Jelen in zajec.
^ifpSp                                          (Baseu.)
wSj/elen ia jajec sta se razgovarjala v gozdu pod košalim dreTesom. Jelen •V^Mje pvav tiho govoril,  poslušal  iu se oair&l na vse skani,  a zajec je ^ggovoril ua ves glas, kakor da bi se uikogar ue bal.
nCuj!" reče jeleu zajcn, nali ue slišiš, da nekdo prihaja?" Zajee se inii smeje in pravi: ,,Tuili jaz dobro elišim ter poznam pse bolje nogo li ti; ali v tako velicem gozdn se psov ne bojini."
Jelen je dobro slisal. da sfl psi bolj in bolj približujejo, iu — uiti pet niti šest, naglo zbeži na drugo stran.
Zajec se mu je smijal iz vsflga grla, da je fcak<5 bojec. Ali glflj! psi ko že tukaj, obk6Iijo zajca od vseh atraiii, vlov^ ga iu zadavijo,
Preilno da izdahne, pomUlil je, kako parneluo lii bilo, ako bi bil •/ jelenooi pete odnesel.
Oroci slišajto 6ne, ki vaa opominjajo ia opozkjajo oa uesreSo, ki vsm lehko zailene h nemarnosti in ueprevidaosfci.