Acrocephalus 23 (110-111): 51 49 – 59, 2002 Smole in Tadej Trstenjak. Ob tokratnem opazovanju velikega klinka~a na Medvedcah velja poudariti, da se je tu zadr`eval skoraj cel mesec, kar je ve~ kot v prej{njih letih. Na Ljubljanskem barju sta se, na primer, dva klinka~a zadr`evala le teden dni v letu 1998 [Trebu{ak, M., B. Rubini~ & A. Vrezec (1999): Veliki klinka~ Aquila clanga na Ljubljanskem barju. Acrocephalus 20 (97): 191-193], medtem ko Denac [Denac, D. (1998): Veliki klinka~ Aquila clanga. Acrocephalus 19 (89): 117-118] in Bo`i~ [Bo`i~, L. (2001): Veliki klinka~ Aquila clanga. Acrocephalus 22 (106- 107): 122] navajata le enodnevna opazovanja na Medvedcah v letih 1997 in 2000. Zanimivo pri tokratnem opazovanju pa je tudi to, da je veliki klinka~ izginil {ele potem, ko je padel sneg. Dejan Bordjan, Ul. 8.februarja 50, SI-2204 Miklav` na Dravskem polju, Slovenija, e-mail: dejanonih@email.si Skobec Accipiter nisus Sparrowhawk – observation on June 15th 2001 of a territorial pair on Mt. Krim (C Slovenia) within the territory of an Ural Owl Strix uralensis, in a continuous forest habitat with predominant thick- trunk trees (760m a.s.l.). On June 27th, when the area was revisited, only a female was recorded. During some later visits no Sparrowhawk was present in the area. The author suspects that this could be due to the Ural Owl’s predation or competition. From the Ko~evje region (SE Slovenia), a case of Ural Owl’s predation on a Sparrowhawk’s nest is already known. Na Krimu ve~krat sledim koza~am v jutranjih urah. Dne 15.6.2001 sem si izbral teritorij koza~ na Kavernicah nad Gornjim Igom (760 m n.m.). Tu sem bil `e v no~nem ~asu in tudi podnevi (31.5.), ko sem odkril kar dva (2) para koza~ Strix uralensis. Zanimivo pri tem je, da je bila pri enem paru samica normalno svetlo obarvana, medtem ko je bil samec melanisti~en, ~okoladno rjav. Kot `e re~eno, sem se tudi 15.6. odpravil v v ta teritorij, a koza~ v za~etku ni bilo ne sli{ati ne videti. Pa~ pa sem sredi sklenjenega bukovega gozda z jelko Omphalodo-Fagetum s. lat. v razvojni fazi debeljaka, obmo~je je bilo {e vedno znotraj teritorija koza~, na{el razburjeno ogla{ajo~i se par skobcev. Samec in samica sta se nemirno spreletavala in ogla{ala. Na gozdnih tleh sem opazil nemalo skubi{~, zlasti {~inkavcev Fringilla coelebs in cikovtov Turdus philomelos, kar je govorilo o rednem zadr`evanju, ~e ne celo teritoriju skobcev. Sam sem bil bolj osredoto~en na koza~o, ki sem jo sku{al izzvati z imitiranjem sam~evega petja. Vsaki~, ko se je oglasilo koza~ino petje, sta se skobca nemirno odzvala. Pozneje se je nekje v hribu oglasil {e samec koza~e in pohitel sem za njim, skobca pa sem za tisti dan pustil pri miru. Dne 27.6.2001 sva se odpravila obiskat skobce na Krim skupaj s Tomijem Trilarjem. Spet sva poskusila s koza~inim ogla{anjem in spet se je odzval skobec, vendar tokrat le samica. Samca pa kljub velikemu trudu nisva mogla izslediti. No, Tomi je vendarle napravil dober posnetek ogla{anja skob~je samice. V naslednjih dneh sem obmo~je obiskal {e nekajkrat, vendar skobcev ni bilo ve~ opaziti, koza~a pa je {e vedno kraljevala na pobo~ju Kavernice. Osebno domnevam, da sta skobca izginila zaradi koza~e, ki je eden najve~jih pti~jih plenilcev v na{ih gozdovih. Po Evropi koza~a ni znana kot velik predator ujed, ~eprav katero prilo`nostno tudi upleni [Mikkola, H. (1983): Owls of Europe. T & AD Poyser, Calton]. Vendar pa je s Ko~evskega znan primer, ko je koza~a izplenila skob~je gnezdo [Peru{ek, M. (1998): Gnezdenje koza~e Strix uralensis v ko~evsko-ribni{kih gozdovih. Acrocephalus 19 (89): 99-103]. O~itno lahko koza~a na svojem teritoriju fizi~no odstrani teritorialne ujede, bodisi z izgonom ali z uplenitvijo. Ali gre pri tem za povsem medvrstno tekmovalnost ali celo za plenilski odnos in kak{ni so mehanizmi ter razlogi za ta pojav, pa ostaja uganka za prihodnje raziskave. Al Vrezec, Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: al.vrezec@uni-lj.si Ju`na postovka Falco naumanni Lesser Kestrel – 9 individuals (three ad. males, one 2nd year male and five females) preying mostly on insects and small mammals (catching a shrew and a vole) from low-voltage overhead transmission line in the meadows of [entjakobsko polje on the SE side of Krakovski gozd (E Slovenia) on April 10th 1998. The vole was carried by a male to a female situated on a farm some 3 km away. The second pair was observed in the afternoon in the village of Dobrava. The Lesser Kestrels were vigorously attacking a Magpie Pica pica breeding nearby. On May 14th, no Lesser Kestrels were seen in the area. Another observation was made on May 13th 2001 some 3 km west of Krakovski gozd, where a 2nd year male sat on a low-voltage overhead transmission line in the middle of just recently mown meadows. After 1994, when the last breeding of Lesser Kestrels in Slovenia was recorded, this is the first potential breeding record for this species in Slovenia. Po letu 1994, ko je vrsta v Sloveniji prenehala gnezditi, sem dne 10.4.1998 na travnikih [entjakobskega polja (okolica Krakovskega gozda) na `icah ponovno uzrl ju`ne postovke. Sprva so ure `dele na nizkonapetostnih zra~nih vodih. Po preboju sonca v mrzlem in meglenem jutru ob 11. uri pa vse do ve~era sta se dva (2) odrasla samca, en (1) drugoletni samec in {tiri (4) samice prehranjevali tako, da so iz `ic “padali” v travi{~a in lovili `u`elke. Eden izmed odraslih samcev je ujel celo rovko in enkrat voluharico. To je nesel natanko 3 km dale~ samici v vas Mihovico. Tu sta partnerja zve~er posedela na `icah, lipah in strehi doma~ije. Drugi par ju`nih postovk je v zaselku Dobrava pri [kocjanu Acrocephalus 110 - 111.qxd 19.12.2002 11:02 Page 51