Poštnina plačana pri pošti 1270 Litija ti tij s Avgust 2003, št 8, teto 4 omota KVALITETNA ROČNA AVTOPRALNICA NOVICE IZ OBČINE LITIJA IN OBČINE ŠMARTNO Lahko ga berete tudi na internet naslovu: www.litija.net/tiskarna-aco v sodelovanju s PROSTOVOLJNIM GASILSKIM DRUŠTVOM VAČE KS VAČE in OŠ VAČE vabi na 11. VAŠKI DAN V NEDELJO, 31. AVGUSTA 2003 NA VAČAH. Prireditev se bo odvija po naslednjem programu: 10.00 Otvoritev kulinarične razstave z naslovom »Dan pod vaško lipo « v prostorih OŠ Vače. Vzporedno z razstavo se bo odvijal tudi del kulturnega programa, lahko pa se boste preizkusili tudi v ročnih spretnostih, ki jih bodo prikazovali člani Društva rokodelcev Moravske doline. 14.00 Kulturni program, ki bo vseboval predstavitve DŽD Izlake, DŽD Moravče, TD Radovljica, konjenice Jesenje - GEOSS TD Radovljica, nastop Folklorne skupine Javorje ter tekmovanje med društvi žena in deklet v zabavnih igrah. Prireditev bo poleg dveh domačink povezoval tudi Tone Fornezzi- TOF. 16.00 Zabava z ansamblom »Gamsi« Kaj storiti z Litijo? ,m0 .-AlgEl Regulacija Save 1736 do 1739 - grafika S tokratno številko Litijskega občana pričenjamo objavljati serijo prispevkov o Litiji, avtorja Martina Brileja, litijana, ki Litijo dobro pozna. Ne samo njen razvoj od prve omembe naprej, ampak tudi dogodke iz polpretekle zgodovine mesta, kijih bo komentiral v člankih, ki bodo v prihodnjih mesecih izhajali v našem glasilu. Prispevki bodo predstavljali kritičen pogled na polpretekli razvoj Litije, njen današnji položaj in pomen ter perspektive in možnosti za vnaprej. Morda bo kolumne popestrila še kakšna redko videna fotografija ali dogodek, tako da bodo zanimive ne samo za litijane in litijanke, ampak tudi za druge občane in občanke. Avtor je besedila naslovil z vprašanjem »Kaj storiti z Litijo?«. Nedvomno ne gre za naključje, saj se je o tem že marsikdo spraševal, se še sprašuje, mnogi pa »kritično«, a neargumentirano, menijo, da se s (v) tem mestom ne da kaj prida početi ...Je pa že napredek, da se o tem sprašujemo, ugotavljamo nezadovoljstvo, pomanjkljivosti, izražamo želje. Uredništvo Valvazorjev trg doživlja pravo prenovo liSLFt • << ■ l« Na Valvazorjevem trgu od meseca julija potekajo gradbena dela, ki jih izvaja Trgograd d.o.o Litija. Dela se izvajajo od Jerebove ulice do začetka Cerkve Sv. Nikolaja. Pred tem pa je Trgograd d.o.o obnovil zgradbo, v kateri so trgovine »Peko«, »Gaj«, foto Zofka in prodajalna sadja, sedaj pa se tudi pospešeno obnavlja fasada na »Merkatorjevi trgovini« in ta del ulice bo dobil podobo, ki bi jo moral imeti že pred 20 leti. Žal pa so dela planirana po nekem čudnem zaporedju, najprej obnova fasad, nato pa dela na cestišču, kar bo imelo za posledico, da bodo že nove fasade onesnažene. Tekst in foto C. GOLOUH Zaključek šolskega leta, počitnice, novo šolsko leto Zgornji naslov opredeljuje poletni čas, ko na šolah vlada le navidezno zatišje. V tem času res ni pouka, se pa odvijajo mnoge aktivnosti, ki so za vzgojno in pedagoško delo na šoli še kako po-membne.Takoj po zaključku šolskega leta je bilo potrebno pripraviti različna poročila o realizaciji letnih načrtov in opraviti mnoge analize, ki se nanašajo na pedagoško in drugo delo. Na podlagi omenjenih poročil in analiz lahko ugotavljamo, da je bilo šolsko leto za veliko večino učencev uspešno - 35% učencev je doseglo odličen učni uspeh, prav toliko jih je bilo prav dobrih, 20% dobrih, 8% zadostnih in 2% (9 učencev) nezadostnih. V primerjavi z letom poprej ni bistvenih odstopanj. Realizacija pouka se je v primerjavi z lanskim letom izboljšala za skoraj 2%, in je na matični šoli znašala 99,2%, kar je zelo dobro. nadaljevanje na strani 10 AEROKLUB MILAN BORIŠEK LITIJA Vabimo vas na LimSKI IN MODELARSKI MITING 2003 MA VZLETIŠČU ZAVRSTNIK mi LITIJI. PROGRAM PRIREniTVF - 6. 9. 2003 od 10.00 dalje modelarsko srečanje RC modelov in od 20.00 dalje letalska veselica z ansamblom MARINERO in SVVISSAIR BAND-om. - 7. 9. 2003 od 10.00 dalje miting modelarstva in alternativnega letalstva s sodelovanjem z letalsko brigado slovenske vojske. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. mm Vljudno vabljeni. Iz uredništva... Ste svoja razmišljanja že naravnali na naravni - delovni - ritem? Avgustovski Občan je z eno nogo še počitniški, z drugo pa že stopa v šolo, na delovne obveznosti. Objavljamo opozorilo litijskih policistov, ki tako kot vsako leto napovedujejo poostren nadzor nad prometom prve šolske dni. Pragmatični vozniki vsaj prvih 14 dni v septembru dosledno upoštevajo prometne predpise. Zanimiva je tudi statistika dogodkov za naši občini zabeleženih v policijskih poročilih. Prva Občanova stran vabi in opozarja na dogodke, ki jih je prve dni septembra za »malo morje«, vsi pa so še zelo sproščeno in družabno naravnani, zato se gotovo ne boste pokesali, če jih obiščete. Kakšna je logika v prekopanem središču mesta, se sprašuje Ciril Goluh. Marsikdo se je te dni navadil, da skozenj ne more z avtomobilom - morda bi se lahko ta navada obdržala in bi ga večkrat prečkali peš? Kar na dveh straneh se vam približuje Center za razvoj Litija. Kako mnogoplastne so njegove dejavnosti, je mnogim neznano, zato le-te temeljiteje predstavljamo. Predvsem pa boste uvideli, da sta bila poletna meseca polna športnih dogodkov. Med njimi je spet nekaj vrhunskih dosežkov, na katere smo ponosni skupaj s športniki, ki so jih dosegli. Občana tokrat še pripravljamo za obe občini, za VSE občane. Ali ga bodo v septembru prejeli le litijski občani in občanke, še ni znano. Lomi se seveda spet pri denarju. Besede so eno, dejanja drugo. Pričakujemo več dejanj, predvsem razumnih, v Vaše dobro, spoštovani bralci in bralke! Andreja ŠTUHEC Nov trgovski center v Litiji Dne 31.8.2003 ob ll.uri je družba Merkur Kranj, na Zasavski cesti 5 v Litiji odprla nov trgovski center, ki meri več kot 4000 m2 površine in je stal z opremo 4.3 milijona evrov. V centru bodo občani lahko izbirali med več kot 25.000 izdelki za dom, vrt in delavnico. Center ima okoli 120 parkirnih mest za kupce pa bo poskrbelo 30 zaposlenih. Ob otvoritvi je kljub deževnemu vremenu prišlo nešteto občanov, ki so željno pričakovali trenutek, ko so se uradno odprla vrata trgovskega centra. Izmenjava karikatur na slovesni otvoritvi Merkurjevega centra Župan Mirko Kaplja in predsednik uprave Merkur Kranj Bine Kodrež sta si na prireditvi izmenjala karikature, na katerih ju je upodobila znana karikaturistka Aljana Primožič. Temu dogodku je prisostvoval tudi direktor trgovskega centra v Litiji GAŠPERŠIČ Boris, (na sliki levo) Tekst in foto C. GOLOUH KRAJEVNA SKUPNOST DOLE pri LITIJI Vabi na 5. tradicionalno prireditev »DAN KS DOLE 2003«, ki bo potekala od 11. do 14. septembra. Letos večdnevno prireditev povezuje tematika »Konjeniške poti« in »Podeželje - prostor neizkoriščenih priložnosti«. IFtP nadaljevanje na strani 6 Varovanje otrok ob začetku šolskega leta Policijska postaja Litija bo tudi v letošnjem letu opravila varovanje otrok ob prihodu oziroma odhodu iz osnovne šole. Varovanju otrok, ki ga sicer izvajamo skozi vse leto, bomo posvetili še posebno veliko pozornost v prvih dneh novega šolskega leta. Največ pozornosti bomo seveda posvetili varovanju učencev nižjih razredov s poudarkom na varovanju otrok prvega razreda. Menimo namreč, da so učenci nižjih razredov najbolj potrebni varovanja in da so v prometu tudi najbolj ogroženi, ker so praviloma manjši in zato slabše vidni, so pa tudi bolj razigrani in zato manj previdni. Da bi varovanje otrok ob prihodu oziroma odhodu iz osnovnih šol potekalo čimbolj učinkovito in racionalno, svetujemo vsem staršem, predvsem pa staršem prvošolčkov, da si na osnovnih šolah ogledajo načrt varnih poti za prihod oziroma odhod iz šole ter da skupaj z otroki to pot tudi večkrat prehodijo in otroke opozorijo na nevarnosti. Vsem osnovnim šolam predlagamo, da pregledajo načrte varnih poti, staršem pa predlagamo, da z vodsjvi osnovnih šol sodelujejo pri izdelavi ali obnovitvi načrtov varnih poti za hojo otrok. nadaljevanje na strani 2 Prispevke pošljite do 10. SEPTEMBRA 2003 na naslov: TiskarnaACO, C.D.K. 39,1270 Litija ali pofaxu: 01/899-53-54, oziroma po e-pošti: tiskarna.aco@sioLnet SLS. Slovenska ljudska stranka Dvoletna proračuna sprejeta navkljub veliki finančni suši Pri sprejemanju letošnjegain prihodnjega občinskegaproračuna je svetniška skupina SLS-a nastopala zelo konstruktivno in podala vrsto predlogov za izboljšanje obeh proračunov, žal neuspešno. Glasovalni stroj sedanje oblasti v naši občini brez težav sprejme kakršenkoli proračun, kar se vidi tudi ob sprejetju proračunov za naslednji dve leti. Proračuna kažeta na izrazito nerazvojno naravnanost sedanje oblasti, kar še dodatno potrjuje sprejeti načrt razvojnih programov, saj so že dogodki na naslednji seji občinskega sveta in po njej pokazati, da je žeto pomanjkljiv. Dejstvo je, da imaobčina v letošnjem proračunu obveznosti do prejšnjega proračuna za skoraj 500.000.000,00 SIT, na kar so v naši svetniški skupini opozarjati že pri sprejemanju lanskega proračuna, kjer so bile sprejete predobremenitve za več kot 180.000.000,00 SIT, ob prenapihnjenih dohodkih od prodaje občinskega premoženja, M se niso zgoditi, nerealnega zadolževanja in seveda predvolilnih obljub. Vse to pa je posledično pripeljalo k tako visokim prenesenim obveznostim v letošnji proračun. Ta zgodba se nadaljuje tudi v letošnjem proračunu, kjer se na prihodkovni strani kažejo prenapihnjeni prihodki na postavki prodaje občinskega premoženja. Bistveno preskromni pa so iztržki oz. prihodki z naslova dodatnih investicijskih sredstev s strani države.Tukaj gre očitno za slabo informiranost ati neučinkovitost občinskega vodstva pri pridobitvi državnih sredstev. Lep primer je bila možnost pridobitve državnih sredstev za izgradnjo prizidka k osnovni šotina Vačah. Nadalje pri razpisih na projektih CRPOV, kjer se je občinsko vodstvo odreklo lastnim sredstvom občanov, katera bi se v tem primeru lahko povečala še z državnimi sredstvi. Poleg tega pa, da ne omenjamo še možnosti pridobivanja sredstev na ministrstvu za okolje in prostor, sredstev SAPARD itd Na drugi strani pa sprejeti proračun omogoča možnost dodatnega zaposlovanja v občinski upravi. Kljub temu, da se je občina zmanjšala se načrtuje povečanje zaposlenih v občinski upravi v naslednjih dveh letih. Pričakovati bi bilo kvečjemu zmanjšanje, ne pa, da se sedanjim 22-im zaposlenim pridružijo še novi. Beležimo tudi nepotrebno trošenje investicijskih sredstev tam, kjer bi to investicijo lahko zapiral sam privatni investitor. Zmanjšujejo se sredstva za vzpodbudo malim podjetnikom, gospodarstvu, komunalni infrastrukturi, turizmu in kmetijstvu. V svetniški skupini SLS-a je prišlo do vložitve preko 50-ih amandmajev, ki so bili skoraj v celoti zavrnjeni s strani vladajoče večine. Žalostno je spoznanje, da svetniki vladajoče koalicije, ki so se strinjati z našimi predlogi, niso zbrali toliko moči, da bi za skupno dobro glasovali v nasprotju z glasovalnim strojem večine v primerih, kjer so potrebna večja vlaganja v infrastrukturo na področju mesta LITIJA. Opažamo, da je Litija najverjetneje edina občina v državi, ki nima pokošenih niti lokalnih cestnih robov, odstranjenega gramoza ob cestah še iz zimskega posipavanja in urejenega osnovnega odvodnjavanja cest. Predvsem pa v SLS ocenjujemo, da občina nima strateškega razvojnega programa. Želimo, da se na tem področju končno nekaj spremeni, zato vabimo vse zainteresirane, da se nam v teh prizadevanjih pridružite. Svoje predloge nam lahko posredujete tudi preko elektronskih pošte SLSLitija@volja.net. O aktivnosti naše stranke pa vas vabimo, da nas obiščete na naši spletni strani www.sls.si Iskreno si želimo in vabimo koalicijo k partnerskemu sodelovanju z opozicijo. Verjetno bi tak pristop zmanjšal ponavljajoče probleme pri sestavi naslednjih občinskih proračunov in tudi drugih pomembnih odločitev za uspešno, boljše in učinkovitejše delovanje naše občine v zadovoljstvo čim večjega števila naših občank in občanov. SLS Litija VREČE ZA ZAŠČITO vaših krznenih, volnenih in drugih tekstilnih oblačil! Ščitijo pred molji, prahom in ostalo nadlogo. Varna in naravna zaščita. GSM: 041 734 291 Si_ Vesti iz parlamenta Julijsko zasedanje Državnega zbora je zaznamovala obravnava rebalansa proračuna za leto 2003. Bistvo je, da se je v državno blagajno nateklo kar za 28 milijard manj denarja od pričakovanega. Vlada je bila pri iskanju rešitev krčenja sredstev le polovično uspešna, saj ji je uspelo skrčiti porabo le za dobrih 14 milijard SIT, za preostali znesek pa je predlagala dodatno zadolžitev, ki jo je večina v Državnem zboru tudi sprejela, vendar smo poslanci imeli na tako rešitev veliko pripomb. Na julijski seji je bila sprejeta sprememba Zakona o vrtcih, ki prinaša možnost, da se v okoljih, ki imajo večji vpis poveča velikost oddelka za dva otroka. Hkrati pa je vprašljiva nova rešitev, ki zasebne vrtce spravlja v slabši materialni položaj od sedanjega. V razpravi o socialnih razlikah v slovenskih regijah je bilo ugotovljeno, da sedanji Zakon o skladnem regionalnem razvoju ne daje pravih rešitev, saj se razlike med slovenskimi regijami povečujejo predvsem zaradi trenda večje centralizacije na račun glavnega mesta. Najbolj pa je bila zanimiva razprava o višini plač in bonitetah direktorjev javnih zavodov in podjetji v večinski državni lasti. Na ta problem sem v okviru poslanskih vprašanj, letos že dvakrat opozoril pristojne v vladi Republike Slovenije in zahteval ustrezno rešitev. Prav ta razprava je pokazala, da vlada nima vzpostavljenih primernih mehanizmov primerljivosti plač z državnimi funkcionarji. Zato so prejemki le teh v nekaterih primerih ušli dobesedno iz rok primerljivosti, ki bi odražala minimalno socialno enakost z ostalimi državljani. Zato je bila vzpostavljena zahteva, da se to stanje nemudoma uredi. Za ureditev tega stanja pa mora poskrbeti najprej vlada, ki mora tudi na nivoju vladnih in ostalih državnih funkcionarjev pokazati dober zgled. Ni pa prišlo do uspešnega dogovora med sindikati delavcev zaposlenih v trgovini in delodajalci o odpiralnem času in plačilu za nedeljsko delo. Tako, da je Državni zbor na podlagi dovolj zbranih podpisov razpisal predhodni zakonodajni referendum. Referendum bo v nedeljo 21. septembra 2003. Škoda pa je, da večina v Državnem zboru že med sprejemanjem Zakona o trgovinah ni zbrala dovolj posluha za problem delavcev zaposlenih v trgovinah, da bi rešila njihovo vprašanje oziroma problematiko brez referenduma, ki bo res nekaj stal, vendar si nekateri v tej državi ne morejo drugače izboriti osnovnih delavčevih pravic. Franci Rokavec, poslanec DZ LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE ELEKTRARNA V LITIJI ? V načrtih gradnje elektrarn na območju srednje Save, torej med Zidanim Mostom in Ljubljano, je že dolgo načrtovana tudi elektrarna Litija. Toda ne gre za elektrarno, ki biimelajezvLitijiin ki bi jimordaprineselnovevodnepovršinein razvojne možnosti, ampak je načrtovana tako, da bi bil jez v Sp. Hotiču (pod Konjem), strojnica, torej turbine pavPonovičah oz. nekje na območju Smrekarice. Drivacijskacev, po kateri bi tekla voda na turbine, naj bi bila torej izpeljana pod Svibnom. Ta načrt sicer redko pride na plan, nazadnje je bito o njem govora pri načrtovanju modernizacije glavne ceste skozi Hotič, ko je načrtovalec želel cesto izpeljati kar po obstoječi trasi, torej skozi naselje, občina Litija in prebivalci Hotiča pa so temu nasprotovati in terjali cesto ob Savi, torej odmaknjeno iz naselja. Načrtovalec se je pri vztrajanju načrtovanja ceste skozi naselje, skliceval prav na ta projekt elektrarne, ki bo območje ob Savi poplavil in da tudi pristojno ministrstvo zaradi tega ne da soglasja k takšni trasi. Zadeva s cesto je sedaj začasno romala v predale. Vendarjeproblemšedrugje.Načrtovanaelektramabinamreč Litiji povzročila tolikšno škodo, da bi mesto dobesedno izgubilo svojo identiteto. Kar poglejmo letošnje poletje, ko se je skozi Litijo počasi vlekla vodnato izjemno siromašna Sava. Tako nizkega vodostaja vzadnje pol stoletjavLitiji še ni bilo, verjetno pa tudi prej ne. Iz Save gledajo skale, ki doslej še nikoli niso, kar sredi struge je ven pogledal košček dna, sicer ves umazan in zaraščen z plavajočo nesnago. Do Litije se namreč Sava tako onesnaži, da e ob nizkih vodostajih dobesedno samo še kanal z odplakami. Nizkih vodostajev pa e čedalje več, oziroma so postati stalnica Da gre pri nas za že vsem vidne klimatske, meteorološke in hidrološke spremembe, je sedaj jasno in dokazano. Vode je čedalje manj, to je dejstvo. Zmanjkuje pitne vode iz podtalnic, ki se jim nivo vidno niža, skladno z nižanjem nivoja in vodnatosti površinskih voda In da bi ob teh dejstvih nekoč zgraditi še načrtovano elektrarno, ki bi posrkala še večino preostale vode iz Save, ki sedaj teče skozi Litijo? Kaj bi potem še teklo skozi Litijo? Zanesljivo le tolikšen potoček smrdljive in strupene nesnage, da bi malodane skočil čezenj. Pri elektrarnah namreč veljazakon, da čim več vode priteče na turbine, več je elektrike in več jedenarja Torej seve, kaj je prioriteta Problem načrtovane elektrarne je za razvoj Litije domala odločilen. Če bi jo zgraditi, takšno kot je načrtovana, potem bo Litija pričela usihati, propadati in sčasoma bi postala povsem marginalno naselje brez razvoja in primernih bivalnih pogojev. Zato bo treba odločno pričeti s postopki za spremembo plana gradnje elektrarn na srednji Savi, v katerem bi bilo treba tako načrtovano elektrarno črtati. Razmere med časi, ko e bila elektrarna načrtovana in današnjimi, so se namreč toliko spremenile, da takšne elektrarne vLitiji ne potrebujemo in nočemo. Postopke za spremembo plana gradnje elektrarn pa bi bilo trebaseveda treba pričeti izvajati takoj, odločno in z vsemi argumenti (m.brilej). (nadaljevanje s 1. stranij Varovanje otrok ob začetku šolskega leta Istočasno vse obveščamo, da se za informacije, mnenje in nasvete ter za pomoč lahko obrnete na vodjo policijskega okoliša Policijske postaje Litija, ki je pristojen za vaše območje (g. Bojan LIBER ali g. Borut BOKAL) ali pa na pomočnika komandirja Policijske postaje Litija g. Zorana OBREZA, ki je neposredno odgovoren za delo in ukrepanje na področju varnosti cestnega prometa. Veseli bomo tudi vseh sugestij in dobronamernih kritik, ki nam bodo posredovane z namenom odprave morebitnih napak in nepravilnosti v preteklem letu. Vse občanke in občane obveščamo in istočasno opozarjamo, da bo Policijska postaja Litija predvsem v prvih dneh novega šolskega leta dosledno izvajala kontrolo cestnega prometa. Kontrola cestnega prometa bo še posebno natančna in povečana v bližini osnovnih šol. Istočasno bomo kontrolirali prevoze učencev z javnimi prevoznimi sredstvi, kakor tudi prevoze učencev, ki jih bodo izvajali občani in občanke z lastnimi vozili. Zoper morebitne kršitelje cestno prometnih predpisov bodo policisti dosledno represivno ukrepali. Vse omenjene ukrepe bomo izvajali izključno z namenom, da vsaj v začetku novega šolskega leta, otroci ne bi bili udeleženi v prometnih nesrečah. Seveda pa bi bilo še najbolje, da otroci nikoli ne bi bili žrtve prometnih nesreč. Za dosego tega cilja pa lahko veliko storite tudi vsi občani in občanke oziroma vsi udeleženci v cestnem prometu, če boste vozili previdno in spoštovali cestno prometne predpise. Vsem, ki bodo kakorkoli pripomogli k večji varnosti otrok v cestnem prometu, se za sodelovanje že vnaprej zahvaljujemo. Sicer pa smo opravili tudi analizo prometnih nesreč na območju naše policijske postaje in ugotovili, da se je stanje na tem področju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem poslabšalo. V prvem polletju 2003 se je na cestah na območju Policijske postaje Litija zgodilo 184 prometnih nesreč oziroma 12 več kot v enakem lanskem obdobju. V teh prometnih nesrečah so štiri (lani dve) osebe izgubile življenje, 15 (lani 16) oseb je bilo hudo telesno poškodovanih, 94 (lani 66) oseb pa lahko telesno poškodovanih. Še vedno se največ prometnih nesreč zgodi na glavni cesti Ljubljana - Zagorje ob Savi, kjer nastajajo tudi najhujše posledice. Največ prometnih nesreč na območju naše policijske postaje se je v prvem polletju 2003 zgodilo zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo ter zaradi vožnje po levi strani, ki je velikokrat posledica vožnje z neprilagojeno hitrostjo, vendar to policisti povzročiteljem iz različnih vzrokov niso uspeli dokazati. Veliko prometnih nesreč se je zgodilo tudi zaradi izsiljevanja prednosti, ki je velikokrat tudi posledica vožnje z neprilagojeno hitrostjo oziroma nezbranosti med vožnjo. Nemalokrat so bili povzročitelji teh prometnih nesreč pod vplivom alkohola. Na območju Policijske uprave Ljubljana beleži Policijska postaja Litija procentualno največ vinjenih povzročiteljev prometnih nesreč. Procent vinjenih voznikov na območju PP Litija znaša približno 15%, na območju drugih policijskih postaj 9% in manj. Na območju delovanja Policijske postaje Litija še vedno beležimo več prometnih nesreč kot na območjih sosednih občin, zato bodo policisti v jesenskem času še pogosteje in še bolj dosledno izvajali kontrolo prometa na celotnem območju delovanja Policijske postaje Litija. V nadzor se bodo vključevali tudi policisti drugih policijskih enot, predvsem policisti Postaje prometne policije Ljubljana. Iz razlogov navedenih v prejšnjem odstavku bodo policisti še posebno pozornost posvečali ugotavljanju prekoračene in neprilagojene hitrosti in ugotavljanju alkoholiziranosti oziroma psihofizičnega stanja udeležencev v prometu. Lep pozdrav in čim manj nesreč oziroma neprijetnih dogodkov v prometu! Jože PAVLI, KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE deLITev ali Kako se vse spreminja! N Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Še pred Il.svet.vojno je bilo na področju dosedanje litijske občine kar deset manjših, katerih meje se niso povsem skladale z dosedanjo litijsko občino: Dole, Kresnice, Litija, Polšnik, Primskovo, Sveti križ, Šmartno, Stlambert, Trebeljevo, Vače. Leta 1952 jih je ostalo še sedem, a se niso več imenovale občine, ampak mestni (litijski) in krajevni ljudski odbori. Potem je leta 1955 »ljudska oblast« (brez posvetovalnih referendumov) združila krajevne ljudske odbore v občinski ljudski odbor Litija. Svet se vrti naprej, stvari se spreminjajo in sistem samoupravne ljudske oblasti je zamenjal sistem demokracije. V demokraciji se pa dogajajo nemogoče stvari in »zgoditi« so se posvetovalni referendumi. Najprej neuspešno, a v tretje je Šmartnu »uspelo« odluščiti približno nekdanji del svoje občine. Ko se združujemo je vse preprosto, ko se ločujemo, lahko nastanejo tudi težave, denimo zaradi premoženja. Ampak v našem primeru jih menda ni. Vse gre po maslu: občinski komisiji predlagata dogovor o sporazumni razdelitvi, predlagajo sporazum, svetniki se strinjajo, župana podpišeta. Zelo se mudi. Preprosto, če pomislimo, da je premoženja, ki ni bilo ustvarjeno čez noč, za 6 milijard in skoraj 750 milijonov SIT. Taka je vrednost premoženja v poslovnih knjigah, če je seveda pravično in po enotnih kriterijih ocenjeno. Podatki pa manj »posvečenim« niso tako posredovani, da bi bilo možno presojati o objektivnosti teh vrednosti. Iz posredovanih podatkov pa vendarle lahko napravimo vsaj en špekulativni zaključek. Občini Litija ostanejo tri matične šole, Šmartnu pa ena. Litijske šole vse prostorsko ustrezajo pogojem za pouk devetletke, razen ene so po času gradnje mlajše od šmarske, ki edina nima ustreznih prostorskih pogojev za pouk. V že omenjenih poslovnih knjigah so zapisane za osnovne šole naslednje vrednosti: OŠ Gradec 601 milijon, OŠ Litija 312 milijonov in OŠ Gabrovka 218 milijonov - skupaj 1.131.000.000. SIT. Vrednost OŠ Šmartno je 474 milijonov. Občina Šmartno bo morala po planu v naslednjih treh letih investirati v prizidek šoli (da bo funkcionalno enakovredna litijskim) še 565 milijonov SIT. Po dograditvi bo imela šmarska šola knjižno vrednost približno 1.040.000.000. SIT, kar je skoraj toliko, kot vse tri litijske skupaj. Ob takem sklepanju, pa prepričanost o pravični razdelitvi občinskega premoženja ne more biti več tako trdna. Večji del občinskega premoženja, ki ga nismo podedovati, smo ustvariti s prispevki iz lastnih žepov. Še pomnite, tovariši, številne občinske in krajevne samoprispevke (mnogi smo plačevali kar po dva hkrati) za investicije v šolstvo, otroško varstvo, zdravstvo, cestno omrežje, katerih plačevanje se je raztegnilo kar v desetletja?! V tistih časih pomembni občinski možje niso mogli iz proračunskih sredstev zgraditi skoraj ničesar. Delovno ljudstvo je nekaj veljalo, dokler je »samoupravno« gradilo lepšo prihodnost.. Zdaj so drugačni časi (a isti oblastniki) in ljudstvo potrebujejo predvsem za volilne glasove. Presoja o pravičnosti in poštenosti ocenjenosti in delitve občinskega premoženja pa je bolj stvar le nekaterih posameznikov. Rudi VIDIC ALI BOMO UPOKOJENCI SPET UPOGNILI HRBTE? Videti je, da smo po letih »zgodbe o uspehu« dočakali konec »lepih časov«. Zunanji dolg samostojne države Slovenije znaša 10,21 miljarde dolarjev, saj se je samo v letošnjih prvih petih mesecih povečal za 1.41 miljarde dolarjev. Nova (stara vlada) nam napoveduje zategovanje pasu na vseh koncih in krajih. Vsem nam je dobro znano, da je danes okoli 560.000 upokojencev. Da je ta številka tako velika je v veliki meri kriva politika vladajoče strukture. Leta 1991 se je nova vladajoča struktura preprosto znebila nezaželenega bivšega kadra z administrativnim upokojevanjem, nato pa še s predčasnim upokojevanjem, relativno mladih ljudi na višku svoje sposobnosti in kariere. Ob lastninskem preoblikovanju podjetij je bila treba ta naj preje spraviti na kolena, kar je imelo za posledico stečaj in odpuščanje delavcev. Da pa bi brezposelnost nekoliko ublažili, pa so delavce predčasno upokojevali, kar je pripeljalo do tako visoke številke upokojencev. Vsi smo danes priča nezavidljivemu položaju nekaterih upokojencev, teh naj bi bito kar 70%, ki komaj životarijo, upokojensko blagajno pa siromašijo prav tisti, ki nekatere oproščajo plačila dajatev za SPIZ in zdravstveno blagajno (kmete zaradi naravnih nesreč in slaba stoječa podjetja) namesto, da bi jih oprostila plačila davkov. V bivši Jugoslaviji smo bili priča, saj se še dobro spominjate »petletke« to je načrtovanje kaj bomo ustvarjali v naslednjih petih letih. Danes teh ni več, pač pa se pišejo »Bele knjige« s črno vsebino, ki predvidevajo »REFORME« kako zmanjšati že pridobljene pravice delavskemu razredu in upokojencem. Danes smo priča po zahtevi davčne reforme, pokojninske reforme in najnovejše zdravstvene reforme. Glede nato kolikor je nam (malim ljudem znano) naj bi redno zaposleni plačevali teh je v Sloveniji po podatkih 783.500 od bruto plače po 1.95%, upokojenci, katerih je okoli 560.000 pa od neto pokojnine 4.06%. Koliko bo vsak plačal po tem sistemu si lahko posameznik sam izračuna, toda ali se bo zaradi tega skrajšala čakalna doba pri zdravnikih pa je jasno, da vam to ne more zagotoviti nobeden strokovnjak. Saj smo danes priče, da se za pregled pri internistu (Okulistu, Urologu, Psihiatru, Ultrazvok) čaka po več mesecev, če pa se naročiš privat in to uslugo plačaš si na vrsti nekje isti dan, najkasneje pav nekaj dneh in tako bo tudi ostalo, kajti cilj reforme zdravstva je zmanjšati stroške in te prenesti na posameznika in vzpostaviti primerljivo zdravstveno skrb kot je v kapitalizmu. Ali bo bela knjiga gospoda Dušana Kebra, ministra za zdravje, sprejeta v poslanskih klopeh, pa je odvisno od samih poslancev, kajti o tem po vsej verjetnosti ne bodo spraševali slovenskega ljudstva, koristnikov zdravstvenih uslug. Desus Litija, Ciril GOLOUH Javno glasilo LITIJSKI OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1638. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija in Šmartno pri Litiji brezplačno na dom. Izdajatelj: Tiskarna ACO, Jovanovič Aleksander s.p. CDK 39,1270 Litija., tel.: 01/898 38 43. Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec. Grafična priprava in tisk: Tiskarna ACO, Litija. Naklada: 6.700 izvodov GRAD BOGENSPERK V mesecu juliju smo ponovno odprli gostinski obrat! KUČMA" VABIMO VAS VSE SOBOTE, NEDELJE IN PRAZNIKE OD 12-18 URE Organiziramo: • Poročna slavja, • praznovanja raznih jubilejev, • poslovna srečanja, • pogostitve za zaključene skupine JAVNI ZAVOD BOGENŠPERK Tel.: 01-8987-867 E-mail.: bogensperk@siol.net CENTER ZA RAZVOJ Konjeniške poti Posavskega hribovja prvič prejezdene Kaj storiti z Litijo ? (i.) Martin Brilej Hribi in doline Posavskega hribovja predstavljajo neomejeno število možnosti aktivnega preživljanja prostega časa. Na Centru za razvoj Liti ja smo v lanskem letu z lokalnimi konjenicami pričeli pripravljati projekt Konjeniških poti. Kot rezultat prve faze projekta je bila trasirana 255 km dolga krožna pot, ki poteka po občinah Dol pri Ljubljani, Moravče, Litija, Šmartno pri Litiji, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik, Radeče, deloma pa tudi po občini Ivančna Gorica, Laško in Mestni občini Ljubljana. Namen in cilj projekta je povečati prepoznavnost območja, dvigniti število obiskovalcev ter s tem posredno z oblikovanjem novih turističnih produktov omogočiti turističnim ponudnikom dodaten vir zaslužka. V dneh od 21. do 25. junija se je Valvasorjeva konjenica odpravila na 11. tradicionalni pohod. Tokrat si je za svoje potovanje izbrala domače kraje - Konjeniške poti Posavskega hribovja. Konjenica se je na svoji poti ustavila na vsaki izmed 18 kontrolnih to č k, katerim je predstavnik Centra za razvoj Litija, stotnik konjenice, ponekod pa župan gostujoče občine predal tablo, ki označuje kontrolno točko ter žig, s katerim bodo konjeniki potrdili svoj obisk na vsaki izmed točk. Kontrolne točke skupaj s 24-imi postojankami, zagotavljajo konjenikom varen privez, počivališče, možnost oskrbe konja s senom, vodo, prenočišče ter hrano in pij ačo n a njihovi poti. To č ke in postojanke so po ve č i n i kmetije oz. turistične kmetije, ki so pokazale interes za registracijo dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali širjenje že obstoječe ponudbe. Ob vsakem obisku kontrolne točke je na koncu zadonel še glasen trikratni »hip hip hura«, s katerim so konjeniki zaključili svoj obisk ter se tako odpravili naprej. Na petdnevnem popotovanju so konjeniki tako obiskali kraje Bogenšperk, Primskovo, Moravče pri Gabrovki, Dole pri Litiji, Dobovico, Podkum, Radeče, Paneče, Laško, Kal, Vrhe, Izlake, Limbarsko goro, Moravče, Dolsko, Mah vrh pri Prežganju, Obolno, Javorje in Leskovico, nakoncu pašo se vrnili nazaj na grad Bogenšperk. Pot je bila po besedah konjenikov kar naporna, vendar pa so bili vsi napori pozabljeni ob čudovitih razgledih z naših hribov in ob gostoljubnosti domačinov. Kljub temu, da smo ugotovili na terenu manjše pomanjkljivosti in, da bo potrebno še veliko dela preden bo projekt zaživel v polni meri, smo pripravljalci konjeniških poti Posavskega hribovja zadovoljni in pričakujemo da bodo ob takšnem sodelovanju, v nekaj letih doseženi vsi cilji projekta. Center za razvoj Litija Tanja GARANTINI TVEGANI KAPITAL KOT ALTERNATIVNI VIR FINANCIRANJA MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ CENTER ZA RAZVOJ LITIJA Dejstvo je, da se pri ustanavljanju podjetja in tudi pozneje, pri njegovi rasti podjetnik srečuje s tipičnim problemom-s financiranjem razvoja in rasti podjetja. Naša podjetja se financirajo pretežno lastniško, če pa je potrebno dodatno financiranje rasti, se odločajo za financiranje z dolžniškim kapitalom, kar pa ni vedno najbolj ustrezna rešitev. Večinsko financiranje iz lastnih sredstev in zadržanih dobičkov (v Sloveniji od 50 do 60 odstotkov, v EU od 30 do 40 odstotkov) pa upočasnjuje rast naložb in tehnološki razvoj. Posledica takšnega načina financiranja podjetij je tudi velika razlika v dodani vrednosti na zaposlenega med slovenskimi in evropskimi podjetji. S ciljem predstaviti litijskim in šmarskim podjetnikom pomen tveganega kapitala kot alternativnega vira financiranja, se je Center za razvoj Litija vključil v organizacijo t.i. podjetniških zajtrkov po Sloveniji, katerih pobudnik je Pospeševalni center za malo gospodarstvo. V sproščenem vzdušju ob jutranji kavici in rogljičku so bile podjetnikom predstavljene možnosti financiranja, ki jih nudijo različne institucije. Tako je bila predstavljena slovenska sekcija za tvegani kapital SLEVCA, ki deluje v okviru Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo in jo vodi mag.Jaka Vadnjal. Predstavitev Sklada tveganega kapitala Nove ljubljanske banke ter aktualne ponudbe za podjetnike s strani njihove litijske poslovalnice sta izvedla mag. Manja Hafner in Matjaž Godec. Saša GRADIŠEK Podjetniki pridobijo informacije tudi v Litiji na organiziranih delavnicah KAJ JE VIR ŽIVLJENJA ? To vprašanje je za podpisnike odločbe, po dosedanjem molku in neukrepanju, lahko mirne duše rečemo in trdimo vsi žejni in ogorčeni uporabniki pitne vode studenca pri Vili na C. zas. bataljona. Podpisani ste se ob izdaji zadnje odločbe podpisali k ukrepu analize o pitni vodi, oziroma ste se strinjali z analizo vode. 4.6.2002 pod številko 120-49-277-157/02 ste se obvezali s podpisi, da naj se pregleda in izvrši analiza vode - v klavzuli pripombe. Predlagamo čimprejšnji ponovni odvzem vode - vzorca. Vsi podpisani se do sedaj niste zdramili. Če kdorkoli kaj podpiše, mu je sveta dolžnost preveriti, ali se je tisto za kar je podpisal tudi izvršilo, posebno pa pri tako pomembni zadevi kot je voda. In še nekaj. Če je studenec pri Vili javen, zakaj ga ni prišel nihče, ki je zadolžen za red in vse ostalo, ne očistiti ne polepšati okolice? Studenec je nastal in se sezidal še predno se je začela graditi Predilnica Litija in iz njega so črpali vodo v samo Vilo. Še sedaj obstaja rezervoar in v kleti je obstajala črpalka. Še bi se lahko razpisali o tem, a ne samo mene, vse, ki hodijo po to vodo k Vili boli odnos ljudi, ki se po eni strani trkajo po prsih, po drugi strani pa se obnašajo tako neodgovorno. Kaj bi še pisal, presodite sami. Občan Mato SAVŠEK Vode, vode, vode .Morda prav zdaj, ko berete ta članek močno dežuje in si mislite nesmisel. Priča smo veliki suši in posledično tudi pomankanju vode, posebno v hribovitem predelu, kar smo občutili mnogi, saj je bilo potrebno vodo dovažati. Pri tem se je potrebno vprašati kako naprej? Soočiti se je potrebno z dejstvom, da bo vode premalo in da jo bo potrebno racionalno uporabljati.Vsak posameznik se bo moral s tem sprijazniti in kot dober gospodar o tem razmisliti. Upravljalci vodovodnih sistemov bi morali preveriti vodovodne naprave, in kjerkoli pušča voda, to takoj popraviti. Seveda bi moral vsak lastnik objekta /hiše, stanovanja/ kjer so nameščene vodovodne naprave pregledati cevi, pipe, ventile ipd. in če katera naprava pušča, takoj poklicati vodovodnega inštalaterja, da bo napako odstranil. Pri vodovodnih napravah, ki ne tesnijo, je lahko izguba vode velika. Strošek vode pa je lahko velik posebno tam, kjer le-ta teče preko vodomera. Porabo vode lahko zmanjšamo tudi tako, da pri umivanju ne uporabljamo kopalne kadi, ampak samo tuš. Uporaba je lahko za polovico manjša, učinek pa isti. Izplakovalnik v WC nastavite na minimum. ■ ■■■ Vodo s katero operete zelenjavo, sadje, krompir in podobno ni potrebno spustiti v odtok, z njo lahko zalijete še vrt. Sprijazniti se bomo morali, da bo vode v prihodnje začelo primanjkovati, tista, ki pa bo, bo pa še posebno draga. Morda še to. Priča smo raznim kuriščem v naravi. Požigamo grmovje, plevel, travo, listje in podobno. Temu bi se lahko izognili. S tem, ko kurimo, onesnažujemo okolje in sosedu »smradimo pred nosom«, posebno še, če sežigamo sveže odpadke, ki gorijo in tlijo ves dan. Včasih se to kurišče razširi v požar in takrat ni dovolj nekaj kapljic, vode ampak več hektolitrov, da se ta pogasi. Racionalno bi bilo, da odpadke kompostirali in čez leto pridobili kvalitetem kompost. V izogib problemov ob izpadu vode iz vodovodnega sistema je dobro imeti nekaj vode tudi v rezervi. Narava nam že izstavlja račun za nespametno ravnanje z okoljem. Prišel je čas, ko se bo potrebno zavedati, da čist zrak, voda in okolje ni nekaj samoumevnega in da se bomo morali naučiti ceniti in ohranjati naravna bogastva. Pavel HIRŠEL, VAČE 0 Litiji je bilo doslej že razmeroma veliko napisanega, predvsem o njeni zgodovini, nekaj pa tudi o sedanjosti. Tistega obdobja v novejši zgodovini, v katerem se je Litija najbolj spremenila, pa se je doslej le redko kdo dotaknil. Gre predvsem za vzroke in posledice teh prostorskih, arhitekturnih, prometnih in komunalnih sprememb, ki so Litijo postopoma postavile v povsem drug položaj, kot gaje imela v preteklosti. Ali je ta položaj Litije sedaj boljši ali slabši, kot je bil v preteklosti? Ali je Litija v primerjavi z razvojem drugih slovenskih krajev in mest napredovala ali zaostala? Ali smo prebivalci Litije in vseh drugih krajev v občini zadovoljni z njo, življenjem v njej, njenim utripom, prijaznostjo in izgledom? To so vprašanja, ki so čedalje večkrat predmet pogovorov na raznih ravneh od bežnih uličnih pogovorov do razprav na svetu litijske Mestne skupnosti in Občinskega sveta. Glavni merniki Prva omemba Litije sega v leto 1145, ko je bila omenjena v pisnih virih kot Villa Litta. Starejši viri omenjajo tudi letnico 1256 kot nastanek naselja. Potem se z Litijo v primerjavi z drugimi kraji na tem proštom ni dogajalo kaj posebnega. V 14. stoletju je bil postavljen grad Tum, ljudje so v kraju živeli od kmetijstva, rudarstva, obrti, savskega brodarstva in prevozništva. Trške pravice je Litija dobila v 14. stol. V16. stol. je bil v Litiji rudarski urad, po umiku protestantov je rudnik začasno prenehal delovati. V19. stol. je bil litijski rudnik Sitarjevec med najlepšimi rudniki v takratni Avstriji. Železnica je v Litijo prišla leta 1849. Prvi most čez Savo so zgradili leta 1852. Sedež okrajnega glavarstva je v Litiji postavljen v drugi polovici 19. stol. Šola (zasebna) je v Litiji pričela delovati 1852. leta, leta 1877 pa redna. Istega leta je Litija dobila sodišče. Topilnico so zgradili leta 1880, predilnico pa leta 1886. Leta 1895 je bil v Litiji potres. Leta 1912 so zgradili Sokolski dom. Prva svetovna vojna 1914 - 1918 na Litijo ni imela posebnega vpliva, dejavna je bila pomoč ranjenim vojakom. Druga svetovna vojna 1941 - 1954 je Litiji prinesla več sprememb. Okupatorska oblast je v Litiji organizirala pomembne organizacije (sodišče, vojaške enote, policijo, gestapo, uprava, šolstvo). Litija je postala mesto leta 1952 in takrat tudi mestna občina. Leta 1955 je bil zgrajen zdravstveni dom (današnja upravna zgradba Predilnice). Po letu 1960 so nastale spremembe organiziranosti občin. Leta 1963 se je občina povečala, pridružile so se ji vse dosedanje samostojne občine (Šmartno, Vače, Kresnice, Gabrovka, Dole pri Litiji, Polšnik). Potres je Litijo prizadejal leta 1963, veliko hiš so podrli. Leta 1965 je prenehal delovati litijski rudnik. Okrog leta 1973 so se ljudje prenehali kopati v Savi. Po letu 1970 je začel nastajati Rozmanov trg. Nov most so v Litiji zgradili leta 1973, istega leta so starega podrli. Leta 1974 so zgradili nadvoz, leta 1980 je bil zgrajen nov zdravstveni dom, leta 1986 stanovanjsko poslovna zgradba (občina), leta 1999 podhod na železniški postaji, leta 1997 gimnazija... Po letu 1960... Ko je po letu 1960 prišlo do spremembe organiziranosti občin, je Litija pridobila veliko večjo površino kot pa jo je imela prej kot mestna občina, ki je obsegala le mesto Litijo s takratnimi samostojnimi naselji Gradec, Grbin in Podsitarjevec (ukinjena leta 1954), Zgornji Log, Veliki Vrh, Šimnanski Hrib, današnjo KS Jablaniška dolina razen naselij Cerovica in Selšek, današnjo KS Sava, Spodnji Log in današnjo KS Hotič. Z mnogo večjo površino pa je nova litijska občina pridobila tudi veliko in predvsem nerazvito področje, ki je takrat predvsem po infrastrukturni opremljenosti bistveno zaostajalo. V takratni občinski skupščini so prevladovali odborniki, ki so prihajali izven Litije in so temu razmerju primerno uveljavljali predvsem svoje interese, čemur je prisluhnila tudi občinska oblast (uprava in politične strukture). Tudi sicer je bilo to obdobje uveljavljanja enakosti, uravnoteženosti, enakih pogojev za vse in podobnih usmeritev. Treba pa je reči, da so bile takratne potrebe prebivalstva na podeželju tudi razumljive, saj je bila večina teh krajev zares zelo nerazvita. Vodovodov skorajda ni bilo, veliko je bilo še naselij brez elektrike, slabe ceste, šole v improviziranih in docela neprimernih zgradbah... In vse to je pričelo obremenjevati predvsem Litijo, kjer je bilo zaposlenega večina prebivalstva, kije ustvarjalo prihodke. Litija je pač morala pričeti razvojno živeti nekoliko drugače kot doslej, prednost je dobilo nerazvito podeželje. Toda to je bil le en vidik usode Litije. /nadaljevanje prihodnjič/ SEAT Leon že od 2.695.000* SIT dalje. Carcommerce Ljubljanska 16,1270 Litija Tel.: (01) 898 04 40 carcommerce@siol.net www.carcommerce.si Ponudba velja za omejeno količino vozil. S sprednjima zračnima blazinama, z daljinskim centralnim zaklepanjem, električnim pomikom sprednjih stekel, po višini nastavljivim servo volanom, sistemom ABS in drugo bogato opremo razvname tudi najbolj hladnokrvne. Nov vročinski val! SEAT Leon. Prizidek dveh oddelkov k VVZ Medvedek v Liliji Kar nekaj časa že gradnja prizidka miruje, katerega investitor je Občina Litija, njen izvajalec Gradbena operativa Litija d.o.o, odgovorni vodja projekta pa Marko Boltin. Kot je znano je Gradbena operativa Litija d.0.0. šla v stečaj. Ali to pomeni, da je prizidek, ki še ni končan, po vsej verjetnosti investicija tudi še neplačana, postal predmet stečajne mase? Ker se naglo približuje tudi začetek šolskega pouka, bi bilo dobro, da bi investitor poskrbel, da se pospravi zanemarjeno šolsko igrišče, na katerem so ostanki gradbenega materiala. Tekst in foto C. GOLOUH Analiza gospodarskih gibanj Gospodarske družbe v občini Litija in v občini Šmartno pri Litiji Gospodarska rast V gospodarstvu občin Litija in Šmartno pri Litiji je bilo po podatkih AJPES leta 2002 poslovno aktivnih 227 gospodarskih družb s sedežem na območju občine (212 leta 2001), poslovno aktivnih jih je bilo 15 več kot leto prej oziroma dve manj v primerjavi z letom 2000. V občini Litija je bilo poslovno aktivnih 192 v občini Šmartno pri Litiji pa le 35 gospodarskih družb. Gospodarstvo obeh občin je leta 2002 ustvarilo skupno 6.397 milijonov tolarjev dodane vrednosti, kar je nominalno 13,6% oziroma realno 6% več kot leto prej, kar označuje, da se je v občini ponovno začela dinamična gospodarska rast. Pri tem je treba poudariti, da finančni podatki niso čisto neposredno primerljivi, če primerjamo podatke o ustvarjeni dodani vrednosti sedaj aktivnih 227 gospodarskih družb za obe leti, nam prikazujejo nižjo 3,1% gospodarsko rast. Razmerje med gospodarstvom obeh občin je: gospodarske družbe s sedežem v Litiji so ustvarile 80% dodane vrednosti (5.077 mio Sit), v občini Šmartno pri Litiji pa 20% (1.320 mio Sit). Dodana vrednost po velikosti gospodarskih subjektov v Litiji in Šmartnem pri Litiji, 2002 (v mio Sit) 3.500 3.000 2.500 2.000 1.500 1.000 500 O Produktivnost občinskega gospodarstva, merjeno s povprečno dodano vrednostjo na zaposlenega, je bila leta 2002 v povprečju na ravni 3,9 milijona tolarjev. Produktivnost gospodarstva v občini Litija je bila za desetino nižja od povprečja (3,6 milijona Sit), v občini Šmartno pri Litiji pa je bila za tretjino višja (5,2 milijona tolarjev). Analiza poslovanja gospodarskih družb Podatki bilance stanja gospodarskih družb obeh občin prikazujejo na dan 31.12.2002 sredstva v vrednosti 22.411 milijonov tolarjev, njihova realna vrednost je bila v primerjavi z začetkom leta (1.1.2002) za 1,4% nižja. Vrednost sredstev gospodarskih družb v občini Litija je bila 18.714 milijonov tolarjev (83,5% delež), njena vrednost je bila realno za 4% nižja, v Šmartnem pa je bila 2,8% višja. Vrednost stalnih sredstev, v višini 13.545 milijonov tolarjev, je bila od začetka leta realno za 3,5% nižja, predvsem na račun gospodarskih družb iz Litije, medtem ko so v Šmartnem njihovo vrednost realno povečali za 4,1%. Povečala se je vrednost gibljivih sredstev (3,8%), ki temelji na rast kratkoročnih poslovnih terjatev, medtem ko je bila vrednost zalog konec leta realno na enaki ravni kot na začetku leta. Kratkoročne poslovne terjatve so vplivale na hitrejšo rast gibljivih sredstev v Litiji, v primerjavi s Šmartnim (1,2%). Na strani bilančne pasive, je bil kapital (ki izraža lastniško financiranje gospodarskih družb z denarnimi ali drugimi sredstvi in pomeni obveznost do lastnikov družb), konec leta 2002 v vrednosti 11.836 milijonov tolarjev realno 3,1% nižji; v Litiji je bil 5% nižji, medtem ko je bil v Šmartnem višji za 3,9%. Trend zniževanja vrednosti kapitala se nadaljuje od leta 2000, njegov delež v pasivi se je leta 2002 znižal za dodatno odstotno točko (52,8% delež). Gospodarske družbe v občini Litija imajo 79% celotnega kapitala, v Šmartnem pa 21%. Zmanjševanje vrednosti kapitala spremlja 5% naraščanje kratkoročnih obveznosti, in sicer predvsem v občini Litija (7,2%). Dolgoročne obveznosti imajo bolj umirjeno 1,1% rast, tu pa je situacija obratna, 0,7% rast v Litiji in 5,7% rast v Šmartnem. Izkaz poslovnega izida prikazuje skupne prihodke litijskih gospodarskih družb v višini 22.619 milijonov tolarjev ali realno 2,5% manj kot leto prej. Gospodarske družbe v Litiji so ustvarile 18.378 milijonov tolarjev prihodkov (81% delež) ali 3,3% manj, v Šmarnem pa 4.241 milijonov tolarjev ali 0,8% več. V okviru prihodkov od prodaje šo prihodki od prodaje na domačem trgu dosegli višino 14.521 milijonov tolarjev (dve tretjini prihodkov prodaje) in bili realno 3% nižji. Prihodki od prodaje v tujino v višini 6.896 milijonov tolarjev, ki predstavljajo tretjino prihodkov od prodaje, so bili realno 4% nižji - po dveletnem obdobju dinamične rasti. Izvozni prihodki so bili realno 7% nižji v Litiji, medtem ko so v Šmartnem ostali na ravni leta prej. Zmanjševanje prometa je spremljalo zmanjševanje zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje, ki so se realno več kot razpolovile. Istočasno so se za četrtino zmanjšali prihodki financiranja in za tretjino izredni prihodki. Skupni odhodki gospodarskih družb v višini 22.256 milijonov tolarjev so bili realno 6% nižji, razlika med prihodki in odhodki je bila pozitivna. Med odhodki so se najhitreje, za 6,5%, znižali materialni stroški (70% odhodkov), stroški dela (19% odhodkov) so bili realno za 1% nižji. Finančni odhodki so bili za petino nižji in izredni odhodki za dobro polovico, saldo računa financiranja je bila negativen, neto izredni prihodki pa pozitivni. Poslovni rezultat gospodarskih družb je bil pozitiven kljub zmanjšanju poslovne aktivnosti, čisti dobiček poslovnega leta je bil trikrat višji od čiste izgube. Čisti dobiček v višini 601 milijona tolarjev se je v enem letu podvojil, čiste izgube v višini 192 milijona tolarjev pa so bile za četrtino nižje. Na pozitiven poslovni rezultat je vplivala pozitivna razlika med prihodki in odhodki ter med izrednimi prihodki in odhodki. Finančni odhodki pa so skoraj enkrat višji od prihodkov. Kazalci uspeha poslovanja so se pretežno izboljšali v primerjavi z letom prej. Produktivnost, osnovni kazalec uspeha, se je povečala za 3,4% - zaposleni v gospodarskih družbah so ustvarili povprečno 3,8 milijona tolarjev dodane vrednosti. Izvozna usmerjenost litijskega gospodarstva je relativno visoka, 32% prihodkov ustvarijo litijske gospodarske družbe neposredno na tujih trgih, vendar se je v primerjavi z letom prej rahlo znižala. Povečala se je učinkovitost poslovanja- 29% delež dodane vrednosti v prihodkih poslovanja, pa tudi dobičkovnost na 28,5% delež neto dobička z amortizacijo v dodani vrednosti. Istočasno pa se je za eno odstotno točko zmanjšal delež kapitala v pasivi. Skupno število zaposlenih v gospodarskih družbah 1.658 je bilo manjše za štiri osebe ali 0,3%. V Litiji je bilo zaposlenih 1.406 oseb ali 1,5% manj kot leto prej, v Šmartnem pa 252 oseb ali 7,3% več kot leto prej. Sektorska struktura V sektorski strukturi gospodarstva prevladuje industrijski sektor, ki je enako pomemben v obeh občinah - ustvari dve tretjini dodane vrednosti. Storitveni sektor ima manjši delež v gospodarstvih občine, vendar ima dinamično rast. Litija V občini Litija je največje področje dejavnosti predelovalna industrija, kjer 41 gospodarskih družb ustvari 3.056 milijonov tolarjev dodane vrednosti in nudi delo 846 osebam. V predelovalni industriji se je dodana vrednost v enem letu realno zmanjšala za 2,5%, število zaposlenih pa za 2%. Poslovni rezultat je pozitiven, aktivnost se je odvijala različno v posameznih industrijskih panogah. V okviru predelovalne industrije je v Litiji najmočnejša panoga tradicionalna tekstilna industrija (8 gospodarskih družb), ki ustvari dobro polovico dodane vrednosti v industriji. Upoštevaje minimalno rast cen tekstilnih proizvodov (0,8%), je imela 2,8% rast prihodkov od prodaje, ob zmanjševanju prodaj na domačem trgu so se preusmerili na tuje trge, kjer je bila vrednost prodaj 4,5% višja. Tekstilna panoga je izrazito izvozno usmerjena - izvozi 84% proizvodnje. Kljub temu se nadaljuje zmanjšanje števila zaposlenih (-4,5%), zato se je za 9,2% povečala produktivnost. Poslovni rezultat je na pozitivni ničli. Lesna industrija (4 G D) ustvari četrtino dodane vrednosti industrije, ob 3% gospodarski rasti se je število zaposlenih 244 rahlo znižalo (-2,1%). Prihodki so se v opazovanem letu zmanjšali za 9%, najbolj zaradi znižanja prihodkov od prodaje na tujih trgih (-16%). Istočasno so v panogi za 13% znižali materialne stroške, vendar je ob rastočih stroških dela in finančnih odhodkih, poslovni rezultat postal negativen. Nekovinska industrija (3 GD) ustvari osmino dodane vrednosti in je tretja večja industrijska panoga v občini. Lani je ustvarila za desetino nižje prihodke in dodano vrednost kot leto prej, vendar je ob petino nižjih odhodkih, predvsem stroških dela in odhodkih financiranja uspela ustvariti pozitiven poslovni rezultat. Produktivnost dela je najvišja v okviru industrije. Poleg predelovalne industrije je v okviru industrijskega sektorja v Litiji relativno dobro razvito tudi gradbeništvo (17 GD), prihodki so bili lani realno na ravni leta prej, vendar je zaradi zmanjšanja materialnih stroškov uspelo ustvariti 8% gospodarsko rast in pozitiven poslovni rezultat. Po višini ustvarjene dodane vrednosti je v storitvenem sektorju na prvem mestu trgovina (63 GD), ki je imela lani ničelno rast po obdobju dinamične gospodarske rasti, poslovni rezultat pa je na pozitivni ničli. Sledijo poslovne storitve (38 GD), ki nadaljujejo z dinamično gospodarsko rastjo (23%) in so ustvarile tudi pozitiven poslovni rezultat. Šmartno pri Litiji Občina Šmartno ima značilno gospodarsko strukturo, v kateri tudi prevladuje industrija, in sicer strojna in prehrambna industrija ter prevozne storitve. V Šmartnem je aktivnih 35 gospodarskih družb, ki nudijo zaposlitev 252 osebam. Strojna industrija (1 GD) je na račun rasti prodaje na tuje trge ustvarila pozitiven poslovni rezultat, dinamično 15% gospodarsko rast in 15% rast zaposlenosti. Prehrambna industrija- (1 GD) je tudi ustvarila dinamično 8,4% rast dodane vrednosti, predvsem na račun prodaje na domačem trgu. Zaposlenost se sicer ni povečala, zato pa je porasla produktivnost, podvojil se je dobiček. Sledi prevozništvo, ki je imelo 15% gospodarsko rast, delno zaradi hitre rasti prodaje na domačem trgu, vendar je izrazito izvozno usmerjeno in poslovno zelo uspešno. Produktivnost dela je enkrat višja od povprečja, vrednost kapitala je realno za četrtino višja, čisti dobiček se je podvojil. Velikostna struktura Litija Gospodarsko strukturo v Litiji označuje poleg opisane sektorske strukture tudi značilna velikostna struktura, DN Proiz. pohištva idr. proizvodov H Gostinstvo DJ Proiz.kovinskih proizvodov DA Proiz.prehrambenih proizvodov DE Proiz.papirja in papirnih proizvodov DK Proiz.strojnih proizvodov N Zdravstvo I Promet in zveze A Kmetijstvo, gozdarstvo DL Proiz.elektro in optičnih proizvodov O Druge storitve K Poslovne storitve F Gradbeništvo Dl Proiz.nekovinskih proizvodov DD Proiz.lesa in lesnih proizvodov G Trgovina DB Proiz.tekstila in tekstilnih proizvodov 0 200 400 600 800 1.000 1.200 1.400 1.600 1.800 Dodana vrednost gospodarskih družb po dejavnostih, Litija, 2001-2002 (v mio Sit) 1.614 DE Proiz.papirja in papirnih proizvodov DD Proiz.lesa in lesnih proizvodov DN Proiz.pohištva idr.proizvodov K Poslovne storitve F Gradbeništvo G Trgovina DJ Proiz.kovinskih proizvodov DA Proiz.prehrambenih proizvodov I Promet in zveze DK Proiz.strojnih proizvodov 0 100 . 200 300 400 500 600 12 2 18 i i i i - Dodana vrednost gospodarskih družb po dejavnostih, Šmartno pri Litiji, 2001-2002 (v mio Sit) Pio Hm 45 - ■■46 ■■■ 8 1 ■ 2001 ■ 2002 86 ena velika in šest srednjih gospodarskih družb je lani ustvarilo 3,235 milijonov tolarjev dodane vrednosti ali dve tretjini (63,7% delež), “malo" gospodarstvo z 185 malimi in m ikro podjetji pa 1.842 milijonov tolarjev ali tretjino dodane vrednosti (36,3% delež). Vendar je imela dinamično 6,5% gospodarska rast le velika gospodarska družba, medtem ko so ustvarile srednje-velike 4% realno nižjo dodano vrednost v primerjavi z letom prej. Malo gospodarstvo v gospodarski strukturi predstavlja sicer le tretjino, vendar je vir izredno dinamične gospodarske rasti. Gospodarska rast, merjena z realno rastjo dodane vrednosti, je bila 4,8% v 174 m ikro gospodarskih družbah, v 11 malih gospodarskih družbah pa celo 10%. V strukturi dodane vrednosti gospodarstva so ustvarile 20,6% delež m ikro in 15,7% delež male gospodarske družbe, njihov pomen v gospodarstvu hitro narašča. Velika gospodarska družba, ki zaposluje več kot 250 oseb, je v občini le ena, ustvarila je 1.167 milijonov ali 23% dodane vrednosti v gospodarstvu občine in nudi zaposlitev 252 osebam oziroma 24 manj kot leto prej. Dinamična 6,5% gospodarska rast ob 8,8% znižanju števila zaposlenih se odraža v visoki 17% rasti produktivnosti dela. Produktivnost je dosegla 4,6 milijona tolarjev ali 28% nad povprečjem. Prihodki od prodaje so porasli 4,8%, predvsem zaradi 5,4% rasti prodaje na tujih trgih. Izvozna usmerjenost je visoka in še narašča - kar 92% prihodkov družba realizira na tujem trgu. Poslovni rezultat je bil pozitiven, družba je ustvarila 24 milijonov tolarjev čistega dobička, kar predstavlja 2% dodane vrednosti. Srednjih gospodarskih družb je v Litiji šest - lani so ustvarile 40,7% dodane vrednosti gospodarstva in zaposlovale 621 oseb ali 44% vseh. Srednje družbe so ustvarile realno 4% nižjo dodano vrednost, razlog je v 8,8% nižjih prihodkih od prodaje. Usmerjene so predvsem na domači trg, kjer so realizirale 7% manj prihodkov, na tujih trgih pa so realizirale realno za petino manj prihodkov. Poslovni rezultat je bil na sicer pozitiven, vendar ustvarjeni neto dobiček v višini 29 milijonov tolarjev predstavlja le 1,4% dodane vrednosti. Male gospodarske družbe (11 GD) so imele lani najhitrejšo 10% gospodarsko rast ter 9,5% rast produktivnosti. Prihodki od prodaje - usmerjene so pretežno na domači trg - so sicer ostali realno na ravni leta prej, vendar so ob znižanju materialnih stroškov uspele poslovati na pozitivni ničli. Kljub dinamični gospodarski rasti so število zaposlenih povečale le za eno osebo. M ikro gospodarske družbe so najbolj številne (174), lani so ustvarile 20,6% dodane vrednosti in imele 4,8% gospodarsko rast. Nudijo zaposlitev 276 osebam ali 2 več kot leto prej, produktivnost je rahlo nad povprečjem gospodarstva. Prodaja, ki je usmerjena pretežno na domači trg, je porasla. Poslovni rezultat je najboljši, družbe so ustvarile neto čisti dobiček v višini 128 milijona tolarjev oziroma 12,2% dodane vrednosti. Šmartno pri Litiji Gospodarska struktura v novi občini je specifična, dve tretjini dodane vrednosti ustvarita dve srednji gospodarski družbi, tretjino pa 32 mikro in ena mala gospodarska družba. Dodana vrednost je porasla v vseh treh velikostnih skupinah, najhitreje 34,8% v mali in 11% v srednjih gospodarskih družbah. V obeh segmentih je porasla zaposlenost, v srednjih je bilo zaposlenih 16 oseb več, v mali le ena. Gospodarsko rast so družbe realizirale predvsem zaradi rasti prodaje na tujih trgih, medtem ko so mikro družbe usmerjene predvsem na domači trg, kjer je prodaja ostala realno na ravni leta prej. Poslovni rezultat je bil pozitiven, najvišji neto dobiček je ustvarila mala gospodarska družba 130 milijonov tolarjev, srednji družbi sta imeli 62 milijonov tolarjev dobička, medtem ko je v segmentu mikro družb nekaj poslovalo z izgubo, zato je skupni neto čisti dobiček nižji 27 milijonov tolarjev. CENTER ZA RAZVOJ LITIJA V naslednji številki: Analiza poslovanja samostojnih podjetnikov ter analiza sociafno-demografskega stanja občin Litija in Šmartno pri Litiji nfo: pcl@litija.com p) reventivni rogrami občine Litija in Šmartno pri Litiji Pri pripravi Lokalnega razvojnega programa Občine Litija in Šmartno pri Litiji je bilo organiziranih več delavnic, ki so pokrivala različna področja. V okviru družbenega prostora, ki pokriva področje sociale, zdravstva, športa, kulture in šolstva so predstavniki lokalnih organizacij in združenj, ki se ukvarjajo s problematiko kakovosti zdravja na našem območju, izpostavili problem neseznanjenosti prebivalcev o možnostih vključevanja v preventivne programe. Na njihovo pobudo smo na Centru za razvoj Litija pripravili zbir preventivnih programov v katere se imate možnost vključiti tudi vi. Centerza socialno delo Litija Ponoviška c. 12,1270 Litija tel.: 01 890 03 80 Preventivni programi za mlade na Centru za socialno delo Litija: e Psihosocialna pomoč mladim s težavami v odraščanju Osnovni cilj programa je ponuditi otroku in mladostniku v krizni situaciji konkretno pomoč na šoiskem in osebnem področju. Neposredni izvajalci pomoči so prostovoljci, katerih delo poteka pod mentorstvom strokovne delavke Centra za socialno delo. Kontaktna oseba: Alenka Fifolt, psihologinja na CSD Litija, tel: 018900385 •"PUB" skupine - preventivni program za mlade Interesna dejavnost za mlajše adolescente, ki se prostovoljno vključijo v skupino in s pomočjo vodje obravnavajo za njihovo razvojno obdobje aktualne teme preko različnih oblik in tehnik dela. Kontaktna oseba: Metoda Crnkovič, psihologinja na CSD Litija, tel: 018900385 m Društvo SOŽITJE Litija | Cesta Komandanta Staneta 2, 1270 Litija e-mail: marjeta.mlakar.agrez@guest.arnes.si Naloga društva Sožitje Litija vključuje skrb za duševno prizadete osebe in njihove družine. Društvo deluje z roko v roki z Osnovno šolo Litija - podružnico s prilagojenim programom. Pedagoški delavci šole pomagajo izvajati različne strokovne naloge. Njihove glavne aktivnosti so: e šola v naravi (program vsebuje letovanje, tečaje plavanja, rekreacijo, kulturne sprostitve, delavnice in izvajanje programa OIV.) e pomoč na domu in za dom družinam odraslih in ostarelih duševno prizadetih oseb (program vsebuje obiskovanje članov na domu in jim nuditi najnujnejšo in najpotrebnejšo oskrbo) e letovanja in seminarji (društvo Sožitje ob prijavi staršev za letovanje in izobraževanje preko Republiškega društva Sožitja pomaga pri plačilu letovanja, za starše) ^ Območno združenje Rdečega Križa Litija| Trg na Stavbah 1,1270 Litija Tel.: 01/898-16-19, e-mail: litija.ozrk@rks.si Rdeči križ Slovenije je neodvisna, nevladna, humanitarna organizacija, nacionalnega pomena, na območju Republike Slovenije. Rdeči križ Slovenije je sestavni del mednarodnega Gibanja RK in kot enakopravni član sodeluje v okviru Mednarodnega odbora RK in Mednarodne federacije RK in polmeseca, ki imata sedež v Ženevi in delujeta po temeljnih načelih gibanja, kot so: humanost, nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost, univerzalnost. Preventivna dejavnost: • Vzpodbujanje ljudi k zdravemu načinu življenja in večji skrbi za lastno zdravje. # Organizacija predavanj o zasvojenosti, zdravem načinu življenja, aids-u, spolni vzgoji, prvi pomoči, raznih boleznih... Vsi navedeni programi zdravstvene vzgoje so namenjeni predšolskim otrokom, osnovnošolcem, dijakom in pedagoškemu kadru, v okviru krajevnih organizacij pa tudi odraslim in starejši populaciji. 9 Organizacija preventivnih merjenj krvnega tlaka in maščob v krvi v okviru krajevnih organizacij na terenu. Izvaja se na devetnajstih mestih 1x mesečno, v mestu Litija pa 2x mesečno. W Društvo prijateljev mladine Litija Parmova 9,1270 Litija tel.: 01 898 11 53 e-mail: joza.ocepek@guest.arnes.si, tinuska@volja.net Društvo prijateljev mladine že več let deluje na področju kvalitetnega in zdravega preživljanja prostega časa otrok in mladostnikov, svoje delo pa usmerjajo tudi v delo z otroki in mladostniki v stiski. Otroke in mladostnike želijo aktivno zaposliti in jih posredno odvračati od negativnih vplivov okolice. Njihove glavne aktivnosti so: 9 Organizacija delavnic v času Tedna otroka (oktober) 9 Organizacija delavnic za otroke in mladostnike skozi celo leto 9 Organizacija akcij (Pomežik soncu, Podari objem) 9 Organizacija rekreativnih dejavnosti (kopanje, rolanje, smučanje, tek mladosti, ulična košarka, mali nogomet) 9 Občinski parlament na občinski in regijski ravni (november in december) W Zdravstveni dom Litija Partizanska pot 8,1270 Litija tel.: 01/898 18 55 Zdravstveni dom Litija opravlja vrsto preventivnih pregledov predvsem v ambulanti splošne medicine. Program »CINDI« Slovenija V okviru programa CINDI, ki je namenjen preprečevanju in zmanjševanju razširjenosti kroničnih bolezni ter promociji zdravja bodo v Zdravstvenem domu Litija organizirane delavnice na temo: 9 Test hoje: 20.09.2003 in 18.10.2003, ob 9. uri v Črnem Potoku • Zdravo hujšanje: 19.11.2003, ob 20. uri v ZD Litija • Da, opuščam kajenje: 25.09.2003, ob 20. uri v ZD Litija 9 Dejavniki tveganja: 17.09.2003 in 15.10.2003, ob 20. uri v ZD Litija 9 Ohranjanje zdravja: 18.09.2003 in 16.10.2003, ob 20. uri v ZD Litija Več informacij o projektu lahko dobite v ZD Litija pri gl. med. sestri Stanki Štrus ali na spletni strani www.cindi-slovenija.net. Druge preventivne dejavnosti, ki jih prav tako izvaja ZD Litija so: 9 Preventiva v predšolskem dispanzerju 9 Preventiva v šolskem dispanzerju 9 Zdravstveno vzgojno delo vskupinah (sistematski pregledi, naravoslovnih dni, roditeljskih sestankov in v okviru programa v VVZ in OŠ) 9 Patronažna služba v okviru preventivnih obiskov Društvo »PROSTI ČAS« Pungrt 9,1275 Šmartno pri Litiji Tel.: 031/721-013 Društvo »Prosti čas« Šmartno deluje predvsem na področju koristnega in aktivnega preživljanja prostega časa otrok in mladine, v programe pa vključujejo tudi zainteresirane odrasle in družine. V ta namen organizirajo različne akcije in programe s športnim, kulturnim in družabnim značajem kot so: • planinski izleti, • plavanje, 9 plezanje na umetni steni za šolsko mladino, • rekreativno-družabna srečanja, • letovanja, • rekreacija za ženske (1x tedensko) •tabori... Društvo diabetikov Litija Parmova 7,1270 Litija Tel.: 8981-284, GSM: 041/388-767 Društvo diabetikov združuje sladkorne bolnike z namenom izobraževanja, druženja in izvajanja preventivnih ukrepov za lažje in kvalitetnejše življenje s sladkorno boleznijo. Njihove preventivne dejavnosti, ki bolnike vodijo k lažjemu samo-vodenju sladkorne bolezni so: 9 zdravstvena predavanja: 4-5 krat na leto, teme objavljajo v društvenem glasilu Obvestila. 9 merjenje sladkorja in krvnega tlaka: vsako 1. sredo v mesecu v pisarni društva. 9 redna telovadba 2x tedensko pod vodstvom fizioterapevta: vsak ponedeljek in sredo v Zdravstvenem domu Litija. 9 redni tedenski pohodi: vsak četrtek ob 8. uri zbor pred društveno pisarno. Razpored pohodov je objavljen v Obvestilih. 9 kopanje v Zdravilišču Laško: je organizirano 1x mesečno in vključuje organizirano vadbo v vodi. 9 športna srečanja: vsako leto v drugem mestu so organizirana v okviru Zveze društev diabetikov Slovenije. • druženje: na vsakoletnem izletu po Sloveniji in na novoletnem srečanju. Vse naše aktivnosti so objavljene v Obvestilih, ki jih člani prejemajo na dom lahko pa jih preberete na oglasnih deskah v obeh diabetičnih ambulantah in v prostorih Društva invalidov Litija. LAS Litija | LAS Litija - Lokalna akcijska skupina za preprečevanje odvisnosti Kontaktna oseba: Olga Dečman, GSM: 041/ 335-434 in Tina Naglič, tel.: 01/898-12-11 Prednostne naloge LAS-lokalne akcijske skupine za preprečevanje odvisnosti občine Litija so: • Izvajanje raziskav in projektov z različnimi vsebinami • Pomoč in svetovanje posameznikom v osebni stiski in stresnih situacijah • Informiranje občanov o preventivi in kurativi problema odvisnosti • Izvajanje preventivnih akcij in poudarjanje zdravega načina življenja • Razvijanje novih modelov preventivnih programov • Povezovanje in sodelovanje z vladnimi in nevladnimi organizacijami W Župnijska Karitas Litija Tel.: 031/228-264 Uradne ure: vsak 1. in 3. četrtek v mesecu od 16.00 do 17.30 ure Internet stran: www. karitas.si Župnijska Karitas je dobrodelna ustanova rimskokatoliške cerkve na Slovenskem in je namenjena uresničevanju karitativnega in socialnega poslanstva Cerkve. Naloga Župnijske Karitas je, da sodeluje z državnimi ustanovami, pristojnimi za socialo, jih opozarja na pomanjkljivosti ter jim po svojih močeh pomaga proučevati in odpravljati socialne stiske. Področja dela: 9 Pomoč družinam: Karitas na osnovi ugotovljenega stanja in v sodelovanju z drugimi socialnimi službami pomaga predvsem s hrano, osebnimi predmeti in občasno pri plačilu osnovnih položnic. 9 Pomoč otrokom: Pomoč osnovnošolcem pri nakupu šolskih potrebščin ter plačilu malice in šole v naravi. V poletnem času je organizirano tudi letovanje v Portorožu in Pohorju. 9 Pomoč starejšim: Karitas obiskuje in organizira srečanja, oblikuje skupine za samopomoč ter na nekaterih območjih starejšim omogoči, da čim dlje ostanejo v domačem okolju. 9 Pomoč zasvojenim: V sodelovanju s skupnostjo Srečanje je Karitas ustanovila štiri komune. Zasvojeni v triletnem bivanju v komunah lahko povrnejo osebnostno ravnotežje. Vzporedno poteka tudi pomoč njihovim staršem, otrokom, prijateljem in partnerjem. 9 Pomoč materam in ženskam v stiski: Nosečnice, matere in ženske v različnih stiskah se lahko po pomoč obrnejo na štiri materinske domove: Škofljica, Višnja gora, Solkan in Cesta. V domu lahko ostanejo toliko časa, dokler si ne najdejo boljše rešitve. 9 Pomoč na Internetu: Anonimni forumi, kjer strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja: www.karitas.si, www.med.over.net VČL CENTER ZA RAZVOJ LITIJA 6________________ OBČINA LlTIJA-AOJLTURA_____________Avgust 2003 KO DIS Dole pri Litiji Odbor KO na obisku pri zlatoporočencema V torek, 15. julija 2003, smo člani Odbora Krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije Dole pri Litiji obiskali naša zvesta člana - zlatoporočencajusti in Cirila Božič iz Zagozda. Zlata nevesta nas jev toplem julijskem popoldnevu pričakala pri vodnj aku v senci, zlatega ženina pa smo zmotili pri popoldanskem počitku ob televiziji v prijetni izbi njunega doma. Oba sta bila še polna lepih vtisov preteklih dni, polnih doživetij in presenečenj, katera so jima pripravili otroci, vnuki in številni sorodniki. Velika Kova č eva rodbina, iz katere izhaja Justi, se ponaša z veselimi in sposobnimi ljudmi, godci, pevci in zabavljači. Praznovanje pa je ovekovečil tudi številen obisk sorodnikov iz Kanade. Z navdušenjem sta pokazala slike, ob katerih se bosta lahko še velikokrat nasmejala. Miza se je šibila pod dobrotami, ki jih je prinašala vnukinja Nataša, Ciril pa nam je vztrajno nalival kozarce. Ob harmoniki smo zapeli in nazdravili slavljencema. Cirilu smo zaželeli, da bi jeseni v zdravju in zadovoljstvu obhajal svojo 80-letnico, obema pa še veliko zadovoljnih let v družbi domačih in sorodnikov. Stane KMETIČ Na trgu... tako ali drugače Tekst in foto: Ciril GOLOUH Pogled na litijsko tržnico Tudi župan občine Litija je obiskal litijsko tržnico. Taje prava posebnost: Mirko Kaplja je od leta 1986 prvi mož Litije, trikrat je bil predsednik občine Litija, zdaj pa je že tretjič župan. Poseduje osebni avto AUDI A6 1.8, letnik 1999 ter stanovanje po Jazbinškovem zakonu. Kaj ta mož premišljuje ali ima s svojimi svetovalci kakšno vizij o razvoja občine? Človek ima občutek, da iz leta v leto gasimo samo trenutna pereča vprašanja, razvojne vizije pa ni nikakor na obzorje, posebno še sedaj ko smo restavrirali kapitalistični sistem. Smo v osrčju Slovenije samo z besedami, kje pa smo z dejanji teh ne vidimo in ne občutimo. Žal tako je od 5858 delovno sposobnih občanov, v Litiji zaposlenih samo 1869, vsi ostali pa so zaposleni zunaj Litije, 3258 Ljubljana, Trebnje 133, Zagorje 94, Vodice 54, Trbovlje 63, Ivančna Gorica 42, drugi pav manjšem številu v drugih krajih Slovenije, (občina v prejšnji sestavi). Julijski pogled na tržnico Vsako sredo in soboto so prostori v pokriti tržnici polni prodajalcev sadja, tekstila in drugih predmetov. Prava gneča nastane posebno ob sobotah, kjer kupci kupujejo razne stvari na sami tržnici kot v trgovinicah v pritličju in v prvi etaži, pred vhodom pa pred odprtim kombijem stoji vrsta čakajočih, kjer jih postreže kmetovalec iz Bizeljskega z domačim vinom ali kisom in drugimi domačimi dobrotami. Po dobrem nakupu pa kupci z veseljem sedejo v bife na ploščadi, kjer poklepetajo ob kavici in pivu, vendar to ne v Litiji, pač pav Zagorju. Dole pri Litiji Kresovanje na predvečer dneva državnosti KUD “Venčeslav Taufer” je na predvečer praznika dneva državnosti, v torek 24.6.2003, pripravilo že 6. tradicionalno Kresovanje. Prazniku smo namenili kratko proslavo, člani mladinskega pevskega zbora pa so pripravili družabno srečanje. V počastitev praznika nam je zapel Moški pevski zbor “Papimičar” zjagnjenice. Slavnostni govornik Ignac Konte iz Kanade nam je povedal, kako so naši zdomci sodelovali pri osamosvajanju Slovenije in kako danes gledajo na našo državo; najbrž premalo cenimo materialne in diplomatske prispevke Slovencev po svetu v boju za našo lastno domovino. Program je zaokrožila vezna beseda in nekaj recitacij. Žal je ravno v času izvajanja proslave divjala nevihta, tako da je bilo maloštevilno občinstvo prikrajšano za doživljanje bogatega programa. O mraku smo zakurili kres in ob toplem ognju zapeli še nekaj domačih. Potem pa smo ob zvokih ansambla Svit preganjali temo kratke, prijetno sveže poletne noči. Stane KMETIČ Rudolf Badjura (‘Litija 1881 + Ljubljana 1963) Fondacija Villa Litta Litija bo 19- septembra, ob 40. obletnici smrti planinskega, smučarskega in turističnega pisatelja Rudolfa Badjure, založila spominsko pisemsko kuverto. Tega dne bo na pošti 1270 Litija v uporabi tudi priložnosni poštni žig. R- B A D 3 V R a: ZAJAVJE LGTOVlJ-ČA, KOPALIŠČA, PRIRODtlG ; ZGOpOVrnJVE ZIK-KULTURNI CENTER Začetek gledališke sezone Čeprav je avgust in vas večina uživa zaslužene počitnice, se v Kulturnem centru pospešeno pripravljamo na začetek gledališke sezone. Tudi v letu 2003/2004 se bomo potrudili po najboljših močeh in vam ponudili predstave izpod peres najbolj znanih slovenskih avtorjev. Dogovarjamo se za predstave, kot so Mišolovka z Jonasom, Ob letu osorej z Bernardo Oman in Borisom Kobalom, videli boste Borisa Cavazzo, Branka Šturbeja, Jerneja Kuntnerja, musical Nune, ne bo pa seveda manjkala niti kakšna od Djurovih komedij. Že konec meseca boste stari abonenti prejeli vabilo, da ostaneta naši zvesti gledalci še naprej, novi abonenti pa se bodo lahko prijavili malo kasneje. Upamo, da vam bomo v novi sezoni nudili kar največ užitka pri gledanju predstav, kisov Sbveniji že požele izredne uspehe in zaradi izrednega zanimanja doživele precej ponovitev. Potrudili se bomo, da tudi v Litiji ne bi bili prikrajšani zanje. Prav tako vabimo tudi mlajše gledalce, da si ogledajo predstave otroške matineje, ki se bo začela že v septembru in bo kot ponavadi vsako drugo sobotno dopoldne. Kolektiv Kulturnega centra vam želi prijeten ostanek počitnic in nasvidenje jeseni! Aktivni upokojenci planinske sekcije DU Litija doline na Dolič čez Hribarice do Prehodavcev, kjer smo prenočili. Naslednji dan pa smo nadaljevali pot po Dolini sedmerih jezer- do Vogra in Staro Fužino. Med temi visokogorskimi turami pa je kar nekaj vrhov preko 2000 m, kar je za nas upokojence kar lep dosežek. Iz vseh teh pohodov smo se vedno vračali izredno zadovoljni, veseli in prijetno utrujeni, z željo da bi nas pot vodila še mnogokrat v ta prelepi planinski svet, v neokrnjeno čisto naravo. V programu za letošnje leto imamo še 17 pohodov, na katere vabim vse ljubitelje planin. Oglasite se na sedežu DU Litija in se nam pridružite, ne bo vam žal. Za planinsko sekcijo Ludvik Kofol foto: C.GOLOUH Tudi v letu 2003 je planinska sekcija izvedla 26 pohodov, katerih se je udeležilo 1139 pohodnikov. Naj jih naštejem le nekaj: zgodaj spomladi smo opravili Domžalsko, krožno pot, nato prehodili Škofjeloško hribovje, po Velikolaški kulturni poti od Hmeljnika do Vinjega vrha. V mesecu juniju smo začeli z visokogorskimi turami-, in sicer: Kriška planina-Košutna- Kom-potela-Koreno-Zvoh, naslednji pohod od Ljubelja-Dobrča-Brezje. Petega julija smo opravili pohod Logarska dolina- Okrešelj- Brana-Kamniško sedlo- Kamniška Bistrica, 19.7. smo organizirali pohod na Kepo, nato dvodnevni pohod od Rudnega polja-Vodnikove koče preko Velenjske Skupinska slika članov Društva upokojencev Litija-planinska sekcija, ki so se dne 26.4-2003 udeležili planinskega pohoda. Slika je posneta v Ledinskih Krnicah pri Mariji. Iz slike je razvidno kako veliko je zanimanje za planinarjenje med upokojenci Litija. Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Litija deluje že vrsto let in je zelo aktivna. V 11. letih delovanja je organizirala 315 pohodov po slovenskih planinah. V tem obdobju je sekciji uspelo pridobiti veliko število ljubiteljev naše lepe narave, saj se je vseh teh pohodov udeležilo 14.109 pohodnikov, za kar ima največ zaslug gospod Viktor ČEBELA, kije 10 let vodil delo sekcije, za kar so ga tudi proglasili za častnega predsednika te sekcije. DAN KS DOLE (Nadaljevanje s 1. strani) PROGRAM PRIREDITEV: ČETRTEK, 11. SEPTEMBER 2003: • Od 15 ure naprej prihod udeležencev »konjeniškega tabora« PETEK, 12. SEPTEMBER 2003 • Ježa konjenikov po »Oglarski poti« • Eksibicijski nastop članic Slovenske kadetske reprezentance v orodni gimnastiki ob 20. uri • Zabava s skupino »MAMBO KINGS« ob 21. uri SOBOTA, 13. SEPTEMBER 2003 • Svečanost ob 25. letnici obstoja Športnega društva Dole pri Litiji ob 13. uri • Okrogla miza na temo »Podeželje - prostor neizkoriščenih priložnosti« ob 14. uri • Odprtje sejma domačih obrti in dobrot -predstavitev stojnic ob 15- uri • Prihod konjenikov in predstavitev udelež. tabora • Prikaz starih opravil in običajev • Konjeniške igre za »Valvasorjev prstan« • Družabne igre • Izbira vaškega godca za 1. 2003 • Razglasitev najbolj urejene vasi, domačije in stanovanjske hiše v KS Dole za leto 2003 • Razglasitev rezultatov vseh iger sobotnega dne • Zabava s ansamblom »SVIT« NEDELJA, 14. SEPTEMBER 2003 • Od 9- ure dalje odhod udeležencev »konjeniškega tabora« Vsi, ki želite okusiti utrip podeželja nekoč in danes pridite na športno igrišče Dole pri Litiji. Vabljeni na Dole pri Litiji - vabljeni v »Oglarsko deželo« ! PRIREJA TEČAJ C P P ZA A, B IN H KAT. s PRIČETKOM TOREK, 26. 8.2003 ob 17. uri NA AMD LITIJA ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED VPIS KANDIDATOV ZA F kat. (TRAKTORJI) POPUST za DIJAKE, ŠTUDENTE INFORMACIJE IN PRIJAVE NA TELEFON 8983 030 ali 041 626 718 ZAKLJUČEK TEČAJA PRED PRIČETKOM ŠOLSKEGA LETA 75 let delovanja PGD Kresnice V soboto, 21.junija, smo gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Kresnice ob 75-letnici delovanja društva pri gasilskem domu v Kresnicah priredili druženje s krajani. Najprej smo prikazali gasilsko vajo, v kateri smo reševali otroke iz vrtca, prikazali smo gašenje z vodo iz gasilske cisterne, gašenje v prostoru z zaščitno opremo, prav tako pa smo iz reke Save z motornimi brizgalnami napeljali vodo v dolžini približno 700 metrov do vrtca. Pri vaji so sodelovali tudi gasilci iz vseh sosednji gasilskih društev, ki sodijo v zahodni sektor litijske občine. Naše druženje smo nato nadaljevali s kratkim kulturnim programom, pri katerem so sodelovali otroci iz vrtca in osnovne šole, ŽPZ Kresnice ter Leseni rogisti. Ob koncu smo slovesno Sektorska gasilska vaja- evkuacija otrok iz otroškega vrtca (foto RoPo) otvorili prenovljeni pritlični del gasilskega doma, namenjen delovanju operative gasilskega društva. Sledilo je družabno srečanje z zanimivimi igrami in bogatim srečelovom. Z glasbo so nas zabavali domačini Peter, Jože in Stane. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri obnovi gasilskega doma. Obnova je uspela ob velikem prizadevanju predsednika društva, g. Janeza Tehovnika, ki je v ta namen žrtvoval veliko svojega prostega časa tako za delo kot za organizacijo. Zahvaljujemo se tudi g. župniku, Tonetu Dularju, ki je blagoslovil obnovljeni del gasilskega doma. Hvala vsem gasilcem, ki ste se odzvali povabilu za sodelovanje pri gasilski vaji. PGD Kresnice MAK - MojA Knjižnica ZIK - Matična knjižnica Litija Knjižnica Šmartno POČITNICE S KNJIGAMI Čeprav ima knjižnica v juliju in avgustu počitniški delovni čas, pa vnema za branje in obisk knjižnice ni pojenjala. Prav nasprotno: počitnice so čas, ko v miru preberemo knjige ali pogledamo filme in poslušamo glasbo. To so spet dokazali prebivalci litijske in šmarske občine s svojimi obiski in izposojo. Od začetka julija do sredine avgusta je knjižnico obiskalo več kot 5.000 izposojevalcev in si izposodilo več kot 16.000 enot gradiva. NAGRADNA IGRA Obvestili smo vas že, da je pred nami projekt MAK - MojA Knjižnica. Projekt, v celoti bo potekal od septembra (risanje stripa, pisanje zgodbe, organiziani obiski knjižnice) zato je prav, da ste z njim seznanjeni. Začenjamo z nagradno igro, v kateri bodo sodelovali vsi iz občine Litija in Šmartno, ki so se na novo vpisali ali plačali članarino po sprejemu novega Pravilnika o splošnih pogojih poslovanja knjižnice, ki velja od 22. 6. 2003. V nagradni igri bodo sodelovali vsi, ki se bodo včlanili v knjižnico ali podaljšali svojo članarino. ZAKAJ POSTATI ČLAN IN C UPORABNIK KNJIŽNICE ZAKAJ SPREMEMBE? f t; 1 Knjižnica je dolžna o svoji dejavnosti poročati lokalni skupnosti, Narodni in univerzitetni knjižnici, Zavodu za statistiko. Torej drugi MERUO USPEŠNOST knjižnice in jo primerjajo z drugimi knjižnicami. * Podatki za merjenje uspešnosti knjižnice so tudi: - število članov (do sedaj 2 5 % prebivalcev) - število uporabnikov storitev knjižnice (izposojanje knjig, revij, uporabljanje elektronskih informacij, obiskovanje prireditev, izobraževanje uporabnikov...) - število izposojenega gradiva (na dom in notranja izposoja) - knjižna zaloga * Če postanem član / članica knjižnice: - delam dobro zase (uporabljamo gradivo knjižnice za informacije, razvedrilo, izobraževanje in osebnostno rast) - pomagam knjižnici pri njeni uspešnosti. * Torei: SEM fBOMl ČLAN KNJIŽNICE IN NA TO SEM PONOSEN. Joža OCEPEK --------- NAGRADNA IGRA ------------- POSTANITE ČLAN KNJIŽNICE * SAMO ZA MLADE (PO SRCU) Naše slike (iz računalnika): Naša zgodba (iz bistre glave): Ko bom utegnil (1) in se pregrizel skozi vse knjige (2), si bom snel okove (3), objel cel svet (4) ter postal samostojen (5) član MAKa (6). Sodelujte v nagradni igri članov knjižnice. To lahko naredite na tri načine: 1. Postanete član (prijavnico dobite na izposoji). 2. Narišete slike (strip?) za novo (vašo) zgodbo zakaj postati član knjižnice. 3. Napišete tekst za novo (vašo) zgodbo zakaj postati član knjižnice. ŠTEVILO NAGRAD: 101 100 nagrad (20 dežnikov MAK, 20 skodelic MAK, 60 knjižnih nagrad) 1. nagrada: vožnja z zmajem ali tečaj reikija -Začetek akcije: 22. junij 2003 Podelitev nagrad: 20. november 2003 - dan splošnih knjižnic POSTANITE ČLAN KNJIŽNICE * SAMO ZA MLADE (PO SRCU) mali oglasi “Vokalna skupina Pavza iz Šmartnega pri Litiji išče 2. basista. Če se navdušuješ nad zabavno vokalno glasbo, imaš pevski talent in veliko volje do dela in petja, pokliči 040 714 441, kjer lahko dobiš več informacij.” PANT ŽAGA za obdelavo in razrez lesa in TORZIJO za avtomobilsko prikolico ugodno prodam ali zamenjam za kaj koristnega. Tel.: 78-64-194 POGREŠAN, odpeljan, dolgodlaki nemški ovčar Zak. Bogato nagradim vsako koristno Informacijo. Tel. 031/680 381 FANT, študent v zdravstveni stroki z večletnimi izkušnjami nudi s 1.10.2003 nego in pomoč starejšim, bolnim in invalidnim osebam. Ža podrobnejše informacije pokličite te.: 040 613 823 PRODAM, takoj vseljivo in opremljeno hišo - vikend. 15 km iz Litije ob glavni cesti Litija - Gabrovka v kraju Štorovje. Informacije po tel.: 01 8971 563 in 031 409 774 KINO LITIJA Oglejte si najnovejše filmske predstave samo 3 tedne po premieri v Koloseju! Pred vsako predstavo nagradno žrebanje vstopnic! TERMINAT0R 3: Vstaja strojev 30. in 31. avoust Arnold Schwarzenegger, Claire Danes, Nick Stahl sobota ob 18h in 20h, nedelja ob 20h TEMA srhljivka 6. in 7. september sobota ob 18h in 20h, nedelja ob 20h Kaj si misli dežna kaplja, ko potuje od oblaka. Dole pri Litiji Srečanje izgnancev Kaj je dežna kaplja, če oblak je kupček sreče poslan od Njega na nebo. V nedeljo, 20. julija 2003 so se člani Društva Izgnancev KO Dole pri Litiji zbrali na družabnem srečanju v dvorani na Dolah. Vroč julijski dan je priganjal v senco in prijeten amblent obnovljene dvorane je bil ravno pravšen za prijetno druženje. Prav gotovo s tem pokaže misel in ustvari mnenje za bit več ni prostora, ko vlada bitka za trpljenje. Sreče slepi so življenja skozi muko do denarja bit za bit v pokol v sebi išče le vladarja. A kaj ko danes premica je kriva krog je le daljica trikotnik je navadna zver kvadrat kote je zastavil za vrednostni papir. Kam jih vodi pot, če bezljajo v krogu na opekah polnih zmot umirajo v slogu zob za zob. Starejša od sveta prehitevajo pravila. Urban KOLMAN Po maši se je zbralo lepo število članov, vabilu pa so se odzvali tudi predstavniki sosednjih KO. Za uvod nas je ogrela naša Pevska skupina Izgnanci; med drugimi smo slišali redko slišano staro ljudsko pesem. Po pozdravnih besedah predsednice Marije Vresk in nekaterih gostov so nas z veselo vižo pozdravili še trije godci - trije Vreskovi Mirkoti. Prisotni niso imeli vprašanj glede izplačevanja odškodnin. Marinka Bregar iz Radeč nas je seznanila z mednarodnim srečanjem izgnancev in internirancev, ki bo septembra letos na Rabu; organizirajo udeležbo in vabijo tudi druge, da se jim pridružijo. Na pozitiven odziv je naletela odločitev odbora KO, da jubilante pozdravimo z voščilom, starejše in onemogle pa obiščemo ob njihovih osebnih praznikih. Nekaj jubilantov je bilo prisotnih, tako da se je ob zdravičkah hitro razvilo prijetno vzdušje, ki je ob veselih godcih trajalo dolgo v popoldne. Člani se veselijo takih srečanj in radi pridejo v družbo, žal pa je vse več takih, ki ne morejo več od doma. Lepo vreme je nekatere zadržalo pri kmečkih opravilih. Vse člane, ki se niste mogli udeležiti srečanja, lepo pozdravljamo ! Stane KMETIČ Kmetijsko gozdarska zadruga Litija SOLSKI PROGRAM: • ŠOLSKI NAHRBTNIKI - OD 1459 SIT • BARVICE SUHE 24/1 - 249 SIT • FLOMASTR112/1 MAGICA -129 SIT •COPATI ŠOLSKI OD 209 SIT • ZVEZKI A5 •ZVEZKI A4 BREZALKOHOLNE PIJAČE: •COLA (1,5 L)-129 SIT • ORANŽADA (1,5 L) -149 SIT • SOK FRUC (1,5 L) -189 SIT •RADENSKA (1,5 L) -138 SIT •PIVO PLOČ- UNION/LAŠKO (0,5L) -169 SIT Delovni čas: od ponedeljka do petka: od 7.00 do 19.30 ure • sobota: od 7. do 12. ure Telefon: (01) 8963 230 8______občina Litija - o delu občinskega sveta in občinske uprave-Avgust 2003 NOVICE IZ OBČINSKEGA SVETA PRORAČUN OBČINE LITIJA ZA LETI 2003 IN 2004 Občinski svet Občine Litija je imel v mesecu juniju 8. redno sejo, v mesecu juliju pa 9. redno sejo z enim nadaljevanjem ter 1. izredno sejo. Na 8. seji z dne 19. junija je občinski svet: - obravnaval in sprejel predlog Odloka o proračunu občine Litija za leto 2003 - prvo branje - obravnaval in sprejel predlog Odloka o proračunu občine Litija za leto 2004 - prvo branje Na 9. redni seji, dne 1. julija 2003 ter na njenem nadaljevanju z dne 03.07.2003, je občinski svet razpravljal o ukinitvi javnega dobra in zamenjavi nepremičnih pri ureditvi novega krožišča ter o predlogu Odloka o proračunu občine Litija za leti 2003 in 2004 v drugem branju. Na nadaljevanju 9. redne seje, dne 3. julija 2003 pa je občinski svet sprejel: - Odlok o proračunu Občine Litija za leto 2003 - Sklep, s katerim se pozove krajevne in mestno skupnosti, da pripravijo programe za razporeditev prihodkov od nadomestila stavbnih zemljišč za leto 2003 - Odlok o proračunu Občine Litija za leto 2004 - Sklep, s katerim se pozove krajevne in mestno skupnosti, da pripravijo programe za razporeditev prihodkov od nadomestila stavbnih zemljišč za leto 2004 - Odlok o zaključnem računu Občine Litija za leto 2002 Občinski svet je nadaljevanje 9. redne seje zaključil s pobudami in vprašanji svetnikov. Na 1. izredni seji občinskega sveta, ki je bila 08. julija, je občinski svet obravnaval in sprejel Dogovor o načinu sporazumne razdelitve premoženja med Občino Litija in Občino Šmartno pri Litiji. Ta Dogovor je obravnaval in sprejel tudi šmarski občinski svet, v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi na tem področju sledi še podpis sporazuma na ravni obeh županov, o čemer pa bomo lahko več poročali v naslednji številki. INFORMACIJE 0 NOVOSTIH, SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VRTCIH Državni zbor jena svoji 28. redni seji 11.7.2003 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vrtcih. Naštejmo nekaj najpomembnejših novosti, ki so zanimive tudi za širšo javnost in uporabnike teh storitev: -17. člen zakona, ki govori o normativnem številu otrok v posameznih oddelkih, se je dopolnil z določilom o možnosti povečanja števila otrok v oddelku za največ 2 otroka. O uporabi t.i.fleksibilnega normativa pri oblikovanju oddelkov in števila otrok v njih, ki ga določa 17. člen zakona, bo odločal pristojni organ lokalne skupnosti. - V17. členu je tudi določilo, ki sočasno prisotnost vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja opredeljuje s sistematizacijo delovnih mest, za kar je dolžan poskrbeti Vrtec, sistematizacijo pa potrjuje ustanovitelj, torej Občina. Proračun je temeljni akt za izvajanje del in nalog vsake občine in letošnji predlog za obravnavo je bil še posebej skrbno pripravljen saj je vseboval kar dva dokumenta: proračun za letošnje in proračun za naslednje leto. Sprejemanje dvo in večletnih proračunov se je v zadnjem času uveljavilo zlasti na državnem nivoju, taki dvoletni proračuni na nivoju občin imajo pravgotovo svoje dobre in tudi slabe strani: med prednostmi je zagotovo lažje izvajanje sprejetih investicij, uravnoteženo financiranje, prijavljanje na državne razpise in možnost pridobivanja drugih sofinancerskih deležev, slabost pa lahko predstavljajo nove obveznosti, nepredvideni dogodki med letom ali izpad sredstev, vendar je tudi te mogoče sproti uravnavati s prerazporeditvami oz. rebalansom na občinskem svetu. Naj na začetku naštejem še nekaj tehtnih razlogov za letošnje sorazmerno pozno obravnavo in sprejemanje Odloka o občinskem proračunu, med njimi so naslednji: - prvi je dejstvo, da je ministrstvo za finance izračun delitve prihodkov med občinama Šmartno in Litija pripravilo šele v februarju. Slovenska vlada je izračun primerne porabe občin sprejela 13. februarja letos, gradivo pa smo prejeli 19. februarja letos - torej pred štirimi meseci. - drugi razlog je neusklajena zakonodaja, ki določa postopke razdružitve občin. O delitvi občine govorijo kar trije zakoni: Zakon o lokalni samoupravi, Zakon o postopku za ustanovitev občin in Zakon o financiranju občin. 36. člen Zakona o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij med drugim celo določa, da morajo občinski sveti pred sprejemom občinskih proračunov urediti premoženjsko-pravna razmerja med novoustanovljenimi občinami. 37. člen istega zakona pa med drugim določa, da občinski sveti novoustanovljenih občin sprejmejo občinske proračune po potrditvi zaključnih računov občinskih proračunov prejšnjih občin. 34b. člen Zakona o financiranju občin med drugim določa, da občina sprejme proračun po sprejetju zaključnega računa prejšnje občine. - tretji razlog je priprava delitvene bilance in urejanja medsebojnih obveznosti občin do izvajalcev javnih služb. Stroški izvajanja javnih služb na področju družbenih dejavnosti in gospodarskih javnih služb pa predstavljajo največji del odhodkov občinskega proračuna. Prihodki primerne porabe, kot jih je februarja letos določila vlada, bodo za obe občini skupaj večji za 15 milijonov tolarjev v primerjavi s prejšnjo občino. Vendar pa bodo tudi fiksni stroški občin za delo občinskih organov večji, tako da ustanovitev nove občine Šmartno oz.njena izločitev iz skupne občine Litija ne bosta prinesla večje racionalizacije in zniževanja stroškov delovanja obeh občin v primerjavi s prejšnjo skupno enovito občino. Tudi zato je letošnji proračun naravnan varčevalno, a sledi razvojnim potrebam občine in je tudi usklajen s predlogoma dolgoročnih razvojnih programov Občine Litija in predlogom investicij v regionalnih projektih in v lokalnem razvojnem programu občine Litija. Kot predlagatelj proračuna sem posebno pozornost posvetil temu, da bi bila v njem zajeta vsa področja javne porabe, investicij in tekočih obveznosti do neposrednih in posrednih uporabnikov čim bolj enakopravno, enakomerno in da bi tudi proračun lahko deloval čim bolj razvojno in uravnoteženo po posameznih področjih. Nekateri bodo temu proračunu očitali preveliko drobljenje investicij, toda upoštevat' je treba dejstvo, da naša občina deluje že nekaj deset let, da je bilo veliko začetih in nedokončanih investicij že v preteklost, da je bilo za časa prejšnje skupne občine sprejeth za leto 2003 veliko predobremenitev- v višini kar 172 mio SIT, ki jih v pretežni meri pokriva in realizira samo litijska občina, da nastajajo tudi nekatere nove zakonske obveznost občin - kot npr. do varstva okolja (urejanja komunalnih odpadkov) in številne druge obveznost na področju sociale, zdravstva, šolstva in predšolske vzgoje. Iz proračunov za letošnje in prihodnje leto so razvidne zalsti naslednje prioritete: - Ena izmed prvih prioritet je vodooskrba. V letu 2003 ji namenjamo 67 milijonov, v letu 2004 pa 50 milijonov. Sredstva so namenjena izgradnji in sanaciji naslednjih vodovodov: Čateška Gora -Gabrska Gora v Gabrovki, vodovod Dole, Konjšica, Ribče, Golišče in Vače. - Naslednja prioriteta je varstvo okolja. Za odvajanje in čiščenje odpadnih voda v letu 2003 namenjamo 66 milijonov, v letu 2004 pa 70 milijonov. Za zbiranje in ravnanje z odpadki v letu 2003 namenjamo 72 milijonov, v letu 2004 pa kar 99 milijonov. - Naslednja prioriteta je vzdrževanje cestne infrastrukture, kjer je zaradi velike površine občine in majhne poseljenost veliko potreb, zato je potreben velik preudarek o najnujnejših posegih. Za vzdrževanje občinskih cest v letu 2003 namenjamo 109 milijonov, za investicije v lokalne ceste in v javne poti pa 112 milijonov, v letu 2004 pa 114 milijonov za vzdrževanje in 73 milijonov za investicije. - Četrta prioriteta je stanovanjska dejavnost, kjer je občina v zadnjih dveh letih pridobila pet stanovanjskih enot, medtem ko bo v naslednjem letu, ko bo zaključena obnova objekta na Valvasorjevem trg 6, pridobila osem stanovanjskih enot, celotna investicija bo predvidoma stala občinski proračun v dveh letih preko 80 milijonov SIT. Za obnovo stanovanjskega objekta Vila na Cesti Zasavskega bataljona v Litiji smo pridobili gradbeno dovoljenje, obnova pa bo izredno zahtevna, saj bo potrebno v naslednjih letih zagotoviti preko 300 milijonov tolarjev, predvidena pa je za naslednji dvo-letni ciklus. - Peta prioriteta, kar pa ne pomeni zadnja prioriteta, so investicije v znanje - v šolstvo, ki je eden od najpomembnejših dejavnikov gospodarskega razvoja občine. V letošnjem letu se bo pričela izgradnja novega šolskega objekta osnovne šole v Gabrovki, nato pa nas čakata še dva velika zalogaja pri obnovi objekta Osnovne šole v Litiji in podružnične šole na Vačah. Na tem področju usklajujemo dejavnosti z Ministrstvom za šolstvo in Ministrstvom za finance. Pred občino so za zagotovitev sofinancerskih deležev s strani države postavljene številne zahteve in pogoji, zato morda investicije ne tečejo tako hitro, kot bi si vsi skupaj želeli. Če pa bi na to področje investirali sami, bi se odpovedali 1/3 sredstev, kar pa bi zopet pomenilo podaljševanje časa izgradnje ali pa zmanjševanje obsega šolskih investicij. Skupno bodo v teh dveh letih vsi investicijski izdatki znašali preko milijarde tolarjev, od tega letos 558 milijonov, naslednje leto pa 528 milijonov. - 21. člen obvezuje izvajalca programov predšolske vzgoje, to je vrtec, da svoj letni delovni načrt uskladi z ustanoviteljem v vseh elementih, iz katerih izhajajo finančne posledice. Novi 28. a člen obvezuje ustanoviteljico, da vrtcu zagotavlja sredstva za pokrivanje stroškov, ki niso všteti v ceno programa. - 32.a člen določa, da se pri določitvi plačila staršev upošteva tudi vse premično in nepremično premoženje družine (avtomobili, vikendi, nepremičnine, v katerih družina ne prebiva...) razen premoženja, ki ga določa drugi odstavek tega člena (nepremičnina, v kateri družina prebiva in avtomobil do določene vrednosti). Za realizacijo določbe pa bo treba ustrezno dopolniti Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih. - 32. b člen natančneje določa postopek po katerem se ravna vrtec v primeru nerednega plačevanja staršev ter opredeljuje, da so sodišča dolžna postopke za izterjavo neporavnanih obveznosti obravnavati prednostno in hitro. - Dopolnjen 34. člen ureja tudi pravico zasebnega vrtca do financiranja iz javnih sredstev, tako da pogoj glede izpolnjevanja predpisane izobrazbe velja ne le za vzgojitelje, temveč tudi za pomočnike vzgojiteljev. Natančnje je opredeljena tudi višina sredstev, ki pripadajo zasebnemu vrtcu. Osnova za izračun je cena istovrstnega programa javnega vrtca na območju lokalne skupnosti, zmanjšana za znesek, ki bi ga starši plačali za otroka, če bi bil vključen v javni vrtec. Zasebnemu vrtcu pripada 85 % teh sredstev na otroka. Uporabo te določbe v praksi pa je zakon vezal na uveljavitev pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo. 32. člen je redakcijsko usklajen z Zakonom o socialnem varstvu, vanj je vnesena pravica do oprostitve plačila v zasebnem vrtcu, če so starši prejemniki denarne socialne pomoči. Zaradi teh sprememb in dopolnitev zakona se bo moral pri tem prilagoditi 25. člen Odredbe o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje. Ustrezno ministrstvo oz. ministrstva bodo s svojimi strokovnimi službami morala ustrezno sestaviti in dopolniti tudi Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih. Plačevanje staršev za programe vrtca poteka v skladu z izdanimi odločbami pristojnega organa lokalne skupnosti in na podlagi lestvice (od 10 % do 80 % polne cene, izjemoma so starši z minimalnimi dohodki oz. prejemniki denarne socialne pomoči tudi oproščeni plačila), ki je odvisna od mesečnega bruto dohodka na družinskega člana doseženega v predpreteklem koledarskem letu. Starši v litijski občini v povprečju plačujejo 25 % cene programa vrtca, ki trenutno znaša za l.starostno obdobje-(jasli) 71.045,00 SIT za II. starostno obdobje pa 63.394,00 SIT, preostala sredstva v povprečju okrog 75 % pa krije občina iz proračunskih sredstev. Iz VVZ Litija sporočajo, da je v letošnjem šolskem letu 2003/04 v enote vrtca v obeh občinah vpisanih skupaj 514 otrok, medtem ko je prostora za najmanj 550 otrok, ob upoštevanju določil novega zakona pa še nekaj več. Vse enote vrtca v obeh občinah v Litiji in Šmartnem: enote Medvedek, Najdihojca, Ciciban, Jurček, Kresnička, Kekec, Sonček, Taček in Lučka, imajo tako še nekaj prostih mest. Starši otrok, ki svoje otroke vozite v okoliške vrtce izven matične občine, obveščamo, da lahko letos še najdete prostor v litijskih oziroma šmarskih enotah vrtca, seveda pa vas ob tem opominjamo, daje potrebno vlogo za znižano plačilo vrtca oddati v predpisanem roku pred vstopom otroka v vrtec. Starši, ki še potrebujete varstvo za svojega otroka, pa lahko informacije poiščete tudi na telefonski številki: 01/898 -12-11, soba 52 na Občini Litija ali pa na upravi VVZ Litija, Bevkova 1 v Litiji. VARČUJ MO Z ENERGIJO Brezplačno svetovanje o zmanjševanju stroškov za energijo! Pokliči: gsm -041 778 985 Marjan Bratkovič, energetski svetovalec za gospodinjstva in zgradbe. ENSVET financira: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo Agencije RS za učinkovito rabo energije Ne troši, kjer lahko varčuješ, ne varčuj, kjer moraš trošiti! ENERGETSKO SVETOVANJE Letošnji občinski proračun predvideva prihodke v višini 1.741.279.000 SIT ter za 1.729.279.000 SIT odhodkov, za leto 2004 pa prihodke v višini 1.780.168.000 SIT in za 1.752.947.000 SIT odhodkov. SUSA 2003 Območje občin Litija in Šmartno pri Litiji je letos prizadela že tretja suša v obdobju zadnjih štirih let, ki pa je letos po dolgotrajnosti in povzročeni škodi presegla vse dosedanje. Na Občini Litija so se do 25.07.2003 zbirale prijave škode na kmetijskih kulturah zaradi suše in sicer za obe občini, Litijo in Šmartno pri Litiji. Oškodovance sta občini obvestili z lokalnimi mediji (ATV Šignal, Radio Geoss), pri obveščanju je sodelovala tudi Kmetijsko gozdarska zadruga Litija, za strokovno pomoč pri izpolnjevanju vlog pa so se oškodovanci obračali tudi na kmetijsko svetovalno službo. Do poteka roka 31.07.2003, ko je bilo potrebno posredovati zbrane vloge skupaj z zbirnikom o stopnji poškodovanosti, donosi in površinami za posamezne prizadete kulture, na Upravo RS za zaščito in reševanje, je prispelo na občino Litija 475 vlog, za območje občine Šmartno pri Litiji pa 208 vlog. Na podlagi podanih vlog znaša groba ocena škode na kmetijskih kulturah za občino Litija cca 230 mio sit, za občino Šmartno pri Litiji pa cca 135 mio sit. Poleg suše pa so občino Litija pestila tudi lokalna neurja s točo, pri čemer je bilo najbolj prizadeto območje Gabrovke. Vloge za državno pomoč je podalo 27 oškodovancev. Pri dolgotrajnem pomanjkanju dežja že od zgodnje pomladi je bila najbolj prizadeta travinja in pa koruza, ki prevladuje med poljščinami po zasejanih površinah, sledijo pa ji pšenica, krompir in ječmen. Dne 01.08.2003 je bil v Uradnem listu RS, št. 75/03, objavljen Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, ki naj bi omilil škodo po naravnih nesrečah, vendar omejuje tako krog upravičencev do državne pomoči kot tudi višino dejanske pomoči, o sami realizaciji in pravočasnosti te pomoči pa na tem mestu ne bi razpravljali. IZBERI ŽIVLJENJE LAS Litija-Lokalna akcijska skupina za preprečevanje odvisnosti LAS Litija, skupaj z DPM Litija, vabi učence in mladino na udeležbo njihovih razvedrilnih dejavnosti, v mesecu septembru pa napoveduje prireditev za mlade »Z glavo na zabavo«. Po rezultatih raziskave 2002 na območju občine Litija - med mladimi v starosti od 14 do 29 let o njihovem PROSTEM ČASU - povzemamo naslednja dejstva, ki bodo morda lahko v pomoč staršem in drugim vzgojiteljem: - 22% anketirancev ima med delavnikom (ponedeljek-petek) manj kot dve uri prostega časa na dan, - 38% anketirancev ima med delavnikom dve do tri ure prostega časa na dan, - 38% anketirancev ima med delavnikom več kot tri ure prostega časa na dan, - preostalih 2% anketirancev pa po njihovem nima prostega časa. -17% anketirancev ima ob koncu tedna manj kot pet ur prostega časa na dan, - 79% anketirancev ima ob koncu tedna več kot pet ur prostega časa na dan, - preostalih 4% anketirancev pa po njihovem nima prostega časa. Zanimi so bili še naslednji odgovori anketirancev: Največ anketirancev porabi večino svojega prostega časa pred TV sprejemnikom, sledijo igrice in internet na računalniku, na tretjem mestu branje knjig in šele za tem igranje na dvorišču ter organizirane oblike športnih aktivnosti v društvu oziroma v okviru družine. Med odgovori na vprašanje, kaj mladi v mestu najbolj pogrešajo, pa je največ anketirancev odgovorilo, da pogrešajo zabavne prireditve in koncerte za mlade. INFORMIRAJMO - PREPREČUJMO - SVETUJMO - POMAGAJMO LAS Litija; Oddelek za družbene dejavnosti občine Litija Vprašanja po e-mailu: lasklepet@email.si (anonimnost zagotovljena) Aktivnosti in tekoče informacije: www.litija.net; LAS Litija Občina sicer veliko pozornost namenja dejavnostim na področju socialnih transferjev občanom, saj bodo tranferi posameznikom v letu 2003 znašali 442 milijonov, naslednje leto pa 473 milijonov tolarjev. Občina se zaveda problemov, ki jih prinašajo vedno večje naraščanje starejše populacije, upadanje števila rojstev, brezposelnost, brezciljnost nekaterih struktur mladine in podobnih problemov, zato skuša vse te probleme še dodatno zmanjševati in vsaj omiliti. Veliko pozornost namenjamo tudi društveni dejavnosti, saj bodo transferi neprofitnim organizacijam, društvom in ustanovam v letu 2003 znašali 76 milijonov, naslednje leto pa 73 milijonov tolarjev. V številnih razpravah na odborih občinskega sveta in svetu predsednikov mestne in krajevnih skupnosti smo dodobra pretehtali proračunske možnosti na eni strani in utemeljene pripombe o mnogih potrebah na drugi strani. Nekatere še preučujemo in bodo dobile svoje mesto v bližnji prihodnosti..., nekatere pa smo že vzeli na znanje in so že v fazi izvedbe oz. realizacije. V kolikor bodo dosedanji dogovori in uskladitve med komisijama za delitev premoženja med Občino Litija in Občino Šmartno potekali še naprej v začrtani smeri, potem si bomo prizadevali, da bomo še pred koncem poletja obravnavali in podpisali tudi sporazum o razdružitvi skupnega premoženja med obema novo nastalima občinama ter čimprej na novo uredili ustanoviteljske oz. soustanoviteljske akte tistih javnih zavodov in javnih podjetij, ki bodo še naprej opravljali dela in naloge za obe občini. župan Mirko KAPLJA Oskrba s pitno vodo Na podlagi zbranih podatkov se oskrba s pitno vodo v občini Litija in v občini Šmartno vse bolj slabša. Ta je zlasti pereča na področjih, ki se oskrbujejo z lokalnim vodovodnim omrežjem, ki zajema vodo iz površinskih vodnih virov. Toše najbolj kaže na območju naselij Ribče, Vače, Slivna, Moravška in Gabrska Gora ter Zglavnica v litijski občini in na območju Male Kostrevnice, Dvora, Liberge, Preske, Ščita, Jastrebnika, Gradiških Laz in Podroj v občini Šmartno. Večino vode so na ta območja prepeljali gasilci, ki imajo za to primerno prirejena vozila. Le ti poročajo, da so do konca meseca julija prepeljali 2.290 m3 vode, od tega 1.358 m3 v občini Šmartno in 932 m3 v občini Litija. Že v sušnem obdobju leta 2001, je občinski svet občine Litija poenotil cene prevozov vode. Glede na polletne uskladitve cen, ki spreminjajo ceno prevoza glede na spremembo cen naftnih derivatov, so določene naslednje najvišje cene prevoza: - prevoz do 10 km ali manj: 1.750,00 SIT/ m3 - vsak nadaljnji kilometer: 175,00 SIT/ m3 - 20 ali več kilometrov: 3.500,00 SIT/ m3. Navedeni znesek pokriva stroške prevoza. Naročnik plača polovico te cene, dmgo polovico refundira občina iz občinskega proračuna in sejo plača prevozniku na podlagi predloženih računov. Poleg omenjenega zneska mora naročnik kriti še stroške vodarine, ki pa je odvisna od višine, ki jo določi upravitelj vodovoda. Glede na to, da se velika večina vode natoči v Litiji, kjer je upravitelj KSP Litija, znaša cena le-te 282 SIT/ m3. V primeru pomanjkanja vode se lahko obrnete na omenjene prevoznike na naslednje telefonske številke: Za območje občine Litija: - PGD Hotič 041/351 804 - PGD Kresnice 041/358 910 ali 041/791 768 - PGD Litija 041/801 551 ali 031/551 016 Za območje občine Šmartno: - PGD Šmartno 040/772 004 ali 041/541333 V primeru njihove zasedenosti se lahko obrnete tudi na podjetje Trgograd d.o.o., ki razpolaga s podobnim vozilom za prevoz vode. Vsebino prispevkov pripravili delavci občinske uprave; direktor, Valentin Zdravko ŠPES Občina Šmartno pri Litiji Tomazinova 2 1275 Šmartno pri Litiji Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03) Občina Šmartno pri Litiji sklicuje PROSTORSKO KONFRERENCO za pripravo lokacijskega načrta za peskokop Vetrni k, ki bo 3. septembra 2003 ob 18.00 uri, v sejni sobi Občine Šmartno pri Litiji, Tomazinova 2. Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave lokacijskega načrta za peskokop Vetrnik v Ješčah. Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na prostorski konferenci dajo svoja priporočila in usmeritve v zvezi s pripravo lokacijskega načrta za peskokop Vetrnik v Ješčah v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Osnutek programa priprave lokacijskega načrta je na vpogled v prostorih Občine Šmartno pri Litiji v času uradnih ur. Župan: Milan IZLAKAR ■Pr abi instalacije Ljubljanska c. 14 • 1270 Litija • Tel.: 01/89 83 236 vodovod-ogrevanje-elektroinstalacije-klimainstalacije-stavbno kleparstvo Pri izvajanju storitev nudimo za ves material, naročen pri našem podjetju, 10% nižje cene kot veljajo v maloprodajnih trgovinah naših dobaviteljev. Storitve obračunamo po dejanskih stroških. Ponudba velja za stanovanjske objekte do zasedenosti kapacitet. JERNEJ d.o.o. PRODAJNI CENTER Šmartno pri Litiji Tel.: 01/8987-472, fax: 01/8987-181 ODPRTO: SOBOTA OD 700 DO 1 800 OD 7 00 DO 1 2°° Trgovina z inštalacijami, gradbenim materialom, železnina, barve in laki PRODAJNA AKCIJA od 22.8. do 13.09.2003 T O P D O M GOTOVINSKE CENE: ARMATURNA MREŽA 9/6 ARMATURNA MREŽA 8/6 APNO 25 KG CEV BETONSKA F1 100CM CEV BETONSKA F1 30CM KANALIZACIJSKA CEV 110/6000 KOMBI PLOŠČA 5CM (TRANZIT) VOBITEKT SV/4 SAMOKOLNICA LIV MAVČNA PLOŠČA KNAUF 1,25X2M BITUMENSKA KRITINA 200X95 ČRNA IZOLACIJA URŠA LIF 10CM IZOLACIJA URŠA LIF 5CM PRANA PLOŠČA 40X40 STEKLENA PRIZMA LAMINAT KLIP HRAST, BUKEV JUPOL15L-25KG PURPEN - PURITEN 750ML KREP TRAK 50 MM AERO WC ŠKOLJKA F A VAN S WC DESKA LESENA PLASTIFICIRANA 6.624.00 sit/kos 5.664.00 sit/kos 634.00 sit/vre 10.900.00 sit/kos 1.613.00 sit/kos 1.824.00 sit/kos 1.429.00 sit/m2 3.790.00 sit/kos 6.979.00 sit/kos 1.079.00 sit/kos 1.690,00/kos 496.00 sit/m2 249.00 sit/m2 355,00sit/kos 389.00 sit/kos 2.131.00 sit/kos 3.290.00 sit/kos 619,00sit/kos 299.00 sit/kos 5.490.00 sit/kos 3.990.00 sit/kos Organiziran prevoz blaga Izposoja udarnih kladiv So krajevne skupnosti res nezakonito ukinjene? V Litijskem občanu smo lahko zasledili nemalo pripomb na račun ukinitev krajevnih skupnosti na območju občine Šmartno pri Litiji. Vsekakor moramo oporekati navedenim izjavam, da je občinski svet s sprejetjem statuta občine na nezakonit način ukinil krajevne skupnosti. Na podlagi izražene volje volivcev na referendumu, da so za ustanovitev nove občine, je državni zbor z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij dne 16.06.2002 ustanovil Občino Šmartno pri Litiji. 4. člen zgoraj navedenega zakona jasno opredeljuje, da krajevnim skupnostim in ožjim delom občin na območju novih občin ustanovljene po tem zakonu, prenehajo s svojim delovanjem. Z dnem ustanovitve, krajevnim skupnostim in ožjim delom občin preneha njihova pravna subjektiviteta in se ukinejo njihovi žiro računi. Premoženje krajevnih skupnosti in ožjih delov prevzame novoustanovljena občina. Občinski svet odloči o notranji členitvi nove občine in njihovo delovanje uredijo s statutom občine v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi. Zakon o lokalni samoupravi v svojem 18. členu omogoča, da se lahko na območju občine ustanovijo ožji deli občine (krajevne, vaške ali četrtne skupnosti). Ime in območje ožjega dela občine se določi s statutom občine. Pobudo za ustanovitev ožjih delov občine lahko podajo zbori občanov oziroma s statutom določeno število prebivalcev dela občine. Pobudo mora občinski svet obvezno obravnavati. Statut Občine Šmartno pri Litiji je sledil določbam zakona, saj v svojem 2. členu opredeljuje, da se lahko na območju občine ustanovijo krajevne skupnosti, od 54. do 58. člena pa opredeljuje postopek njihove ustanovitve, organizacijo in delovanje. Podrobneje se lahko delovanje krajevnih skupnosti opredeli tudi z odlokom. Ker je potrebno pred ustanovitvijo krajevnih skupnosti ugotoviti mnenje občanov, so bili v mesecu juniju in juliju 2003 sklicani za območje občine zbori občanov. Pobude za ustanovitev krajevnih skupnosti, ki so jih podali zbori občanov bo obravnaval občinski svet ter do njih zavzel svoje stališče. Na podlagi sprejetih pobud, bo občinski svet s spremembo statuta občine ustanovil krajevne skupnosti, njihove pristojnosti ter organizacijo pa podrobneje uredil z odlokom. Milan IZLAKAR, župan ODLIČNJAKI ZA ODLIČNJAKE Zdaj smo prispeli na razpotje. Zdaj na križišču smo življenja, na vse strani nas vodijo poti. Šolsko leto 2002/03 se je končalo in nova generacija učencev je zaključila svojo osnovnošolsko obveznost. Nekateri med njimi so bili vseh osem razredov zelo uspešni, zato so si zaslužili še posebno priznanje - vpis v Zlato knjigo ali Knjigo najboljših dosežkov. Nov sestanek uporabnikov vodovoda na Primskovem Stanje na področju vodooskrbe na Primskovem je vse bolj kritično. Ne toliko zaradi tega, da že celo poletje vode primanjkuje oziroma je sploh ni, kot to, da odgovorni vlečejo uporabnike za nos in se ne držijo niti skupaj dogovorjenih stvari. podružnični šoli na Primskovem in se dogovorili kako naprej. Dvakrat so že zagrozili z bojkotom plačevanja oskrbe s pitno vodo. V tretje gre rado. Le malo možnosti je, da bi jih kdo še lahko prepričal v nasprotno. Preveč laži in sprene-vedimj so bili deležni doslej. Vendar se morajo odgovorni zavedati, da je veliko lažje prenehati plačevati kot pa potem zagotoviti vse pogoje za ponovno plačevanje. Kljub nenehnim grožnjam in pritiskom o tožbah in podobno. Kdo jim bo sicer plačal nadomestno oskrbo, ki jo morajo zagotavljati kot pač vedo in znajo. Odgovorni se verjetno ne zavedajo, da to ni zastonj. Kdo jim bo to plačal? Ob tem ponovno javno vabimo tudi odgovorne s KSP Litija in Občine Šmartno pri Litiji, da se udeležijo razgovora in skušajo ljudem pojasniti ukrepe, ki jih bodo sprejeli, da bo pitna voda takoj zagotovljena. V ilustracijo povejmo, da je sicer nova vrtina narejena, iz nje pa teče voda tudi po ves dan... po bregu. Civilna iniciativa za zagotovitev pitne vode na Primskovem Na KSP Litija kljub dogovorom niso očistili vseh cevovodov, poleg tega pa niso posredovali nikakršnega poročila in rezultatov analize vode. Prav tako župan Milan Izlakar kategorično zavrača pogovore s civilno iniciativo za zagotovitev pitne vode na Primskovem, ker po njegovem civilne iniciative ne priznava in si bo sam izbiral sogovornike. Koga? Nikakršnih informacij ne dobimo. Na Primskovem je nestrpnost vse večja. Ljudje se jezijo, ker imajo nekateri vodo vseskozi, drugim iz pip ne priteče tudi po en teden ali več. Kdo odloča o tem, kdo bo imel vodo? Kje je nadomestna oskrba z vodo? V minulih letih, vedo povedati uporabniki, so vsaj občasno vodo vozili s cisternami v glavni rezervoar. Letos tega ni. Je to kriva nova občina ali KSP Litija? In ljudje se morajo znajti po svoje. Ljudem je prevrelo. Kličejo na KSP Litija (eden izmed uporabnikov je dobil odgovor, da z njim pač nimajo časa filozofirati), kličejo na Center za obveščanje. Pa ničesar. Vode ni, če pa priteče, je podobna kakavu. Zato se bodo v nedeljo, 31. avgusta 2003, ob 10. uri ponovno sestali v Gasilski piknik na Primskovem V začetku avgusta so na Primskovem ustanovili gasilsko skupino, ki deluje v okviru PGD Kostrevnica. Ob tej priložnosti so prevzeli in preizkusili brizgalno. Po prireditvi je bil gasilski piknik, ki se je zavlekel pozno v noč. Foto: Rudi Bregar Šolsko leto 2002/03 se je končalo in nova generacija učencev je zaključila svojo osnovnošolsko obveznost. Nekateri med njimi so bili vseh osem razredov zelo uspešni, zato so si zaslužili še posebno priznanje - vpis v Zlato knjigo ali Knjigo najboljših dosežkov. V četrtek, 26. junija, je na gradu Bogenšperk potekal prvi vpis v Zlato knjigo in Knjigo najboljših dosežkov v občini Šmartno pri Litiji. Organizirali so ga: Občina Šmartno pri Litiji, Javni zavod Bogenšperk in OS Šmartno. Prireditev smo poimenovali »Odličnjaki za.odličnjake«. Celotno prireditev so namreč pripravili nekateri nekdanji učenci OŠ Šmartno, ki so bili vpisani v Zlato knjigo. Letošnji vpis je bil že štiriindvajseti, vendar je do letos potekal v okviru občine Litija. Do sedaj je v obe knjigi vpisanih že 178 učencev OŠ Šmartno, tokrat pa se jim je pridružilo še 24 učencev in učenk. V Zlato knjigo so bili vpisani naslednji učenci: Klemen Bučar, Tadeja. Mlakar, Nima Muzga, Suzana Onišak,.Špela Sinko.vec, Martina Zaman, Anita Černe, Jure Gorše, Ana Hostnik, Domen Štritof, Nina Šutar in Tina Vidic iz OŠ Šmartno in Ana Pušnik iz OŠ Gradec. V Knjigo dosežkov pa so bili vpisani naslednji učenci: Tina Vidic, Veronika Vidic, Špela Šinkovec, Domen Štritof, Nina Šutar, Ana Hostnik, Aljaž Bertalanič, Gašper Možina, Katja Juteršek, Špela Sedevčič, Uroš.Pevec, Špela Poglajen, Katarina Zadražnik, Irena Primc in Gašper Pone.bšek iz OŠ Šmartno in Janja Dermol iz OŠ Gradec. Slavljence, njihove starše in ostale goste je pozdravil, jim zaželel še veliko uspehov na nadaljnji poti g. župan, Milan Izlakar, in jim podelil priznanja in knjižne nagrade. Prireditev je bila zanimiva in svečana, česar niso mogle pokvariti niti dežne kaplje, ki so vztrajno in počasi močile grajsko dvorišče in slovesnosti vdahnile čisto poseben čar. Zahvaljujemo se nekdanjim učencem, odličnjakom, ki so se kljub službenim in študijskim obveznostim, prijazno odzvali vabilu in pripravili vrhunsko kulturno prireditev. Zahvajjujemo pa se tudi cvetličarni Tila iz Šmartna za cvetlične aranžmaje. Bernarda KRALJ, Foto: Janez KOBAL SVIT d.o.o. KOLMAN JOŽEF s.p. LITIJA, Ul. 25 maja 25 RTV SERVIS NA DOMU Tel.: 01/898-11-91 GSM: 040-506-311 popravila TV, RADIO in VIDEO JimmdByea^ak Javni zavod Bogenšperk DOGAJANJE IN NOVOSTI Grad Bogenšperk je v prvem polletju leta 2003 obiskalo 10300 ljudi. Muzej v gradu pa si je ogledalo 65% obiskovalcev. Na gradu že od leta 1977 potekajo tudi poročni obredi in slavja. V letošnjem letu je zakonsko zvezo sklenilo 126 parov. Grajska galerija je v začetku leta gostila razstavo Jožeta Potokarja - Cvrča iz Trbovelj. S svojimi deli se nam je predstavil Boleslav Čeru iz Kranja. V gradu pa je na ogled stalna razstava Jožeta Megliča, priznanega akademskega slikarja iz Šmartna. V sklopu 3- festivala Bogenšperk smo na gradu izvedli naslednje koncerte. Koncert Vlada Kreslina - 12.6.2003, Slavka Ivančiča in Big Banda Zagorje - 27.6.2003 in vokalne skupine Pavza iz Šmartnega - 18.7 2003- Za zaključek festivala pripravljamo še zadnji koncert, ki bo v petek, 29-8.2003 ob 20. uri. OŠ ŠMARTNO (nadaljevanje s 1. strani) Zaključek šolskega leta, počitnice, novo šolsko leto V primerjavi z lanskim letom smo imeli več različnih vzgojnih težav (nedisciplina, nasilje, poškodovanje šolskega inventarja.Povedati je potrebno, da gre pri reševanju vzgojnih težav za zelo zahtevno delo, ki smo ga poskušali čim bolje opraviti. Zato so se v reševanje vzgojnih težav vključevali: učenci, razredniki, starši, šolska svetovalna služba, vodstvo šole, Center za socialno delo, PP Litija in nekateri drugi svetovalni centri. V poletnih mesecih se na OŠ. Šmartno intenzivno nadaljujejo dela pri izgradnji prizidka k OŠ. V tem času se vršijo različna obrtniška dela (pleskanje, polaganje keramike, tlakov, vodovodne in elektro instalacije). Izvajajo se prehodi, povezave med hodniki starega in novega dela. Po prvotnem načrtu je bilo predvideno, da bodo vsa dela zaključena do 1. septembra, ko se začne novo šolsko leto. Vendar, žal, nove prostore ob pričetku novega šolskega leta, še ne bomo mogli uporabljati. Vzrok za nastalo zamudo je ponovljen javni razpis za dobavo in montažo notranje opreme. Predvidevamo, da bomo lahko nove prostore pričeli uporabljati šele meseca novembra 2003. Zaradi zgoraj navedenih dejstev, smo morali spremeniti in prilagoditi organizacijo pouka ob začetku novega šolskega leta. Starše učencev od 1. do 4. razreda tudi obveščamo, da bomo za učence prvega, drugega, tretjega in četrtega razreda organizirali pouk v dveh izmenah. Pričakujemo, da bomo zaradi tega in predvsem zaradi drugačne organizacije prevozov, imeli ob vstopu v novo šolsko leto nekaj težav, zato starše prosimo za razumevanje. Verjetno bodo, zaradi dvoizmenskega pouka, imeli težave tudi starši. Zato jih vljudno prosimo, da se takoj prve dni novega šolskega leta oglasijo v šoli, pri razredničarki, in sporočijo za kakšne težave gre (prevoz, varstvo...). Poletni meseci pa so tudi čas, ko učitelji in vodstvo šole na podlagi realizacije lanskih načrtov, poročil, analiz in različnih ugotovitev, načrtujejo vzgojno in pedagoško delo za novo šolsko leto. Letos smo temu področju namenili še posebno pozornost, predvsem zaradi dejstva, da bomo 1. septembra 2003 tudi na OŠ Šmartno pričeli z uvajanjem devetletne osnovne šole v prvem in sedmem razredu. Na to smo se praktično pripravljali dve leti in prepričani smo, da. smo se ob pomoči mentorskih šol (OŠ Gradec, OŠ Litija in OŠ Gabrovka) dobro pripravili in da bomo pri uvajanju novega programa uspešni. V zvezi s pričetkom pouka, vse starše prvošolcev obveščamo, da bo sprejem za prvošolce osemletne in devetletne šole na podružničnih šolah, v ponedeljek, 1. septembra 2003, ob 10. uri. Sprejem za prvošolce osemletne in devetletne šole na matični šoli, pa bo v ponedeljek, 1. septembra 2003, ob 16. uri, v Kulturnem domu v Šmartnem. Začetek pouka za učence od 2. do S. razreda bo v ponedeljek, 1. septembra 2003, ob 8. uri. Vsi učenci se bodo zbrali pred šolo, kjer jih bodo pričakali razredniki in jih pospremili v učilnice. Učenci naj imajo s seboj šolske copate, beležko in pisalo. Prvi šolski dan bodo imeli učenci le štiri šolske ure, do 11.30. Šolski prevozi: PRIHODI bodo potekali po starem voznem redu, ODHODI bodo ob 11.45. Prvi šolski dan imajo vsi učenci, tudi vsa razredna stopnja, pouk dopoldan, zato tudi ne bo organiziranega varstva v oddelku podaljšanega bivanja. Sicer pa imajo prvi teden učenci, ki so v B - turnusu (1.b, 2.b, 3.b in 4.b razred) pouk dopoldan, učenci A - turnusa (1.a, 2.a, 3.a in 4.a razred) pa popoldan. Vsem učencem želim prijeten preostanek počitnic in uspešen začetek novega šolskega leta, staršem prvošolcev pa čim manj skrbi ob vstopu njihovih otrok v šolo. Albert PAVLI Tabor rokometašev na Čatežu V vročih junijskih dneh se Je že četrto leto zapored odvijal rokometni tabor Čatež. Kot vsa prejšnja leta Je bil tudi letos namen tabora združiti prijetno s koristnim. Letošnje leto Je bilo rekordno po številu sodelujočih otrok, vseh skupaj je bilo 34. Uvedena pa je bila tudi novost, za razliko od prejšnjih taborov, so na letošnjem otroci dobili tudi spričevala, tako da Je bilo veselje še večje. Teden smo preživeli, tako. kot vsakič doslej, v domu CŠOD Čebelici. Aktivnosti so se odvijale v domu, kjer smo dopoldne in zvečer počeli mnogo različnih in zanimivih stvari in pa na domačiji Strajnar, kjer smo se vsak dan hladili v bazenu in igrali ter tekmovali v različnih športih, seveda je bil najpomembnejši rokomet. Tekmovanje v rokometu je bilo letos še posebej zanimivo, saj so si bile ekipe zelo enakovredne in izredno borbene. Zmagovalec je bil na žalost vseh samo eden, to je bila ekipa Marjana Cenkarja. Pokazali so največ. Zadnji večer seveda ni manjkala podelitev težko zasluženih nagrad najboljšim. Voditelji smo bili zadovoljni s prizadevnostjo otrok, navkljub dejstvu, da je disciplina na trenutke popuščala. Otroci pa upamo, da so bili zadovoljni z voditelji in da se bodo drugo leto spet udeležili. Namen rokometnega tabora je bilo uživanje in lahko rečemo, da je bil namen dosežen. Seveda je vse zgoraj našteto razlog, da prihodnje leto tabor ponovimo. RD ŠMARTNO STENSKI KOLEDAR ZA LETO 2004 JE ŽE V PREDPRODAJI SLOVENIJE Stenski koledar za leto 2004 z naslovom, Odmevi IZ SREDIŠČA SLOVENIJE, ki ga je oblikovala in založila Tiskarna ACO iz Litije, bo vsekakor nekaj posebnega predvsem za ljudi, ki živimo v krajih okoli središča Slovenije, kjer živijo prebivalci in prebivalke občine Litija ter Šmartnega pri Litiji in kjer je življenje zelo pestro. Poleg naravnih in kulturnih posebnosti so za to območje značilne tudi raznovrstne in številne prireditve in dogodki, ki vsakokrat privabljajo množice obiskovalcev. V tem koledarju vam jih želimo predstaviti s 166 fotografijami in opremljenemi s podnapisi. Prireditve in dogodki so zbrani in razvrščeni po posameznih mesecih, tako da vas bodo spremljali skozi leto 2004. Marsikdo ga bo ob koncu leta shranil, saj je na njegovih straneh obilo zanimivih in lepih fotografij, kakor tudi obilo prireditev in dogodkov. Koledar je zložen v formatu 30 x 30 cm, razprt na steni pa bo meril 30 x 60 cm. Število izvodov je zaradi lokalnega značaja in umetniške vrednosti omejeno, zaradi česar je njegova vrednost v primerjavi z ostalimi koledarji še toliko večja. Zaradi tega kaže pohiteti z naročili. Na spodnjem delu koledarja je možnost za dotisk logotipa, kar je zlasti primerno za podjetja, sam. podjetnike, razna društva in za vse ostale. Koledarje shranjen v lični vrečki in je primeren tudi za darilo. Pri naročilu večjega števila koledarjev nudimo popust. Vsem, ki boste listali po koledarju pa želimo, da bi tudi sami obiskali čim več omenjenih prireditev ter se pri tem zabavali in našli marsikaj novega! Pa še nekaj! Vsi tisti, ki se boste prepoznali na sliki v koledarju, boste lahko osebno kupili koledar v Tiskarni ACO, CDK 39, v Litiji samo po 300 SIT. Informacije na tel.: 01/898-38-43, 899-53-53 (ML&JJ um 18 19 20 21 22 3 10 17 % 4° ii‘ 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27' 7 14 21 28 J 8 15 22 29 2 9 16 23 30 VSEM, KI SE BOSTE ODLOČILI ZA NAKUP KOLEDARJA IN GA PLAČALI DO 15. SEPTEMBRA nudimo 15% POPUST. Cena koledarja v prednaročilu: • 1-50 kom. = 690 SIT + 8,5% DDV • 51-100 kom. = 660 SIT + 8,5% DDV • 101-300 kom. = 640 SIT + 8,5% DDV + BREZPLAČEN DOTISK LOGOTIPA V 1 BARVI • 301 naprej = 620 SIT + 8,5% DDV + BREZPLAČEN DOTISK LOGOTIPA V 2 BARVAH Koledar bo od 1. septembra v prodaji tudi v knjigarni DZS v Litiji in knjigarni KING v Šmartnem pri Litiji. POČITNIŠKE RADOSTI OB REKI KOLPI Društvo »PROSTI ČAS« Šmartno je letos prvič Izvedlo letovanje ob reki Kolpi, In sicer v Radencih v Bell krajini. Športnega tabora, ki je potekal od 12. do 22. julija, se je udeležilo 25 otrok iz šmarske in litijske občine. Program so izvajali trije spremljevalci - pedagoški delavci. Strokovno ekipo je dopolnila še zdravnica, saj je več kot polovica otrok letovala z zdravstvenim potrdilom, kar pomeni, da so bili v zadnjih letih pogosto bolni, da so se zdravili v bolnišnici ali da imajo kronične zdravstvene težave. Program tabora je obsegal tri sklope dejavnosti: športne, kultu rno-družabne in preventivno-zdravstvene. Poudarek je bil seveda na športu, ob katerem otroci aktivno in zdravo preživljajo svoj prosti čas. Dom Breza, kjer smo bili nastanjeni, spada v sklop Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Deluje šele dobro leto in je zelo lepo urejen, kar omogoča prijazno bivanje in dobre možnosti za različne dejavnosti. V avli doma je postavljena umetna plezalna stena in mi smo jo preizkusili, ko nas je obiskal alpinist. Večina otrok, ki so prvič zlezli v plezalni pas in se spoprijeli z oprimki, je bilo navdušenih nad tem športom. Starejši udeleženci, ki že dobro obvladajo vožnjo s kolesi, so se podali na daljši kolesarski izlet, mlajši pa so istočasno opravili pravi planinski pohod v Stari trg. Vseh enajst dni smo imeli pravo poletno vreme, tako da smo dodobra izkoristili tudi to, kar ponuja tolpa reka Kolpa. Poleg plavanja in iger v vodi, smo se vozili s čolni. Posebno doživetje je bil celodnevni spust z rafti. Zaradi nizke vode smo večkrat nasedli, potem pa s skupnimi močmi zrinili rafte v globljo vodo. Ogledali smo si stari mlin, se med potjo kopali, predvsem pa uživali ob pogledu na zelene bregove reke, ki jih še ni dosegel turizem. Vsak dan smo tekmovali v različnih igrah: hokej, nogomet, luknje, igre brez meja, iskanje skritega zaklada, vlečenje vrvi, limbo. Organizirali smo tekmo v plezanju in plavanju. Dvakrat smo se pomerili v kvizu ter se nasmejali ob celi vrsti družabnih iger. Udeleženci so bili razdeljeni v pet ekip in točke, ki so jih pridobivali na tekmah so štele za tekmovanje, ki smo ga poimenovali kolpijada. Seveda smo se ob vsem tem v prvi vrsti dobro zabavali, saj je bilo to pomembnejše od rezultatov. V najlepšem spominu nam bo ostal tudi večer ob tabornem ognju, kjer smo ob zvokih kitare zapeli in zaplesali belokranjsko kolo, nato pa smo si nad vročo žerjavico spekli koruzo in hrenovke. Nikakor ne smemo pozabiti na prijazne domačine, ki so radi poklepetali z nami in nam prinesli različne dobrote: belokranjsko pogačo, dišeče domače hruške in krompir. Tudi v domu so lepo skrbeli za nas, saj sicer v vasi ni niti trgovine niti gostilne. Ampak ob vsem lepem ju nismo pretirano pogrešali. V družbi starih in novih prijateljev se je vedno kaj dogajalo, tako da smo zlahka pozabili tudi na televizijo in računalnike. Malce utrujeni, a zagoreli, zdravi in dobre volje smo se vrnili domov, da prijetno preživimo še ostali del počitnic. Izvedba takšnega letovanja je zahteven projekt, tako po strokovni kot po finančni strani. Hkrati pa se zavedamo, da takšni programi omogočajo kvalitetno in aktivno preživljanje prostega časa večjemu številu otrok, ki bi bili v prostih dnevih sicer prepuščeni lastni iznajdljivosti. V društvu se že vsa leta trudimo, da pridobimo čim več sredstev z naslova različnih razpisov tako na nivoju države kot tudi lokalne skupnosti. S tem seveda znižamo prispevek staršev in omogočimo letovanje čim večjemu številu otrok. V letošnjem letu smo za zdravstveni del programa (t.j. za otroke z zdravstveno indikacijo) pridobili del sredstev od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Z delom sredstev pa je naš program podprla tudi Zveza za šport otrok in mladine Slovenije v okviru akcije HURA, PROSTI ČAS. Avgust bo za društvo še precej bolj živahen, saj bomo izvedli še tri programe, in sicer letovanji v Fiesi in Seči pri Portorožu ter športni tabor v Bohinju. Danica SEDEVČIČ PIZZERIA FRONTO GOSTILNA SPENDE JASMINA ŠPENDES.P. VALVAZORJEV TRG 16, 1270 LITIJA TEU01/S99 5000 DOSTAVA HRANE NA DOM NAROČILA OD 10.30 DO 22.00 PIZZE M 1. MARGERITA (pelati, sir, origano) 800 2. ROMANA (pelati, sir, šunka, origano) 850 3. GOBOVA (pelati, sir, gobe, oliva, origano) 850 4. KLASIKA (pelati, sir, šunka, gobe, olive, origano) 900 5. CAPRICCIOSA (pelati, sir, šunka, artičoke, gobe, origano) 900 6. SAN MARCO (pelati, sir, beluši, olive, origano) 850 7. DIAVOLO (pelati, sir, šunka, feferoni, česen, gobe, tabasco, origano) 900 8. PIZZA MEHIŠKA (pelati, sir, mleto meso, gobe, feferoni, tabasko, origano) 1000 9. KMEČKA (pelati, sir, slanina, klobasa, čebula, hren, origano) 1000 10. ŠTIRJE SIRI (pelati, gauda sir, gorgonzola, mozarella, parmezan, origano) 900 11. BELLA PIZZA (pelati, šunka, kisla smetana, jajce, origano) 900 12. MILANSKA (pelati, sir, suha salama, gobe, origano) 900 13. CALZZONE - prepognjena (pelati, sir, šunka, gobe, kisla smetana, origano) 900 14. KRAŠKA (pelati, sir, kraški pršut, gobe, olive, origano) 1000 15. PIZZA S HRENOVKO (pelati, sir, hrenovke, gobe, olive, origano) 1000 16. PIZZA TUNA (pelati, sir, tuna, čebula, začimbe) 900 17. MORSKA (pelati, sir, morski sadeži, začimbe) 1000 18. PIZZA SARDINIA (pelati, sir, sardelni fileti, kapre, olivno olje, . origano) 1000 19. VEGETARIJANSKA (pelati, sir, koruza, beluši, svež paradižnik, gobe, origano) 900 20. ZELENJAVNA (pelati, sir, svež paradižnik, sveža paprika, koruza, origano) 900 21. KONJSKA (pelati, sir, konjska salama, parmezan, origano) 1300 22. ALLESSANDRO (pelati, sir, konjski pršut, parmezan, origano) 1300 23. PARMA (pelati, sir, slanina, čebula, jajce, origano) 1000 24. FONTANA (pelati, sir, šunka, beluši, artičoke, kapre, olive, origano) 1000 25. CASTELLO (pelati, sir, šunka, suha salama, kumarice, čebula, origano) 1000 0 3t V 900 950 950 1000 1000 950 1000 1150 1150 1000 1000 1000 1000 1200 1100 1000 1200 1100 1000 1000 1500 1500 1100 1100 1100 DPM Litija POČITNICE 2003 Društvo prijateljev mladine Litija tudi med letošnjimi poletnimi počitnicami organizira pestre počitniške dejavnosti za otroke in mlade. Na ta način skušamo čim bolj popestriti proste urice predvsem tistim otrokom, ki počitnice (večinoma) preživljajo doma. Dejavnosti vodijo strokovno usposobljeni prostovoljci: učitelji, športni pedagogi, vzgojitelji, animatorji, mladi športniki in mladinski delavci. Ob torkih potekajo na igrišču na Rozmanovem trgu športne dejavnosti - tekmovanja v malem nogometu, ulični košarki in rolanju. V prvi polovici počitnic seje športnih dejavnosti udeležilo okrog 90 otrok in mladih, od 7. do 20. leta. Najbolj sta priljubljena mali nogomet in ulična košarka, ki se ju udeleži tudi do 50 otrok in mladih na posamezno dejavnost oziroma do 15 ekip. Rolanja pa se udeleži do 15 otrok. Veliko otrok se udeležuje vseh športnih dejavnosti. Na športne dejavnosti se pripeljejo celo mladi iz Zagorja (8 oziroma 10). Zmagovalci za nagrado prejmejo majice »Hura prosti čas«, akcije Zveze za šport otrok in mladih Slovenije. Ob sredah pred Knjižnico Litija potekajo ustvarjalne delavnice: oblikovanje z glino, slikarska delavnica, bobnarska delavnica, družabne in štafetne igre, zgibanje papirja, lepljenje kamnov... Ob četrtkih se otroci med 7. in 12. letom lahko udeležijo kopanja na Izlakah, kamor jih popelje kopalni avtobus. V letošnjem letu smo se v društvu osredotočili samo na to starostno skupino, saj so starejši že preveč samostojni za pravila, ki jih postavlja društvo in prostovoljci/spremljevalci. Kopanje je regresirano, kar pomeni, da vsak udeleženec skupaj s starši izpolni prijavnico in ob prijavi plača 1.000,00 SIT, kar zadostuje za vstopnino. Otroci in starši prejmejo informacije v času uradnih ur v pisarni društva na Ponoviški 12 (nad Centrom za socialno delo Litija). Ob torkih med 16.30 in 18.30, ter ob četrtkih med 10. in 12. uro, osebno ali po telefonu 898 12 69. Informacije dobite tudi na spletnih straneh www.litija.net oziroma na plakatih na različnih lokacijah. Vse počitniške dejavnosti potekajo tudi v mesecu avgustu!!! Zveza za šport otrok in mladih Slovenije je v letu 2003 v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, Uradom za mladino Republike Slovenije, Zavodom za šport Slovenije in Fundacijo za financiranje športnih organizacij v RS začela z akcijo »Hura prosti čas«. V ta projekt je zajeto »oživljanje« športnih igrišč in dvoran s športnimi dejavnostmi, namenjenimi otrokom in mladim. Projekt podpira tudi tabore. Eden izmed ciljev pilotske akcije je popestritev in zapolnitev prostega časa otrok in mladih, med počitnicami in skozi celo šolsko leto. Tina NAGLIČ Ob koncu šolskega leta se tisti, ki delamo z otroki in za otroke na tak ali drugačen način odločimo za zaključke. V vrtcu KEKEC na Savi smo DAN VRTCA obeležili z Vrtčevsko Olimpiado. DAN VRTCA V vrtcu imamo dve skupini otrok. Pri »Miškah so otroci v 1. starostni skupini od 1-3 let, k »Žabicam« pa hodijo otroci druge starostne skupine od 3-6 let. Za 32 otrok letos skrbimo dve vzgojiteljici, njuni pomočnici ter gospodinja. S prijaznimi in prizadevnimi starši smo se dogovorili za 1. VRTČEVSKO OLIMPIADO. K sodelovanju smo povabili tudi druge enote vrtca Litija, a se je vabilu odzvala le enota »Taček« Iz Hotiča. Priprave so stekle. Petek trinajstega je bil za Savo poseben dan. Ze v zgodnjih popoldanskih urah so mladi gasilci pripravljali prostor-igrišče. Bil je zelo vroč junijski dan, zato je bilo potrebno igrišče ohlajati z vodo. Voda je bilo tudi glavno sredstvo za prvo igrico. Večje posode smo napolnili z vodo, pripravili smo dva bazenčka. Naloga otrok prve starostne skupine je bila - z majhnimi vedri napolniti bazena. Otroci so z velikim veseljem nosili vodo in kmalu sta bila bazenčka dovolj polna, da so lahko otroci skočili vanju. Bilo jih je zelo prijetno opazovati. Uživali so! Hkrati z njimi pa smo uživali vsi navzoči. Sledila je igrica, namenjena otrokom druge starostne skupine. Razvrščeni so bili v skupine, ki so se ločile po barvi majic. Posamezniki so nosili »sladoledne kepice« v velike kornete. Trudili so se vsi, nekateri so nesli celo po dve »kepici«. Ko jih je zmanjkalo, so vsi otroci stekli k velikim kornetom in sladoled »pojedli«, kepice so dajali za majice. No, vsi smo se posladkali z njimi. Sledil je odmor in povabilo v sadni kotiček. Po prigrizku malce petja, plesa, nato je sledila igrica za starše. Po navodilih je igrica stekla, starši so se sprostili in uživali ob igrici MIŠKIN REP tudi ob glasnem navijanju njihovih otrok. Starejši otroci so nadaljevali z igro TUKAJ, TAM, POVSOD, NIKJER, kjer smo z barvnimi krogi igrišče ločili na štiri različne postaje. Na vsaki postaji smo imeli smešne in malo manj smešne naloge. Sledila je še igrica za otroke in starše, parom smo zvezali noge. Naloga je bila priti na drugo stran igrišča. Nekateri so se znašli, otroka so dvignili in stekli... Napočil je najpomembnejši del. Vsak posameznik, udeleženec 1.VRTČEVSKE OUMPIADE je prejel priznanje in medaljo. Opaziti je bilo veliko navdušenja v otroških očeh in veselja v očeh vseh staršev. Rada bi se zahvalila vsem, ki so nam pomagali pri pripravi čudovitega petkovega popoldneva, pri organizaciji 1. VRTČEVSKE OUMPIADE na Savi. Mirjam ANDREJČIČ, vzgojiteljica v Kekcu JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV ŠTIPENDIJ ZA ŠTUDIJSKO LETO 2003/04 Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju štipendij na območju občin Laško, Radeče, Trbovlje, Zagorje ob Savi, Litija, Šmartno pri Litiji je bil v Uradnem listu RS, št. 78/03 z dne 08.08.2003 na strani 4846, objavljen Javni razpis za dodelitev štipendij za šolsko oz. študijsko leto 2003/04. Štipendije so namenjene rednim in izrednim dodiplomskim ter rednim podiplomskim študentom, ki se izobražujejo doma ali v tujini in se bodo po končanem študiju zaposlili v eni izmed zasavskih organizacij. Podeljeno bo cca 40 štipendij, prednostno za deficitarne poklice, glede na potrebe zasavskih organizacij. Popolna vloga za dodelitev štipendije mora biti poslana na naslov: REGIONALNI CENTER ZA RAZVOJ d.o.o., Gabrsko 12, 1420 Trbovlje, do vključno dne 6.10.2003. Prijavni obrazec lahko kandidati brez plačila prevzamejo na Regionalnem centru za razvoj d.o.o. (Cesta zmage 35b v Zagorju ali Gabrsko 12 v Trbovljah), v lokalnih podjetniških centrih (Kidričeva cesta 1 v Litiji) ali na Oddelku za družbene dejavnosti občine Litija (Jerebova 14 v Litiji). POHOD MED GABROVŠKIMI VINOGRADI Športno društvo »Presad« Gabrovka se je letos odločilo organizirati pohod Med gabrovškimi vinogradi, z namenom predstaviti lepote In domače dobrote našega kraja. Med lepote gotovo spadajo stare zidanice in vinogradi, ki se vzpenjajo po vinskih gorah okoli Gabrovke In Moravč, lepa polja po dolinah ter gozdovi. Z razgledne točke na Zgornjih Vodicah pa se vidijo ob čistem ozračju Triglav, Snežnik, Kočevski rog In Gorjanci, Dolenjska pa leži pod teboj kot na dlani. K domačim dobrotam pa lahko štejemo domače jedi, vino in sokove ter različne izdelke domačih obrti. Jedi, ki so znane v Gabrovki in okolici so vse na osnovi krompirja. Najznačilnejša stara jed pa je zaroštan krompirz bleki. Poleg tega je znan domači kruh iz krušne peči s krompirjem, različne potice, med njimi najznačilnejši: pehtranka in ocvirkovka ter seveda ajdova potica. Nekaj posebnega pa so štrukeljčki polnjeni z različnimi nadevi, največkrat z orehi, ki se jih ponudi med delom v vinogradu in so najpogosteje na pladnjih ob žegnanjih. Lep pogled po Dolenjski, več naštetih dobrot in še več spontanih trenutkov ter gostoljubnost domačinov so lahko doživeli pohodniki, ki so se odpravili v soboto, 21. junija po poteh med gabrovškimi vinogradi. Rot je vodila iz Gabrovke do »Jančkove« zidanice, kjer so postregli s češnjevim sokom in palačinkami z domačo marmelado. Po krajšem vzponu sta dva pohodnika na presenečenje vseh povabila ostale v svoj vikend in ponudila češnje, češnjev zavitek, štmkeljčke in vino. Ustavili smo se še v »Šlebarjevi« zidanici, pri Štempiharjevi domačiji so postregle ženske iz Društva podeželskih žena, na Vodicah so postregli Ribičevi, na Spodnjih Vodicah so se ustavili pri rezbarju in domačemu umetniku Darcu, ki je pokazal svoje ročno izdelane umetnine: Kristusa na križu, prešo »cegovnco«, lesen okvirza uro in klopotec. Malo nižje nas je presenetila Marinka Potrbin s poslikanimi kozarci in vrčem okrašenim s trto in grozdjem narejenim za spomin na Moravško Goro. Zadnja zidanica pa je bila Mrharjeva, kjer sta se domače suho meso in slanina še kako prilegla. V dolini so se ustavili v enem od najbogatejših muzejev starinskih predmetov v Sloveniji, ki je last zanesenjaškega zbiratelja Rada Ferlana. On pravi temu muzeju tudi humoristični muzej, ker je sam odličen humorist. Ima zbirko nad 500 podkev, veliko število različnih slončkov, vseh vrst starinskih predmetov, etnološko zbirko iz celega sveta, sončnice, ki cvetijo celo leto, saj so zvarjene iz kopač, motik vil in krampov. Poleg naštetih stvari je postavil kapelico Sv. Jakoba, sušilnico za sadje in paviljon Mihe Dovžana. Pohodnikov je bilo okoli 50. Prišli so iz raznih krajev, največ iz Litije, nekaj z Gorenjske in tudi iz Domžal. Na koncu poti so bili vsi zelo zadovoljni. Rekli so, da kaj tako lepega in spontanega še niso doživeli, da bodo še prišli in da bodo s seboj pripeljali prijatelje in znance. Športno društvo se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri organizaciji pohoda in je odločeno naslednje leto spet povabiti ljudi med naše vinograde. IgorMEDVED Temeljile spremembe na letošnji Levstikovi poti V soboto, 8. novembra 2003 lahko pričakujete večje spremembe v tehnični izvedbi popotovanja po Levstikovi poti. Največja je vsekakor ta, da bo pot popotnike vodila po dveh vzporednih trasah. Prvi del poti skozi Libergo do Grmade bo skupen, nato pa se bosta poti ločili. Levo po klasični poti skozi Gobnik do Moravč, desno pa po novi trasi skozi Primskovo. Poleg tega v tem trenutku ni znan cilj letošnjega popotovanja. Zaradi množičnosti in nesodelovanja na Čatežu, ni več možno na tak način kot doslej zagotavljati nemotene tehnične izvedbe in varnosti udeležencev. Zato organizator popotovanja pričakuje odgovor organizatorjev s Čateža, če so pripravljeni sprejeti pogoje za varno izvedbo cilja, sicer bo cilj, tudi z vidika dveh tras poti, letos organiziran na povsem nov način. O podrobnostih pa že v naslednji številki. Prav tako organizator popotovanja prosi, da se najkasneje do 1. oktobra prijavite vsi tisti, ki bi na prireditvi karkoli prodajali (hrana, pijača, spominki...). Prijava naj vsebuje ime in priimek (ali firmo), točen naslov in telefonsko številko. Prijava naj vsebuje kratek opis ponudbe na prireditvi. Organizator sporoča, da bodo letos na poti ponudbo kontrolirali profesionalni varnostniki in bodo z vsemi pooblastili prepovedali morebitno nedovoljeno prodajo. Doslej so samo opozarjali in nekateri so se pač že kar navadili, da prodajajo na črno. Tega letos ne bo, zato upoštevajte tovrstna obvestila. Rudi BREGAR Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, LJUDSKA UNIVERZA Trg na Stavbah 8a Tel. št.: (01) 8980-570 RAZPISUJE za šol.l. 2003/2004 vpis v naslednje izobraževalne programe: I. EKONOMIJA 1. Trgovec, IV. stopnja - poklic: prodajalec Pogoj za vpis je končana osnovna šola. Izobraževanje traja 2 leti. 2. Trgovec - dokvalifikacija - poklic: prodajalec Pogoj za vpis je nedokončana srednja šola IV ali V. stopnje, izobraževanje traja od enega semestra do enega leta. 3. Prekvalifikacija v trgovca - poklic: prodajalec Pogoj za vpis je končana 3-letna poklicna šola. Izobraževanje traja en semester. 4. Ekonomski tehnik - prekvalifikacija - poklic: ekonomski tehnik/tehnica Pogoj za vpis je končana šola V. stopnje. Izobraževanje traja eno leto. 5. Ekonomski tehnik - dokvalifikacija - poklic: ekonomski tehnik/tehnica Pogoj za vpis je nedokončana šola V. stopnje. Izobraževanje traja eno do dve leti. 6. Ekonomski tehnik, V. stopnja, poklicno-tehniško izobraževanje - poklic: ekonomski tehnik/tehnica Pogoj za vpis je končana šola za prodajalce. Izobraževanje traja dve leti. II. STROJNIŠTVO 1. Preoblikovalec in spajalec kovin, IV. stopnja -poklic: konstrukcijski ključavničar Pogoj za vpis je končana osnovna šola ali skrajšani program strojništva. Izobraževanje traja 2 leti. 2. Strojni tehnik, V. stopnja -poklic: strojni tehnik Pogoj za vpis je končana kovinarska šola. Šolanje traja dve leti. 3. Strojni tehnik - prekvalifikacija in dokvalifikacija -poklic: strojni tehnik Pogoj za vpis je končana ali nedokončana srednja šola. Šolanje traja eno oz. dve leti. Prijave sprejemamo na Zavodu za izobraževanje in kulturo Litija, enoti Ljudska univerza, vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 17. ure, pokličete pa lahko tudi po telefonu na št. (01) 8980-570. Izobraževanje se bo pričelo v oktobru 2003. Vabljeni! Junijski piknik v Hotiču V ponedeljek, 23.6., je bilo pred našo šolo zelo živahno. Učenci so skupaj s svojimi starši pripravili piknik. Organizator je bil gospod Mice Karov, ki je pripravil vse potrebno, da je prireditev nemoteno potekala. Prireditev ob koncu šolskega leta je vodil čarovnik Grega, ki je s svojim nastopom zabaval otroke, njihove starše in vse ostale. Mamice in babice so posebej za to priložnost napekle slastnega peciva, da so se učenci z njim sladkali še naslednji dan. Sponzorji prireditve so bili: MK light sound d.o.o., Kolinska d.o.o. in gostilna Kimovec. Denarna sredstva, ki so se nabrala, bodo porabljena za nakup športnih rekvizitov. V imenu učencev in staršev se zahvaljujem gospodu Mice Karovu, gospe Pavli Pintarič, gospodu Radu Zupančiču, gospe Milki Kimovec ter čarovniku Gregu. B. BUČAR Učenci na novih igralih, ki smo jih dobili v mesecu juniju, Denarna sredstva zanje je prispevala KS Hotič in OŠ Gradec. LITIJA-OŠ GRADEC ANGLEŠKI JEZIK NA OŠ GRADEC V ŠOLSKEM LETU 2002/2003 Tudi v letošnjem šolskem letu Je bilo število učencev, vključenih v projekt angleške bralne značke (Epi Readlng Batige) veliko. Na osemletni PŠ Vače se je tekmovanja v branju angleških knjižic (potrebno jih je bilo prebrati pet), udeležilo In bralno značko s priznanjem osvojilo 25 učencev od petega do osmega razreda. Na devetletni osnovni šoli pa je bilo vseh sodelujočih tekmovalcev od petega do devetega razreda 78. Tekmovalci z najvišjim številom točk so poleg priznanja bili nagrajeni še s knjižno nagrado. V sedmem razredu devetletke je tako nagrado dobite 9 učencev, v osmem razredu 1 učenka, v devetem razredu pa sta knjigo dobili dve učenki. Ob zaključku projekta se aktiv zahvaljuje šolskemu skladu, ki finančno podpira knjižni fond za vsakoletno nabavo angleških knjig , pa tudi posluhu Matične knjižnice Litija, ki v ta namen vsako leto nabavi po en izvod kompleta knjig za vsak razred. Učenci devetega razreda devetletke in osmega razreda PŠ Vače pa so se izkazali tudi na tekmovanju iz angleškega jezika. Od 24 sodelujočih učencev jih je kar 17 osvojilo bronasto priznanje, od devetih uvrščenih na državno tekmovanje pa sta srebrno priznanje osvojili dve učenki -Tamara Gajšt in Romana Volič Vukadin. Učenci 5 b razreda pa so se v okviru mednarodnega projekta Latech uvajali tudi v poskuse prevajanja zgodb, ki so nastale pri slovenščini in računalništvu, v angleščino. Aktiv angleškega jezika OŠ Gradec OŠ LITIJA Novice iz OŠ Litija Šolski zvonec je še zadnjič pozvonil in vrata šol so se zaprla. Tako so šolarji odšli na zaslužene počitnice, preživeli bodo dva brezskrbna meseca, se spočili, v jeseni pa se vrnili polni novih doživetij in vtisov nazaj v šolske klopi. Na OŠ Litija je bilo posebej slovesno prav zadnji šolski dan, 24.6.2003, ko so se učenci poslovili od ravnateljice, učiteljev in sošolcev. Zaključna prireditev z naslovom Sonce nas vabi je potekala v športni dvorani v Litiji. Predstavili so se vsi učenci OŠ Litija in njenih podružnic Sava, Polšnik, Konjšica ter podružnica s prilagojenim programom. V prijetnem, že počitniško obarvanem programu, so zapeli, zaplesali, potelovadili in nas razveselili vsi učenci od 1. razreda devetletke do 7. razreda. Lahko smo si ogledali olimpijske igre, poslušali francoske, mehiške in slovenske narodne pesmi, uživali v različnih plesih plesnih skupin, v športnih veščinah športnega oddelka in še in še... Prisotne je na zaključni prireditvi in ob praznovanju Dneva državnosti nagovorila tudi gospa ravnateljica ga. Gabrijela Hauptman in vsem zaželela lepe počitnice. Po končani prireditvi pa so učenci prejeli spričevala. Petra PAVLICA Š.D. Dole je spet uspela vzorna organizacija športne prireditve na medobčinski ravni. »DAN MALEGA NOGOMETA DOLE 2003« V soboto 28. junija se je ob 8. uri pričel turnir v malem nogometu, na katerem je nastopilo 8 ekip. Po zanimivih začetnih nogometnih predstavah v dveh predtekmovalnih skupinah, kjer so se ekipe pomerile vsaka z vsako, so se v zaključne boje uvrstile najboljše štiri ekipe. V finale sta se uvrstili ekipi »Mlajši dečki« in »Suprmond« za tretje mesto pa sta se pomerili ekipi Š.D. Prapreče in »Zajčki«. Prvo mesto je osvojila ekipa »Suprmond« pred ekipo »Mlajši dečki«, tretje mesto pa je osvojila ekipa iz Prapreč pred »Zajčki« iz Dol pri Litiji. Najboljše ekipe so prejele denarne in praktične nagrade ter pokale v trajno last. Svoje je dodalo še lepo vreme, za dobro vzdušje pa sta poskrbela tudi sodnika iz Trbovelj s svojim korektnim sojenjem. D. Mak Nogometna šola NK Litija V pretekli sezoni je imel NK Litija v tekmovalni sistem prijavljene ekipe U12, U14, U16 in člansko ekipo. V prihajajoči sezoni pa bo bistvena novost za mlade nogometaše ta, da bodo v svoji ligi igrali tudi najmlajši nogometaši, stari do 10 let (U10). To je velika pridobitev za cicibane, kot jih tudi imenujemo, saj se ne bodo primerjali samo med seboj, ampak se bodo lahko primerjali z igralci ekip z ožjega ljubljanskega območja. Tako smo uresničili večletno željo vseh, ki se ukvarjamo z mladimi. V pretekli sezoni smo z ekipo mlajših dečkov (U12) nastopali v drugi ligi. Od 15. avgusta 2002 do 30. junija 2003 smo imeli 112 treningov in 88 prvenstvenih tekem. Zasedli smo tretje mesto za ekipo Slovan iz Ljubljane in ekipo Kočevja. Sodoben trening zahteva tudi številne športne rekvizite in pripomočke. S tem smo imeli v preteklih letih kar nekaj težav, vendar se stanje vidno izboljšuje. V projektu, ki še ni končan, so predvidene še določene izboljšave pomožnega in glavnega igrišča, in v izdelavi so še določeni pripomočki. Na koncu naj povabim vse starše, da svoje otroke, ki jih zanima nogomet in bi se radi z njim organizirano ukvarjali, včlanite v nogometni klub v Litiji. Dodatne informacije dobite na telefonski številki 041/356-395. Tomaž ROZINA 4. spominski maraton »Marjana Brežana« bo 7. septembra Športno društvo »Partizan« Litija bo v nedeljo 7. septembra 2003, organiziralo 4. spominski kolesarski maraton v spomin na svojega člana in tudi sicer znanega nekdanjega litijskega športnika Marjana Brežana. Start bo med 9.30 in 10. uro pred teniškim parkom AS v Litiji, kjer bo tudi cilj. Trasa proge bo enaka kot lani. Vodila bo skozi Šmartno na Bogenšperk - Sobrače - Ješče - Velika Kostrevnica - Jablanica -Gradiške Laze - Litija. Maraton bo dolg približno 35 km in ne bo imel tekmovalnega značaja, ampak je športno sprostitveni, vsak kolesar oz. kolesarka pa bo svojo hitrost vožnje prilagodil lastnim željam, potrebam in razpoloženju. Edina omejitev pri kolesarjenju bo prihod nazaj na cilj, ki je določen do 13. ure. Ob progi bodo kontrole in okrepčevalnica. Startnina bo 1000 SIT za odrasle in 500 SIT za otroke. Vsak kolesar in kolesarka bo na cilju prejel spominsko medaljo. Vabljeni ŠD Partizan Litija S kolesom okoli Slovenije Tako kot smo sklenili že lani po prevoženi Slovenski diagonali, smo kolesarji iz društva TVD Partizan Litija letos v začetku julija s kolesom prevozili še pot ob meji države Slovenije. Za začetek ture smo si izbrali mejni prehod Petrina (na Kolpi), kjer smo štartali v petek 4. julija 2003 ob 10. uri dopoldne. Odpeljali smo se po dolini vzdolž Kolpe. Kilometri so hitro izginjali pod našimi kolesi preko gričev Bele krajine. Vreme je bilo sončno, toda za nami so se kmalu začeli nabirati oblaki in nas skupaj z obilno ploho ujeli nekje pri Adlešičih. Dež nas je ta dan spremljal tudi preko Gorjancev mimo Novega mesta in po ravnini do Brežic. V Bistrico ob Sotli, kjer nam je Drago preskrbel prenočišče na prijetni kmetiji ob Sotli, pa smo pripeljali že popolnoma suhi. To so bile tudi edine padavine na celotni poti, saj sta nas naslednje dni spremljala sonce in vročina. Ker je bilo naslednji dan, v soboto, pred nami kar 250 km, smo vstali ob 6. uri in se po zajtrku spet podali na kolesa. Rogaška Slatina, Bori, Ljutomer, Lendava so bili kraji, ki smo jih prevozili dopoldne. Po kosilu v Moravcih, pa nas je čakala še vroča in utrujajoča etapa po glavni cesti skozi Mursko Soboto do Maribora, kjer smo zavili na cesto ob Dravi in se ustavili v Selnici, kjer smo prenočili. V nedeljo zjutraj smo začeli v hladnem jutru ob Dravi navzgor, proti Dravogradu in potem na Koroško. Pojavljati so se začele prve bolečine in utrujenost, zato je bilo potrebno včasih že stisniti zobe. Pripeljali smo se do mejnega prehoda Holmec in nadaljevali pot po Koroški onstran meje na severni strani Karavank mimo Borovelj, vse do Trbiža v Italiji. Ta del nam je vzel kar precej moči, saj je poln klancev na sicer lepih cestah. Potem smo se vzpeli še na najvišjo točko naše poti, prelaz Predel. Tu smo se okrepčali s potico, ki nam jo je pripeljala Milojka. Sledil je še dolg in lep spust v dolino Koritnice, mimo Bovca v Kobarid, kjer smo prespali. Na spustu smo imeli tudi edino tehnično nevšečnost na celotni poti: na enem od koles je počila špica, na srečo pa ni bilo hujšega. Bili smo kar dobre volje, saj se je naše popotovanje prevesilo v drugo polovico in pred sabo smo imeli lažji del. Zjutraj smo se v pravi primorski vročini spustili proti Novi Gorici, prečkali mejo in se spustili vse do Trsta. Šlo je zelo hitro, celo prehitro, saj smo se znašli tudi na avtocesti, zaradi česar je prišlo tudi do prvega »resnega« spora v ekipi, ki smo ga potem zgladili na naši strani meje pri Lazaretu. No, končalo se je vse v redu in zapeljali smo se do Izole, kjer smo se tudi nekoliko ohladili v morju, potem pa spet zagrizli v kolena na vzponu na Črni kal. Zvečer smo uživali na večerji ob dobrem pivu v domači pivovarni v Kozini. Naslednji dan smo morali peljati skozi Postojno do Cerknice in potem proti Ložu, saj bliže meje v snežniških gozdovih ni pravih (beri: asfaltnih) cestnih povezav. Vzpeli smo se na Prezid na hrvaški strani in potem v dolino proti Osilnici. Tu smo na maloobmejnem prehodu že lahko preizkusili delovanje schengenske meje, saj smo na formalnosti pri prestopu čakali debelo uro, bili pa smo edini potniki na meji. Ko so nas končno spustili nazaj v Slovenijo, smo si privoščili piknik ob Kolpi pod Osilnico. Ležerno smo odpeljali še zadnji del do Petrine, kjer sta nas pričakali Dida in Simona s pecivom in ohlajeno penino, da smo lahko nazdravili »1000 km, SLOVENIJA NAKULUUKUL«, kot nam je po domače imenovano našo pot na spominske majice natiskal Hofer tisk. Na koncu smo bili precej utrujeni in že kar siti koles, cest in vročine, vendar veseli, da nam je uspelo. Videli smo veliko lepih in zelo raznolikih pokrajin, krajev in ljudi. V 5 dneh smo prevozili 997 km, na cestnih specialkah smo kolesarili: Drago Motoh, Marko Rappl, Bogdan Juteršek, Anders Štraus, Dejan Nemeček, Simon Pikovnik, spremljevalni kombi pa je vozil Andraž Šešok. Kam pa drugo leto? Malce za šalo, malce zares, ob sprejemu v EU bi lahko obiskali Bruselj, kako bo, bomo pa še videli! Lep kolesarski pozdrav! Simon P. eimommncut Miro Petek s.p. - Kresnice 78 1281 Kresnice GSM:041-744-631 GSM:041-546-837 Izvajanje elektroinštalacljskih del Prodija in montaža sekcljskili garažnih vrat Izvedba dvoriščnih drsnih vrat www.elektro-petek.si info@elektro-petek.si mNE d.o.o. Usnjarska c. 1. Šmartno pri Litiji UČBENIKI IN DELOVNI ZVEZKI ZA OSNOVNO IN SREDNJO ŠOLO AKTA PROGRAM TORBE ZA 1. razred NAHRBTNIKI Target, Speedo SOLSKI COPATI ŠPORTNI COPATI MAPE vseh vrst elastika, 2 in 4 rinke PERESNICE polne in prazne ZVEZKI preko 100 motivov POTREBŠČINE Pigna, Mobo, Pilot, Pigna, Schneider... Bepop Ob nakupu potrebščin prejmete DARILO! pon-pet: odprto: sobota: 7h-19h • 8h-12h Tel.: 01/8987-836 3 19@74 ^ L/TIJA Jubilejna 30.sezona V septembru se bo začela trideseta sezona občinske lige malega nogometa na travi. V združenje se bodo vključile še štiri nove ekipe, tako da bo v prihajajoči sezoni skupaj v obeh ligah igralo dvaindvajset ekip. Nove ekipe bodo ŠD Dole, KŠD Velika Štanga, Leskovica in Kamnolom Draga. V ligi imamo največ težav zaradi premajhnega števila igrišč in sodnikov. Toda stanje se izboljšuje, saj je bilo še pred petimi leti samo pet igrišč, ki so bila sposobna gostiti tekme OLMN NA TRAVI, danes pa jih je že dvanajst in kmalu se jim bodo pridružila še igrišča na Dolah pri Litiji, Vačah in v Veliki Stangi. Sodniki so na tekmah nepogrešljivi čeprav so le-te rekreativnega značaja. Tudi sodnikov je vedno več, vendar še vedno premalo, ker se število tekem povečuje. Odnosi med igralci in sodnikom oziroma med ekipo in sodnikom so se izboljšali, še boljši pa lahko postanejo z upoštevanjem dejstva, da nihče ni nezmotljiv. Kot je bilo že omenjeno, bodo ekipe v prihajajoči sezoni - če se njihovo število ne bo spremenilo - razdeljene v dve ligi.. Možno pa je organizirati tekmovanje tudi drugače, npr. s tremi ligami. Odločitev bo sprejeta na sestanku pred novo sezono, ki bo v sredo, 27.8.2003, ob 19-00 uri v gostilni Pustov mlin v Cerovici. Tomaž ROZINA VEDNO NOVA IN MODNA, PA TUDI ZVESTA TRADICIJI - ZA VSAK ŽEP IN OKUS LITIJA, ul. Mire Pregelj 4, tel.: 01/899 53 93 ODPRTO: od 9.00 do 19.00 Sobota: od 8.30 do 12.00 MORAVČE, c. na Grmače 16, tel.: 01/72 31 868 ODPRTO: od 9.00 do 12.00 in 14.00 do 18.00 Sobota: od 9.00 do 12.00 Bogat izbor zlatega in srebrnega nakita Popravilo in predelava zlatega nakita voumme cevcno z cevimi svvmmii PLANINSKI KOTIČEK Mladinski planinski tabor PO Litija v Bohinju Že triindvajseto leto zapored Planinsko društvo (PD) Litija prireja mladinske planinske tabore. Letos smo za kraj taborjenja ponovno izbrali Bohinj. Zadnjič smo v Bohinju taborili v slovenskem osamosvojitvenem letu, takoj po domovinski vojni in takrat nas na nebu niso toliko skrbeli oblaki, ki povzročajo pregovorno slabo vreme v Bohinju, kot letala, ki so povzročala neprijetne občutke. Laški rovt, vasica tik pred Ribčevim Lazom na robu Triglavskega narodnega parka je za teden dni postala naša vas. Prenočevanje v šotorih, posedanje in kramljanje ob tabornem ognju, poslušanje simfonije narave v nočni idili, brez neposredne bližine prometnice in drugih nenaravnih zvokov, doživljanje pravega prijateljstva, sodoživljanje skupnega uspeha ob osvojitvi vrha in prijateljski stisk roke, medsebojna tovariška pomoč vse to in še marsikaj smo doživljali vsak na svoj način na planinskem taboru. Vsega skupaj udeležencev in vodstva nas je bilo 50. Program tabora se je delil na dopoldanski del, ki je bil namenjen izletom, popoldanski del, ki je bil namenjen športnim dejavnostmi (igre z žogo, plavanje), in večerni del, ki je služil za dmžabnost in predavanja. Osrednji dopoldanski del smo v prvi vrsti namenili kvalitetni hoji po gorah; delili smo se v dve skupini in sicer tisto starejšo, ki zmore malo več in ima več izkušenj, in tisto z malo manj izkušnjami. Obe skupini sta prehodili kar nekaj poti in doživeli veliko lepih trenutkov. V ponedeljek je prva skupina osvojili Budnico, druga pa se je po brezpotju podala na Planino za Bohinjskim Migovcem in od tam do Konjskega sedla (tistega na poti med Voglom in Komno) in po Žagarjevem grabnu sestopila v Ukanc. V torek smo se skupaj podali po mulatjeri na Komno. Tam smo se zopet razdelili v dve skupini in sicer prva je pot nadaljevala proti planini Govnjač druga pa proti Črnemu jezeru in je sestopila čez Komarčo. Sreda je bila namenjena počitku. V četrtek pa se je prva skupina podala na dvodnevno turo na Triglav in sicer smo si za izhodišče izbrali Planino Rudno polje in se preko Velega polja zopet povzpeli na Konjsko sedlo, tokrat pa tisto na razpotju pod Triglavom (Krma, Velo Polje, Planika, Kredarica). Iz Konjskega sedla smo se podali naprej do koče Planika, kjer smo tudi prenočevali. Še isti dan smo osvojili Triglav in se od tam javili Radiu GEOSS in pozdravili naše občane. Po prespani noči smo se v petek po isti poti vrnili na Rudno polje. Droga skupina pa je v četrtek osvojila kočo Merjasec pod Voglom (pozimi smučišče) in sicer peš po Žagarjevem grabnu gor in dol. V petek pa je droga skupina osvojila Rodico, najbolj vztrajni pa še Črno prst. Soboto pa smo popestrili z vzponom na Vogar in Planino pri jezeru. Hitrejša skupina pa jo je mahnila še na Pršivec, ki je obvezen žig v knjižici Sto vrhov za sto let PD Litija. Na vseh turah smo vodniki smiselno vršili posamezne teme predavanj Planinske šole in udeleženci so jim z veseljem prisluhnili in na naše veselje tudi sami dodali kakšno BAZ MOJSTRANŠKIH VEVERIC V SFINGI (04.julij 03) (V!,A!,A2 280m cela stena 900m PP VIII+) Raz Mojstranških veveric je najbolj znana Sfingina smer. Dve leti nazaj je bila še tiha želja, lani 15.09.2002 naju je snežni metež pregnal po Prusiku na Plamenice, a sva bila kljub neuspehu v Sfingi vesela, da sva odnesla četo kožo. Letos 17.07. je minilo dvajset let, odkar sta INTIHAR FRANC IN JOŽE REPINA iz AO-LITIJA kot prva litijana preplezala to nebeško lestev v Severni Triglavski Steni. Letos se je 6. julija v Steno podala mala odprava litijskih alpinistov: Janez in Goran sva se zajedla v Sfingo, ostalih enajst je »napadlo« Nemško. Sama Sfingina smer je res spektakularna, fantastična izpostavljenost, ki popusti šele v zadnjem raztežaju. Bilo je enkratno plezati zadnjo zajedo, ko sva z vrha slišala glasove prijateljev iz Nemške in seveda obeh akterja izpred dvajsetih let. Janez RAZPOTNIK-Štunf, Goran TURUDIČ mMfe rtroiev 8a Meaitoto mm* Milan MIHELIČ s.p. Na Dobravi 4, LITIJA Tel. doma: 01/898-33-89 (po 17. uri) GSM: 041-541-002 Skupinska slika udeležencev 23■ planinskega tabora Bohinj 2003 -~v ozadju atraktiven pristanek balona v taboru (foto RoPo) zanimivost ali novost. Popoldneve smo zapolnili s predavanjem o orientaciji, z igro odbojke, nogometa, badmintona, in še na tisoč in en način. Seveda je bilo kopanje v našem največjem naravnem jezero obvezen del dneva. Zvečer pa smo ob tabornem ognju zapeli ali poklepetali kakor se je komu zahotelo. Seveda pa ne predolgo saj nas je čakal naslednji dan, poln neznank in ugibanj, ki terjajo spočit um in telo. Igrica Skriti prijatelj je popestrila dogajanje v taboru. Udeležence navaja na prijateljsko pomoč in izkazovanje pozornosti, ki nikakor ni le materialna. Vsak udeleženec ima svojega skritega prijatelja, ki ga razvaja. Naloga vsakega je, da razbere, kdo je njegov skriti prijatelj, saj smo v taboro tako ali tako vsi prijazni in pozorni do vseh, tako da naloga sploh ni tako enostavna. Ocenjevanje urejenosti šotorov nas navaja na red in s pravimi vzpodbudami udeleženci kar tekmujemo, kdo bo imel lepše pospravljen šotor, ki nosi ime in tako ni le šotor ampak postane pravi dom. Udeleženci so letos še posebno uživali v nočni vožnji z barko po Bohinjskem jezeru, zapeli smo si tisto Po jezero bliz Triglava in bilo nam je res lepo. Druga vroča žemljica pa je bil obisk adrenalinskega parka. Zanimanje je bilo tolikšno, da smo kar dvakrat obiskali park in pošteno sprostili adrenalin. Seveda smo udeležence poučili tudi o osnovah alpinizma pa ne samo teoretično, spopadli so se s pravo naravno steno, seveda ustrezno opremljeni in zavarovani. Da doživetja na planinskem taboru postanejo del zgodovine pa poskrbimo z izdajo tabornega glasila, ki ga sooblikujemo skupaj že na taboru. Glasilo nosi že tradicionalno ime Prusik (prosik je žargonska beseda, ki med planinci in alpinisti pomeni pomožna vrvica). V celem tednu v Bohinju ni bilo omembe vrednih padavin in tako je tudi vreme prispevalo k splošnemu razpoloženju, ki je bilo pravo gorniško, počitniško, prijateljsko... Prijateljski stisk roke z iskrico v očeh ob slovesu in obljubo po snidenju je dogodek, ki vodstvo tabora zavezuje po ponovni organizaciji tabora in nenazadnje vloženo prostovoljno delo je v celoti poplačano. S tem se strinja tudi Ana Mohar Čača, vodja vseh dosedanjih taborov. Vsem Skupaihvala- Roman PONEBŠEK mn Iliiilliififfi Borut Baji gSEllp Telefon: Jm Gsnr: 04-B.468 El Zastopnik MM 'faks: 01/898 37 21 1 E-mail: bbajec@siol.net PR0FII 3000 5000 SARAJEVO OPEN 03 Tekmovalke ter tekmovalca iz Taekvvondo kluba Litija so se v nedeljo 15. junija 2003 udeležili mednarodnega turnirja SARAJEVO OPEN 03. Tekmovanje se je odvijalo v športni dvorani Gazaz v Sarajevu. Tekmovanja se je udeležilo 230 tekmovalcev Iz Bosne, Hrvaške, Srbije, Črne gore ter Slovenije. NOV USPEH JURETA PLASKANA V avstrijskem mestecu Mureckjeod20.do26. julija potekal mednarodni mladinski turnir v šahu. Udeležili so se ga mladi šahisti iz Nemčije, Madžarske, Hrvaške, Švice, Avstrije, Slovenije in tudi dva šahista iz Ki tajske. Jure je tekmoval v kategoriji do dvanajst let in med triinštiridesetimi tekmovalci osvojil odlično drugo mesto. Zmagal je Nemec Zeh-nter Sebastian, tretje mesto pa je osvojil avstrijec Binder Michael. V tej skupini so nastopili še trije Slovenci in dosegli naslednja mesta - Orehek Špela peto mesto, ---------- Tomazini Žan petnajsto in Tomazini Aljoša devetnajsto mesto. Za Jureta je bil turnir tudi priprava za evropsko in svetovno prvenstvo, ki ga čakata v jeseni. (L.R) Taekwondo klub Litija, je dosegel odlične rezultate: KADETINJE: Karolina Aškerc -33 kg 1. mesto Lara Amršek - 43 kg 3. mesto Maša Koprivnikar KADETI: -51 kg 1. mesto Nermin Rekanovič JIINIORKE: -43 kg 8. mesto Špela Šinkovec .IIINIORJI: - 59 kg 1. mesto Miha Perko - 55 kg 3. mesto e Špela Šinkovec je bila izbrana za najboljšo borko juniork. e Pionirke so ekipno dosegle odlično 2. mesto. S tem tekmovanjem so Litijski taekwondo-isti zakjučili prvi del sezone, ki je bil za njih zelo uspešen. Jeseni jih v drugem delu čaka še nekaj tekmovanj, zato bodo trenerji skupaj s tekmovalci delali na tem, da se uspehi ponovijo. (M.V) PRED POČITNICAMI DVAKRAT V FINALU Igralka Tenis kluba AS Litija Anja Poglajen sl je letos vsekakor zaslužila počitnice. Na dveh zadnjih junijskih turnirjih v kategoriji da 1 § let se je prebila prav do finala. V Škofji Loki je bila uspešenjša od Katje Jatirič (Jaki Ljubljana) 8:0,6:1, Tine Ozebek (Jesenice) 8:0,6:1, Mike Urbančič (Nova Gorica) 6:0,6:2, v finalu je bila uspešnejša Mariborčanka Vollmeierjeva 4:6,3:6. Zadnji turnirje bil na domačem terenu v Litiji in ponovila je uspeh iz Škofje Loke. Najprej je ugnala Velenjčanko Brino Špegel, nato Tjašo Dolinšek, v polfinalu hsrrjb^gledali klubski derbi proti Manji Zupanc (AS Litija), uspešnejša je bila Anjp-s 6:0,6;1, v finalu pa je bila zopet 'uspešnejša-Vsilmeierjeva, varovanka Mirne.-Jauševec«Jz Maribora. Turnir v Litiji ni bil uspešen samo za Anjo Poglajen. Odlično so se odrezali tudi ostali tekmovalci TK AS Litija. Zupanp Manja je tako prišla do polfinala in svojega drugega pokala, Nejc Steiner je zabeležil še eno uvrstitev v četrfinale, kjer je tesno izgubil proti drugemu nosilcu Zlatkoviču s 4:6, 4:6, Ernest Meke je izpadel v drugem kolu. Od dekjet je izvrsten rezultat dosegla mlada Žana Mandič, ki se ji je uspelo na svojem drugem turnirju do 16 let prebiti v drugo kolo. Uspešno so svoje tekmovanje v ligi zaključili tekmovalci do 12 let. Zabeležili so dve zmagi in končali na tretjem mestu. Nik Razboršek in Anita Kosmač sta nastopila tudi na državnem prvenstvu do 12 let v Radencih, kjer pa Anita ni imela sreče pri žrebu, saj se je že v prvem kolu morala pomeriti s prvo nosilko Polono Herzog, ki je bila po pričakovanjih uspešnejša, Nik Razboršek, ki je v glavnem turnirju nastopal s povabilom selektorja reprezentance Slavko BOZJAK s.p. Topiiniška ulica 4 1270 Litija e-mail: slavko.bozjak@siol.net do 12 let, je tesno izgubil proti Romihu. Za Nika pa to ni bilo edino povabilo. Takoj po državnem prvenstvu je namreč odpotoval v Pulo na evropsko prvenstvo do 10 let, kamor so ga povabili organizatorji. Odigral je odlično in se prebil v tretji krog. V prvem krogu je ugnal tekmovalca iz Bosne, v drugem Hrvata, v tretjem kolu pa je izgubil proti Romunu. Šlanska ekipa IGM&AS Litija je pod vodstvom Marjana Čuka gladko odpravila še zadnjo oviro za vstop v prvo ligo. Brez izgubljene igre so premagali TK Medvode, ki jim ni pomagal niti novi članski državni prvak Omerzel, kajti uspešnješi od njega je bil igralec IGM&AS Litija Kraševec. Tako bodo gledalci prihodnjo sezono v prvi državni članski teniški ligi bodrili kar dve ekipi TK AS Litija: moško in žensko. V juliju bodo tako igralci TK AS Litija večinoma uživali zaslužen dopust, ki pa bo za nekatere kar precej deloven. Štirje tekmovalci se bodo v začetku julija udeležili štirinajstdnevnega teniškega kampa v Angliji na (Modru. Anja Poglajen, Nejc Steiner, Brezovar Ambrož in Erenst Meke bodo preizkusili, kako jim »leži« igranje na travi. V klubu upajo, da bodo te priprave uspele, saj jih v avgustu čaka kar precej tekmovanj, tako doma kot v tujini. (M.P.) -4 novogradnje -4 adaptacije -4 vzdrževanje Tel.: 01/899 52 36 GSM: 031 62 88 53 Dejavnosti SD Dolina V Jablaniški dolini že devetindvajsto leto deluje športno društvo, ki združuje in povezuje vse ljubitelje športa in športne rekreacije s tega območja. Začelo se je že davnega leta 1974, ko so ljubitelji nogometa iskali travnik, na katerem bi lahko večkrat v tednu igrali nogomet. Skozi vsa ta leta so številni posamezniki in skupine skrbeli za razvoj društva. Še danes se največ posameznikov ukvarja z nogometom. V Jablanici imamo igrišče za ulično košarko, v športno rekreacijskem centru Reka pa imamo poleg nogometnega igrišča tudi igrišče za odbojko na mivki. Ukvarjamo se tudi z badmintonom, kolesarstvom, pohodništvom ter gorništvom. Kadar naš športnorekreativni center ni zaseden, ga oddajamo družinam ali večjim organiziranim skupinam. Ker je pred nami jesen, ki tudi še dopušča izvedbo piknikov v naravi, vas obveščamo, da imamo še nekaj prostih terminov. V kolikor vas zanima izvedba piknika v prečudovitem naravnem okolju, lahko za dodatne informacije pokličete na telefonsko številko 031/790-914. (T.R.) ODBOJKA NA MIVKI ŠD Dolina razpisuje odprto prvenstvo v odbojki na mivki, ki bo v Športnorekreacijskem centru Reka. Turnir bo v soboto 6. septembra 2003, Prijave sprejemamo na telefonsko številko 031/300-054. V primeru premajhnega števila prijavljenih ekip si pridržujemo pravico do spremembe termina izvedbe turnirja ali pa celo odpovedi le tega. GOSTILI* IN PIZZERIA Graška c. 64, 1270 Litija, tel.: 01/898 00 00, 898 00 01 Vabimo vso zaključene družbe! manjše in večje družbe, za poroke, obletnice in razna srečania do 20 Ugodna nedeljska kosila. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. (D. Kette) ZAHVALA V 73 letu življenja nas je zavedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, stric in brat IGNACIJ KERNC 11.7.1930- 14.8.2003 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, darovali cvetje, sveče, svete maše ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju, gospodu župniku, govorniku, pogrebcem, pevcem in trobentaču. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala za izkazano spoštovanje na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Tiho, skromno si živela, tiho si od nas odšla, zapustila si le žalost nam na dnu srca. ZAHVALA V 94. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in praprababica MARIJA KOTAR Valetnova mama iz Konja 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebna hvala gospodu župniku Janezu Zaletelu, pevcem iz Vač, gospodu Pavlu Hiršlu za govor, pogrebcem in gospodu za zaigrano Tišino. Iskreno hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Sv Nisi zmogel življenja brez svoje drage hčerke, raje si odšel tja, kjer zdaj skupaj uživata večni mir. ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica STANISLAVA BOŽJAKA iz Litije 1943-2003 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot in nam darovali cvetje in sveče. Hvala sosedom, ki ste v vseh težkih trenutkih vedno z nami. Iskrena hvala gospodu dekanu za lepe besede, darovano mašo in opravljen pogreb. Hvala tudi pevcem in gospodu Setničarju za zaigrano Tišino. Iskrena hvala delavcem nekdanjega Gostinskega podjetja Litija za nesebično pomoč, pa tudi sodelavcem iz C. D. Ljubljana Moste, ki so se spomnili nekdanjega sodelavca. Žalujoči: žena Ana, sin Slavko ter vnukinji Teja in Barbara ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče, dedek in pradedek IGNAC - NACE ZAVRL borec Gubčeve brigade iz Moravč pri Gabrovki 100 (Štorovje) 28.7.1924-25.6.2003 Iskrena hvala OOZB Gabrovka in Litija, Društvu Maksa Perca Ljubljana ter govornikoma g. Jaki Rozmanu in g. Martinu Mirniku za poslovilne besede in izrečeno sožalje. Hvala tudi vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom za darovano cvetje. Žena Majda, sin Marko z družino, vnukinja Tina in pravnukinja Demi Iščemo te v sanjah, iščemo te v morjih, iščemo te v gorah, najdemo te v zvezdah, ki sijejo na nas. ( M. Kačič) ZAHVALA V 76. letu življenja nas je zapustil dragi ata, stari ata in tast ENGELBERT POTREBUJEŠ - ENŽI iz Tihaboja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna hvala Strah Tatjani in Srečku, gasilcem, gospodu župniku za lepo opravljen obred, gospe Heleni za izrečene poslovilne besede, trobentaču in pevskemu zboru iz Gabrovke in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Njegovi najdražji Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. ZAHVALA Ob boleči in nenadni smrti moža, očeta, dedka in pradedka JOŽETA CIRKVENCICA iz Litije 17.2.1927-21.6.2003 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje in se prišli od njega poslovit ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku, pevcem iz Polšnika, trobentaču in g. Bausu za izrečene poslovilne besede. Še posebno pa se zahvaljujemo cvetličarni Ciklama, Marjanu in Fani Planinšek. Vsi njegovi Prekmalu je bila izpeta tvoja pesem, kriva temu je bila bolezen. Sedaj ostali smo sami, praznino zapustil si nam ti. Želja v naših srcih pa gori, da na drugem svetu nas pričakal bi. ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka IVANA RAVNIKARJA iz Jevnice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, ter za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala velja gospodu župniku Tonetu Dularju za lep poslovilni obred, pogrebcem, pevcem, gasilcem, g. Setničarju za zaigrano Tišino, zdravstvenemu osebju ZD Litija, g. Milanu Petku in ge. Boži Šarbek za ganljive poslovilne besede. Hvala tudi vsem, ki ste ga imeli radi in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali. Žalujoči: žena Amalija, sin Branko in vnukinja Sandra $v . ■ *S6 ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame MARIJE SOTLAR roj. ŠKUFCA 1910-2003 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev. Iskrena hvala dr. Benedičiču in patronažni službi za skrb ob njeni bolezni. Hvala tudi g. župniku Pavlu Okolišu za lepo opravljen obred, pogrebcem, pevcem iz Polšnika za zapete žalostinke, PGD Litija in trobentaču Žigi za zaigrano Tišino.Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Zori z možem in ostalo sorodstvo Ljubila si zemljo, ljubila svoj dom, a tiho in za vedno odšla si v večni dom. ZAHVALA V 79. letu nas je zapustila naša mama, stara mama, sestra in teta MARIJA SMOLIČ roj. Hribar iz Gabrovke 13 22.10.1923 -5.06.2003 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše ter spremstvo na zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem pevskega zbora Gabrovka, ge. Heleni Perko za lepo izrečene poslovilne besede in vsemu osebju Doma Tišje, ki ste ji ob njenih zanjih trenutkih stali ob strani. Vsi njeni V našem domu je praznina in v srcih bolečina, a spomin na tebe še živi, čeprav te med nami že dolgo ni. V SPOMIN ANICI MRHAR 1928-2002 Minilo je leto dni, odkar nas je zapustila naša draga mama, babica in žena. Hvala vsem, ki jo hranite v lepem spominu in ji prižigate sveče na njenem grobu. Vesna V SPOMIN IRENI BOZJAK iz Litije 1997-2003 7. julija je minilo že šest žalostnih let, odkar nas je za vedno zapustila naša draga hčerka, sestra in teta, nam zapustila bolečino, ki ne mine in ne bo nikoli minila. Hvala vsem, ki se kdaj spomnite nanjo in prinesete svečko na njen prerani grob. Vsi njeni I Delo, skrb, trpljenje, bilo tvoje je življenje. ZAHVALA Po daljši bolezni nas je zapustil naš dragi sin, mož, oče, brat in stric JOŽE SMREKAR iz Vintarjevca 6.3.1941-26.7.2003 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše in druge darove. Hvala dr. Benedičiču in patronažni službi za pomoč ob njegovi bolezni. Hvala PGD Vintajevec za organizacijo pogreba in sosednjim PGD, pevcem za zapete ganljive žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino, Petru Mantlu za poslovilne besede ter g. župniku in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi SAMOS Naučil si me ljubiti, ljubim te! Naučil si me imeti rad, rada te imam! Naučil si me, da te ljubim za vedno, pa te ljubim tako! Odšel si, a nisi me naučil, kako naj živim brez tebe! Tvoja Barbi - Ut Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina, te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. (D. Kette) ZAHVALA ob nenadni izgubi naše drage žene, mame, babice, prababice, tašče, sestre in tete ALBINE PODKRAJŠEK Litijska cesta 11, Šmartno pri Litiji 1931-2003 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, darovali cvetje, sveče in nam izrekali pisna in ustna sožalja. Še posebno se zahvaljujemo pevcem za odpete žalostinke ter gospodu kaplanu za lep obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: VSI NJENI Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal, srce je prazno, sreče ni, nazaj si up in strah želi. (F. Prešeren) V SPOMIN MAGDI SAJNOVIC roj. ILNIKAR Mineva žalostno leto, kar ni več med nami naše mami. Hvala vsem, ki se ustavite pri njenem grobu in ji prižgete svečko. Posebna hvala njeni sestrični Linki. Vsi njeni - V naša srca sta se vpisala, čas vaju ne bo nikoli izbrisal, čeprav spokojno spita z nami še naprej v spominih živita. V SPOMIN ob 15. obletnici smrti AMALIJE GODNJAVEC roj. Klemenčič Minilo je tudi 17 let od smrti IGNACA KLEMENČIČA -Lazenškega Hvala vsem, ki se ju spominjate in postojite ob njunem grobu. Drugi kraji, drugi ljudje me kličejo -moram iti. V SPOMIN Zaspiš, da se zbudiš, umrješ, da živiš. (Trstenjak) JANI SAVINSEK 1950- 1988 SAMO SAVINSEK 1978-2002 Hvala vsem, ki se ju spominjate v mislih, prinašate svečke in postojite ob njunem grobu. Vsi njuni Zahvaljujemo se vsem, ki ste našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in maše ter izrekli sožalje. Posebna zahvala velja dr. Kolšku, zaposlenim v Domu Tišje za skrb in nego v zadnjem delu njenega življenja, g. kaplanu Andreju Županu za lep obred, pevcem pod vodstvom Rudija Vidica za lepo zapete pesmi in Franciju Loži ni za poslovilne besede ob grobu. s . Če je po zaslugi človeka na svetu nekaj več ljubezni, dobrote, svetlobe in resnice, je njegovo življenje imelo smisel. So ljudje, ki v našem življenju pustijo globoke sledi. In toliko težje je naučiti se živeti brez njih. ZAHVALA ob izgubi naše najdražje FRANČIŠKE NOGRAŠEK Poglajnove mame iz Velike Preske se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami delili bolečino, izražali sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem in vsakemu posebej. Še posebna zahvala gospodu župniku Janezu Jenku, moškemu pevskemu zboru Polšnik, govorniku Francu Repovžu in pogrebcem za lepo opravljen obred. Žalujoči: njeni otroci z družinami in ostali sorodniki. ZAHVALA ALBIN PODRENEK 4.2.1954- 19.7.2003 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so ga pospremili na zadnji poti, darovali sveče ter svete maše. Zahvala osebju Zdravstvenega doma Litija, gospodu župniku Janezu Jenku, pevcem MPZ Polšnik in govorniku Francu Repovžu. Vsi njegovi Čeprav je minilo leto dni, v naših mislih vedno si. In vsako leto bo tako, dokler srce nam bilo bo. V SPOMIN 23. avgusta mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama MILKA BRCAN Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižigate sveče in postojite ob njenem grobu. Vsi njeni m mm:. ZAHVALA JOŽE PERME iz Pod roj (24.2.1923 - 8.7.2003) Posebna zahvala velja za vso strokovno pomoč in izjemen posluh za človečnost g. dr. Nikolaju Benedičiču in osebju Zdravstvenega doma Litija.Vsa zahvala tudi nesebični pomoči in izraženem sožalju ob smrti našega dragega, vsem vaščanom Kota. Iskrena hvala tudi duhovnikom za podporo in vzdrževanje pokojnikove duhovnosti ter opravljen obred ob njegovi poslovitvi.Hvala tudi pevcem Fantom od fare! Enaka zahvala velja tudi vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mamice ELIZABETE LAMBERGAR se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Litija in Kliničnega centra Ljubljana za zdravniško pomoč in oskrbo v zadnjih tednih njenega življenja. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče in izrazili sožalje. Hvaležni smo kolektivu Predilnice Litija za pozornost, ki so jo izkazali svoji nekdanji delavki, ter dekanu v Šmartnem, g. Janezu Lampretu, ki je vodil pogreb, za poslovilne besede, polne sočutja in življenjske modrosti. Zahvala tudi vsem ostalim, ki so pripomogli k dostojnemu slovesu in ki z nami delijo žalost in spomin na pokojno. Sin Oskar in hči Vanda z družino. ZAHVALA Mnogo prezgodaj je sklenil svojo življenjsko pot naš dragi MARIO CIVIDINI iz Ribč 08.08.1946-05.08.2003 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, krajanom, znancem ter Gasilski zvezi Slovenije za pomoč v težkih trenutkih, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Tonetu Dularju za lepo opravljen cerkveni obred, kres-niškim pevcem za zapete pesmi in gospe Almiri Jelnikar za ganljive poslovilne besede. Iskreno se zahvaljujemo PGD Ribče za organizacijo pogreba in sosednjim gasilskim društvom. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Jožica, hči Adriana, sin Igor, snaha Angela, vnuček Marko, brat Emil z družino in drugo sorodstvo I ALI SE VIBRACIJA ZEMLJE ZARES ZVIŠUJE? V ezoterični literaturi se že vrsto let vrstijo prispevki avtorjev, ki trdijo, da se v zadnjih letih vibracija Zemlje dviga in da smo v obdobju prehoda v višja duhovna stanja, v katerih bodo prevladovale energije, ki bodo za pretirano materialistično usmerjene ljudi pogubne. Ko avtorje tovrstnih člankov vprašamo, katera je tista vibracija, za katero menijo, da se dviguje, dobimo zelo različne odgovore. Nekateri menijo, da gre zgolj za povečan dotok duhovnih energij, spet drugi pa pravijo, da se povečuje celo nivo lastne frekvence Zemlje, ki ji nekateri pravijo kar “srčni utrip Zemlje”, bolj znana pa je pod imenom Schumannova resonanca. Ta naj bi ne znašala več 7,8 Hz, temveč naj bi v zadnjih letih narasla na 12 Hz in še raste. Nekateri seveda v zvezi s tem predvidevajo popolno katastrofo, spet drugi pa menijo, da se bo kvaliteta naših življenj ob omenjenih energijskih spremembah bistveno dvignila, saj naj bi pomenil dvig Schumannove resonance vstop v višja duhovna stanja oziroma bistveno olajšano možnost zavestnega vstopa v paralelne svetove. Ko so namreč človeški možgani v stanju miselnega procesa, delujejo na frekvenčnem območju nad 14 Hz, za vstop npr. v astralni svet oziroma za doseganje višjih duhovnih stanj, pa je potrebno delovanje možganov na frekvenci, ki znaša okoli 8 Hz, torej nekako izenačeno s Schumannovo resonanco. To se zgodi v fazi globoke sprostitve, meditacije ali spanja (sanje - vstop v astralni svet). Če bi se torej Schumannova resonanca bistveno dvignila, bi ob predpostavki, da je za dosego višjih duhovnih stanj potrebna frekvenčna uglašenost naših možganov s Schumannovo resonanco, takšna stanja in zavestna potovanja v paralelne svetove, verjetno dosegali dobesedno “mimogrede”. ZOBOTEHNICNI LABORATORIJ Zinka Tori UL Luke Svetca 1, Litija GSM: 031 639 178 POPRAVILA IN ČIŠČENJE Množično razpravljanje o tem, ali postaja »srčni utrip Zemlje« zares vedno intenzivnejši, je povzročil Američan Greg Baden s svojo knjigo “Avvakening to Zero Point”, v kateri trdi, da Schumannova resonanca narašča in da se bo v bližnji prihodnosti rotacija Zemlje ustavila, ter se v dveh ali treh dneh začela vrteti v nasprotno smer. Ob tem bo prišlo do obrata njenih magnetnih polov. V tem delu pravi, da je Schumannova resonanca od leta 1980 narasla iz 7,8 Hz na 12 Hz in da še raste, nivo zemeljskega magnetnega polja pa pada. To naj bi ugotovili ruski in norveški znanstveniki, ki pa naj bi ne vedeli, zakaj je temu tako. Braden je tudi prepričan, da je naraščanje srčnega utripa Zemlje glavni razlog hudih neviht, poplav in meteoroloških anomalij v zadnjih letih. Koliko pa je dejansko resnice v trditvah, da se energijske razmere na Zemlji bistveno spreminjajo? Torej, ali Schumannova resonanca zares narašča? Površina zemeljske krogle tvori z notranjim robom ionosfere, kakor imenujemo prevodno plast atmosfere, ki se prične okoli 70 km nad Zemljo (konča pa se okoli 1000 km nad Zemljo), votli krogelni resonator, torej sistem, v katerem lahko prihaja ob določenem vzbujanju do nekega nihanja. Ker v tem resonatorju do vzbujanja dejansko prihaja, saj ga povzročajo atmosferske praznrtve - strele, nastane v proštom med Zemljo in ionosfero stojno valovanje s Schumannovimi resonančnimi frekvencami - od tu ime naravna frekvenca Zemlje. Schumannova resonanca, ki se tako imenuje po nemškem fiziku W. 0. Schumannu, ki jo je leta 1954 prvi izmeril, torej ni posledica česarkoli, kar se dogaja v notranjosti Zemlje. V opisanem resonatorju prevladuje valovanje frekvence 7,8 Hz, naletimo pa še na višje, bistveno šibkejše frekvenčne vrednosti in sicer 14, 20, 26, 33, 39 in 45 Hz. Schumannova resonanca dnevno varira do 0,5 Hz in bo takšna, kot je, tako dolgo, dokler bo ionosfera takšna in tam, kot je. Torej ne narašča in znaša še vedno okoli 7,8 Hz!!! Britanska Berkley Seismographic Sta-tion jo namreč že nekaj desetletij meri vsakih 15 minut in v tem obdobju njenega porasta niso zaznali. Na Schumannovo resonanco so uglašena vsa živa bitja, vendar pa jo je zaradi tehničnih sevanj, ki so posledica človeške dejavnosti, zelo težko meriti. Grega Badena so morda zavedle višje harmonske frekvence, glede na to, da se v svoji knjigi sklicuje na ugotovitve ruskih in norveških znanstvenikov, ki pa takšne napake gotovo ne bi naredili, pa je celo možno, da si je vse skupaj iz takšnih ali drugačnih razlogov preprosto izmislil. Morda bo zanimivo omeniti le še to, da nas Schumannova resonanca do neke mere varuje pred stresnimi in absorbcijskimi vplivi tehničnih sevanj in ugodno vpliva na imunski sistem. To so dokazali z laboratorijskimi preizkusi vpliva skalarnega generatorja Schumannove resonance na človeka, do podobnih učinkov pa pridemo v meditaciji, kjer v globokih meditativnih stanjih pridemo v resonanco z zemeljsko naravno frekvenco in se s tem odpremo njenemu zdravilnemu delovanju. ZOBNIH PROTEZ /nadaljevanje v naslednji številki/ Tadej PRETNER GRADB Praprotnik Vinko s.p. ENIŠTVO I IN CEMENTNI IZDELKI 2,1270 Litija, tel./fax: 01/8985-140 Zgornji Log 1 Nudimo številne ideje za ureditev vašega vrta! Z izrezanimi kuponi sodelujete v nagradnem žrebanju. 30. avgusta 2003 bomo izžrebali 3 NAGRAJENCE, ki bodo do 27. 8. 2003 na naslov uredništva poslali vse tri zbrane KUPONE. Vsak mesec bomo objavili po en kupon. 1 NAGRADA: mlin na veter; 2 NAGRADA: korito za rože; 3 NAGRADA: bet. polž TEU01/S99 5000 DOSTAVA HRANE NA DOM NAROČILA Od 10.30 DO 22.00 8. ČRKA ABECEDE PRIPRAVA ZA OPIRANJE IZDELO- VALEC SODOV OSEBA KI TLAČI RIMSKA 2 LADKO KOROŠEC KRAUEVIČ IZ INDIJSKEGA EPA KRLEŽEVA DRAMA NADALJE- VANJE GESLA REDKO MOŠKO IME IME IGRALKE LUPINO STARO- GRŠKI JUNAK (AJANT) TRUD IGRALEC MARVIN HRVAŠKI POLITIK (IVICA) TONE NAGODE IVAN CANKAR OPERNI SPEV FILMSKI IGRALEC (NELSON) ANTON NOVAK SNOV ZA LIČENJE IVAN ČARGO NOVINAR (TOMAŽ) POLITIK (SAŠO) AZIJSKA ŽITARICA JANEZ ERŽEN KRAJ NAD HRASTNIKOM DELOVNO PODROČJE LUKA V BOLGARIJI STARO- GRŠKI PESNIK ZVRST GLASBE ŠKOTSKA PREDPONA UREJENA MORSKA OBALA IME GENERALA AMINA OSEBA IZ BIBLIJE JAPONSKA ISKALKA BISEROV ROŠTIU IVAN DOLINŠEK KARNE- VALSKO OBLAČILO MESTO V NIGRU TEŽJE BESEDE: SLOAN, IBADAN, ARETEJ, MARNO SESTAVIL: Jože VIZLAR NAGRADE PRISPEVA GOSTILNA ŠPENDE, Litija Rešeno nagradno križanko pošljite do 10.9.2003 na naslov uredništva. Izžrebali bomo tri reševalce. 1. NAGRADA: 3 pizze 2. NAGRADA: 2 pizzi 3. NAGRADA: 1 pizza Ime in priimek: Ulica: Pošta: Tel.: IZŽREBANCI JUNIJSKE KRIŽANKE: 1. Jani LOVŠE, LITIJA 2. Mali GODEC, KRESNICE 3. Ana KOTAR, Dole pri Litiji AVTO - ŠOLA Sl ° MII SVETI č VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI •POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA •ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV organiziramo za H, A, B, E k B, C in E kategorijo s pričetkom v ČETRTEK, 4.9.2003 OB 16. URI INFORMACIJE IN PRIJAVE na Graški cesti 2 www.si-car.si TEL: 01/8983-140 • GSM: 041-720-378 itiTERnun evropsko okno v slovenski dom www.interalta.si PVC OKNA IN VRATA Interalta X-line S sistemom X-line postavljamo novo mero za kakovost oken ■ Izboljšan 5 komorni sistem za največjo možno izolativnost U(k) vrednost profilov = 1.1 W/m2Kza prihranek energije a Povečana protivlomna varnost za varno bivanje in počutje Nižji profil za več svetlobe v prostoru, siva tesnila za lepši izgled ■ 4 * im-n avtoservis ljubljansko «. 14, 1270 LITIJA , Tel.: 8981060 Delovni čas: 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 -13.00 VCJLKfiNIZERSTVO (velik izbor pnevmatik in aluplatišč) IZPUŠNI SISTEMI (lonci, katalizatorji, cevi, varjenje...) AMORTIZERJI PODVOZJE (končniki, zglobi, roke, ležaji...) -*ZfiVORE (obloge, ploščice, cilindri, diski...) ^AVTOMEHANIKA (sklopke, tesnila, filtri, olja, svečke...) >*AVrOOPTIKA -►ROČNA AVTOPRALNICA (zunanje in notranje čiščenje, poliranje...) Zunanje pranje vozila (ročno) samo 950 SIT Na zalogi že VELIKA IZBIRA Mo* Oosf P/ači7£ ZIMSKIH GUM po AKCIJSKIH CENAH! obroke