeno v sosednemu okrožju Howard 9 let nazaj in letos bode, ako sedaj posebne nesreče ne bode, to okrožje poslalo sadja na svetovne trge čez 8000 kar. Ljudje v onej deželi bodo dobili za sadje to leto čez $400.000 Kupci za sadje že prihajajo, kupijo vse na. drevju in plačujejo poprečno od $1. naprej za drevo, katerega pa sami oberejo in stran pošljejo. Kmet kakor hitro proda sadje nima več skrbi in dela zanj. Tudi tukaj se precej občuti kriza, v gozdovih ne poje tako sekira, kakor bi mogla, no pa 0-brača se na bolje. Kjer pa sekira ne poje, sliši se vedno puška, race, gosi, zajci, veverica in kuna nimajo počitnic, temveč the most busiest time ogniti se svincu. Drugikrat kaj druzega, ali Vam bodem pa poslal korbco sadja, da bodete vsaj znali kar hvalimo da ttidi imamo, in to najbolje, sedaj moram pa iti papriko plet. F. Gram, SPOMIN Sok. Ant. Krepel, Kouto, Češko Delegate za konvencijo. 'Sledieča društva so imena delegatov: “Aclrija” št. 3. — “ Bratoljub ”št 7 — Jos. “Zarja” št. 15. — Frank Domovina št. 29 — “Sava” št. 32.— Skala št. 50 — “Uboj” št. 53., “Slovan” št. 55. — ‘ ‘ Simon Gregorčič A. Poje. / Bratska Sloga št. 62 — Junko. na' vsesokolski shod v Pragi—1907. Tam so se sešli SLOVANI: Rusi, Cehi, Slovenci, Hrvati,Srbi itd. in so pokusili slovenski izdelek Triglav Bitter Wine Tonic in Ban Jelačič Stomach Bitters. Tako piše g Anton Krepel, iz Kouta, Češko. Isti gospod je poslal novo naročnino, ker mu u-gaja. G. Krepel je okoli 60 let star in še danes delujoč Sokol. TRIGLAV ga krepi. Poskusite “TRIGLAV GRENKO VINO”. TRIGLAV CHEMICAL WORKS,® 1648 W. 22 St.. CHICAGO. ILL. 1ZČEMO zastopnike zunaj Chicage. FRANK MIKLICH, Box 634 Salida.V' o -------------- zastopnik za Colorado. “Glas Svobodne” se bori za svobodo, toraj za te, naroči se nanj in pridi v naše vrste. Ü: Rodovitna zemljišča v držayi Mien ..an Ogemaw County pc $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 naprej auet. Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerike Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska tdela po najnižjih cenah preskrbi John J. Pollak, 534z W. 18th St., Chicago, lil. Kedor želi kmetijo po ceni v najlepsih krajih naj se obrne na ... . F. GRAM, NAYLOR, MO. Delavci! Kaj je lepše in koristnejše kot imeti tak nožič v žepu. Haywood ¡d Moyer-ova podoba na eni strrni ročaja, na drugi pa: “Workers of the world unile.” Sodrug J. A. Williams, veteran Socijalistične stranke bo dal $1000.oo od dobička Socialistični stranki v Ameriki prigodom narodne konvencije. Cena nožicu navad-