5 Izhaja, vsak pondeljek, sredo i« petek. Velja m celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za trt mesece 7 Mr 50 stot, za en m«sec 2 liri 80 stot Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča •tuj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna Številk* 20 stot. — Uredništvo in uprava: Trst, via delle Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisi naj se pošljejo na uredništvo. Nefraakirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se taianajo v širokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, p™«*"*™, vabila po 80 stot; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot. — Plača se
—	naprej.   Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*.
H
Prej pride kamela skozi sivankino uho kakor bogataš v nebesa. _____________ Kapitalistično časopisje je ustanova sužnjev za sužnje.
V Trstu, v ponedeljek	1920	GMSiiiO	sociamstičNe	zveze	V	JULIJSKI	Benečiji
Leto I. - Štev. 33.
Pred šestimi leti
Ob 6. obletnici početka svetovne v-ojne prinašamo (Sledeči odlomek iz knjige Gustava Zinovjev&: »II.
«m problem vcjne,<* podstavek VIII.:
! »Druga iatanaac. 48 ur pred današnjo vojno. Herve. iJbures. FsaHoosto sidikalisti«)-, kot važen dokument 'ite one dobe in da se oddolžimo spominu Jeana J®Hiresa. — Jean Jaures je bil dne 31. julija 1914 1. 'zavratno umorjen od oprode francoske buržoazne ■ftaiuola Vfflaina. Jauresove besede nam danes glas-inejše zvenijo, kakor v tistih vročih dneh 1914 I. Njegove besede so kakor svarilo iz groba še vedno preizkušenim narodom. Mrtev je Jean Jattres. Toda poleg zmage pijane francoske buržuazije ž njenim Raoulom Vilbrocm živi danes jačja, kakor kc'aj prej revoludjonarna zavest vesoljnega .proletarijata. Vzklikanje francoskih kohort: Mi Francozi! Mi smo anagovaJd! postaja dan za dnem šibkejši. Vsaki dan jačje pa se dviga klic vesoljnega proletariata: Boj imperij aliztnul Meščanska vojna! Oboroženje pnole-tarijatal
A Jaures je, št'	ed	svojo smrtjo, na javnem
•^nodii v Vezi (W"i rja) pred samim začetkom •vojne izjavil pred -. remi slušaici, da je to — iimpe-irijal'stična vojna. <Ka'kw ugleden človek on ni štedil niti svoje ).-?,tne vl'de. On je odkrito govoril, da bo zakrivila v cino Adonijalna peli tik a Francoske« in zunanja pelit-ika carizma, »ki se boji luči«.
On je narissi sledečo sliko:
— »Meščani! Nota, kaiteno je poslala Avstrija Srbiji je polna pretenj. iNemčija izjavlja po svojih poslanikih, da bo delala solidarno z Avstrijo . .. Ali stvar ni samo v zvezi Avstrije z Nemčijo: na oder stopajo ravno 'tako tudi 'tajne pogodbe Francoske in Rusije, pogodbe, katerih glavne točke so znane.,.
V	dsna srnjem, tako težkem momentu, s tako velikimi ne varnost imi za nas vse, za celo domovino., ni mi treba, da vam govorim o krivcih ... Kadar srno mi ,(franooski fsccijalisti) govorili, da prodirati s silo, z oboroženo roko v Maroku, pomeni o tvori ti v Evropi ero spopadov, grabeža in konfliktov — so kričali na na«, da srno slabi Francozi. To je del naše (francoske) .odgovornosti! To Vam bo jasnejše, kadar se spomnite, da služi za vzrok vojne med Avstrijo in Srbijo Brpna in Hercegovina, in kadar je Avstrija anektirala Besno in Hercegovino, nismo imeili mi Francozi niti pravice niti moči, da se proti vi roo iamtu ... ker smo vzeli mi za to Maroko.; zato, ker nri odpuščajoč tuje grehe se brinemo, da. na tak način dobimo odpuščanja za naše lastne grehe.
»In glejte, kaj e takrat rekel Avstriji naš minister zunanjih del:
»Mi vam odstopamo Bosno in Hercegovino s pogojem, da nam vi odstopite Maroko ...«
»A Italiji smo rekli:
»Ti moreš teptati Tripolis, ker smo mi vzeli Maroko, ti moreš krasti na drugem koncu ulice, medlem ko kradem jaz na vogalu.«
Izgleda, da sta dva dijaloga po Jauresovem mišljenju dovoij lepabesedna, ker pokazujeta ziunanjo pditilko velik;h držav, kakor so Avstrija1, Francoska, Italija.
A oujte dalje:
"usija želi, da se zavzame z,a Srbijo — na-aaifu1* Jaures — in ona bo, ona more govoriti:
-	'>Mtoja velika duša slovanskega naroda, se ne more pomiriti s tem, da se vrši nasilje nad malim slovanskim narodom v Srbiji.«
»Lepo! Ali kdo je zadal udairec v srce Srbiji? Kadar s« je Rusija mešala v balkanske 'dogodke 1. 1877. in kadar je ona stvorila, dopustite da rečem,
» netedvisano« Bolgarijo, z namenom, da položi tudi nanjo roko, ona (Rusija.) je rekla takrat Avstriji: dopusti ti meni, da delam jaz svobodno, jaz pa zaupam tebi upravo v Bosni in Hercegovini...
Na sestanku ruskega ministra zunanjih del z av-r^rijskim ministrom zunanjih del, je rekla Rusija Avstriji: jaz ti dovolim, da anektiraš Bosno in Hercegovino s pogojem, da dovoliš ti meni izhod iz Črnega morja v bližini Carigrada:.«
Navajajač vse to pravi Jaures od besede do besede sieieče:
»JCcionijaln-a politika Francoske, politika Rusije, nasHlna v.oija Avstrije — evo, kaj je naredilo, da se vv.v2.ri ta grozna situacija' v kateri se nahajamo.«
in 'rn ;zv**ti sledeči praktični sklep:
M eščrni! Ako se pojavi vojna opasnost, vsi mi, » e:‘j?!'s;i, se nnfčao pobrigal zato, da se rešimo čimprej mogoče iz te grozne situacije, katero ustvarja v? 'iaioči razred.«
in poživlja vlad«, da spremeni svojo finančno politiko, ki vodi do poloma vseh deželnih industrij.« Nato utemeljuje svoj dnevni red .ter isklene s trditvijo, da drž. finance ne bodo ozdravile samo s konfiskacijo vojnih dobičkov, temveč z dobrim gospodarstvom.
Storchi, socijalist, zahteva naj ise ta zakonsika predloga razori tudi na posestnike zemljišč. Iz kon-fisekanih vojnih dobičkov naj ise nakaže občinam in deželam podporo, da plačajo med vojno napravljene dolgove.
Razprava o konfiskaciji vojnih dobičkov se nadaljuje tudi v seji 31 is je slednjič zakonska predloga sprejeta.
Italija in Jusoslavfla
BERN, 31. — Glasom »Nove Dobe« je jugosloven-ska vlada naslovila' na naj višji svet zaveznikov odločen telegrafičen protest s podrobno obtožnico glede zadnjih dogodkov v Splitu in Trstu. Belgrajska vlada apelira na zaveznike, da vendarle storijo konec neznosnim razmeram iob Adriji, tki ogrožajo mir južno-vzhodne Evrope.
Belgrajska vlada bo nadalje objavila spomenico v 'slovanskem., francoskem 'in angleškem jeziku, ki bo obsegala dokumente in tozadevna poročila vladnih preiskovanj o dogodkih v Splitu, Reki, Trstu, Zadru.
KS ZBORU
Žito primanjkuje — Vojne dobičke bo treba vrniti.
Seja 30. julija'. — Solen, generalni komisar za aprovizacijo, govori o stanju aprovizacije. V splošnem ne pod?ja rc.te.ne razveseljive slike. Opozarja, da je žetev poj uorjičilo. Mesto 48 milijonov kvinta, lov žita s« g? :e pridelalo manj negoli 40. Uvoziti bo treba 30 »niiijonov kvintalov žita. Vprašanje pa je, odkod se bo (•.;■ žito dobilo. Rusija, Balkan in Ogrska, ki so s 50i) isi. i' - si kvintalov žita preskrbovali za-pa-dno Evropo, ne morejo več daiti takih množin. Od drugod bo tudi težko kaj dobiti. Smo v veliki pre-hr nHveni kr.zi; upa pa, da jo bo znala Italija prenesti.
Dugoni, socijalist, opozarja, da' če so ameriški žitni trgi zaprti, bi Italija lahko dobila žito v Jugoslaviji, na Balkanu in Krrmtu, kjer so močne žitne zaloge. Treba: pa seveda, da ustanovimo' definitivne politične odnošaje s temi državami. Dalje se je pogrešilo, v tem, da so italijanski agrarci zamemarjali žitne ncisade ter gojili take kulture, ki več nesejo. On smatra položaj za sila resen, osoboto radi raz-vreditve valute. Cena 'kruha je res nizka, pod nakupno ceno, ali zvišati jo, ne kaže, ker bi imelo hude, notranjepolitične .posledice. Omeji maj se koa-8um vina ter naj se ga izvaža, da pridemo do sredstev za nakup žita. Uvede naj se za' vsa najpotrebnejša živila izkaznice, za vse brez razlike razjeda, kateremu pripadajo.
Nato se je razpravljalo o zakonskem, predlogu fonda 300 amUjcnov fir za javna dela. .Razprava' se bo nadaljevala.
Nafco pride v razpravo zakonski načrt o vojnih dobičkih iz dobe od 1. avgusta 1914. do 31. decembra It919., ki naj se vrnejo državi.
Fiammian{£x, tiiberalec, predlaga dnevni red: ►Zbornica s0g$afta z šnkamer ijo vojnih dobičkov
Rusko-poljska pogajanja
Po-jski delegati me sesta-i z ruskimi - Rdeča vojska prodira zmagovito proti Varšavi
Rusi v Lvovu
■Ir.2 države in spontanemu odporu :ji buržuazije.
VARŠAVA, 30. — Obraimibeni odbor najvišjega
povelrfitvia. je cidpcsilal včeraj z radjobsrzojavko naj-višjemu poveljstvo rdeče armade sledeči odgovor: »Varšava, 28. — Veliki generalni, štab poljske armade potrjuje spreijem radiobrzojavke z dne 25. t. m. ter nazinao-ja, da bo odposlal svoje delegate, previidene s polno močjo dne 30. t tn. ob 20 (.ura^csirednje Evroipe) na most ceste iz Bresrt-Li;bovškega v Barancv.iče, kjer ise .bodo ob isti- uri javili pri sprednjih stražah sovjetske armade. — Podpisan : n:;-ue<kiik gener. šta/ba, general Rozvandoski.
VARŠAVA, 29. — Načelnik poljskega gener. štaba je brzojavil povelj miš tvru rusloe anmade, da sprejema določbe za sestanek parlamentairjev ter vpraša katerim vojaškim pravilom se 'bodo morali pokoriti pcljLiki delegati.
VARŠAVA, 30. — Gener. štab poiroča da so v severnem odseku poljske čete zasedle onto' Krajevo-Kaneznija-Ritensl-Jl-Koibrin. V centrumu je skupina bivše Pclezije pcle^Viila svoje levo kriio preti zahodu, ca ch/znl o'Jk z anmado med' Sirijem in Sere-
razni tajniki. V soboto se sestanejo v Stokholmu s Krasinom. Vsi odpctujejio potem proti Londoau Kljubu opoziciiji rumenega tiska vstrajajo nekateri veliki hsti na stališču, da je povzetje odnošajev z Rusijo prepotrebno, ter poudarjajo interesiramost opozicije francoskega tiska.
DUNAJ, 31. — Radiobrzojavlta iz Moskve poroča z dne 30.:	Ob severozahodni fronti napredujemo.
Včeraj smo zavzeli predmestja Brest-Litovskega. Pri Koveln smo vrgli P»H?ke preko Stohoda. V okolici Bredi*® zastavila sovražnik zam.sn velike mase koajenice, da bi ustavil naše prodiranje.
V	Krimu nadaljujejo boji piri Aleksandrovsku in Doncgajsku*
Z dne 31.s Zavzeli smo važno železniško križišče Bjalistok Zavzeli smo Tairnoipol. Nadaljuje brzi pohod proti Lvovu, ki ga sto atrar-io lahko za zavzetega, ker so naše prednje straže že od včeraj v njegovih predmestjih.
ZtJRICH, 1. —Poročilo .iz .Moskve >z dne 31. m. m.:
i	Nsše čete nadaljujerjo s pohodom. Po hudem bojiu so
l	IT	^	v	,	11*'	1	,	•	1	r	A.	i	'L/UJ^tPUlUUll.	'X	'V/	il	l/U’IU SV
?/A2tSAevCr ,ne Tr? '? V svr ^.Pn f alp M 5 ! prekora.čile .reko Narvo. Zasedli »o Bjek^tok in VARŠAVA, 30 - Vcera-j se ?e vrs.Ja seja posebne ; p nc ter ^ mn0!,0 vjetnik)ov> Drage čete
igleskio francoske mcsjie, ikaitem- so prisostvovali i •••	 'c	.
angleško trancoske je, tudi ministri. Sklenilo se je urno delovati, da, se izloči- vsaka zamuda pomoči, icd enerate obljubljene v slučaju, da ibi se premirje ne s.kleniiilia.
DUNiAJ, 30. — R^ojcbrzojavika iz Mrrkve z dne 29. julija poroča o sledečem gibanju ruske voske: Nadaljuje naš pohod ob severozapadna ter zapadnl fronti. Rdeče čete zavzemajo v vzhodni Galiciji 123 vrst dolgo fronto ter potiskajo sovražnika pro‘i zahodu. V Krimu smo pregnali 'sovražnika iz Orehovega. —
Danršnje poljsko poročilo nosi krajevno označbo iz Poznanja. Iz tega se sklepa, da sta poljska vlada in najvišje poveljništvo zapustila Varšavo^ To poročilo prarvi, da so rdeče čete dosegle Osovjec in da so se poljske čete umaknile južno Bjalistoka.
DUNAJ, 30. — Iz Prage poročajo ,da je v Varšavo prispela angleško' - francoska vojaška delegacija, ki je odposlala v Prago isvo-jega zastopnika, da pregovori češko - slovensko vlado, da dovolli prehod ogrskih čet preho njenega ozemlja na Poljsko. Pogajanja baje nadaljujejo.	,
'LONDON, 30. — Besedilo note, ki ijo je Lloyd Georg prebral v poslanski zboinnici in ki jo bo an-glešika vlada odposlala v Moskvo,, se glasi:
Angleška vlada .podaja v sporazumu s ..vojimi zavezniki brzojavki Čičertin/ovi z dne 24. julija sledeči odgovor :Ker angleška, vlada domneva, da se bo sklenilo premirje lin da ‘bodo prenehale sovražnosti med sovjetsiko Riusijo in Poljsko, je predlagala svojim zavezoiifccim', da se udeleže konferance, ki se bo vršrla v LondoTiiu in pri kateri bo zastopana ruska sovjetska vbida. Smatra se, da ne mo.re biti dvoma
o	namenih tega sestanka ter o velesilah, ki se morajo sklicati kakor tudi ne o bistvenih vprašanjih, o katerih je razpravljati. Zadnji dve brzojavki sovjetske vlade sta bili v tem ozi-nu mestoma dvoumni. Ona z dne 19. julija je — zdi ise — odklonila prisostvovanje zaveznikov pri mirovnih pogajanjih med sovjetsko vlado in Poljsko ter sosednimi vladami. Zadnja brzojavka pa je vsaj dozdevno privolila v tako sodelovanje. Angleška vlada soidii, da morajo biti za.gtop?ne v Londonu itudi poljska vlada, lin vlade obmejnih držav, afco naj rodi sestanek zavezniških vlad z zastopniki sovjetske vlade kakšen onspeh. Glavni namen londonske konference mora bili vzpo-stavljenje miru v Evroni, v prvi vrsti miru med Poljsko in Rusko n« podlagi neodvisnosti Poljske ter varovanju medsebojnih, upravičenih interesov. Konferenca se bo bavila tudi o v-sečih zadevah med sovjetsko Rusijo in obmejnimi državami ,ki z Rusijo niso podpis;.le še trajnega mfra. Po rešitvi teh vprašsnj bo konferenca 'proučevala razmerje, ki obstoja med sovjetsko vlado Rusije in zavezniki ter vzpostavitev normalnih odnošajev med Rusijo ter zavezniki.
Poleg te note je bila odposlana, že 26. julija brzojavka sovjetski vladi ,ki se ozira na odgovor Rinstije glede premirja. Angleška vlad« zagotavlja, da bo olajševala potovanje Kameneva„ Krasina in Miljeki-na na Angleško ter predlaga naj se jih pooblasti, da morejo poleg trgovskih pogajanj razpravljati tud.i o predpripravah za mirovno konferenco. V tej brzojavki odklanja angleška vlad?, vsako odgovornost glede ofenzive generala Wrangja (v Krimu), ter pravi, da je generalu Wranglu sporočila izjave ruske vlade.
PARIZ, 30. Brzojavka iz London« poroča, da je včeraj italijanski poslanik izročil Lloyd Georgeju privoljenje ital. vlade k odgovoru na noto sovjetske vlade.
DUNAJ, 31. — Medtem, ko se ruski in poljski parlamentarci snidejo na BaranoviSki oesti, nadaljujejo ruske čete svtoj pohod'.
Na severu napreduje rdeča vojska v smeri jugozahodni od Grodna proti Varšavi. T® hip so boljše-viške čete v Laviju na poljski meji, prilično 100 km od Varšave. Na jiu*gu, v Galiciji so rdeče čete pri BrSezanih, 70 km od 'Lvova.
DUNAJ, 31. — Včeraj so se poljski in ruski vojaški pooblaščenci srečali ob 17i'h (zahodni čas). Poljski delegati so v avtomobilu prekoračili bojno črto med Baranoviči • in Brest litovskim v .bližiini Visnaje. Pogajanja so se takoj pričela. Ruska vojska napreduje.
REVAL, 29. — Iz Moskve je dospela trgovska komisija, ki Jo sestavljajo Kamenec, Viljuikič ter
raz-
vijBjio močno ofenzivo, ki je sovražnik ne more ustaviti. 29. smo ise poHižali Brest-iLiltovskemu. Pri Koveht smo prtisnili Poljake proti relki Stiru in Aleksandrovemu in Nojaskemiu.
PRAGA, 1. — Iz Vairšave so dospele prve vesti o premii.rndh pogajanjih. Vojaška vprašanja se rešujejo poveljno. Težavoi delaijio po.l:tična vprašanja, ker Ruis.;ja vstraja na zahtevi, da se v Folijski ustanovi sovjetski sistem, četudi zmeren.
VARŠAVA, 1. -— Das.i je ruska konjenica prekoračila BjeJostcik že za 40 km, vendar olicijielni krogi v Varšavi sodijo., da položaj še ni obupen. Vojaški izvedenci menijo, da bj se dala fronta ojačiti. Nekaj francoskih častnikov je stopilo v armado. General HaHer je prevzel poveljstvo nad severno armado.
DUNAJ, 2. — Pogajanja med ruskimi lin poljskimi deleigrti se vrše že dva dni ob mjvečjS tajnosti. — Radiobrzojavka iz Moiskve se omejuje na poročilo, da. se pogajanja nadaljiu/ejo. V kroigih tukajšne voj. misije se kaže velik cipt^nrtzem. Hkrati se javlja, da je rrvetjstvo severne peljske vejeke v francoskih rekah.
Ententna diplomacija, os.ohi'to francoska se sila trudi, da bi se pogajanja; razbiilai, ter podviza Pciljsiko naj predloži pogoje političnega značaja. Med člani poljske koalicijske vlade se icdirisujeta dve tendenci. Konservatiis-ti', M jih 'PilsucViki :pod.pi;ra, ne dovole spremembe konstitucije v svrho, da ,b.i se mirovni pogoji zboljšali. Scc jalisiti pa zahtevajo radikalno spremembo ustave.
Včeraj dešle vesti pravijo, da se v Varšavi in v in-duistrijalnih krajih sila širijo delavska gibanja.
F5
Danes žanje proletarska Rusija prve sadove svoje necmajene vztrajnosti, svojega, v najhujšiih stiskah preizkušenega zaiu.painja v idejo voditeljico, ki ji je sledila s ita.kim naviG^ušenjem, s tako požrtvovalnostjo, da je svet ostrmel. Danes lahko rečemo, d:a je, na neštevilnih krvavih bojnih poljih zmagovita Rustija nastopila tudi pot, ki vede do diplomatične zmage. »Beg koraka z močnejšmii balt aljioni!« je že star izrek. Sovjetska Rusija je slednjič prisilil?, ententino' .diplomacijo, da se ji' ukloni. Danes vabi Anglija zastop-nka sovjetske vlade na raedzavezinliško konferenco v Londonu. Kaj bo ta konferenca prinesla in ali bo na nji res definitivno' z’lom;l5'ena zlobnost firanoos-kega imperij,sferna, ne vemo še. Vemo pa, da se je dvignil ruski o.njak v polni svoji moči in da mu od dne do dne bolj kipevajo jeklene mišice. Mlada, proletarska iRnssiija', Id ji vodijo usodo mlade proletarske sile, je itak pojav, da mora zbegati ves gnili zapad, ki nima nidbene oporne točke več za svtoje nizkotne kalkulacije. Proti tem kalkulacijam' je nastopila volja naroda, nepreračunljivo silna volja. In Rusija, zbi‘o zmaguje tudi pri zeleni mizi.
Ta zmaga je navdušila prcletairce vseh dežel, dvignila je pogum tildi onim, ki so že obupovali v malo-duš/u. Z zadovoljstvom beležimo tu dejstvo, da nismo bili mi niti za en hip v dvomu o izidu rusko - poljske vojine, ter da simo takoj o njenem pričetku, kljiubu nevarnemu položaju v Vladivostoku in drugod, izrazili prepričanje, da bo Poljska tepena po vseh pravilih kakor bo tepena, vsaka država, ki bi hotela sesti entenifai' na limanice ter kaj započeti proti Rusiji.
Veselje nad 'odločilno zmago sovjetske Rusije je med proletarci vseh dežel veliko, saj vidi' proleta.ri-jart v tej zmagi napredek misije, k& si jo je Rusija s krutem pregamjanijem, z belim terorjem strahovati lastne sorojake, poljsko delavstvo v Lvofviu, v Kra-kovem i. t. d. Njena ura je odbila.
Na Dunaju, v Nemčiji je med dielavstvom navdušenje vseobče, kar pričajo tudi' nemški časopisi, ne samo sodjaliistični, temveč celot — konservativni. Vidijo pač v ruski zimagj začetek preokreta v evropski' pcili'tika.	•
Nemčija je v varstvo mej poslal a svoje čete na nemško poljsko mejo. Morala pa je že mekatere čele zamenjati, ker so se pobratimi!e s sovjetskimi vojaki.
Vse zaman, ideja napreduje, in je ne ustavijo. r.iti meje, niti kitajska zidovi.
J M P *
Slovenski In srbo-Mki proletarski mlauinl
Okciščine na zasedenem ozemlju postajajo dan za dnem jasnejše, .izrazitejše, opredelenejše! One zado-•bivajo konkretno obEko. Navdušenje radi osvoboje-nja »neodrešenih«, radi razširjenja državnih mej m radi nov,ih nacijo n,alnih tvorb, je v glavnem 'preme-mulo. VisKčenja iz predlanske naoijornailmo-revolucijo-narne 'fcVe r’r več! Navdušenje in vshičenje se je umakr:1.r; treznemu premišljevanju o »dobrinah« buržu: ulio -.proti .poiat/a i.a ^'	,
Me .i.e. .i; 'lep;. o • celem svetu posledice svetovne vojne o a dan. Četrt in polletno razbojniško klanje, goKpot r rsVo	~dc in bojkoti in dolgotrajni kulturni	pod napdealnejšimi gesli
cio-,^	'■.bede, to zahteva danes
svoja .	-	-. V zmagovalnih in premaganih ka-
kor v ro- •'.“'h državah. Na eni strani si zmagovalne ia p.&x i-r.o buržuazije medsebojno predlagajo svoje račune, .od obojih pa zahteva vesoljni, pncleta-rijat velikega obračuna za vojno trpljenje in stoletno tlačenje in izkoriščanje. Milijonske žrtve, poginule n a bojnih poljanah kričijo po maščevanju! Razrušena mesta .in pogorele vasi se morajo obnoviti! Razdejano gospodarstvo naj ise vspositavi. Strgane vezi med pcsameznimii državami' se morajo zopet spojiti   Kdo naj zaidovolji vsem temi zahtevam in potrebam? Buržuazije vseh' držav hočejo navajati vojna bremena gospodarske in finančne narave na ramena prcletarijata. One namerujjejo vzpostaviti gospodarstvo v predvojni kapitalistični obtoki. Na te namere vesoljne buržuazije je odgovoril komunistični pro-letairijat, kot najnaprednejši del proletarijata celega sveta, z geslom: Svetovnasocijalna revolucija! Ruski delavni narod je prvi proglasil so-ciijalno revolucijo. Z diktaturo' proletarijata v obliki delavskih, kmečkih in vojaških svetov, je ruski narod iztrgal vsio oblast iz rok buržuazije in sedaj stremi za uresničenjem komunističnega ideala. »Ru-. ska isocijalistična federativna sovjetska republika* je danes zmagomosna! Ona raste na moči in ideji. Vsepovsiod se .kažejo vplivi ruske socijalne revolucije. — Vsporedno z naraščanjem revolucijonarnega vala v vseh državah, gredo zadnji poizkusi buržuazij, da se z reakdjonarnim kurzom ra znotraj in z novimi oboroženimi konflikti na> zunaij, ohramajo na krmilu. Toda vala proletarske revolucije ni mogoče zaustaviti. On ne prizanaša niti našemu oze.nlju. Gigantska borba med delom in kapitalom se je pričeta tudi pri nas. — »Današnje stanje v naših pokrajinah je jasno obeleženo po zmaimenjah socijalne revolucije: dan na dan vršeči se štrajki, spopadi in izpori. Trhli državni red se krha.
Proletarska mladina iz mesta in valsi! Mladi delavci in delavke!
Ekonomične m socijalne razmere v katerih živite so polne trpljenja in krivice. — Vi{-e) se mučite celi dan v smrdljivih delavnicah im zadušljivih (tovarnah. Težki obrati zahtevajo največjega napora Vaših mladih sil. Z Vašo pičlo plačo komaj izhajate, čestokrat so Vaša nagrada batine in čezumo delo. — Gospodar, ki se ne ubija v delavnici, vtakne v svoj' žep iprofit, nadvredmosit Vašega miukepolnega dela. On, ki ise nikdar ne dotakne nevarnih koles transmisij, on stanuje v solnčni vila. Vaša bivališča so temna, •brezzračna. Vaš gospodar se ne boji za. svojo in svoje družine bodočnost. Vii(-e) ste obsojeni (-e) nia telesno in duševno' skopljevanje. — Čutite li bedo in grenkobo Vašega življenja? Do kdaj jo hočete še prenašati?
Mladi poljedelci-seljajki in koloni! Tudi Vašega življenja delež je krivica in trpljenje. — Kapitalistični družabni red je odtrgal pretežno večino kmečkih sinov in hčera od domače grude An jih vrgel' v brezno indiuistnijskega mesta. Šli' so s teškim srcem, velikih upov za' ibelejšim kosom kruha ... Vii, ki ste ostali, g.3'raite od zore do mraka, čnni Vaš kos kruha je trd, kaikor so trda kamen,ita kraška tla. — Spomin na padlega očeta., brata ali sorodnika Vam zagrenjuje še Vaše proste .ure veselja. — Vi sejete, gospoda žanje. Najibojše pridelke z njive, s polja in z doma morate oddati. Najizbranejše sadje, — smetano z mleka, — morate nesti na trg, da z .izkupičkom plačate najemnino, davke, takse. Vam ostajajo le Vaše žu-Ijsve roke in beda v hiši,. In talko životarite iiz pomladi v zimo in iz zime v pomlad, brez prestamka naprej! Vsekdar znojni in zamaizani, brez cdpočitka in radosti. — Mladi poljedelci, zavedate se svojega položaja? Doklej še naj Vas tare kruta usoda?
Mladi 'proleta.rci in proletarke!
Politični položaj, v prvi vršiti pogojen po gospo-daTsko-ftnančinih odnošajih .države, je zadcibil v zadnjem času 'ostrejši ztnačaj. Toliko glede .boja med huržuiazijo in proletarijatom., kakor glede nasprotij ■med dvema nacionalizmoma. — Italijanska ofioijel-na vlada, svesta si svojega omajanega stališča, m odkrito agresivna nasproti močnemu proleiarijaltu in se omejuje v glavnem nato, da si obdrži Je še svoje pozicije. Ona se zagoivarja, kot predstaviteljica bur-ŽU3'3ko-monarhične države in hoče ščititi svetost privatne lastnine in nedotakljivost vojnah dobičkarjev, Oficijelna vlada samia bi se (najrajši zadržala zgolj v defemzivi in se ne spušča rada v odkriti boj s pro-letairfj.atom. Zato pa ipošilja italijanska buržu*-zija tem odkritejše in nesramnejše svoje oprode, famozne »fasdste« v boj proti proletarijatu in tujim narodnostim. — Da bi si italijanska vlada ojačila svojo pozicijo na znotraj je naravno da izziva konflikte z zunanjim sovražnikom, z Jugoslavijo in Albanijo. — Tudi jugoslovanska vlada bi hotela oboroženi konflikt, ker ga rabi, da utrdi v svoji metranjosti šibko patri jetično misel. Vlogo italijanskih »fascistov« i.n »pescecauov« v Jugoslaviji igr-jo verižniki, izvozni-ča.iji in naduti oiicirjj, ki se rekrutirajo poaajveč iz »inteligence iz zajedenega ozemlja«.
Italijanska 30c.ija'listična-komuin.:st!čna mladina je celo vojno dobo odločno kazala anti,militaristični duh. Ona je dames avantgarda v boju italijanskega proletarijata proti militarističnim avanturam, — Komunistična mladina Jugoslavije je navdušeno sprejela komunistični program. Srbijanska omladina zvesta svojim revolucionarnim tradicijam je spontano zavrgla nadjonailno ideologijo in stoji danes v prvih vrstah srbskega komunistično organiziranega pnoletarijata. — Položaj v Jugoslaviji ,je nez:nc'sen! Vsak od onih, ki so se borili na Siuvoiborju Mačkovem kamenu in Kajmakčalanu, se mora' sramovati, kadar vidi, da sedijo na čeki jugoslovanske države ljudje, ki so bili do včeraj zvesti sluge Franca Jožefa in grofa Tisze,, in da se gotc.vo v vseh pokra-
jinah vlada po zakonih pokojne Avstrije. — Mladi kombataniti z ene in druge strani strelskih jarkov se po težki izkušnji vojne dobe družijo v organizacijah komunistične mladine. Oni, ki so bili z 17. in 18. letom dobri za hrano topovom, oni zahtevajo da'-nes zase in za svoje mlade tovariše političnih pravic.
Mladi, (-e) proletarci (ike)! Do okupacije ste 'bali pod oblastjo avstro-ogrskih žandarjev in policistov. A-o. žandairji in biriči so zbežali v Jugoslavijo,, katera jih je namestila kot najzvestejše jugoslovanske ■državljane in najzaupnejše služabnike po merodajnih mestih, v urade in na' demarkacijsko črto. — Tu so zasedli1 njih mesta kr. stražniki. — Ali si ne mislite, da je zadnji čas, da prelomite enkrat za zme.raij s preteklostjo' polno nadjcnaliuh ropov in narodnjaških fraz?
(Dalje prih.)
PO SVETU
Amnistija na Francoskem. 29. t. m. je francoska zbornica sprejela predlog amnistije. Zakon vendar ne da amnestije vsem onim, ki so se borili na fronti marveč so gotove kategorije izključene. Vlada pa sme amnistiraiti tudi take, ako se ji zdi, da so vredni take dobrote ...!
Špilfeld in Radgona. Te dve mesteci ste bili .pred dnevi lukiupirana od memško-avstrijskega vojaštva. Jugoslovensko vojaštvo je mirmo zapustilo kraja in šlo na svoja nova mestai.
Med Rusijo in Avstrijo. Na Dunaj je prispel kot zastopnik sovjetske Rusije sodrug Wairsz.anski‘. Čeravno se pripoveduje, da ima Warszamski le nalogo se 'pogajati radi vojnih ujetnikov, je vendar ententi zelo nevšečna nav»očnio<st sovjetskega poslanika na Dunaju. Splošno se govori., da je njegov dohod odgovor na pretnje ogrskega ministrskega predsednika Avstriji.
ladijska misija. Pretečeni teden je dospela1 v Rim komisija Indijancev iz 'pokrajin, ki so podrejene angleškemu roparstvu. Sprejeta je bila od parlamentarnega vodstva sodjalističn« stranke. V nadaljniih dneh ima komisija namen pojasniti vsem italijaruskim ki neitalijiansikim strankam položaj indijanskega ljudstva." — Nedvomno se ravna Anglija tuidi glede Indijancev po načelu »samoodločbe narodov«. Zakaj so neki iznašli :to načelo?
Mrtvi in ranjenci ▼ Cataniji. 29. t. m. je prišlo v Cataniji ('Italija) med stavkujoičimi delavci in karabinjerji do hudih konfliktov. Med idelavd so štirje mrtvi, pet težko, in 30 lahko ranjenih. Med policijo je pa le eden težko ranjen. Ni treba še posebej ioime-niti,, da so 'povzročila konflikt karabinjerji.
Socijalizacaja rudnikov, V Rimu se je sestala parlamentarna komsija, 'ki ima naloga, da se havi s predlogom poslanca sod-ruga Bianchija glede sod-al.izaici.je rudnikov in njihove izročitve delavskim zadrugam.
Pogajanja med Italijo in Jugoslavijo glede jadranskega vprašanja in rešitve vseh spornih točk med terma) državama, se bodo v kratkem nadaljevala. ('Pa naj vendar pridejo enkrat dio zaključka' ako — so sposobni.)
Revolucionarna stavka' v Cile, V soboto, 31. t. m. je izbruhnila v Cile (Amerika) revolucijonarn.a stavka. Prišlo je do spopadov med revclucijcnarci in vojaštvom. Med revolucLjonard je več mrtvih in ranjenih. Ker so se revolucijonarci zatekli v prostore delavske zbornice, je zavzelo, vojaštvo poisicpje z naskokom. Vlada je prepovedala izid časopisov.
Turška delegacija v Versaillesu. Turška deiegadja, ki ima nalogo, da podpiše mirovno pogodbo, je dospela v Versailles.
Italijanska zbornica.
XI. kongres bolgarskih učiteljev komunistov. Bratovsko bolgarsko komunistično gibanje nam te dni nudi še en dokaz več o svoji moči in velikosti, o možnosti, da se uveljavi v celem življenju dežele, da gnjili kapitalistični družabni red nadomesti s komunizmom. XI. kongres komunistične učiteljske organizacije je to potrdil. Ta kongres nam je ravno prav prišel v času, ko se vrši kongres celokupnega učiteljstva Jugoslavije, da nam pokaže sodobno obliko prave bojne organizacije, da nam pokaže svoje velike uspehe, da nam pokaže pot, po kateri morajo iti učitelji, ako hočejo biti resnični apostoli ljudske izobrazbe. — V poročilu sodr. Kandeva, tajnika organi- <».. zacije, stoji sledeče: da je organizacija lani štela 58 skupin s 1201 članom, letos pa šteje že 77 skupin s 2074 člani. Torej znaša napredek bolgarskih sedrugov tekom e-nega leta celih 873 novih članov! In ta napredek se je dosegel v času, ko besni teror bolgarske buržoazije proti celemu komunističnemu gibanju, zlasti pa proti sodružni učiteljski organizaciji, ki je najaktivnejše sodelovala pri vsem strankinem delu in je dala celo vrsto žrtev:	ker
28 članov je bilo odpuščenih iz službe, 28 suspendiranih,
10 prestavljenih, 54 kaznovanih, 57 maltretiranih, ' 167 zaprtih in 157 obtoženih. Prosvetna delavnost se vidi najbolj iz tega, da se je vršilo 500 sestankov s 377 referati. Naročnikov na »Rabotničeski Vestnik« je bilo med učitelji 1490, na strankino revijo »Novo Vreme« pa 850. Učitelji so priredili 112 javnih shodov, med katerimi 58 protestnih. Izdali so 54 vrst lepakov v 15.000 iztisih. »Učiteljska Iskra«, glasilo komunistične organizacije, se tiska v 4400 izvodih. Splošni dohodki organizacije znašajo 213.440 levov, stroški pa 171.747 levov, prebitek znaša torej 41.693 levov, Za podpiranje štrajkovnih bojev in za žrtve velikih štrajkov .se je izdalo 33.845 levov, za podporo članom pa 15.298 levov. — Vse te številke nam jasno govore, da predstavlja komunistična učiteljska organizacija celo učiteljstvo Bolgarije in da bo to u-čiteljstvo igralo ogromno prosvetno ulojo v bodoči sovjetski republiki. In pri nas?....
Žetev in italijanska vlaJa. Glede žetve in enem polju, ki so ga obdelali delavci v Italiji brez i,n proti volji veleposestnikov in na svoj račun, je določila vlada, da se jo rekvirira. Delavcem bo povrnila vlida vse stroške in vplačala delo. Obenem je prišlo do vladne naredbe, ki določa, da se mora zemljo obdelovati tudi v bodoče nai to veleposestnikom prav ali ne. Ti poslednji so se-veu.. jezni in bi radi vladno naredbo preprteili. Delavstvo bo skrbelo, da se jim kaj takega ne bo posrečilo.
Norveške delavske organizacije in tretja icternacijo-nala. Delavske strokovne organizacije na Norveškem so na svojem kongresu, ki se je vršil pretečeni teden sklenile, da pristopijo k Tretji Internacionali.
Nasilstvo vojaške policije na Reki. Vojaška policija, pred kratkim ustanovljena iz oseb iz kraljestva zapira ljudi na podlagi domnevanja ali pa anonimnih denun-cijacij kar na debelo.
Ogrska mobilizuje, večinoma kliče kmete pod orožje.
Ti pa izjavljajo odkrito častnikom, da proti rdeči vojski ne bodo marširali.
Tednik »Vilagoszag,« glasilo ogrskih ubežnikov na Dunaju objavlja zopet razne dokumente, ki dokazujejo, kako so se zarotili oficirji, da ugonobe politične kaznjence
in Žide.
Domni!! ggstik
Komunistično posolilo
Vse so dr uge pczivljsinc. da podpišejo aaše komunistične posojilo. Deleži znašajo 25 Ur. Plača se lahko ves znesek hkratu ali pa na obroke. Vpis sprejema tudi uredništvo R3Šega Usta kamor naj slove svoie tudi sodru gi izven Trsta.
Kakor sklada denar meščanstvo za svoje bitke, tako mora zbirati sredstva proletariat sam ako hoče izvojevati svojo bitko.
Podpisujte torej, sodrugi,
Vplačila na-
komtinistično posojilo.
-X-
Volitve v pokojninske zavode
Podpisani »odbor predlaga sledečo kandidatno lisito za volitve v upravni svet pokojninskega zavoda za uradnike:
KATEGORIJA C (trgovina in promet.
Pravi člani:
Romeo Baldini, list »Lavoratore«, Acquedotto 58; Maksimiljan Fuzzi, »Soeieta Adriatica«, Škorklja Ccronec' 686; Lovrenc Iveglia, itvrdka F. Parisii, ul.
. Miramar 3; Umberto Gambaro, Delav. Zadruge, ul. Anitiem'C.rei 25; Albert Mingotti, list »Lavoratore«, ul. G. P Širini' 11; Viktor Augustincich, Del. Zadruge, •ul. S. Fr-ocesco 29; Marcel Poli, tvomica Metliko-vič, ul. Piccardi 53; Mihael Anzulovich, iparobroid *W‘irrmbrand«, ul. M. Luzzattio 15; Franc Mamssich, Zveza pomorščakov, -ul. Madonnina 36.
Namestniki:
Gvidoa Hayek, tvrdka I. Miaingilj, ul. delle Acque 22; Karel Vram, list »Lavorait-ore«, ul. R. Samzio 527; Marij Kossich, aprov. komisija., Koper; Evgen Prin-civalli, Del. Zadruge; Anton Laurencich, tvx. Zen-n3x© e Gentilli, ul. Istituto 17; Vid Muggia, Del. Zadr., ul. Canova 22; Rihard Bon, parnik »Wurm-bramd:«, ul. Fellini 10; Ivan Labignan, Zveza pomor., ari. SchiapparelU 2; Robert CosuUch, paroplov. dr. Co-sulicn, obrežje Grumula 20.
KATEGORIJA B (industrije in rokodelstva).
Pravi člani.
Pavel Mautner, Stav. zadr., ul. Tin tore 5; Viktor Jac&pich, ledjedel. sv. Roka, ul. Giustinelli 4; Ivan 'Visinlin:, ladje dei. sv. Roka, ul. Donadoni 6; Ivan Zeowvid)i Stiskalnica olja, ul. Palladio 6.
Namestniki;
Vinccnc Gero!‘ni, ladjedel. sv. Marika, Zgor. Kijar-bcla 2; Peter Postogjia, ladjedel. sv. Roka, Milje; Anton Furlan, ladjedel. sv. Roka, Milje; Ivan Sponza, Čistilnica olja, ul. Cereria 2.
KATEGORIJA A, D (svobodne obrti).
Pravi člani:
Ote m Lantieri, notar R. Stark, Zgcr. Kjarbola 895; Egidij Baldini, notar G, Piccoli, «1. Peitronio 1; EK-zej Kladnig, Bcln. blagajna, Trst, ul. Donadoni 4.
Namestniki:
Alojzij Lovisato, Bcln. blag. v Miljah, Milje; Marij Gregorich, Bol, blag. v Kopru, Koper; Alojzij Stolla, Bol. blag. v Gorici, Gorica.
 X---------
Te kandidate, ki uživajo naijvečje £ a upanje svojih -tovarišev, so izbrale dotične Oirganiziaicije, Zait o ;jih priporoča v izvolitev podpisana odbor.
Način volitve.
Volilne glasovnice morajo voliloem izročiti njihovi delodajalci, od njih naj jih tedaj takoj zahtevaj«'.
Glasovnice za uradnike so rdeče barve k» nosijo označbo, kajteri izmed gorenjih kategorij pripada volil ec.
Kategorija B voli štiri prave člane in štiri na-rnesUiike, kategorija C devet pnarvih članov in devet namestnikov, kategorija A, D tri prave člane in iri namestnike.
Vsak volilec izpolni glasovnico sam z imeni, poslom in stanovanjem kandidatov, kakor je zgoraj navedeno.
Izpolnjena glasovnica! se zalepi ob roibehi taiko, da ostane odrezek z imenom in kart številko prost, ker ga komisija potem odtrga.
Zalepljena glasovnica se lahko odda po pošti, ali nese v sedež lastne organizacije, ki preskrbi oddajo.
Vse glasovnice morajo prispeti Pokojninskemu zavodu vsaj do 8. avgusta dopoldne, t. j. v času, ko se glasovanje vrši.
Mešan odbor organizacij za voHtve v zavode soc.
zavarovanja.
VoUlci kategorije B so naprošeni, naj počakajo še par dni preden izpolnijo svoj volilni list, ker bo podvržena njihova lista skoro gotovo malim izpre-raembam.
Dogodki v Vodnjanu
Zagovor branitelja Zennara je bil, kakor smo zadnjič [ Slika. Julijske Benečije kaže temne sence. Napad na že omenili neka; naravnost mojstrskega. Žal, da ga v ce- tržaški Del. Dom, napad na Del. Dom v Moši sta silno loti ne moremo posneti. Pojasnil je s priprosto, prepriče-1 vplivala na vodnjanske proletarce. Jedva so za 70.000 lir, valno besedo najprej vse okoliščine, ki so sodelovale, da! od ust pritrganih, kupili svoj dom, in zanj so se bali. Ta se je porodilo ono duševno stanje, iz katerega so izvirali! strah so uporabili karabinjerji. ■
nato dogodki, o katerih se danes sodi.	j	Ali pa je bilo njihovo postopanje zakonito? Hišna pre-
Slika najprej bedno usodo Vodnjana, kjer so morali ob I iskava se sme vršiti le na podlagi oblastvenega odloka, pričetku vojne skoro vsi za orožje sposobni možje k vo- j če je ta določba odpravljena, ni pa odpravljena ona, Si
-X-
Stranka za učitelje. Sodrug Malatesta za Del, Zbornico in sodr. Benetti za stranko sta posredovala pri kom. Mo-sconiju radi zadnjih premeščenj in odpustov iz službe raznih učiteljev, ki so vpisani v soc, stranko. Kom. Mo-sconi je izjavil, da so se ti koraki naredili med njegovo odsotnostjo ter je obljubil, da se bo za stvar takoj zanimal. Na vsak način pa bo našel učiteljski sindikat v boju za učiteljske pravice vso moralno in materijalno podporo naših političnih in gospodarskih organizacij.
Naznanitev mlatilnic. Tukajšnji civilni komisarijat za Trst in okolico nam je sporočil naslednji odlok: 1.) lastniki mlatilnic so dolžni jih naznaniti civilnemu komi-sarijatu za Trst in okolico (ul. XXX. Ottobre St. 7, I. n., soba št, 14) v osmih dneh po razglasitvi pričujočega odloka; 2.) nadalje so dolžni imeti natančen popis omla-tenega žita, a v tem popisu se mora označiti ime, priimek in naslov lastnika žita, količina žita in zemljišče, na katerem je rastlo dotično žito. Takšni popisi imajo u-radno veljavo. 3.) Vsakih deset	cftii bodo morali	poslati
civilnemu	komisarjatu seznamek	omlatenega žita. 4.)	Pre-
stopki pričujočemu odloku so kaznjivi v zmislu čl. 12 odloka generalnega civilnega komisarijata za primorske dežele od 28. junija 1920, št, 711/1412,
 X------------
Razdelitev živil, Ta teden se razdelijo proti preščip-njenju št.	16. živilske izkaznice	sledeča živila:
Riži %	kg, po 1 '50 L.
testenine, 30 dkg, po 1’90 L;
sladkor, 15 dkg, po 6 L;
olje, 20 centilitrov, po 8'30 L.
Ubožniške izkaznice upravičujejo samo do nakupa sladkorja.
 X-----------------
Požar pri sv. Andreju, V noči 1. avgusta se je na sv.
andrejski postaji vnelo pet vagonov bencine. Nastal je takoj .velikanski plamen, ki se je razširil po bližnji oko. lici, tako, da je zagorelo tudi neko sosednje skladišče, Ognjegascc je stalo mnogo truda, predno je bilo možno omejiti požar.
Potres. V soboto je bil opažen ob 10’15 osem sekund trajajoč potresni sunek v smeri VZ—SJ. Središče potresa leži pri Ljubljani.
Samomor. Pija Braidotti iz Moše v Furlaniji se je v soboto zastrupila. Našli so -jo mrtvo v bližini ul. Ros-soboto zastrupila. Našli so jo mrtvo v bližini ul. Ros-setti. Vzrok: nesrečna ljubezen.
Ubeg. Jz zaporov, v ulici Coroneo je ubežal oni Leo-nard Faccio iz Bari, ki je poveljeval oni bandi kamo-ristov, ki je bila pred časom aretirana. Faccio si je preskrbel vojaško obleko in tako opravljen jo je lepo od-kuril.
jakom. Nato je sledilo povelje, da se mora vas izprazniti. In vse prebivalstvo, starčki, žene in otroci so morali v begunske tabore v Wagno ali pa v Katzenau, kjer so zaničevani in pozabljeni životarili. Nihče se ni tedaj brigal zanje izvzemši socijalistična stranka n njeno glasilo »Lavoratore«. Nato je prišel polom Avstrije, ki so ga tudi Vodnjanci pozdravili kot rešitev iz dolgotrajnih muk. Ni bilo čuti niti enega glasu proti ital, vojski, ki je prispela.
Ali tudi v Vodnjanu je našla svojo pot ona misel, ki preveva ves proletarski svet, ki dviga nade onih, kateri so v vojni toliko trpeli, in ki se jim po vojni trpljenje ni zmanjšalo. Ali naj se jim to zameri?
Vojna je vse obljubljala bojevnikom in narodom. Zdelo se je, da bo po vojni izginilo ne samo sovraštvo med narodi, temveč tudi sovraštvo med razredi. Mesto tega pa smo priče žalostnega pojava, da je nemogoče urediti vno vič gospodarske razmere in da korakamo proti gospodarskemu in političnemu preobratu, ki se ga ne moremo več izogniti. Ali pridemo do tega preobrata potom revolucije ali brez nje, to nima pomena, ali do preobrata pridemo gotovo. Gotovo pa je, da se temu gibanju že iz razrednega instinkta pridružujejo socijalisti Julijske Benečije.
So li zato socijalisti naše pokrajine — avstrijakovci, emisarji Habsburžanov. Kdo verjame tem bajkam, ki jih o nas trosijo nam nasprotne stranke. To so obrekovanja, ki jih je treba odločno zavrniti. Socijalistična stranka je obstojala tudi pred vojsko in avstrijska vlada jo je isto-tako preganjala.
Pred avstrijskim polomom je edini »Lavoratore« imel pogum pisati o Avstriji kot o »cesarstvu, ki razpada« in to 22. oktobra 1918. Medtem, ko je ital, poslanec v Pulju se bratil z avstrijskimi častniki je »Lavoratore« 'branil koristi Italijanov te pokrajine. Pozabiti se ne sme na članek, ki ga je »Lavoratore« priobčil dne 3. novembra 1918. ob prihodu ital. vojske. (Branitelj ga prebere.) In pozabiti se ne sme, da je socijalistična stranka te pokrajine takoj pristopila socijalistični stranki v Italiji pred vsako aneksijo. In zato se obdolžuje, da so tukajšnji socijalisti sovražniki Italije!!
Pravijo, da so socijalisti prijatelji Slovanov. Socijalistična stranka je bila vedno proti slovanskim nacionalistom; nikakor pa ne proti Slovanom, ki so rojeni tukaj in imajo pravico živeti v teh pokrajinah. In ravno naloga socijalistične internacionale je, da pomiri duhove ter izvrši oni čin civilizacije, za katerega drugi niso sposobni. Pravično je, da skušamo zbližanje teh dveh narodov, ki sta si tako različna, a sta zvezana med sabo po isti uso di. In kdo vrši to delo zbližanja, če ne socijalisti! Delujejo v tem smislu fasisti, nacijonalisti? Ne, ti vrše razdirajoče delo v škodo državi in naroda, ker njihova podjetja zadnjih dni nimajo drugega vspeha, negoli, da opravi čujejo Jugoslavijo, ako nas obsovraži.
Če se govori, da socijalisti Julijske Benečije niso prijatelji Italije, nosi zate govorice krivdo vlada. Italijanska vlada ni Italija! Narod nima kaj opraviti z vlado. Socijalisti ljubijo sinove Italije, ne morejo pa ljubiti italijanske vlade, ki je začela svoje delovanje v naši pokrajini zloglasnimi »Zaukazujemo« in »Dekretiramo«. Tak samo-držki sistem diši po srednjem veku in je napravil globok vtis med prebivalstvom že takoj prve dni. In v naslednjem se je teptalo pravo zborovanja, pravica svobodnega tiska, izdani so bili proglasi (»bandi«), ki so izraz svobodo dušečega nasilstva izrednih zakonov.
Ali se hoče napraviti iz novih pokrajin deželo bebcev? Ljudstvo se bo taki nakani uprlo, kakor so se uprli današnji obtoženci
Branitelj se na to od teh upravnih razmer obrne do političnih. Opozarja kako ima napad na Del. Dom v Vodnjanu mnogo sličnosti z napadom na tržaški Delavski Dom, ki je bil izvršen mnogo prej. V Vodnjanu, kakor drugod je bilo delavstvo prepričano, da se isto nameru-je z njihovim Delavskim Domom. Napad na tržaški Del. Dom je bila torej velika napaka v moralno škodo ital. vlade izvršena, ker delavstvo ljubi svoje Del. Dome. Nate govori branitelj o obnašanju karabinjerjev. Predsednik ga prekine, mu vzame besedo in slednjič prekine sejo. Ko se seja povzame nadaljuje Zennaro svoj obr. govor.
Če se nahaja Jul. Benečija — pravi’— v sedanjem položaju, ni to naša krivda, pač pa krivda diplomacije, ki
je znala započeti z vojno, a ne zna skleniti miru..........
Čez nekoliko časa, ko se branitelj dotakne reškega vprašanja, zaključi predsednik sejo.
V petek zjutraj je dr. Zennaro nadaljeval. Ugovarja, da bi bili obtoženci prinesli v Delavski Dom orožje, ki se je potem tam našlo, najmanj pa, da bi ga bili rabili v svojo obrambo. Ono orožje se ni preiskalo, da bi točno vedeli, jeli je kdo z njim streljal. Tudi ne vemo, jeli sta bili oni dve bombi, ki sta razpočili iste vrste kakor one, ki so se pozneje našle.
Nekateri so pod obtožbo edinole, ker — so spali v Del. Dotnu. Spanec pa dosedaj ni še zločin. Zaprli so se tudi odborniki »Circola«, edinole iz vzroka, ker so bili odborniki.
Kdo je ustavil oni avtomobil? Priče so le kaj negotovo med obtoženci spoznale soudeležnike pri onem roparskem podjetju, ki ga je pripisati eni običajnih roparskih čet v Istri, ki še danes obstojajo in ki z obtoženci nimajo nič skupnega.
Velika uganka pa mu je, kako sede danes poleg italijanskih obtožencev tudi slovanski. Te uganke ne more rešiti. Obtoženci slovanske narodnosti nimajo druge krivde negoli edinole ono, da so — Slovani.
Nato obsoja nezakonit policajski sistem, po katerem se je zaukazalo podpisati zapisnike na praznem papirju.
Sklene svoj govor z izpovedjo svojega socialističnega prepričanja. Pravi: »Branil sem obtožence, ker sem prepričan, da je prepričanje, ki jih navdušuje, vera v ljubezen in pravičnost; zato tudi činov, katerih se jih obdolžuje, niso mogli izvršiti. Sodniki ste in vojaki, a tudi človeško srce bije v vas in bolest, ki obvlada družine teh nesrečnikov, vas mora ganiti!«
Nato govori branitelj Padoa, ki najprej strogo preiskuje upravičenost in umestnost ter logičnost onih vojaških proglasov (»bandi«), na podlagi katerih se danes sodi obtožence. Čudi se, da ti proglasi prepovedujejo tudi gojitev razrednega sovraštva; češ, kaj ima to opraviti z interesi vojske, ki je zasedla ozemlje!
O obtožencih pravi, da so ljubili svoj dom in da so ga upravičeno branili pred napadom. Kdor pa svoj dom ljubi, ne more nikoli postati slab državljan. Obtoženci so nastopili pod nezavestnim vplivom obrambnega čustva do lastne hiše.
Nato sledi v istini blesteč govor branitelja, poslanca Cosattinija, katerega duhovitost smo občudovali tekom vse obravnave. Žal da moramo tudi njegov govor podati našim čitateljem le v izvlečku.
CosatUni prične svoj govor s tem, da se proglasi sodrug in duševni sokrivec z obtoženci Tudi on je bil v svoji mladosti obsojen radi motenja političnega in verskega miru, ter izgnan iz naših dežel. Šteje si pa v čast, da mu je poverjena bramba današnjih obtožencev strani stranke, ki se ji posveča že skozi 25 let.
Pri zločinih, ki tikajo človeško družbo ne more nihče reči: »To mene ne tiče!« Dejstva, o katerih razpravljamo, so del splošnega političnega gibanja. Obtoženci sledijo idejam in direktivam socijalistične stranke in zato se jih preganja. Živimo v strašni dobi; buržoazija propada, prO' letarijat stopa na plan, stremi po svobodi, po kulturi. Pre obrat pride, jeli mirnim potom, ali pa nasiljem, tega ne vem.
Na vsak način so vsi živci napeti. Upornost prihaja iz višjih razredov in prehaja v nižje. Nihče ne čuti več var nosti, ki bi jo moral uživati kot državljan. Država postaja nezvesta svojim funkcijam, po zakonih zajamčena svobo da je odvzeta. Vlada ne nastopa, ko kakšna stotina mladeničev požiga palače, pač pa nastopa, če treba v krvi udušiti mirno, a impozantno ljudsko demonstracijo. Varnost je le še bajka! To je usoda naše pokrajine. In če sejete vihar, hočete li žeti mir!
pravi, da se mora vršiti hišna preiskava pred zahodom solnca, ker počitek je svet in sveto je bivališče tekom noči! !
Poročnik Errico je fantaziral o neki zaroti, da bi se v Vodnjanu s pomočjo Jugoslovanov, ki so pa v onih krajih Hrvati, ustanovila nekakšna — republika. To je mora, ki je tlačila karabinjerje. Star karabinjerski maršal bi drugače postopal!
Nato branitelj govori o umestnosti dekoracije, ki jo je sprejel poročnik Errico za vodnjanske dogodke, ter se poglobi v podrobnosti obtožbe proti posameznim obtožencem, ki se jim krivda ne more dokazati.
Zagovornik Cosattini sklene: Vi, ki ste sodniki, izvršite lahko pomirjevalno delo s tem, da oprostite obtožence. Poslušajte mojo besedo, ki zagovarja skupno korist.
Drž. pravnik odgovarja kratko izvajanjem braniteljev, nakar se seja zaključi.
Po govoru drž. pravdnika replicira branitelj Cosattini kratko, nakar vpraša predsednik obtožence, ali imajo še kaj omeniti. Ko obtoženci zanikajo, proglasi predsednik obravnavo za zaključeno. Sodni dvor se odstrani iz dvorane o poludne, 25 minut pozneje vstopi ter med-napeto pazljivostjo izreče sledečo sodbo:
OBSOJENI:
Ivan Borri na 2 leti zapora, Ivan Civitico na 5 let In 6 mesecev zapora ter 3000 lir globe, Dominik Belac na 5 let zapora in 3000 lir globe, Dominik Biasol na 5 let zapora in 3000 lir globe, Lovrenc Furlani na 5 let zapora in 3000 lir globe, Dominik Belci na 5 let in 6 mesecev zapora ter 3000 lir globe, Josip Jurič na 2 leti zapora, Romej Vičič na 6 mesecev (pogojno), Rihard Benussi na 4 leta, Herman Fioretti (v kontumaciji) na 10 let, Mirko čubranič na 3 leta, Franc Tommasini na 25 let in 3000 lir, Atili) Rota na 5 let in 3G00 lir, Anton Biasol na 10 let in 5000 lir, Vid Butkovič na 15 let, Ivan Cettina na 2 leti, Jnlij Tommasini na 5 let.
, OPROŠČENI:
Blaž Marinuzzo, Pavel Mohorovič, Dominik Trevisan, Ivan Cukerič, Franc Giacometti, Paskval Gorlato, Andrej Gejza, Martin Ciritico, Ivan Sivič, Ivan Zanchierella, Dominik Fiorante, Dominik Zanchierella, Paskval Moskarda, Dominik Giachin, Ivan Buliun, Avgust Pastrovicchio, Lovrenc Furlan, Nikolaj Demarin, Ivan Malusa, Franc Moscarda, Blaž Pastrovicchio, Viktor Genso, Peter Man-zin, Ivan Vitosovič, Lovrenc Moscarda, Ivan Benčič, Jakob Meitrič, Ivan Cettina, Anton Lanza, Ivan Vitosovič, Mihael Bankovič.
S to strogo obsodbo je končal proces o vodnjanskih dogodkih.
da »ovac sak upi j en u našim strukovnira organizacijama ide u Italiju. Aid pita se, ne ba bivša Aastrija, bila bankrotiraj a, rekli bi, da ide novac u 'Njemačkiul Rekosmro’, da: ne s to m,ista ne smeta, jer ti ljudi ne znadu bolje. Orni gotovo ne govore svoje misii, i za ovalcove svari su odgovorni gradjar.ska mevinari, kojd imadu interesa da hvale viastcdržce. Medju tim nui smo spremni s v a,komu od onih, koji nas napadaju, i vele, da sami stvaramo cvakove vjes-ti, pomoči, a stilne čenio ujedno pomoči svoja) stvari. Mi im pre-por.uičamo, neka nabave sooijalističk« novine— tamo če uvidjetii te uivjeriti se, ju kojem je stanju rad ni nared, koji stvaira isve dobrote d Ijepate na ovom svjetu, i kci se zaikapa u uitrobu zemlje imajke dok izvadi rudu od željeza >pa do zlata. Naše v-jesti može svatko kontrolirati. Moramo reči dia mi ne možemo ni deni-jeti sve-nepodcibšitine, ko je se dana s pod firmom oslobcdjenja i u.jediinjenja oiairoda dogadjaju, jer ne-dcpuštavui prilike, da pišemo o sv emu, što se dagadja. Viadipa djela nisu takova, da bi joj pnonosale slavu po svijetu, i jer su njihova djela nelijepa, diakle ta-kove vlade znadu, da «io što one čine mevalja, i sram dh je, da se o torne aita, .pa ipak oni tako rade. Stioga mi ne napadamo ikojeg političara posebno. Oni su s vi više Ali man je jedrna ki, d mi smo proti v svih njih, od najvišega pa do najnižega; oni su težili za jednomii državam, gdje če sami moči pasova t, pa spak nekoji se još patiriotiče d dana s, i teže za ne-kakvim osiiobcdjenjem ikojeg njim naturala u možak kapitalistička klasa sa svojim agentkna. Svakom onom radoikiu, tkoji se još zabaivlja raznim sitnicami i napada našu radmčku štampu, jer mu taiko nalazu fcejekakvi patent — redoljubi, savjetujemo. neka fccčne misliti svojom glavom, i ifciti če za njega biolje.
Neka uzme radnifiku Staanpu, i neka paBoinno čHa, pa če u breo dači dto zaki»u&ka, što raitinačka štaaa-
pa piše ; što zagovara.
Završujuiči :
Kad nebi bilo sinotinje, boigataš bi moirajo častiti sam svoje cipele, graditi svoju ku<hi, pripremati svoju hramu, raddtš upoče srve, što mu je porbrefcito za život in užitaik. Radnici čine sve, da olakšaju život bogatašima i zato više puta dobivaju feao nagradu, prezir, bjedu a od' vremena do vremena i taninicu i batine.... Tako če medjirtin* bogataši čimd/ti uvi« jek, ako ise radni narod ne udiruži sporarumno u ko-ovunistički savez, i meraztrga lan.ee neprajvde gespo-Harstvemog potlačivamja.
ljudski oder
Vsem podružnicam javljamo, da se bodo knjige razdelile v nedeljo 8. avgusta. V to svrho bo tajnik od 8. do 14 .ure na razpolago (v ponedeljek in sredo.)
Sv. Mar. Magd. spodnja, Kolonkovec ima v nedeljo ob 17. uri izredni občni zbor. Dnevni red: 1.) poročilo osrednjega vodstva; 2.) volitev novega odbora; 3.) slučajnosti. Nihče naj ne manjka.
Sv. Ivan ima v sredo, 4. avgusta, izreden občni zbor, Dnevni red: 1.) Poročilo osrednjega vodstva; 2.) volitev novega odbora; 3.) Slučajnosti.
KmefijsM pregled
Zavarovalnica goveje živine kmetijske in vrtnarske zadruge v Trstu naznanja, da se sprejemajo vpisovanja v vseh podružnicah in v centrali Zaenkrat se sprejema le ime, naslov zavarovanca in število goveje živine. Pri-glasujte se pridno.
Prepovedani sestanki. Da si ne bodo kmetje tolmačili narobe dejstva, da se niso vršili nekateri sestanki, poroča kmetijska in vrtnarska zadruga, da sta bila sestanka v Marezigah in Šmarjah od oblasti prepovedana.
DOPISI
Bivše volne ujetnike v Rusiji ris - £
vedč, ako jim je znano, kje se nahaja Avgust Drufovka iz Vipave, ki je služil pri 97. reg. 6 komp. Vjet je bil v Karpatih. Zadnjič je pisal dne 15. II. 1917 iz Milikes gubernija Samara. Komur je kaj znano, naj sporoči, proti povračilu stroškov Jožef Drufovka v Vipavi.
Telefon
3-29
Zaloga or in zialanine ter delavnica
ALOJZIJ POVH
sodni Izvedenec
Trst, Piazza G. Garibaldi 3 (ex Barrlern)
Izdaja za socilaiistlčno zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore* v Trstu.
SEŽANA.
Veselica »Dramatičnega kluba«., ki1 se je donela vršiiti dne 8. av,g., se vsled prepovedi oiv. ikomisa-rjata: ne vrši. Vzrok, strah vsled sodelovanja povabljenih okoliškdfo društev, pred kako politično demonstracijo.
Navajeni smo taki-h prepovedi in ne čudimo se temu, a vsekakor se nam ne zdi' umestno navajati take vzroke, .ker do sedaj ni nikakega povoda opirati se na to, kajti vse dosedanje prireditve 90 se vršile 'brez vsacega najmanjšega incidenta in izzivanja in tudi na splošnoi se miore. priznati tukajšnjemu prebivalstvu znak naj večje strpljivoeti. — Da pa sedaj vddiiijo gespeda strahove v tem, da bi se morda kje iz okolice prikazal v. Sežano kdo z rdečim robcem, ali ,pa, da hi' se godila celo kari hujšega. Tega bog ne daj! — Želeli smo si svobode za časa pokojne Avstrije; žalostnega pogina, a sedaj jo imamo tolike; — vsaj zatrjuje se nam «d vseh strani in daje zagotovila o lateralnih načelih in namenih naše vlade in njenih itmkcdjonarjev, — da nam kmalu niti dihati ne bo mogoče. Odikod pa naenkrat ta izpre-memha napram nam, slovenskim sooijaiistioan-foamu-nistom, nam ne gre v glaivo. Še ne davno teatru, smo bili deležni vseh mogočih ugodnosti, favorizirani na vseh straneh od italijanske vlade, da je kar deževala samih pnoteikcij, — Basisti 90 nas lahko že zavidaj^ — kar naenkrat pa se nam me dovodi miiti ene nedolžne veselice I Morda ibi nam 'lahko dala »Edinosti« pojasnila?
FRANČIČL Još se nisu npametili.
Ima još dosti naših ljudi, kojr se tnsm na/učili misliti, preroda siu zadnjih godina pnožvljeli svu silu stvari, keje su jasno govorile, « ketoko vladajuče klase svjeta maraju za narod. Pa ipak mnogi toga ne vade, nego si i nadalje dadu sddt pamet raznim no-vinama, kicje slfuže pojedmrani viastodrzackima grupama, samo rada svojih interesa. Vdk> dobro su ugledali,, kako je bio narod poejepan u raznim taborim a i kla.vo se za domovinu?
•Prije rata napadali su nas rti patrioti, da smo. proti v svoje forače Srba, itd. Te da su nam Njemci na pragu kuče. Svi ti prigovori bij ali u onda isto tako naopraivdani, kao i dia,nas, kada nam nekoji' predba-cuju da držimo s Talijanima, jer smo protiv toga, da se jugoslavenski narod ide još jednom klati sa Ta-lijanima radi raznih krajeva zemlje.
Medju tim nije važno što nam neuki ljudi prigova-raju. Oni neznadu bolje, ooi giovoire što njim donose gradjaflske patriotske novine koje čAtaju. Važno je to, da je još toliki 'hroj naših ljudi u tami i nežna se snača. Ljudi se mrze i svadjaju radi poje-ddnih stranajka, a te stranke ne maraju za njih. Ima ljudi, koji nisu dosti izobraženi, kop nas napada,ju, što se donosi iizveštaji, gdje se pakazuje nered od strani kaidtalističkog sistema. Iz sv ega toga; cvrkuču,
DELAVSKE UDIII6E
ZA TRST, ISTRO
IN FURLANIJO
regis&rovana zadruga z omejenim poroštvom
Da izvršimo skiepe zadnjega občnega zbora, sklicujemo
ČLANSKE SHODE
in sicer se bo razpravljal na vseh sledeči
DNEVNI RED :
1. Otvoritev shoda in izvolitev predsednika;
2. Izvolitev skladiščnih pregledovalcev;
3. Ukrepi glede novih skladišč;
4. Slučajnosti.
V Trstu:
# pondellsk 2. avgusta >920 ob 20*30
Zelena dvorana v RelavsKem domu — Peti mestni okra j — Skladišče št. 3,
ulica Settefontane hšt. 6 štv. 6, ulica Donadoni hšt. 4 — štv. 38, ulica Garibaldi štv. 33 — štv. 44, Piazza dell’Ospitale hšt. 3.
četrtek 5. avgusta 1920 ob 20 30
Dvorana Circolo di coltura pri sv. Alejziiu — okraj Kjadin — Skladišče št.
16; Chiadino s. Luigi iištv. 800.
U petek 6. avgusta 1920 ob 20 30
Zelena dvorana v Delavskem domu — Četrti mestni okraj — Skladišče št 4, ulica Acquedotto hšt. 67 in št. 41, ul. Giulia hšt. 84.
II p»nd®liek 9. »^usta iSO ob 20
Skladišče štv. 27
Dvorana Circolo di Studi Sociali Rocoi — Okraj Rocol. Skladišče št. 26, i ulica P. P. Vergerio št. 232. Komunalne hiše.
V Istri:
¥ t*rek 3. at?glista ob 20
Rdeča dvorana v Rovinju - ul. del Nonno
V sredo 4, a'*igj^:	20
Delavski dom V PuUu — Skladišča štv. 9, ul. Santorio Santorio hštv. 17 — št. 19 ulica Giosue Carducci hštv. 10 — štv. 62, Mercato.
U nedeljo 8 avgusta oži It
Občinsko gledališč® v Lahlnju — Skladišče štv. 55.
V potidel^ek & »vgasta ofe 20
Gostilna lfVogel“ v Opatiji — Skladišče šv. 8,
V Furlaniji:
V č etrtak 5 avgusta ob 20.30
za občino Oglej. — Skladišče št. 59.
V pet^k 6. avgusta ob 20 3Q
Dvorana Lacroma za občina Gradei. — Skladišče št. 60.
Opomin vsem članom!
Po članku 12 zadružnih pravil spadajo vsi zadružniki v oni okraj, v katerem se nahaja skladišče, v kojem se navadno poslužujejo. Zato se smejo udeležiti samo shoda v svoji občini ali v svojem okraju.
Vsak shod je sklepčen, ako se ga je udeležila ena četrtina vpisanih zadružnikov. V slučaju, da ob napovedani uri ni navzoče potrebno število članov, se bo vršil shod pol ure kasneje ob vsakem številu članov. Predsednik shoda se izvoli vsakikrat posebej z večino glasov. — Po članku 3 zadr. pravil sme vršiti član svoje pravice tudi po mandatu s tem, da izroči pooblastilo svoji soprogi ali kaki drugi osebi, ki opravlja njegovo gospodarstvo. Pooblastila se morajo podpisati v enem izmed zadružnih skladišč ali v osrednjem uradu.	'
Kot leg timacija za udeležbo na shodih je veljavno potrdilo o Izročenih nakupnih znamkah in izkaznica živi!, ki mora imeti pečat skladišča, v katerem se član redno poslužuje.
TRST, dne 28 julija 1920.
RAVNATELJSTVO.