122
Politični pregled.
Novi državni zbor se snide v soboto in v ponedeljek bode slovesno otvorjenje. Važno vprašanje je, kdo bode predsednik novi zbornici. Krščanskosocijalni listi zahtevajo, da bi se kdo iz njih srede izvolil za predsednika. Posebno pa ti listi naglašajo, da novi ministerski predsednik mora biti Nemec, da si to ni v nobenem zakonu zagotovljeno. Ta zahteva le dokazuje, da so krščanski socijalisti proti drugim narodnostim jednako krivični, kakor liberalni in narodni Nemci. Seveda zbornica ne voli za predsednika krščanskega socijalista, ker od tacega predsednika bi ne bilo pričakovati, da bi nepristranski vodil obravnave.
Koroški državni zbor. — Razen jednega Slovenca voljeni so na Koroškem samo narodni Nemci za poslance. Tudi
trgovinska zbornica in veleposestvo sta nemškonarodno volila. V veleposestvu je dobil nemškonarodni kandidat Milenis 55 glasov, konservativni kandidat prof. Joas pa 22 glasov.
Volitev v Inomostu. — V Inoinostu je voljen z veliko večino za poslanca konservativec Kapferer. Konservativci se imajo za svoj uspeh mnogo temu zahvaliti, da se niso liberalni in narodni Nemci mogli sporazumeti za skupnega kandidata Posebno obrtniki so konservativno volili. Liberalni Nemci so potrti, ko so zgubili glavno mesto tirolske dežele.
Nemčija. — Želji nemškega cesarja in vlade, pomnožiti znatno mornarico, dižavni zbor ni ustregel. Odklonil je zahteve glaseče se na znesek 10 milijonov z 204 proli 143 glasovi in dovolil le nekaj manjših postavk. Zahteva vlade se je glasila na grajenje dveh križaric, jednega aviznega parnika in več torpednih ladij. Državni zbor je pa dovolil le napravo dveh topnjač. — Da ni preveč poslušen dižavni zb r svojemu cesarju, kaže tudi tale faktum. Cesar je želel, da se zgradi 1. 1870 palim vojakom v spomin velikansko poslopje. Predloga vlade, da naj se dovoli v to potreben denar je prišla pred državni zbor,  a ve se že naprej, da bo predloga pala.
Turčija. — Turška vlada ve predobro, da bi se ji kaj slabo godilo, če pride do vojne z Grško. Imela ne bi samo napram tej opraviti, temveč pretila bi v tem trenotku turški dižavi od drugih stranij še večja nevarnost. Srbija in Bolgarijs sta se baje zavezali, da napadeti Turke, če nastane grško-turška vojska. Ustaja v Makedoniji je v tem slučaji neizogibna. Da bi se Turčija malo olepšala pred velevlastmi in Če mogoče obvarovala preteče vojake, se je jela zopet delati, da hoče v državi upeljati reforme. Pozvali so se vsi sedanji in bivši živeči ministri, vezirji in drugi višji uradniki v sultanovo palačo na posvetovanje. To seveda je pa le pesek v oči. V resnici turški sultan nima niti moči niti dobre volje zboljšati razmer v svoji državi Le sila bo koneČno uredila turške žalostne razmere.
Kreta. — Velevlasti so izvršile blokado Krete, t. j. za-sele in zaprle s svojimi ladijami vsa krečanska pristanišča. Grška ne more več torej blizu V sredini otoka so gospodarji vstaši in Grki. Požari in umori mej mohamedanci in temi so na dnevnem redu. — Velevlasti so sklenile: 1.) Kreti se da avtonomija pod višjim oblastvom turškega sultana, 2.) grške čete se morajo umakniti s Krete, 3 ) turške posadke ostanejo na mestih, katere jim določijo dižave, 4.) za vzdržavanje reda pošlje vsaka država 500 do 600 vojakov na Kreto, 5.) ako Grška ne umakne svoje armade, bodo jo prisilile države. Velesile so torej se zavezale da napravijo red na otoku, sedaj pa noče nobena dati svojih vojakov za pomirjenje. Grška bi pa rada naredila s svojimi ljudmi mir na otoku, a se jej ne pripusti. V sredini otoka je neznosno stanje. Turška oblast je na Kreti prenehala, Grkom odrekajo velevlasti pravico do pomir-jevanja Krete, druga oblast pa sedaj na Kreti ni ustanovljena. Vse že želi reda in miru. — Voditelji kretskih vstašev so evropskim admiralom sporočili, da se dobrovoljno ne udajo, ako se Kreta ne združi z Grško. Kralju grškemu so poslali adreso, v kateri ga prosijo, naj grške vojske ne umakne s Krete, nego brez vseh obžirov izvrši združitev. — Grška je baje pripravljena tirati začeto politiko do skrajnosti, če bi velesile storile kako neprevidnost, potem je ni človeške moči, katera bi mogla preprečiti vojno s Turčijo in vstanek v Makedoniji. — Turška in Grška se pridno pripravljata, če pride do vojske mej njima. Le obema dela to težavo, da jima ne-dostaje denarja. — Po Grškem se je nabralo pod imenom prostovoljcev polno upornih in prevratnih življev, ki tirajo Grško v vojsko. Če se kralj in vlada ne udasta, nastala bo bržkone prekucija. Položaj Grške je torej kritičen.
123